Posamezna številka 2 R. Štev, 204. Poitviiha plačana v gotovini. V Ljubljani, v čelrlek dne 8. septembra ra. lile KLEL »SLOVENEC« vel]a po pošti na vse atrani Jugoslavije in t Ljubljani: za oelo leto naprej. K 240-— aa pol leta „ ,. „ 120'— aa č/jtrt leta „ . ■ » 60 — za nu mesec „ .. „ 20"— Za InoKsmatTO celoletno K 480--== Sobotna Izdaja: ss 2a uelo leto ..... rs 5no7Bir«tTo . . , K M — u ~ Inserati: Enostolpna paUtvrota (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nj« prostor) aa enkrat . . , po K 6*—» poslana itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilu popust. Najmanjši oglaa J9/9mn (i IS. Izhaja vaali dan izvzemit I oucdeljka in dneva po pras« nlhn ob 5. nri zjutraj. Honocca priloga: Vestnik SKS* [ Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Itev. 6/111. Rosoplal ae ne vraCpjo; nelranklrana piama a« na sprejemajo. Dreta, telet. Str. 60, uprava, ttv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je ▼ Kopitarjevi ul.6. — Račun poštne hran. ljubljansko št. 650 aa naročalno ln št. 3411 »a oglase, avatr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-uaro. 7563. Razpad. Med demokrati in radikalci sc je liha spor zaostril tako, da jc vsak trajni sporazum med obema velikima skupinama nemogoč in ponižna prošnja demokratov, ki jo nameravajo nasloviti demokratje v obliki posebnega memoranduma na g. Pa-diča, naj ustavi odkrito borbo radikaiskega časopisja proti demokratom, bo ostala glas vpijočega v puščavi. Ravno tako se radikalci tudi ne bodo mnogo ozirali na demokratsko zahtevo po desavuiranju g. Pro-tiča, pač pa utegnejo odkrito desavuirati gospode demokrate. Kako »prisrčno« razmerje vlada danes med obema odločilnima strankama, pričajo izjave raznih radikalskih veličin, ki jih objavljajo nc le radikalski, ampak tudi demokratski, oziroma demokratom jako blizu stoječi listi. Da navedemo le nekaj primerov: V »Epohi« od 6. septembra piše radi kalski prvak: »Na videz izgleda, da so radikalci in demokratje vsled sličnosti svojih programov navezani drug na drugega, .To ni točno. Demokratska stranka jc osnovana za to, da vrže radikalce in sama stopi na njihovo mesto. Sestavljena je iz strank, ki so že od nekdaj vodile silno borbo z radikalci. Po vojski pa so se pojavile še principijelne razlike .med obema skupinama. Mi smo sicer z demokrati sodelovali, a nikdar nismo bili drug proti drugemu odkritosrčni; niti med vojsko ne, ko smo smatrali demokrate še vedno ravno tako za svoje protivnike kot oni nas. Mi in demokrati imamo pač različne mentalitete in različne značaje in naše delovne metode so popolnoma različne. Ta nasprotstva so se v zadnjem času zelo pooslrila zlasti zaradi samovoljnih uradniških imenovanj. Zato odkrito povem — nadaljuje radikalski prvak — da ne verujem v možnost skupnega dela. Sedanja vlada bo mogoče še ostala do povratka kraljevega, po sestanku skupščine pa mora priti nekai novega. Kaj bo prišlo, ne vemo. V radikalnem klubu menijo nekateri, da je treba pripraviti teren Protiču, drugi pa so zato, da prepuste vlado demokratom in naj ti počno, kar hočejo. Radikalci pa bi šli v opozicijo, ker bi na ta način silno okrepili svoj položaj med ljudstvom, demokrate pa bi diskreditirali do popolne onemoglosti, nakar bi radikalci dosegli odločilno veljavo. Za opozicijo so nekateri tudi zato, ker so uverjeni, da tudi Protičeva vlada ne bi mogla delati zaradi raznovrstnih elementov, ki bi prišli v njo. Tretja struja pa, ki je za nadaljnje sodelovanje z demokrati, je silno slaba in postaja od dne do dne slabša.« Za prestop radikalcev v opozicijo ple-dira tudi mitroviška »Srbija« v daljšem dopisu iz Belgrada. Tudi glavno glasilo zemljoradnikov >Selo« piše, »da bi se demokrati radi spojili z radikalci v enoten blok, toda radikalci nc marajo prav, oni se nočejo z demokrati niti pogajati. Kakor hitro bodo radikalci našli nove zaveznike, bodo demokrate vrgli iz vlade kot izžete citrone.« Nato dostavlja »Selo«; »20. oktobra t, 1. pride prav lahko do nove vlade brez demokratov.« Ni dvoma, da je v teh poročilih bel-grajskih listov o položaju mnogo resnice in prnv verjetno je, da v doglednein času ne bomo imeli le nove vlade, ampak tudi nove volitve. £e*o zdravilišče zgorelo. Trident, 7. septembra. Velik požar ie uničil vas Moli eno, poletno zdravilišče, ki leži okoli 1000 m visoko nacl morjem. Pogorelo je 120 hiš, 700 ljudi je brez strehe. Mednarodna ojačenja za Zgornjo šlezijo. Rim, 7. septembra. Včeraj jc odpotoval v Zgornjo Slezijo en bataljon 2. grena-dirskega polka iz Sardinije, broječ 600 mož. Za reorganizacijo radikalne stranke, Belgrad, 7. sept. Kakor poročajo listi, je izdal ministrski predsednik Pašič kol predsednik glavnega odbora radikalne stranke proglas vsem okrožnim odborom, v katerem pravi, da je treba začeti preureditev radikalne stranke, katero je treba na vsem teritoriju naše kraljevine reorganizirati. V tem proglasu se govori tudi o olmošajih radikalne stranke napram drugim strankam. Proglas zastopa mnenje, da mora stranka začeti z zakonodajnim delom. — To so važna znamenja bodočnosti! Dunaj, 7, septembra, flzv.) Dogodki na avstrijsko-mažarski meji so dali legitimi-stom na Dunaju novega poguma. Na Dunaju se nahaja poleg številne oficirske lige nad 60.000 organiziranih legitimistov, ki razpolagajo z bogatimi sredstvi. Dogna-no jc, da stoje dunajski legitimisti v'tesni zvezi z monarhisti na Slovaškem. Praga, 7. septembra. (Izv.) Agrarno glasil o »Venkov« razpravlja obširno o dogodkih na zapadnem Ogrskem in priznava možnost, da bo morala mala ententa nastopiti kot čuvar miru v Srednji Evropi, ako bosta ententa in Zveza Narodov posvečala dogodkom na zapadnem Ogrskem več pozornosti kot doslej. V šolskem odseku katoliškega shoda na Brezjah so bile sprejete soglasno in z viharnim navdušenjem sledeče resolucije: 1. Upoštevajoč velike plemenske, verske, gospodarske in kulturne razlike zahtevamo slovensko pokrajinsko šolsko avtonomijo. 2. Otroci krščanskih staršev naj pohajajo le v šole, ki imajo za podlago Kristusova načela. 3. Učence katoliških staršev smejo poučevati in pouk nadzorovati le katoliško misleči in živeči učitelji in nadzorniki obeli spolov. 4. Zastopniki staršev morajo imeti odločilno besedo v vseh šolskih korppracijah. 5. Pouk v svetnih predmetih naj se razvija v smislu krščanskega svetovnega nazora. Na isiem temelju morajo biti sestavljena vsa šolska berila in vse druge učpe knjige. 6. Naslanjajoč se na dokazano dejstvo, da je le dober kristjan zvest državljan, naj ne dela državna oblast nobenih ovir ustanavljanju verskih kongregacij in drugih krščansko svetovno naziranje utrjujočili društev med šolsko mladino. polju. 7. Brez dobrega učitelja ni dobre šole, zato nujno zahtevamo skorajšnjo ustanovitev velikega katoliškega učiteljišča. 8. Odločno protestiramo proti oficielni uvedbi .sokolske telovadbe in sokolske protiverske in mililaristične vzgoje po naših slovenskih šolah in zahtevamo, da so-kolska propaganda med šolsko mladino takoj preneha. 9. Država naj posvečuje vso pažnjo kmetijskim, obrtnim in drugim strokovnim šolam in društvom. Vendar ruje ta .denar recimo za nove zvonove far« ne cerkve, ki bi jih morala eventualno tudi potom naklad na davke nabaviti občina. Tudi ta nakloni celo svoto, do katere je na ta način prišel, v namene, ki jih vsaj večina smatra kot obče koristne. Dvomim, da bi se našel v kulturni državi sodnik, ki bi bil le trenutek o tem v dvomu, jeji takega človeka radi tatvine obsoditi ali ne. Trdilo se bo morda z nasprotne strani, da ti primeri šepajo raditega, ker je v Bre-. zigarjevem slučaju težko mogoče ugotoviti subjekt, ki je bil vsled teh manipulacij oškodovan. Toda mislim, da gre tu /,a podoben slučaj, kakor, če bi se kdo zagovarja! s tem, daje izmaknil to ali ono stvar, velikemu bogatinu, kateremu sc pri nje« povem bogastvu to prav nič ne pozna, ali da ie bila izmaknjena stvar last velikega števila oseb in da vsled tega z ozirom na množico oškodovanih oseb in proporcionalne malotnosti škode, ki jo posamezna oseba vsled tega utrpi, m mogoče govoriti o kaznjivem ali nepoštenem dejanju. Vsled gori opisanih manipulacij so bili oškodovani oz. so imeli bili oškodovani tisoči onih, ki so bili na državno aprovi-zacijo navezani. Njim namenjeni itak skrajno pičlo odmerjeni kvantum moke se je moral vsled tega št1 bolj skrčiti, ker. je del te moke potom manipulacij moral priti v, roke, katerim la moka »i bila namenjena in ki do te moke niso imeli nikake pravice. Ti bi prišli neupravičeno za pribli/.noi sedemkrat višjo ceno do moke, ki bi jo ni* račun drugih potrebnejšiti použJli, ali pu jo šc z večjim dobičkom naprej prodali, ta- ------- naj poučujejo na teh šolah učitelji, ki ne bodo podirali ............................... tt .;a, kar zida družina iu Cerkev. Boljše«-ko da bi ja morali zone! revnejši, ako si nobene, kot ljudski časni in večni blagor ....... .......- •- i/spodkopavajoča uči I n ica. 10. Poživljamo naše voditelje. da v zvezi z vernimi Hrvati in Srbi in naslanjajoč se na svetovalo silo mednarodne krščanske ideje tudi v Jugoslaviji povzdignejo do popolne veljave svobodo krščanske šole in krščanske vzgoje. 11. Učiteljstvu : Slomškove Zveze izražamo zahvalo in popolno zaupanje slovenskega katoliškega ljudstva. Dr. M, Natlačen: Iftf ragarja i ;ern. (Dalje.) Vse to je razvidno iz w ponovno omenjenega kazenskega spisa dunajskega deželnega sodišča in sedaj izrecno priznano tudi po drju. Emil« Brezigarju. Nesporno dejstvo je torej, da jc dr. Brezigar kot uradnik Žitnega zavoda za Nižje Avstrijsko na Dunaju močne nakaznico, ki so prihajale na njegov oddelek v ta namen, da se uničijo, naprej prodajal in zahteval za vsak kg moke. ki hi jo dotična stranka prejela na podlagi take nakaznice, po sedem kron dočim je bila tedaj cena moki. ki so jo stranke dobivalo potom svojim konsuin-nih organizacij od Žilnega zavoda, K 1.20 za kg. Pri tem pa se ne sme prezreti ludi še dejstva, da bi moral dotičnik, ki bi prejemal moko na podlagi teh dr. Brezigarje-vih močnih nakaznic, plačati poleg K 7,— i.a kg tudi še maksimirano ceno K 1.20 in bi stala na tak način pridobljena moka vsled tega K 8.20 za kg. O tem, kako bi sc kupnina K 7,— za kg imela porabiti, je izpovedal Ciril Mrak, da se je s svojimi pomagači dogovoril, da se dosežena kupnina po K 7.— za kg med njimi medsebojno razdeli. To vse izpričuje kazenski spis dunajskega deželnega sodišča in priznava kot resnično sedaj tudi dr. Brezigar sam. ki pa v svojo opravičbo navaja, da vsega tega ni podvzel zaradi lastnega dobička, marveč edinole v ta namen, da pride tem potom do denarnih sredstev, ki jih je za proti državno propagando, špijonažo itd. nujno potreboval. Recimo, da je ta dr. Brezigarjeva trditev resnična, da torej on močnih nakaznic ni prodajal raditega, da bi s tem sam. ;iu sebe okoristil, marveč edinole v name;'!', da dobi na ta način potrebnih dohodkov za vzdrževanje protidržavne propagande in da je hotel doseči s tem tudi oslabitev državne odporne moči. Katoličanom in zlasti jezuitom se kaj rado podtika načelo, ki ga cerkev nikdar ni priznala kot pošteno in ki je izraženo v treh besedah: Namen posvečuje sredstva Samo oni, ki priznava veljavnost temu načelu, bo mogel zagovarjati to dr. Bre-zigarjevo postopanje kot moralno opravičljivo. Ako se noče postavili ves družabni red na glavo, temu načelu ni mogoče nri-znati veljavnosti. hočejo svoje aprovizacijske razmere iz boljšati, še za dražji denar kupili, ko je bila njim za sedemkrat nižjo ceno namenjena. Res je, da ni mogoče lu konkretno ugotoviti posamezne osebe, ki ii (<■ bila na ta način odvzeta moka. Toda po mojem mnenju na moralni kvalifikaciji teli manipulacij ne more ta okolnosl prav nič spremeniti, ln s to manipulacijo naj b še drugi namen — oslabitev porne moči".' Komur je znano, razpoložljiva živila med vojno vojaštvom in civilnim prebivalslvom, mi bo priznal, da je moglo biti s temi nsatiipula- ■ ■ dosegel ir/avne od-kako so se delila med cijami oškodovano v svoj i prelirani editio- nekaterih pri- j tev Avstriji Oglejmo si to načelo na meri h: Župan, v kmečki občini, ki je imel med vojno v svojih rokah tudi občinsko aprovi-zacijo, gre in produ trgovcem moko, ki jo je dobil od Žitnega zavoda za svoje občane, ki niso z moko sami dovolj preskrbljeni, za desetkratno ceno in iztrži na la način lepe denarje. Tega denarja ne porabi zase, marveč ga odda v kake bol j ali manj dobrodelne namene; izroči ga n pr. sosedu, ki je pogorel, kot darilo; ali pa porabi ta denar za preskrbovali je občinskih siromakov — torej vsekako v občo koristne namene. Kaj poreko o takem županu in k takemu postopanju občani, ki so v svojih aprovizacijskih pravicah morda zelo občutno prizadeti! Zelo ♦dvomim, da bi sc našli ljudje, ki bi si upali tako postoapnje odobravati ali celo hvaliti in prepričan sem, da bi se zoper takega župana dvignila vsa občina in mu takoj vzeln iz rok ne-Ic aprovizacijo, ampak tudi županske pošlo. Tudi ne morem dvomiti, da bi sc za takega župana zelo intenzivno zanimal tudi drž. pravdnik in sicer ne-le radi navijanja cen in verižen ia, ampak tudi še radi česa drugega. In kaj bi porekli k naslednjemu slučaju? »kdo gre in ukrade sosedu 100.000 le civilno prebivalstvo v zaledju. Sicer bi pa z isto pravico zagovarjal svoje manipula-lacijo tudi tvorničar, ki je dobavljal vojaštvu čevlje, ki so se izkazali kot navadna goljufija. Znani so slučaji, ko jc dobilo vojaštvo v hudi zimi novo obuto-. ; komaj pa so vojaki prišli z novimi škoriiii \ sneg iu vlago, so čevlji razpadli. Tudi <> takem vojnem dobavitelju bi morali potem reči, da jc in sicer zelo uspešno delal za razrušili oficijali ■ ieb< 'o krad-končno vsak < slabitvi odmora lično njiho-iirav.ili. ue opra- kron 11 i ■} ( R b'l No porabi pa tega denarja zase in tu- od vse ia oct k a nima namena, da bi denarjem sebe okoristil. Gre in da- ln naredniki, voj; itd., ki so vojnemu erarju na e li in ga goljufali — tudi fi so i-po svoji moči pripomogli porne moči države, toda 1 vih dejanj ni mogoče odi vi če vati. Sicer pa govore zelo tehtni in prepričevalni momenti proti temu, da bi se bil dr. Emil Brezigar spustil v gori opisane manipulacije /. močnimi izkaznicami zgolj \ ta namen, da si pribavi na ia način po-Irebna sredstva za protidržavno propagando. Naj v tem pogledu opozorim >anio na nekatera dejstva: I. Vse propagandno iu špijoua/.no delo, ki ga je vodil dr. Brezigar. jo šlo, kakor izhaja to nedvomno iz pričevanja njegovega prijatelja dr. Gregorja Žerjava, v sporazumu s slednjim. Sploh kaže, da sta si bila dr. Brezigar in dr. Žerjav lodaj zelo intimna. Ne zdi pa se mi verjeino, da bi bil dr. Brezigar molčal o tej svoji nameravani manipulaciji /. močnimi nakaznicami nasproti dr. Žerjavu, ako jc resnica, da je hotel s lo manipulacijo začeli e-Mnole, da jirido tem polom do denarja za nrotidržav-no propagando. Dr. Žerjav pa pri porotni razpravi kot priča moral priznali, da ni vedel, ko so drja. Bu-zigarju na Dunaju zaprli. je-li res zagrešil, fesar so -a dolžili. Dr. Žerjav sam jc n. pr. dr. Korošca informiral tedaj v leni zmislu, kakor da se dr. Brezigarju godi krivica, da jc na stvari nedolžen in da nI on s prodajo močnih nakaznic v ni kaki zvezi. 2. Značilna je tudi izpovedba sokrivca Cirila Mraka, ki je izrecno povedal, da so st« med seboj dogovorili, da si dobiček, ki hi ga pri prodaji močnih nakaznic dosegli, inedsebojj razdele. 3. Ako se je dr. Emil Brezigar res lotil kupčije z močnimi nakaznicami v nesebičnem namenu kakor sedaj trdi, je razumljivo, da je svojo krivdo pred dunajskim sodiščem trdovratno tajil, ker je moral sicer računati z možnostjo, da ga končno obtožijo ne-le radi veriženja, ampak radi vse kaj drugega. Toda po izvršenem zlomu Avstrije, potem ko se je ustanovila Jugoslavija, v kateri je zavzel dr. Brezigar zelo odlična mesta in postal celo narodni poslanec, gotovo ni imel prav nobonega razumljivega razloga več, da svojo krivdo taji. Brez vsake nevarnosti bi bil dr. Bre-zngar po zlomu Avstrije vsakomur lahko priznal, cla je z močnimi kartami res manipuliral kakor mu to očita dunajska obtožnica — seveda, ako je resnica, da je bilo vse to njegovo delo naperjeno zoper moč in obstoj Avstrije in ako ni iskal pri prodaji močnih nakaznic svojih lastnih osebnih koristi. Saj bi se mu to štelo nedvomno celo v veliko narodno junaštvo 1 Dejstvo pa je, potrjeno po pričevanju dr. Ivana Slokarja, da je dr. Brezigar tudi še po vojnem zlomu in sicer celo proti svojim osebnim prijateljem ogorčeno tajil, da bi bil on res zagrešil manipulacije z močnimi nakaznicami, zaradi katere je bil na Dunaju v preiskovalnem zaporu in obtožen. Pred porotniki je namreč dr. Ivan Slokar kot priča pod prisego izpovedal na moje vprašanje to-le: Ko se je meseca decembra 1918 ali januarja 1919 dr. Slokar sestal v Ljubljani z dr. Brezigar jem, ga je ta vprašal: »Ali Ti verjameš, da sem jaz res zagrešil to, česar sem bil obdolžen?« Dr. Slokar je odvrnil dr. Brezigarju: >0 tem, ali si kriv ali ne, ima soditi sodišče, ne jaz! Toda in-diciji govore za to, da si kriv.« Dr. Brezigar je bil radi tega ogorčen in je dr. Slokarja celo zavrnil, češ, kako ga le more kaj takega sumničiti. 4. Omenil sem že, da je »Slovenec« radi manipulacije s krušnimi kartami napadel dr. Brezigarja že v svojih št. 269 in 271. »Slovenski Narod« je tedaj na te »Slo-venčeve obdolžitve odgovarjal tako, kakor da gre tu na »Slovenčevi« strani za navadno podlo obrekovanje, ki je popolnoma brez vsake stvarne podlage, za navadno denuncijacijo ali kakor naj se že to imenuje. Zakaj ni dr. Brezigar tedaj nastopil in pred vso javnostjo priznal svojega dejanja in povedal, da je vso to, česar se ga obdolžuje, storil iz najidealnejših nagibov in brez najmanjše osebne koristi? 5. Dne 13. januarja t. 1. je vložil dr. Brezigar zoper »Slovenčevega« odgovornega urednika Mihaela Moškerca obtožnico. Kakšni nagibi so vodili dr. Brezigarja, da je še v tej obtožnici molčal o onih idealnih motivih, ki so ga napotili do tega, da je močne nakaznice prodajal? Tedaj nem-da vendar ni imel več resnega povoda, da ne bi cele zadeve pojasnil, kakor je po njegovi sedanji trditvi bila. Toda v tej obtožnici je dr. Emil Brezigar izrecno trdil, da so se mu s strani »Slovenca« »kazniva dejanja, katerih nidkar zagrešil ni, podtaknila« in da on teh dejanj, o katerih piše uvodoma navedeni inkriminirani članek, ni nikdar zagrešil. Šele potem, ko je dospel kazenski akt dunajskega sodišča v Ljubljano in bi bilo očividno brezplodno še dalje tajiti očitano veriženje z močnimi kartami, je prišel dr. Brezigar s priznanjem in povedal o motivih, ki so ga do tega dejanja nagnili. Nočem si lastiti nikake pravice, da izrečem v stvari sami sodbo, ker bi bila moja sodba tudi nemerodajna. Ustvari naj si pač svojo sodbo čitatelj sam na podlagi teh dejstev, ki so vsa dokazana po sodnih spisih. Eno pa je gotovo, da je »Jutrovo« poročilo o »sijajnem zadoščenju«, ki ga je baje dosegel dr. Brezigar v soboto v porotni dvorani — zelo milo rečeno — popolnoma deplasirano. Brez ozira na ves ta^ dejanski stan, ki sem ga po močnosti izčrpno, vendar pa sine ira et studio podal v tem svojem članku, dokazuje že sama poravnava, sklenjena pred porotniki, da o kakem »sijajnem zadoščenja« ne more biti najmanj govora. Dr. Emil Brezigar je v tej pravdi nastopil kot tožitelj in on, oziroma njegov zastopnik je bil, ki se je mnogo trudil, da je končno mene pridobil, da sem o poravnavi sploh začel govoriti. In kako drago je to »sijajno zadoščenje« plačano! Vse ogromne stroške, ki morda ne bodo zaostali mnogo pod 50.000 kron, je prevzel dr. Emil Brezigar nase. Kako bolj umestno bi bilo, ako bi »Jutro« prineslo o razpravi kratko poročilo, kakršno je prinesel »Slovenec«, kajti s tem bi dr. Brezigarju napravilo največjo uslugo, da bi se namreč javnost z afero dr. Brezigar več ne bavila. Končno samo par stavkov o očitanem potnem listu in o nagibih, zakaj sem sploh privolil v poravnavo! V Belgradu je prišla v družbi, v kateri so bili tudi dr. Ivan Shvvegel, dr. Ivan Slokar in Janko Jovan, na razgovor afera dr. Brezigarja. Dr. Ivan Sh\vegel, ki je hotel imeti od dr. Slokarja avtentično poročilo o tej aferi, se je glasom pričevanja dr. Slokarja izrazil, ko mu je dr. Slokar celo zadevo obrazložil: »A, sedaj šele razumem, zakaj je imel dr. Brezigar Žerjavov potni list za Pariz, ko je bil na Dunaju.« Tudi je še omenil dr. Ivan Shvvegel tedaj, da je on dr. Brezigarja še povprašal, zakaj ima potni list dr. Žerjava, da pa je nato dr. Brezigar napravil nekako nevšečno gesto, češ: »Saj je vseeno!« Iz tega pripovedovanja sta dr. Slokar in Jovan sklepala, da se je dr. Brezigar posluževal na svojem potovanju v Pariz skozi Nemško Avstrijo potnega lista dr. Žerjava in sta ta svoj sklep logično utemeljevala s tem, češ, da se je bal radi svoje dunajske afere, da ga ne bi v Nemški Avstriji zaprli; Ko pa je prišla ta zadeva po ^Slovence vi« notici v javnost, je dr. Ivan Shwegel stvar pojasnil v tem smislu, da on dr. Brezigarja z dr. Žerjavovim potnim listom ni morda videl v vlaku, marveč da je potni list dr. Žerjava videl pri dr. Brezigarju le, ko je ta iskal za dr. Žerjava vizum pri dunajskem državnem uradu za zunanje zadeve. Da bi bil torej dr. Brezigar uporabljal potni list dr. Žerjava na svojem potu v Pariz skoz Nemško Avstrijo, tega nismo mogli dokazati in je »Slovenec« s temi svojimi očitki dr. Brezigarju vsekako delal krivico. To me je nagnilo, da sem končno pristal na poravnavo, ki mi jo je ponudil dr. Brezigar in je moj klient Mihael Moškerc prav z ozirom na ta očitek, ki se je izkazal kot neutemeljen, lojalno Izjavil, da se je prepričal o tem, da se je delala dr. Brezigarju krivica. 0 kakem obrekovanju, o katerem piše »Jutro« v zvezi s tem očitkom, pa na podlagi povedanega tudi ne more biti govora. Tako izgleda afera dr. Brezigarja! Odmev na klic iz Rogaške Slatine. Kdor ni za narodno edinstvo, (v smislu mladodemokratskega umevanja te besede seveda opomba uredništva), temu ni mesta med nami v javni najmanj v učiteljski službi« — tako so ponosno govorili »napredni« učiteljski prvaki v Rog. Slatini in kazali porogljivo na »klerikalne re-akcijonarje« člane Slomškove zveze kot na izdajalce države, domovine, naroda in napredka. Včasih bi bilo pa le dobro, predno se s takim ponosnim zanosom spuščajo nad svoje tovariše, če bi pogledali nekoliko v svoje vrste, ker bi gotovo spoznali na sebi samih še hujše grehe kot jih očitajo Slomškarjem in ne bi hodili z maslom na glavi na solnce javnosti. Naj nam torej ne zamerijo gospodje, če najde njihov bojni klic od naše strani primeren odmev, in sicer odmev, ki so ga gospodje izzvali sami s posebnim pozivom na enega naših somišljenikov. Pa prepustimo besedo gospodu samemu: Okrajno učiteljsko društvo za radovljiški okraj me je pozvalo v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 18. avgusta 1921 na jako neprijetno nalogo. Dotični poziv se glasi: »»Ža ednistvo države«. Pod tem naslovom je g. Franc Silvester, nadučitelj na Boh. Bistrici, med drugim tudi zapisal v »Slovencu? št. 181 »— eden, ki je zavzemal silno važno zaupniško mesto v bivši avstrijski okupacijski armadi v Srbiji, je zavpil: Učitelj, ki ne pripozna ustave, ne spada sem ...«. Pozivamo g. Silvestra, da javno ali pismeno sporoči polno ime tistega, ki je zavzemal to »silno važno zaupniško mesto«, obenem pa tudi naziv in kraj te službe.« Naj sledi moj odgovor. Dotični g. tovariš je bil za avstrijske okupacije c. kr. okrožni šolski nadzornik v Srbiji. Ime in kraj za danes kolegijalno zamolčim. Av-I strijska uprava je obče učitelje kaj hitro pognala na fronto, kaj še, da bi slovenski šolnik zavzemal kako važno mesto v ozadju. Za take službe so bili odločeni le doka-j zanozanesljivi avstrijski državotvorci. Mes-j to c. kr. okrožnega šolskega nadzornika v i okupirani Srbiji je bilo torej resnično sil-| no važno zaupniško mesto. — Da je dotič-j ni gospod tovariš opravljal nadzorniške funkcije v smislu poverjene naloge, me prepričujejo zlasti njegovi dopisi v »Popotniku« 1. 1917. Navajajoč šolsko statistiko, gotovo ne brez gotovih tendenc, povzdiguje avstrofilske Obrenoviče. O hrabrih srbskih vojakih piše, da so požgali šolske klopi, da jim ni bilo treba iskati drv. »Proti koncu zime niso prizanesli niti vratom, niti okvirom v oknih« itd. — O nasilnem poučevanju latinice in zatiranju srbske narodne pisave govori: »Ker pa nismo imeli šolskih knjig, razdeljeval sem po šolah »Beogradske Novine«, iz katerih so otroci čitali. Ob sklepu šolskega leta so znali vsi otroci citati in pisati v latinici. Pri nadzorovanju sem dostikrat zahteval, da se otroci podpišejo na tablo tudi v cirilici in izkazalo se je, da je marsikateri učenec že pozabil kako ciriliško črko. Mislim, da ne bo nikaka težava uvesti popolnoma in izključno uporabo latinice, ker ljudstvo je izprevidelo (!), da se s cirilico ne more daleč priti.« — O neumorno trudoljubi-vem srbskem narodu, ki ga vsi ljubimo in spoštujemo in le obžalujemo, da nima srečnih rok pri izberi nekaterih voditeljev, pa je izpovedal bivši c. kr. nadzornik, sedaj liberalni demokratski priganjač, sledeče impertinentne besede: »Da, da, delo, na to je treba privaditi srbsko ljudstvo! Srb dela samo toliko, da more živeti —«. Povem odkrito, da sem pričujoče napisal težkega srca, ker nimam bizantinskih navad. Pozvan, sem bil prisiljen. — Upam, da sem apelu okrajnega učiteljskega društva za radovljiški okraj zadostil in da ne bom imel več neprijetne dolžnosti, izpopolniti svoja izvajanja še s podrobnejšimi pojasnili. Nadučitelj Fran Silvester. Takih odmevov bodo slišali »napredni« gospodje še mnogo. Zvedeli so, kar jim je potrebno, v včerajšnjem »Slovencu« in »Novem Času«, danes nadaljujemo, in če bo treba, bomo nadaljevali stvar tako dolgo, da jo dovedemo do absurda. Fran Šuklje: ftrnome!bOp!Sn ali Kočevje-Moravice? ii. In kaj bo s progo, ki jo sedaj trasirajo iz Kočevja na Brod-Moravice? Zares, lepo jih je videti, podjetne prebivalce velikolaške, ribniške in kočevske kotline, kako so se zavzeli za svojo železnico, kako se gibajo, deputacije pošiljajo in — kar je poglavitno — kako denar zbira, ter milijonske vsote *rtvujejo le — zapredpriprave za železniško zvezo Brod-Moravice in progo Zagreb — Reka! Vso čast razsodnemu smotrenemu delovanju teh ljudi in njihovih kolovodij v železniški akciji, kateri kakor veletržec An. K a j f e ž in poslanec župnik Škulj vodijo vse to gibanje. V zgled naj bodo zaspanim rojakom, ozir. sodeželanom po drugih krajih, ki si domnevajo, da bodo privabili železnico z napitnicami in jo dosegli z resolucijami in peticijami. Priznavati moramo, da je zahteva pre» bivalstva kočevskega okrajnega glavarstva po neposredni zvezi z reško železnico in z morjem sama po sebi stvarno dovolj utemeljena. Imajo sicer svojo železnico, kočevsko progo Dolenjskih železnic — « j e z a g a t a ter se radi oddaljenosti in neugodnega terena ne da uporabljati za izkoriščanje ogromnih gozdov, ki se razprostirajo nad dolino gornje Kolpe in njenega dotoka Čabranke. Dvigniti te danes ie mrtve zaklade bodi tedaj prva naloga pro-jektovane žeeznice. K temu pa še prihaja oni neprecenljivi vpliv, ki ga mora prejeti inteligentno podjetno prebivalstvi©, ako te po veliki železnični progi zveže z morjem in iz dosedanje osamelosti pritegn,e,y valovanje svetovnega prometa. - < Navzlic vsemu temu pa ne moreni prikrivati nekaterih pomislekov, ustavljajočih se omenjenemu načrtu, pomislekov, ki jih projektant inženir M u s i 1 ni mogel docela spraviti s sveta. Proga iz Kočevja do Brod-Moravic je dolga približno 40 km, zgrad-bena potrebščina bo znašala pri sedanjih cenah okoli 600 milijionov jugoslovanskih kron. Bo-li mogoče, iz te proge v istini napraviti veliko tranzitno progo, ki bo nase potegnila osebni in tovorni promet ne le iz Slovenije, temveč tudi iz sosednih držav, iz zapada in severozapada, kar da je namenjenega na Reko? Ali pa bo železnica le lokalnega pomena, kakor trdi strokovnjak inž. H r o v a t v jedrnatem svojem članku? Vsekako je to sporna točka, ki jo bo moral proučiti shod politikov, poslancev m časnikarjev, sklican na povabilo upravnega sveta Dolenjskih železnic. Baviti se bo moral s tem vprašanjem posebno stvarno in nepristransko. Nečem prejudicirati temu LISTEK. Anatole Le Braz: Islandska velika noč. Iz francoščine prevel P. V. B. fDalie.) Nekega dne, ko sem brodaril na Mel-pomeni, nas je napadla pred Bourbonom ogromna vodna troba. To je bilo žvižganje, tulenje, gromenje! Kakor peklenski ples vseh hudobnih duhov! Bil sem s tovariši na jamboru in snemal jadra. : Čuj, Kerello, ta pljuča so močnejša kakor tvoja!« mi zavpije na uho moj sosed pri delu. Odgovoril mu nisem, toda zbral sera ves svoj glas in na vso moč pričel peti: Eun Doud tepken adori (= enega samega Boga moli). Ne poznam nobenega bolj mogočnega in veličanstvenega napeva. Kolikor časa je trajal vihar, sem prepeval. »Imenitno!« mi je rekel kapetan, ko sem prišel z jambora dol. Celo spodaj so vse slišali. Premagal sem vihar neba in morja. In kar je bilo najbolj čudno, je skoraj istočasno vihar, ki ga je gotovo to ujezilo, šel svojo pot naprej ... Na Islandu se je redkokdaj pripetilo, da sem pel. Povedal sem vam zakaj: v sredi teh velikih polarnih tišin ima človek ne- kak strah pred svojim lastnim glasom. In potem pravijo marsikateri, da to prinaša nesrečo, da se s tem vabi smrt. Moji tovariši so me večkrat prosili, ko smo končali delo: »Jean Ren6, zapoj nam eno domačo pesem, da bomo zasanjali o domovini.« Včasih sem se udal in predno sem šel spat, sem jim zapel pesem lannionkih deklet ali pa kako bolj žalostno. Toda peti na krovu, na ves glas? Obrnil sem se proti svojemu bratu, kakor da bi ga hotel vprašati za svet. Sedel je na ograji, noge so mu visele navzdol, z eno roko se je držal vrvi velikega jambora. Pri jutranjih pripravah nisem imel toliko časa, da bi se pobrigal zanj... Njegov bled obraz me je preplašil. Sicer so bile njegove mlade poteze malo zarjavele od solnca, a pod to rdečico je bila zelena barva utopljenca. To me je kar streslo. Brez dvoma je to videl, kajti vzravnal je svojo sključeno postavo, se zasmejal in rekel veselo: »Torej ne daj se prositi, Jean Ren»š... ker je vendar velika noč, si nam dolžan najmanj eno alelujo.« Njegova lica so se pri teh besedah pobarvala. Ostali so ga podpirali: »Gotovo, da, eno alelujo.« ;'Čuj,« je nadaljeval Guillaume, neka latinska velikonočna pesem je ... ne vem več, s katero besedo se začenja ... toda če se spominjaš, so nam pravili, ko sem bil majhen, da so jo iznašli angeli in da je med časom, ko so jo prepevali, prenehala vsa bol na tem in na onem svetu, celo pri pogubljenih.« »Ti misliš na O filii et filiae? ...« »Da, ravno to... torej, Jean Ren§. Daj nam to prav lepo zapeti. Naj te slišijo tudi oni tam, gotovo jih bo veselilo kakor nas.« Pokazal je daljne sence ribiških ladij, j ki so bile zasidrane na obzorju. »Da,« je pritrdil kapetan, »napravi j čast Misericordei!« Pozabil sem vse svoje predsodke in [ pokonci stoječ na svitku vrvi sem pričel mogočno in nežni- himno Vstajenja. Moj ! glas se je ubrano dvigal v takorekoč deviški zrak te pokrajine, ki je posvečen večnemu molku. Večina mojih tovarišev in tudi moj brat me je že pri prvih notah začela polglasno spremljati. Kmalu sem bil ves navdušen. Zdelo se mi je, kakor da se dvigam s perutmi v prostor, neka pijanost se me je prijela; bilo je, kakor bi vse velikonočne godbe prepevalo v meni. Bil sem ravno pri besedah: »Vide, Thomas, vide latus ...« Boste videli, to mesto je zaznamovano v knjigi s križcem. Naenkrat za-čujem krik iz zadnjega dela ladje, krik, ki ga še danes slišim po devetnajstih letih: Jean Rene! Tvoj brat bruha kri!...« .Božja milost!« Z enim skokom sem bil pri njem. Bil je se vedno naslonjen na ograjo, toda vrv je bil spustil in na vsaki strani ga ie podpiral en ribič pod pazduho. Pod srajco sem mu videl valovati prsa in kri mu je curkoma lila iz nosnic in čez ustnice. NjegiJva kolena in čevlji so bili preplavljeni in na krovu je bila krvava mlaka, kakor da bi očistili petdeset polenovk. Objel sem njegovo telo, da ga odneseni ne vem kam, drugam, misleč, da mu s tem pomagam. Odmi-gal mi je z roko in zašepetal med dvema izbruhoma: »Pusti... pusti... to mora ven ...« Strnili smo se v gručo pred njim in bili bledi kakor on, in ga preplašeni molče gledali. Iskal sem z očmi kapetana: strmoglavil se je bil dol v svojo kabino in se spet prikazal z napol polnim kozarcem temne tekočine. »Če bi mogel to pogoltniti, Guillaume, to bi ti pomagalo... to je sladkorno žganje ... pravo žganje!« Moj brat je stegnil roko, a se je preveč tresel. »Vlijte mi v usta,« je dejal. Morali smo počakati, da je bruhanje pojenjalo. Ko je izpil, je dejal olnjšan: »Mi že gre bolje... to je, kakor bi bi! pil otoško solnce. « Obrisal si je obraz z zavihanim rokavom, odstranil strjeno kri iz kodrov svoje brade in rekel napol smešno, napol bole t-no: »Vsekakor ima slab okus človeška kri.« Vprašal sem ga: »Ali hočeš leči?« preiskovanju, radi tega se na tem mestu ne bo spusca 1 v razkladanje argumentov, ki niso v prilog kočevskemu projektu. Od drugih železniških projektov, kameri po svoji važnosti pridejo v poštev pri •;estavi železniškega stavbenega programa, omenjam v prvi vrsti progo, ki naj veže Ptuj z Novim mestom. Obstoji iz dveh sestavkov, iz delne črte Ptuj — Brežice in delne črte Brežice — Novo mesto. Obe progi sta v tiru one Velike tranzitne železnice, proge bodočno-Gotovok je odgovoril; . končali boste slavnost brez mene... Jaz nisem več vreden počenega groša.c vBolje mu bo v moji kabini,« je pristavil kapi tan. ; Tam je posteljno stojalo z žironico, katere se nihče ne poslužuje. Vodi ga, Jean Rene. Guillaume se je izrazil, da ne rabi pomoči. Nekako sramoval se je tega, kar se mu je pripetilo, da se je počutil tako slabega kakor ženska v sredini teh krepkih fantov, močnih kakor drevesa, kojih obrazi so kazali pri njegovem trpljenju sožalje in prizadetost. Zravnal se je, da bi šel mimo množice, toda noge ga niso nesle in zibanje 1 idje je povzročilo, da se je opotekal, kakor bi bil pijan. Ko sva bila sama v kabini, je bila njegova prva beseda: Zdi se mi, da gre proti koncu!« Z vso silo sem mu komaj sezul čevlje: imel je otekle noge. Komaj se je vlegel, se je skušal norčevati: r-Saj je tukaj čisto prijetno. To je postelja bogataša, dragi moj... Krasna volna! To je tako mehko, da mora človek kar r,aspati. Hočem sanjati, da sem kapetan.« Dvakrat sem prepognil njegovo suknjo in mu jo dal pod glavo mesto blazine, potem sem ga zavil v odejo. Ko sem vse uredil, mi je rekel: »Veš, Jean-Rene, nočem, da se še brigaš zame ... Pojdi gor in zabavaj se .. >Kaj pa, če boš začel spet bruhati?! »Ne skrbi se, pokličem te.<: Ko sem postavil nogo na lestvo, mi jo zaklical: Povedal mi boš, če je klobasa dobra, aaj je ena v omaki.< (Dalje.) celem okoli 200 svojih belohrvaških pisateljev. Vendar ti izumirajo vedno bolj in bolj. imeli so celo tednik Naše Kovine , ki so začele po razsulu monarhije živahno narodno pisati, ker so njegovi izdajatelji upali, da pridejo s koridorjem : v Jugoslavijo. Boljševiški režim v Ogrski jim je vse zatrl, in sedanji režim jih ne pusti več kvišku. Bližajo se svoji narodni smrti. Zdaj jih delijo med Avstrijo in Ogrsko. Bije se še boj za meje, krvavijo morebiti celo dobesedno ti Hrvati. Če pa dejanski ne prelivajo krvi, se preliva njih narodna kri, ker jih nad polovica pride pod Avstrijo, drugi pa pod Ogrsko. Ločeni se še manj morejo držati. V sedanjih strelskih jarkih je narodna smrt belih Hrvatov, ki jih je še okoli 200 tisoč. 0 tem piše univ. prof. dr. Slavič v ravnokar izdani knjigi --Prekmurje« tako-le: Severno od Prekmurja, med Rabo pri Monoštru (Sv. Gothardu) in Donavo so se v 16. stoletju priselili ob Donavi Slovaki iz Nitre in Trenčina, južno od njih do Rabe pa zlasti Hrvati, Bošnjaki itd. k ostankom panonskih Slovencev. Razen nekaj Slovakov juž. od Donave se ti Slovani (Jugoslovani) smatrajo za Hrvate. Pravi se jim tudi Beli Hrvati (Wasserkroaten). Ti Hrvati tvorijo narodnostne otoke med Nemci in Mažari, so si ohranili svoje posebne jugoslovanske šege in navade ter so ponosni na svoj hrvatski jezik.1 Kljub temu, da znajo navadno vsi še nemški in mažarski, si ne dajo vzeti svojih hrvatskih pridig. Nekdaj so imeli ti novi naseljenci tudi duliovnike-glagoljaše s staroslovenskim bogoslužjem. Nemci in Mažari so jim zatrli glagolieo. Hrvatske pridige pa so si ohranili do danes. Te pridige imajo ali rojeni Beli Hrvati ali prekmurski Slovenci in Slovaki; pa tudi mažarski duhovniki so se ponekod toliko naučili, da so jim pridigovali hrvatski. Slovstva imajo malo. Imajo svoje hrvatske molitvene knjige ter kak katekizem in / Razlaganje katekizma , koledar od 1. 1864 naprej, n. pr. Kalerdar sv. Farnih"jeleta 1905. Teh Hrvatov med Rabo in Donavo je po mažarski statistiki okoli 70.000,- v resnici jih je skoro trikrat toliko. Da bi se ohranili Beli Hrvati med Rabo in Donavo ter Hrvati in Slovenci severno od Mure in Drave, se je delalo na mirovni konferenci v Parizu zlasti s češke strani, ki je oficielno postavila koridor kot predlog med svoje revindikacije, na to, da bi bil med Češkoslovaško in Jugoslavijo pas ali koridor, či-^ar manjši del pri Donavi bi spadal pod Češkoslovaško, drugi de! pa z glavnim mestom Soboti ščem pod Jugoslavijo, po katerem bi imeli ti dve državi neposredno zvezo in bi se s tem pretrgal stik med Nemško Avstrijo in Ogrsko.''1 Mirovna konferenca ni hotela dati tega koridorja, ampak so bili Beli Hrvatje razdeljeni med Avstrijo in Ogrsko, ker so nekako v sredini med nemškim in mažar-skim prebivalstvom; več jih je prisojenih Avstriji. Ker pa Ogrska prostovoljno noče odstopiti, je še ta zapadna Ogrska:' ali :;Burgenland;:, kakor so jo začeli imenovati Avstrijci, do sedaj pod ogrsko oblastjo. Naj pa pridejo ti Hrvati kamorkoli, na vsak način bodo imeji vedno težje stališče pri obrambi svoje narodnosti. 1 Joliann von Csapiovics piše v svoji knjigi »Croateu und Wenden iu Uugern . Pressburg, 1828, str. 27: r Bey allen dem sind die Kroaten aut ihre Sprache selit- eifersurhtig; mid hei-ratliet auch ein Weib in ein hienzisebes (deutsches) Haus. so liifit si sich nicht lierab, die Sprache des Hauses zu studieren: sond eni rile ganze Familie mufi ihr zu Liebe Croatisch lernen. Mehrere sind :war auch der deutscheu Sprache machtig, aber um nlles in der Welt liefien sie sich nicht den Religionsimterrk-ht iu deutscher Sprache gefallen.-<- To je bilo seveda pred sto leti. Vendar so še zdaj precej narodni. kakor pripovedujejo prekmurski duhovniki, ki so pri njih delovali. 8 Prof. Jovan Cvijic je na svoji etnografski karti v knjigi >Frontiere septeiitrionale des Jougoslavesc Pariš, 1010, zaznamoval natančno po ogrski statistiki te narodnostne otoke v oddelku: »Corridor de Comniunication entre Jougoslaves et Tcheco-Slovaquesc * Po češkem načrtu bi obsegal koridor 0487 km3 iu 780.058 prebivalcev, izmed kale-rih je po ogrski statistiki s Prekmurjem in Medjimurjem vred 304.740 Mažarov, 255.170 Nemcev, 141.886 Hrvatov, 72.400 Slovencev, 1700 Čehov, 012 Slovakov. Po znanju jezika pa bi se skrčilo število Mažarov ua okroglo 215.000, število Slovanov pa povečalo na okroglo 275.000, število Nemcev povečalo do 290 tisoč. Na vsak način tvorijo Siovani v tem koridorju dobro tretjino prebivalstva. Enak koridor je zahteval Francoz Arthur Chervin v knjigi »De Prague a 1' Adriatique« (Pariz, 1919). Po tem načrtu bi šla meja na zapadu oh štajersko-avstrijski meji, na vzhodu na tik ob Blatnem jezeru in pri mestu Oyttr ob Donavi. Mislili smo dosedaj — sodeč po mnlem Številu inseratov in reklamnih oddelkov, — da nnši trgovci in podjetniki nimajo ravno veliko smisla za reklamo. Kdor si ie ogledal spjmske prostore, bo videl, da lam ni lako. kajti najbolj kričeča in učinkujoča reklama rasle v enomer in se razširja. Ze hodeč po Ljubljani smo iznenadeni nad okusno urejenimi izložbami, številnimi plakati, se bolj pa po zanimivih načinih reklame, ki dosedaj pri nas niso bile v navadi. Najzanimivejša jo v tem gotovo tovarna papirja Ignacij šef iz Maribora. Mol voziček ves okrašen s [ in pestrimi papirji, ki ga vozi še manjši k . > vzbuja med občinstvom največjo pozornost. Še večjo pa vzbuja Bosanec*, ki pa govori samo slovensko. Razumljivo je, da je na sejmišču še več reklame. Takoj oh vhodu ponujajo brezplačno najraznovrslnoišo stvari, vozne rede, koledarčke, pisarni listke ter drugo in človek se i veseljem ustavi pri čistilcu čevljev, ki tudi brezplačno očisti vsakemu čevlje s člstilom ^Tovarne kemičnih izdelkov« i/ Hrastnika. Kdor pa obišče vse paviljone, sp lahko nabere papirja, da ga ho imel zn razne svrhe /a precej časa dovolj. Paviljon H. Neradi se ločimo od poslednjega kotička paviljona G, kjer se nahaja vinska razst-.va in kjer se zbira največ ljudi. Posebno Dolenjci so zdi, da prihajajo specialno radi tega oddelka v Ljubljano. Ko pa hočemo v paviljon II, moramo porabili vso spretnost in moramo semtertja poti-pali tudi rebra pasantov, da st* pririjemo skozi gručo in veliko množico ljudi, ki silijo v skrajni kot razstaniščn. Paviljon II obsega oddelke 230 do 300 in je namenjen pred vsem trgovinskim predmetom. Razgledajoč si ta oddelek nas na našem romanju zaustavi gruča ljudi, ki stoji in si ogleduje oddelek 258. Magdi.' P., modna trgovina za gospode in gospe, ki je po okusno urejenih izložbenih oknih že itak znana, je tu pokazala, kako da je treba aranžirati predmete, i'a ne pridejo samo kot posamezno do veljave, temveč da se izkristali tudi lepa celotnost. Ta oddelek si bo vsakdo, ki ima kaj čuta za lepoto in okusnost, prav rad ogledal. Oddelek 278 je prav zanimiv. Prvič zalo, ker je do polovice, kjer bi morala razstaviti Gospodarska Zvcsa, popolnoma — prazen, kajti blago leži še nekje na carini in čaka usmiljenja skromnih carinskih uradnikov. Drugič pa tudi zato, ker je do polovice napolnjen z žimnalimi izdelki tovarne Jos. Knifir iz Stražišča pri Kranju, ki je bila ustanovljena že 1. 1820. iu je torej fnn najstareših slovenskih podjetij. :>Impekst eks- in imporlua družba iz Ljubljane, je eno najagilnejših slovenskih podjetij. V oddelku 249 je razstavila najraznovrstnejše predmete, izmed katerih so najzanimivejši >Rpsan<>izdelki. To so domači izdelki i/, umetne smole. Najbolj znana pri sejmskih obiskovalcih pa je postala ta tvrdka vsled krasnih, luksuznih konjev. 40 po številu. Izmed ostalih oddelkov si bo vsakdo prav rad ogledal oddelke: — '248: .felačiii Ivan. speč. trgovina in uvoz kol. blaga. — 281: Šef Ludovik, tovarna papirja, o kateri smo že na drugem mestu spregovorili par besedi. — Oddelek 272: Gregor in Verlič. špec. trgovina, Ljubljana. — Oddelek 270: Schwab in Bizjak, konfekcijska trgovina v Ljubljani. — II 207: Princ Charles, veletrgovina z manufaktuio, Ljubljana. — 2113: Korenfau L, trgovina z galanterijo in pleteninami v Ljubljani. — I! 255 bo zanimal naše lovce, kjer je prava trgovina s puškarskimi izdelki Kaiser Fr. — Ii 253: Gritar in Mejaf, konf. trgovina v Ljubljani. — II 242: Anončni zavod Ito/fljaa iu drug. — II 280: Tiit> ltex in komp.. znana trgovina s pisalnimi stroji v Ljubljani. Drogerija »Adrija« ((vanoarii) s predmeti polrebnimi fotografom, oddelek H — H '23G zavzemajo manufakturni predmeti bratov Vofenč. — Anton Krisper, priljubljen;! trgovina h revi j i je razstavila v oddelku 233. — (1 231 je napolnjen z izdelki strojnega in električnega podjetja, Siebi in Tiiječ. — Takoj pri vratih pa so pripravljeni avtomobili in kolesa trgovine Oamemik in drn^ i/, Ljubljane za takojšen odhod. Zunaj si ljudje največ ogledujejo oddelke. H 288, v katerem je tvrdka Sehneider iu Verot-šek razstavila razno železnino in poljedelske potrebščine in H 203, kjer bi si ob izbornih vinih gosp. Otrrina iz Laverce marsikdo rad pogasil svojo žejo Goreč. V paviljonu H je eden najlepših prostorov isli tvrdke J. Goreč v Ljubljani. Tvrdka trguje z avtomobili, molorji. kolesi, pnevmatiko, avtomo-bilnim in kolesnim blagom na debelo in drobno ter je najstarejše slovensko podjetje svoje, stroke. Ustanovljena ie bila kot izposojevalnica koles leta 1806., a se je razvila v obsežno trgovsko podjetje ki ima svoj delokrog v vsej državi, lntere-sanlne so njene okusne iu mnogokrat umetniško izdelane reklame. Razstavni prostor je opremil Atelije Vesta. Kolodvorska ulica 8. Izum ruskega inženerja BogofvTja ua velikem sejnin. Ruski inženev Bogntvr je izumit sistem peči, ki so silno ekonomične. Prirejene' so tako, da z malo množino kuriva, ki gori pol ure, skuha celo kosilo za 25 ali več oseb. Toplota ne more uhajati, ker so peči skrbno izolirane. Zato ostanejo peči vroče še dolgo potem, ko je ogenj ugasnil. Tako so kosilo kuha dalje. Izolacija je tako skrbna, da se spodaj v peči nahaja hladilnica, do katere nc pride najmanjša toplota ml zgoraj. Mogoče je napeljati vročo vodo iz peči tudi po ceveh v sobe, kar služi y.a nekako centralno kurjavo. V Belgradu kuha vojaštvo na Bogatvrjeve peči. Donavski polk si jih je omislil prvi. Tudi v invalidnicah jih mislijo vpeljati. Te vrste peči pa skuhajo lahko za 300 oseb. Na ljubljanskem sejmu se je zadje dni zgradil poseben paviljon, v katerem so Iri Bogatyrjeve peči: ena zn 300 oseb, dve za 25 oseb. V soboto opoldne bo poskusnja, Opoldne bodo zakurili ogenj, ob pol 2. uri bo kosilo gotovo, kruh pečen in tudi svinjska pečenka. K tej prvi poskušnji so vabljeni zastopniki obta-stev in časopisja. Naslednjo dni bodo poskuSnje za širše občinstvo. Na la velevažni izum že sedaj opozarjamo. Zbirka informacijskega matorUhi. ■»Balkan;, del. družba zu mednarodne transporte se je pod vtisom uspelosti ljubljanskega velesejma odločila zbrati naslove in opise podjetij razslavljalcev, zlasti njihovih specialnih strok, •/. namenom, obdržati la podjetja v trajni evidenci. Iz vsega zunanjega trgovskega sveta prihajajo namreč dnevno poizvedbe po naslovih luzemskih interesentov za različno blago. Kazen toga se pa že od nekdaj obračajo razni trgov:i južnejših krajev nošo države na -Balkan-: s prošnjami za naslove dobaviteljev blaga, katero rabijo. Taki seznami tvrdk. katere bo >Balkan« sestavil. bodo na vpogled interesentom pri vseh njegovih poslovnicah. kakor v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Belgradu, Rakeku, Trstu in na Dunaju, kar bo / ozirom nn trgovske stike važnega pomena. Vsled tega se vljudno naprošajo vsi razstavljavci ljubljanskega velesejma, dn podajo v paviljonu 'Hnlkanr.' nn spjmskem prostoru v pisani ali (iskani obliki kratko opi>e svojih podjetij } in proizvodov. Politične novice. '-j- V Ljubljano se Je pripeljal g. minister Pucelj s številnim spremstvom. Iz; Ljubljane se odpelje na Bled, da se udeleži nedeljskih prireditev samostojnih' kmetov. Kakor poročajo srbski listi, bosta govorila na Bledu tudi znani tajnik radi-kalske stranke dr. Janič in dr. Laza Mar-, kovič. Če bo govoril tudi g. dr. Miko Zupanič, srbski listi ne povedo. Pač pa dodaja) »Beogradski Dnevnik od 6. septembra k svoji tozadevni notici o Pucljevem potovanju sledeče: »Kakor so pri zadnjih volitvah' radikalci v Sremu, Vojvodini in Bosni prii dobili na račun avtoritete radikalne stranke in g. Pašiča veliko število glasov, tako dela sedaj tudi minister Pucelj, da premaga svojega glavnega nasprotnika g. Korošca — s približevanjem k radikalni stranki.« —i Kaj bodo rekli na to naši demokrat«', i e ? Žerjav ima res impertinentno smolo:! Komaj jc rodil njegov politični veleum »sa-. mostojne kmete« kot demokratsko avantgardo, se že izpreminjajo v — radikale«?, najhujše protivnike demokratov! — žerjav, kdo bo tebe tro-štov, tro-šlov, — ko boš ana volitve Sov? -j- Radikalna stranka v Sloveniji. —■ »Samouprava« od 6. t. m. prinaša oficijel-no naznanilo o ustanovitvi lokalne organizacije radikalne stranke v Kočevju. Naznanilo sta podpisala predsednik odbora dr. Ivan Sajovic in F. Kratnar kot tajnik. -f Preljnbeznjivi sospnd minister za vere, obenem tudi finančni minister, g. dr. Kosta Kumanudi, pošilja našemu uredništvu prijazno mol bo , naj objavimo celih VIII poglavij dolgo vabilo na abiturijente, da naj stopijo v pravoslavna duhovska semenišča v Karlovcih, Sarajevu, Cetinju in Prizrenu, kjer bodo imeli na državne stroške brezplačno izvrstno preskrbo. To naj bi mi storili iz ljubezni do teb šol, ki so ivse delo posvečevale za dobro, za našo drago domovino in za naš narod. Mi to* vse seveda v polni meri priznavamo, ;-molbe gospoda ministra vai vere pa kljub' temu ne moremo izpolniti, prvič, ker je Slovenija katol. dežela, ki ne more dajati kandidatov za pravoslavna semenišča, drugič pa zato, ker nam dozda j ni še nič znano, da bi se slavno ministrstvo za vere tudi za katoliška semenišča lako energično zavzemalo, jih iz državne kase z vsem doliralo in zraven še delalo zanje oficielno reklamo.. Pa eksistirajo še separatisti, ki pravijo, da je pri nas pravolavje privilegirano iii kie-večejo vlado, da protežira eno samo pleme in vero! Kaj še! Saj se lahko »udi vsak Slovenec in Hrvat vpiše v semenišče v Prizrenu na stroške države! „ + .Obtožnica proti atentatorjem Jla Draškoviča. Drž. pravdništvo v Zagrebu je izdalo obtožnico proti Rodoljulm čelako-vtcu Dmitriju Lopanliču, Aliji Miagiču, Nikoli Petroviču, Stevi Ivanoviču in N. Ma-rinkoviču, ker so v zvezi z atentatom, katerega žrtev je bil pokojni notr. min. Milorad Draškovič. Za Petroviča, Ivanovi.'« iu >?a-rinkoviča zahteva drž. pravdništvo kaven težke ječe od 15 do 20 let, za ostalo obtožence pa smrt na vešalih, Glavna obravnava se bo vršila v Zagrebu. + Izgnan urednik. Redarslvo je ,z-gnalo iz Zagreba kot nadležnega tujca urednika Siidslav. _LIoyda Nussbaumerja. -j- Izpraznitev Baranje. Mažarski listi prinašajo vsak dan izmišljena in lažnjiva poročila iz Baranje o škodi, katero so baje povzročile naše vojaške oblasti ob izpraznitvi. Peštanski časopisi zahtevajo, naj sestavijo zavezniki posebno reparacij-sko komisijo, ki bo preučevala in ocenjevala storjeno škodo. »Pesti Naplo prinaša vest, da želi polkovnik Gossct, naj bi se meje potegnile v Bački severno od Subo-tice, s čimer bi prišlo veliko število posestev Subotičanov v mažarsko ozemlje. List pravi, da je pripravljena Mažarska v primeru potrebe z orožjem braniti mejo, ki je določena v trianonski pogodbi. Mažarski lististrahoma pišejo o jugoslov ansko-češkem koridorju. »Uj Nemzedek« jc prejel iz Rima vest, v kateri sc trdi, da je Avstrija preslaba, da bi zasedla Zapadno Mažarsko. »Az Est« prinaša intervievv vojega dopisnika s češkoslovaškim poslanikom na Dunaju, ki je izjavil, da bo Češkoslovaška z orožjem v roki preprečila priključitev Zapadne Mažarske Mažarski. -f Mažarska grozodejstva. Kes prihajajo iz Mohača vesti, da so Mažari zakrivili veliko grozodejstev nad tamošniim našim ljudstvom, je naš delegat, podpolkovnik Ilič, hkrati z ententno komisijo prišel tja in ugotovil, da so vse tc vesti tc,"ne in resnične. Enlcntna komisija je - lorila potrebne korake pri Horthyju in nažarski vladi. Dognano jc, da so /JočinsUa vršili budimpeštanski detektivi. Vsi tuji poslaniki na našem dvoru odpotujejo, ka!;or govore, jutri v vSubotico, kjer orJancio en dan, da se informirajo pri begunc;h i; Baranje radi nasilij, katera so vršili md njimi Mažari. P rispevnjie e i sklsn i l i i Dnevno novice. — Krasna za avtonomijo. Notico z dne 16. julija 1921, štev. 159, popravljamo na zahtevo pristašev SKS. tako, da je od 16 odbornikov v občini Krašnja 10 pristašev SLS glasovalo za avtonomijo, mejtem ko je 6 pristašev SKS glasovalo za centralizem. — Iz Sodražice. Ker sta »Slovenec« m »Novi Čass< pretečeni teden očitala okrajnemu glavarju g. dr. Ogrinu p r is t r a -n o s t napram kandidatnim listam in kandidatom, ki posegajo pri naših občinskih volitvah v volilno borbo, bodi povedano, da je vso grdo gonjo zoper naše odborniške kandidate povzročila zv za tukajšnjih demokratov in »katoliških« kmetov. Ti zavezniki so pošiljali taka poročila glavarstvu, da je <>;:r. glavar, ako je hotel objektiven ostati, moral črtati iz kandidatne liste vsaj dva izmed naših somišljenikov, enega zlasti še za to, ker je § 7, točka 2. obč. vol. reda polna nejasnosti. Ko je pa od deželne vlade dobil poročilo, portnlo mu je jasno, da je kovnrstvo demokratov in »katoliških« kmetov le sad njihovega brezmejnega sovraštva do naših kandidatov in SLS, zato je tudi takoj svoj odlok preklical. Sedaj smo, hvala Bogu, prišli tudi na sled »katoliško«-demokratskemu konzorciju, ki je koval črne naklepe zoper našo stranko. Črno na belem imamo v rokah popoln dekaz njihove najmočnejše zveze, katerega utegnemo po volitvah objaviti. Takrat se bo pokazalo, kdo so klečeplazci pred ljubljansko vlado, do katerih kljub njihovi uslnž-nosti ne more imeti simpatij. Imena bodo pričala, da so to voditelji sodrnških »katoliških : kmetov in voditelji JDSarjev. — Orli na Brezjah. (Prosto po »Jutru«.) Nedeljskega katoliškega shoda na Brezjah so se udeležili tudi gorenjski Orli in nekaj radovljiških Sokolov. Zjutraj v nedeljo so z godbo na čelu korakali od kolodvora, tako da smo bili mi liberalci vsi zeleni od jeze, prav od srca pa smo se oddahnili, ko smo videli, da ta armada ni ostala v Radovljici, ampak je šla naprej na Brezje. Še bolj jezni, naravnost divji smo bili, ko so se vračali Orli zvečer iz Brezij. Že od daleč smo jih sprejeli s kričanjem, ki je narastlo v pravo rjovenje, ko so šli mimo trgovine na glavnem trgu, kjer je visela med vojsko ob vsaki priliki črnožolta zastava. Pogasili smo tudi vse luči po svojih hišah — veliko jih sicer ni, sešteješ prav lahko vse na prstih ene roke —, da jsSfPP mogli mi davčni in gozdarski uradniki in zastopniki Kroparjev pod okriljem teme . nemoteno žvižgati, rjoveti in psovati, ker si pri luči ali celo pri belem dnevu kaj takega ne upamo — saj nam je dal dober zgled že teden preje naš dični starosta — tako, da so morali Orli skozi popolnoma »temnot mesto, a spremljale so jih od naše strani psovke, na katere imamo samo mi patent. Nastop nas tujcev je napravil na Radovlji-čane domačine najžalostnejši vtis. — »Žalovanje.« »Mi žalujemo za kraljem, vi demonstrirate z godbo in divjanjem« se nekdo farizejsko spotika nad gorenjskimi Orli v »Jutru« dne 7. septembra t. 1. V »Jutru« dne 7. septembra t. 1. pa je tudi sledeči stavek: »Pri telovadbi in koncertu sodeluje pclnošte-vilna godba Sokola II. iz Ljubljane in lastni sokolski tamburaški zbor.« Divjanje ni ofici-jelno na programu. Gotovo bodo Sokoli telovadili pri kakšnem katoliškem shodu, boste rekli, če sami »žalujejo« za kraljem. Ne, »žalovanje pride šele ob enajsti uri. Toliko v pojasnilo, da ne bi kdo mislil, da je to divjanje pijancev, — Ustanovitev poštnega sveta. Ministrstvo za pošto in brzojav je ustanovilo poštni svet, kateremu se bodo v bodoče predlagala vsa važnejša vprašanja poštne stroke. Svet bodo tvorili direktor ministrstva, njegov pomočnik, načelnik, dva nadzornika in direktor belgrajske direkcije. — Iz Tržiča. Ponoči od sobote na nedeljo pretekli teden co vlomili v društven dom sv. Jožefa tatovi. Ubili so šipo v oknu, pri dveh vratih polomili ključavnice in vdrli v garderobo, od koder so odnesli nekaj gledališke obleke, med to precej vreden kožuh! V dvorani so pustili na mizi list z napisom: »Pozdrav čukam. Nazvide-rjje.// Upamo, da se bo orožnikom posrečilo dobiti te ljudi, katerih je gotovo veČl Eden teh je torej za zimo že preskrbljen, ker je ukradel kožuh, katerega pa ne bo jmel niti do zime. Dotičnemu kličemo: »Pozdrav tatu, nasvidenje — pred sodnijo!« — Na Sv. Gori pri Gorici smo imeli 30. avg. prav žalosten slučaj. Pri vhodu v kaverno na Rutarjevi cesti, kjer se zavije pot do studenca, je postal neki človek žrtev granate, ki mu je popolnoma odtrgala eno nogo pod kolenom in mu jo vrgla nekaj metrov proč od trupla; drugo nogo mu je zlomila in vrgla na hrbet, ker je padel na trebušno lego. Glavo pa mu je popolnoma razdrobila. Nič se pa ne v6, kdo da je bil. Še vedno se dogajajo take nesreče. Pred nekaj dnevi je tudi v Grgarju nekega mladeniča granata precej osmodila. Tudi je pri podjetju, katero razstreljuje municijo, nekega delavca tako ranilo, da je vsled poškodbe moral umreti. Obenem je bilo poškodovanih tudi nekaj drugih oseb. Tudi v Levpi je moral umreti neki mladenič, ki je pobral granato in jo odpiral vkljub svarilu. Ko ga je nekdo posvaril, naj se je ne do- tika, mu Je odgovoril, da jih je že dosti odprl, da ni to tako nevarno. Ni bilo pol ure pozneje, ko se je granata razpočila in mla-i denič je bil mrtev. Ljudje se ne morejo in se ne dajo spametovati, da bi raje opustiti te tako nevarne zaslužke in si poiskali bolj varnih. — Smrtna kosa. Prečast. gospodom duhovnikom Ivanu, Francu in Valentinu Zega, delujočim v zasedenem ozemlju na Goriškem naznanjamo, da je umrla dne 5. septembra v Velikovcu na Koroškem njihova blaga sestra, redovnica kongr. šolskih sester v Mariboru s. Mar. Kornelija Zega, po kratki epidemični bolezni. Priporočamo jo vsem znancem v sveto molitev. — Šolske sestre v Mariboru. — Cerkvenoglasbeni tečaj. Udeležni-ke prosimo, da prineso s seboj poleg notnega in navadnega papirja še: Pesmarico za mladino, prazniške introite (izdaia Pre-mrl-Kimovec), Officium defunetorum, Cantica saera II. del. Udeležniki, ki pri-dejo v ponedeljek zvečer, naj se do pete ure zglase pri g. Lavriču v Jugoslovanski knjigarni. — Polovična vožnja velja samo za tiste, ki se vozijo po južni železnici, državna ni dovolila. Izkaznice so se razposlale. Vsak udeležnik naj vzame na vstopni postaji celo vozovnico, ki naj se pri blagajni z mokrim postajni mžigom žigosa in se pri izstopu ne sme oddati, ker velja tudi za nazaj. — Stružnica za les in železo je na prodaj. Pogleda se jo lahko v delavnici g. podobarja Pengova v Kolodvorski ulici. — Ofertalna licitacija za nakup CO vagonov krušne pšenične moke 80% ali 75 vagonov pšenice po 10 ton se bo vršila dne 10. septembra 1921 ob 11. uri dopoldne v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Sprejemajo se tudi ponudbe manjše količine. Kavcijo 10% je položiti pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani ali pri najbližji komandi, ki ima blagajno. Pogoji so na vpogled pri imenovani divizijski oblasti. Več na magistralni uradni deski. — Pristojnost za razsojevanje posel-skih zadev pripada v smislu določil §§ 24. in 28. naredbe celokupne vlade z dne 18. junija 1921 (»Uradni list« št. 82) to je novega poselskega reda mestnemu magistratu. Vsled tega naj se stranke odslej naprej glede sporov ki nastanejo iz službenega razmerja, obračajo na mestni magistrat (gospodarski urad) in ne več na policijsko ravnateljstvo. — Prošnje za podaljšanje osemurnega delavnika. Ker se je vrinila v notico pod tem naslovom pomota, opozarja pokrajinska uprava, oddelek za socialno skrbstVo, da se morajo prošnje za podaljšanje osein-urnega delavnika kolekovati s kolekom za dva dinarja, priloge s kolekom po 50 par in za rešitev prošnje je priložiti kolek za pet dinarjev. — Škofja Loka. Začetek šole pri uršu-linkah bo v sredo dne 14. t. m., s sv. mašo ob 9. uri. — Dne 12. in 13. t. m. — ponedeljek in torek — se vrše ponavljalni in dodatni izpiti, v četrtek, dne 15. t. m., je redni šolski pouk. — Vse gojenke morajo dospeti v zavod pravočasno, da se morejo udeležiti sv. maše. — Poprava vojaških voznih kuhinj in gorskih kotlov v zabojih. Komanda dravske divizijske oblasti objavlja; Tehnična podjetja, mehanične delavnice, posamezni mojstri mehanične stroke itd. se poziv-ljejo, da si ogledajo nespravne vojaške vozne kuhinje in gorska kotla v zabojih, katere namerava vojaška oblast dati popraviti. Ponudbe in cena za izvršitev popravil navedenega materijala naj se dostavijo Komandi dravske divizijske oblasti do 10. septembra 1921 in sicer za ono število kuhinj in kotlov, kolikor jih poedino podjetje, mojstri itd. hočejo oziroma morejo prevzeti in popraviti, tako da bodo prevzeti predmeti popolnoma kompletirani in dobro upotrebljivi. — Ponudbe je kolekovati s kolekom dveh dinarjev. — Tak nespraven materijal leži: V Ljubljani pri Ubojnem slagalištu voznih kuhinj okoli 450, prednjakov za vozne kuhi- i nje 400, kotlov za vozne kuhinje 400, brdskih kotlov 350, zabojev za brdske kotle 150. V intendantskem slagalištu voznih kuhinj 150, brdskih kotlov 1600. V artilerijski radionipi voznih kuhinj 24, brdskih kotlov 150. Pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 50. V M a r 1 b o r u pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 85, V Celju pri trupi voznih kuhinj 23. — Informacije daje divizijska intendantura. — Komanda Dravske Divizijske oblasti N. br. 10.096. Šfaferske novice. š Shod glavnih tobačnih založnikov v i Mariboru. 11. sept. se vrši v Mariboru shod 1 vseh glavnih tobačnih založnikov Slovenije : ob 10. uri dop. v restavraciji Maribor. š Pri pogrnjenih mizah — za delavstvo. Včeraj zvečer se je vršil v Mariboru sestanek, ki ga je sklicala JDS. Sestanek se je vršil pri pogrnjenih mizah, ker so se demokratje zavedali, da bi se sicer dvorana ne napolnila. Minister Kukovec ie pripovedoval, koliko je storil za delavstvo in pel hvalo in slavo sebi in bolj pomalem tudi dr. Žerjavu. V veliko zadrego je prišel, ko ga je sodni svetnik Pajtler vprašal, kaj je storil kot minister za socialno politiko, da je omeji draginjo. Izvijal se je nekaj časa, nakar je priznal, da ničesar. Iz neprijetnega položaja ga je rešil dr. Reich-man, ki je prosil, da govori o zunanji politiki. Pa tudi tu ni bilo sreče, kajti na vprašanje g. Bratoša, kaj je vlada storila za ne-odrešene brate, ki ječijo in so izpostavljeni fašistovskemu divjanju in mažarski maščevalnosti, je moral priznati fiasko sedanje vlade. Iz zadrege mu je pomagal dr. Rozina, ki je predlagal resolucijo.-- lj Zaročil se je g. Tone Zobec, urednik ljubljanskega dopisnega urada, z gdč. Marico Trampuževo iz Gorice. — nilo srečno! lj Smrtna kosa. Umrl je 6. t. m. nagle smrti okraini tajnik pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Ivan Kocihnčič. Pogreb bo iz mrtvašnice pri sv. Krištofu danes ob 16. uri na pokopališče pri Sv. Križu. lj Finančna deželna blagajna v Ljubljani na Krekovem trgu št. 1 bo v dneh 13., 14. in 15. septembra 1921 radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta. lj V Ljudskem domu priredi Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v nedeljo 11, t. m. ob pol 8. uri zvečer velezanimivo • ljudsko igro: »Gospodje sinovi«. Spisala sta jo Oskar Waltliar in Leon Stein. Za slovenski oder jo je priredil profesor Fran Kobal. Dejanje se odigrava ob času velesejma na Poljanah v Ljubljani. Glavno vlogo igra poljanski mesar Pesjak, ki ceni. nad vse pošteno dobroidočo obrt. V igri se prav dobro spozna življenje ljubljanskega mesarja. Lep izprehod se nudi danes Ljubljančanom, ako posetijo javno telovadbo in ljudsko veselico hruševskega Orla v Bizoviku na vrtu g. Bizjaka. Peš le 1 uro iz Ljubljane. Pričetek ob 3. uri pop. Pridite! lj Poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja razglaša: Vsi v našo vojsko sprejeti oficirji suhozemne vojske in mornarice, ki bivajo na ozemlju Ljubljanskega vojnega okruga, se pozivajo, da se dne 18. t. m. ob 8. uri javijo pri Komandi vojnega okruga. v Ljubljani (v Vojvode Mlšiča vojašnici) v svrho nastopa enodnevne vežbe, da polože ustmeno in pismeno prisego kralju Aleksandru I. in otačbini. Vsak naj prinese s seboj žig s svojim monogramom. Tj. Razstavo ženskih rožnih drl na Osrednjem "zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v poslopju Kmetijske družbe si je gospod trgovinski minister dr. Mehmed Spaho ogledal v soboto, 3. t. m. O razstavljenih predmetih se je izrekel zelo pohvalno in je tudi več stvari nakupil. Potem se je v spremstvu dr. Stankoviča, dr. žižeka, dr. Baltiča, dr. Marna in dr. Eataja odpeljal na ljubljanski Grad, kjer je občudoval krasno panoramo. — Razstava je brezplačno odprta dokler traja veliki sejem od 8. do 12. in od 14. do 17. ure vsak dan. Prenočevanje tujcev. Ker se dogajajo tudi nepredvideni slučaji, da morajo tujci ostati v nakazanih jim stanovanjih dalje časa, kot je na stanovanjskih listkih označeno, se naprošajo vsi, da eventuelno podaljšanje takoj javijo stanovanjskemu uradu velesejma. Le na ta način bo mogoče doseči, da se tujcem ne bodo nakazovala prenočišča, ki so še naprej zasedena. lj Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1921/22 otvorjeni sledeči oddelki: 1. Višja stavbna šola. 2. Višja strojna šola. 3. Stavbna rokodelska šola. 4. Strojna delovodska šola. 5. Elektrotehnična delovodska šola. 6. Mizarska in stru-garska mojstrska šola. 7. Kiparska šola. 8. Ženska obrtna šola. 9. Posebni tečaji za obrtnike. 10. Javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 15. septembra t. 1., v višje letnike pa dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8., dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. in 10. od dne 21. do 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra ( v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in višjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dne 17. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd., so razvidne iz razglasa v »Uradnem listu« št. 93 z dne 8. avgusta t. 1. in iz objave na razglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole. lj III. skup jugoslav. lek. društva. Znanstveni del zdravniškega zborovanja, ki se danes otvori v Ljubljani, na kojem so zbrani zdravniki iz cele kraljevine, bo obsegal sledeča predavt .ja: 9. septembra dopoldne. I. splošna predavanja. 1. Dr. I. Jenko (Ljubljana): Uvodni govor, Jugoslovensko društvo proti tuberkulozi. 2. Dr. L. Stojanovič (Belgrad). 3. Dr. M. Ivkovič (Belgrad). 4. Dr. Č. Gjurgjevic (Belgrad): Rad protiv tuberkuloze u En-gleskoj. 5. Dr. Ž. Ruvidič (Sarajevo): Tuberkuloza u vojsei. 6. Dr. F. Živanovič (Sarajevo): Vjera, rasa i tuberkuloza. 7. Dr. Veselko (Črna gora). 8. Dr. Štajner (Črna gora). 9. Dr. I. Stoje (Ljubljana): Strežni-štvo, zlasti redovno in odprta tuberkuloza. 10. Dr. Ž. Lapajne (Ljubljana): Tuberkuloza in klimat. 11. Dr. VI. čepulič (Zagreb): Tuberkuloza u Hrvatskoj i Slavoniji. 12. Dr. L. Thaller (Zagreb): Apicitis. 13. Dr. V. Scholler (Leysin): Terapija tuberkuloze arteficijelnim pneumotorakson. 14. Dr. V. Scholler (Leysin): O institucijama za pobijanje tuberkuloze. — 9. septembra popoldne. 11. s t a t i s t i k a. 1. Dr. G. Bogič (Belgrad): O statistici tuberkuloze u Sloveniji (ev. celoj kraljevini). 2. Dr. L Barac (Belgrad): O tuberkulozi u Srbiji. 3. Dr. 01. Jožkič (Novisad): O tuberkulozi u Vojvodini. 4. Dr. M. Crkvenac (Varaž-din): O tuberkulozi u županiji varaždin-skoj. 5. Dr. I. U. Botteri (Šibenik): Statistika tuberkuloze u Dalmaciji. 6. Dr. O. Krajec (Ljubljana): Statistika tuberkuloza v Ljubljani v zadnjih 10 letih. — 111, k i -r u r g i j a. 1. Dr. D. M. Jovčič (Belgrad): O lečenju kirurških tuberkuloza. 2. Dr. Fr. Derganc (Ljubljana): Konstitucija in terapija kirurgične tuberkuloze. 3. Dr. M. Čer-nič (Maribor): O kirurgični trebušni tuberkulozi. — I V. i n t e r n a. 1. Dr. S. Smede-revac (Belgrad): Konstitualno i kontagiu-mističko shvatenje tuberkuloze. 2. Dr. I. U. Botteri (Šibenik): Tuberkulin u diagnostič-nom, prognostičnom i terapevtičnom pogledu. 3. Dr. Volavšek (Ljubljana): Am-bulatorična tuberkulin - terapija. 4. Dr. Haus: Nova smer v boju proti tuberkulozu — 10. septembra dopoldne. V. d e r m a -t o 1 o g i j a. 1. Dermatološka sekcija I. L. D.: Razprava o tuberkulozi kože in lupusu. 2 Dr. Mašek (Zagreb): Tuberkuloza slu-zokože. 3. Dr. Gliick (Zagreb): Tuberkulo-za kože. 4. Dr. Farkaš (Zagreb): Organizacija suzbijanja Iur sa. — Predavanja trajajo največ 15 minut; diskusija v debati samo 3 minute. Manuskript predavanj naj izroče predavatelji takoj po končanem pre-davanju zapisnikaiju. Predavanjr se vrše po potrebi istočasno v dveh sobah. More-bil. e spremembe se objavijo ustmeno v tajništvu skupščine. Difaški vestni!*. 1 < - Krekov socialni tečai na Sv. Joštn. — Kranj—Tržiška podružnica SDZ priredi dne 24. in 25. t. m. na Sv. Joštu socialni tečaj za akademike, bogoslovce in srednješolce. Sodelovanje so obljubili naši najboljši strokovnjaki, dr. A. Korošec, dr. Gosar, Terseglav, poslanec Brodar i. dr. Hrana in stan dnevno najbrže okoli 30 K. Prosim tovariše, da čim preje prijavijo svojo udeležbo na naslov: Jagodic Jože, bogoslovec. Visoko nad Kranjem, pošta Šenčur, Gorenjsko. — Natančnejši program bo objavljen, kakor hitro bodo končane vso predpriprave. — Za podružnico SDZ: Korošeo Viktor, cand. iur., predsednik. Prelivata. Čitanke za nižje razrede srednjih šol, to je ia I., II. in III. razred, priredil višji šolski nadzornik Josip Wester, izidejo v nekaj dneh. — Čitanka u 4. razred izide pa vsaj do božiča. Na to opozarjamo, da si ne bodo nakupili učenci starih neporabnih čitank. — čitanka za višje razrede srednjih šol. Sestavil s sodelovanjem dr. Janko Bezjaka iu dr. Antona Breznika dr. Ivan Grafenauer, 1. del (za V. razred) je pa že izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Lično vezana knjiga velja 21 dinarjev. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, jo odobrila knjigo dne 4. avgusta 1921, št. 3936. — Srednješolsko učne knjige. Ob začetku šolskega leta izidejo poleg čitank za prve štiri gimnazijske razrede v zalogi Jugoslovanske knjigarno tudi še sledečo učne knjige: Prof. Reisner, Fizika ia rlšje ras-rede srednjih šoL — ProL dr. Sturm, Francoska vadnica ia I. letnik — Stroj, Liturgika. — Stroj, Zgodovina katoliške Cerkve. — Prof. dr. Sarabon. Gospodarska geografija. — Prof. Sodnik, Logaritmi. Ta izdaja logaritem bo imela predvsem to prednost, da bo obsegala obširen uvod z natančnimi podatki o uporabi logaritmičnih tabel. « pr Nova glediška sezona v Zagrebu. Glediška uprava v Zagrebu je izdala pregled dela v bodoči sezoni. Kultiviranje narodne drame bo prvi princip uprave. Živi kontakt med nami in zapadom na eni in Rusijo na drugi strani se bo čuval tudi nadalje. Sistematična gojitev domačih stvari zaenkrat še ni mogoča, ker i dramski i operni repertvar še ni dovolj ustaljen. Od tujih del se bodo igrala zlasti francoska. Sprejela se bodo tudi dela najmlajših in najekstremnejših pisateljev. V operni repertvar so sprejeta dela, ki so karakteristična za razvoj opere. Med drugim bodo igrali Donizzetijevo klasih opero »Don Pasq al«, Wagnerjevo »Walkiiro« in »Par-sifala«, Mozartovo »Otmlca iz Saraja«, Verdijevega »Otella«, »Salko«, Rimsli- Korza-kova in »Peleas i Melisanda« od Debu- v-ja. Kult baleta bo v tej sezoni še bolj intenziven. Aganževanih je mnogo novih iz-bornih moči. ____ Šfran 8L Orlovski vestnik. V Bizoviku pri Ljubljani priredi danes pop. ob 3. uri Orel Hrušica javno telovadbo z ljudsko veselico. Bratje, sestre in prijatelji orlovstva zlasti iz Ljubljane in okolice, udeležile se prireditve polnoštevilno. Ob pol 1. uri odide godba izpred Ljudskega doma iz Ljubljane. Bog živi! »Mladost« štev. N. je izšla že v juliju. Odseki, ki bi je ne bili še prejeli, naj "jo zahtevajo od uprave (ravnotako prejšnje številke). Bratje Orli, sestre Orlice! Prihitite v nedeljo, dne 11. septembra v obilnem številu v Trbovlje, kjer se vrši okrožna javna telovadba. Vspored te slavnosti bo sledeči: 1. Ob 149. uri sprejem gostov na kolodvoru v Trbovljah, ki pridejo iz Ljubljane. — 2. Ob uri sprejem gostov, ki prihajajo od Zidanega mosta. — 3. Odhod v slavnostnem sprevodu k sv. maši v Trbovlje. — 4. Po sv. maši odhod na telovadišče, kjer se vrši skušnja. — 5. Odhod k obedu po določenih gostilnah. — 6. Ob 3. uri popoldne javna telovadba. — 7. Po telovadbi prijateljska zabava z zanimivim sporedom. — Telovadba obeta biti nekaj posebnega, ker bo nastopila tudi polovica strassburške vrste na »krogih'. Udeležence, ki pridejo z vlakom od Ljubljane, prosimo in opozarjamo, da se pripeljejo najbolj primerno z mešanim vlakom, ki pride ob Vi>9. uri v Trbovlje. — Torej 11. t. m. na svidenje! Bog živi! Preložena obravnava. Tiskovna pravda v zadevi pol. uradnika Karare proti učitelju Fr. Čučku iz Murske Sobote radi žaljenja časti v listu »Jutro« je bila preložena v svrho zaslišanja nanovo predlaganih prič. Demokratska politika v šoli. Včeraj dopoldne sc je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava o tiskovni pravdi nndvčiteija Josipa Lapajnc iz Cerkelj pri Kranju proti odgovornemu uredniku »S love n c a< Mihaelu Mošker-cu radi notic, ki jih je za časa volitev v konstituanto prinesel »Slovenec«. Senatu je predsedoval nadsvetnik Vedernjak, kot votanta sta fungirala nadsvetnik Jarc in svetnik Levičnik. Nadučitelja Lapaineta jc zastopal dr. Žirovnik, urednika Moškerca pa dr. Marko Natlačen. Početkom razprave je dr. Ž irovnnt predlagal, naj se odstopi cela zadeva navadnemu knzenskemu senatu deželnega sodišča, češ da je po novi ustavi porotno sodišče nekompetenlno, ker da sodijo po čl, 13 ustave kaznjiva dejanja, storjena potom tiska,redna sodišča. Zagovornik dr. Natlačen se je predlogu protivil že z ozirom na sklep svetovalstvene zbornice tukajšnjega sodišča, ki je že svojčas odklonilo predlog, naj se zadeva izroči navadnemu sodišču. — Senat je nato odklonil predlog dr. Žirovnika, ker smatra porotno sodišče kot redno. Zatem se je prcčitaJa obtožnica radi žaljenja časti potom notic, ki jih je prinesel za volitev »Slovenec« o nadučitelju Jos. Lapajnetu, češ da uvaja v šolo kulturni boj, da izrablja šolo v agitacijske namene, da je pravil otrokom, naj priporoče staršem demokratsko volivno Skrinjico, da je pozneje napravil, ko je prišla stvar v liste, v šoli generalno preiskavo med šolarji in da uganja v šoli politiko. Odgovorni nrednik »Slovenca« Mihael Moškerc je izjavil, da v noticah ni nobene osebne žalitve, da so bile le stvar kritike, ki celo ni bila ostra. Nastopa dokaz. K razpravi je bilo pozvanih okoli 30 prič. Kešnar in Bergant nc izpovesta bistveno ničesar, olar Alojzij Kepic je izpovedal, da je nadučitelj izjavil, da »Domoljub« laže, kar piše o njem. Nadučitelj je preiskoval v šoli, kdo je doma pravil, da se je v šoli govorilo o kroglicah. Šolar Franc Kepic je izpovedal nato,ŽŠŠeniat Franc Kepic se spominja, da je nadučitelj izpraševal v šoli, kak eliste imajo naro-ročene doma. Izpovedal je nato, da je on pravil, da je nadučitelj govoril o tem, da »Domoljub« laže. Priča Ivana D o b r u n ja izpovedala, da je po neki šolski slavnosti prišel njen sin domov in povedal, da je rekel nadučitelj, da je bila Avstrija mačeha, pa bo tudi Jugoslavija, ker so biii ljudje tako neumni, da so metali kroglice v tretjo Skrinjico, To jc povedala priča kaplanovi postrežnici. Priča visckošolec Andrej K a-1 a n je izpovedal, da je istotako slišal podobno govoriti sina Drobunove. Izdelova-telj štampilij Ciril Sitar iz Ljubljane je nato ugotovil iz svojih poslovnih knjig, kdaj je dobavil nove štampilje za cerkljansko šolo, katere stara štampilija se je zlorabila s tem. da so jo pritiskali na demokratske agitacijske listke. Zagovornik dr. Natlačen je nato predložil več takib agita-cijskih listkov s šolsko štampilijo. Priča učitelj Albreht nc izpove mnogo. Priča kaplan Turk izpove, da jc čul večkrat pripovedovali ljudi, da uganja nadučitelj Lapajnc preveč politike v šoli. Priča uči telj Franc R a n t ve, da je naslove na agi- tacijske listke pisal Lapajnetov sin, vsi listki pa so se odposlali po pošti. Priča Zorko Lapajne, 17 let star, sin nadučitelja, izpove, da jc pisal naslove na agitacijske liste, pritiskal nanje napis ;>v Cerkljah« stare šolske štampilje in oddal listke na pošti. Učiteljici Pavla Krnšič in Ivanka Boiiinc sla v gladkih govorih pri-poveclali najraznovrstnejše stvari, ki s? niso tikale stvari same. — Učenka Antonija Teran, 12 let stara ,ipove, da je učitelj naročal v šoli, naj povedo staršem, da je treba vreči kroglico v prvo skrinjico in ne v tretjo. Rekel je tudi, da »Domoljub;, laže. Priča Matija Teran izpove, da je vsak dan izpraševal hčerko, kaj so se učili v šoli. Nekoč mu je povedala, da je nadučitelj naročil, naj povedo staršem, da naj pri voiitvi vržejo kroglice v prvo skrinjico in ne v tretjo. Ob drugi priliki je povedala, da je nadučitelj rekel v šoli, da se pozna na nosu trem učencem, ki doma pripovedujejo take stvari, kakor piše »Domoljube, ki laže. Drugič je povedala, da je nadučitelj rekel, da bo tudi Jugoslavija mačeha kakor je bila Avtsrija, ker so ljudje tako neumni, da so volili klerikalce. Dekletu je verjel, ker si otrok ne more takih stvari izmisliti. Učenec Matija Koritnik je povedal, da je nadučitelj Lapajne dal agitacijske listke učencem. Priča Franc Janša, 20 let star, hlapec, ni raznašal listkov, ki jih je razpošiljal nadučitelj. Pač pa je razmetaval po cesti neke druge agitacijske listke. Po zaslišanju nekaterih nadaljnjih prič so se prečitali razni spisi. Ko je bil predlog, naj se zaslišijo vsi učenci VI. razreda in ponavljalne šole, zavrnjen, je sodni dvor stavil porotnikom sedem vprašanj. Po govoru zastopnika zasebnega udeleženca, ki je skušal omajati verodostojnost nekaterih prič, je g. dr. N a 11 a če n v sijajnem in stvarnem govoru še enkrat razjasnil ves položaj. Za njim je predsednik Vedernjak podal resume. za katerega je g. predsednika dr. Žirovnik gotovo zavidal. V njem ni niti ene točke o dopri-nesenem dokazu resnice in omenjen niti en moment, ki so ga pričo izpovedale v prilog obtoženca. Resume je izredno do-padel številnim liberalnim klakerjem, ki so se že med govorom dr. Natlačena oglašali, ne da bi jih g. Vedernjak posvaril. Zanimivo je, da se je ob priliki protesta dr. Natlačena proti nestvarnosti resumeja dr. Oblak, s svojimi znanimi krilaticami. Še bolj zanimivo pa je, da predsednik ni hotel ugotoviti, kdo se z galerije umešava v razpravo. Porotniki so z odgovorom na stavljena vprašanja, ki jih očividno niso umeli in jih je najbrže tudi obilo število vprašanj zmedlo, potrdili krivdo obtoženca, na kar je sodni dvor razglasil razsodbo. * • * Ta tiskovna razprava je bila zelo zanimiva. Ne toliko to, da so mnoge priče izpovedale o nadučitelju Lapajnetu marsi-kako interesantno stvar, ki jasno osvetljuje njegovo postopanje, pač pa je bilo tem bolj zanimivo opazovati publiko, ki je neprestano delala »stimungo.' v prilog nadučitelja. To nam precej jasno dokazuje medklic v koroških porodnih krogih prav dobro znanega dr. Oblaka. Cela razprava je bila tipičen primer, kako zamore najeta masa delovati na Človeka da si ne more ustvariti pravilne sodbe. Take dogodke obžalujemo in gledati bo treba, da se v bodočnosti pri sodnih razpravah ne bodo več ponavljali. Curih. 7. septembra. Berlin 6.27, Ho-landija 185.50, New York 587, London 21.79, Pariz 44.80, Milan 25.40, Bruselj 44, Kodanj 101.25, Stockholm 125.50, Kristi-anija 76.50, Madrid 76.10, Buenos Aires 175, Praga 7.05, Varšava 0.17, Zagreb 3, Bdimpešta 1.40, Bukarešta 6.42, Dunaj 0.62. Dunaj, 7. septembra. Devize: Amsterdam 38.150—38.250, ZagTeb 628—632, Belgrad 2507—2525, Berlin 1312—1318, Budimpešta 296.50—299.50, Bukarešta 1310— 1320, London 4460—4480, Milan 5180— E200, New York 1300-1304, Pariz 9130-0170, Praga 1492—1498, Sofija 922.50-932.50, Varšava 28.58—30.50, Čurih 20.775 20.825. Valute: Ameriški dolarji 1187— 1191, nemške marke 1303—1309, angleški funti 4430-4450, francoski franki 9080 —9120, holandski goldinarji 37.750— 37.850, Italijanske lire 5160—5180, jugoslovanski dinarji (tisočaki) 2497—2517, romunski leji 1309—1319, švicarski franki 20.550—20.600, češkoslovaške krone 1487 —1493, madžarske krone 350—353. Zagreb, 7. septembra. Devize: Dunaj 15.85—16.05, Berlin 209—210, Budimpešta 46—0, Bukarešta 210—220, Italija (izplačilo) 840—850, ček 840—842, London izplačilo 723—0, New York kabel 194-0, New York ček 194—195, Pariz izplačilo 1490— 1500, Praga 240—247, Švica 3300-0. Valute: Dolarji 192—193, avstrijske krone 17 —18, rublji 20—22, angleški funti 715— 720, napolcondcri 650—658, nemške marke 208 -209.50, ital. lire 830-835. žvepteni vrelec v Medjimurju. Poleg Prekmurja leži med Muro in Oravo Medjimurje, Katero ima skorai isu obseg in isto število prebivalstva ko Prekmurje (do 100.000 prebivalcev). Obe ti pokrajini ste spadali preje pod ozemlje krone sv. Štefana, in sicer celo Medjimurje ter del Prekmurja pod zaladsko županijo, a drugi del Prekmurja pod železno županijo. Del Medjimurja, to je ob ljutomerski, sv. bolfanski in središki župniji, govori dialekt, ki je slovenščini veliko bližji nego hr vaščini. Župnije Štrigova, Macinci, Sv. Jurij na bregu, Sv, Martin in Selnica, ki leže ob nekdanji štajerski meji, so imele trgovske in obiteljske vezi z štajerskimi Slovenci, naročeni so bili na slovenske liste in knjige (posebno »Slov. Gospodar<. in Mohorjevo družbo) ter so tako vsled vednega stika z Slovenci ohranile bolj slovenski značaj. Ob zasedbi Medjimurja je prebivalstvo.teh krajev tudi zelo želelo priti pod slovensko upravo, ter smo prepričani, da bi tudi danes, ako bi se v teh krajih izvedel plebiscit, nad 80% prebivalstva hotelo priti pod slovensko upravo. Ti kraji so zelo bogati na podzemeljskih rudah in vrelcih. Posebno kraji, spadajoči v župnijo Selnico, — katero vodi izredno naroden in blag župnik g. Ignacij Rodič, nečak škofa dr, Dominika Premuša v Zagrebu, ki je tudi rodom iz Preloga v Medjimurju — so polni teh podzemeljskih bogastev. Ako se voziš po železnici iz Ča-kovca proti Dolnji Lendavi v Prekmurje, opaziš pred predzadnjo postajo Murskim Središčem na nizkem gričevjiKlevo od železnice visoke droge in večjo skupino novih stavb. To so petrolejski vrelci ob Selnici. Vrtati so začeli že pred vojno, in sicer je bila neka družba, kateri je nače-loval žid Singer z Dunaja. Nabavili so mnoge rezervoarje in druge za produkcijo potrebne stvari, a ker se vsled takrat nizkih cen petroleja in visokih produkcijskih stroškov ni izplačalo, jc delo zastalo. Med vojno, ko je petrolej postal precej drag ter ga tudi ni bilo veliko, so v nekaterih rovih zopet nadaljevali delo, katero pa je ob prevratu zopet zastalo. Tokrat so gotovi revolucionarci postali lastniki teh vrelcev in vseh naprav. Hiše in skladišča so ljudje v času, ko so mislili, da ni sedaj nobene oblasti, skoraj popolnoma razdejali. Po zasedbi Medjimurja po naših četah se je to brezpravno stanje odpravilo. V Medjimurju je pa v tej dobi zavladal eksponent demokratske stranke dr. Ivan Novak, katerega je ta strančica postavila za poverjenika te pokrajine v sladki nadi, da bo sedaj on celo Medjimurje pobasal v demokratski koš in ga ob ugodni priliki poklonil mogočnemu Svetozarju. Dobil Je ta advokat, ki je sicer do pravrata bil popolnoma neznatna osebica, vso oblast, še mnogo večjo, nego je ona današnjih pokrajinskih namestnikov, v svoje roke. In kjer so korita, logično da se najdejo tudi koritarji. Javili so se mogočnemu medji-murskemu paši enakovredni bratci iz cele kraljevine. Vse pisarne poverjeništva so bile že polne, občinska notariat.ska mesta vsa zasedena, učiteljska mesta isto od teh »zanesljivih« pedagogov napolnjena, dočim sio se vsi nekdanji učitelji brez izjeme kot »nezanesljivi« odpustili, četudi so bili domači sinovi, vešči popolnoma poleg domačega narečja tudi hrvatskega jezika, ter nekateri, ki so bili pozneje sprejeti v Prekmurje, slovijo kot izborne učiteljske moči, To vse ni nič pomagalo, kajti »domači sin«, kakor se rad naziva paša Novak, ni imel srca za domače šolane sinove Medjimurja, marveč je iste vrgel na cesto in dal kruh drugim, od katerih je pričakoval, da bodo slepo orodje v njegovih rokah. Ker pa jc med temi mnogimi pristaši še bilo več takih, ki niso bili ne za šolo, ne za kancelarijo, je svojemu drugu priskočil na pomoč enakovreden drjg, dr. H. Krizman, advokat v Varaždinu, po milosti Sv. Pribičeviča minister za agrarno reformo v Belgradu. Izdal je naredbo, da se mora vsa posestva in vsa podjetja, last tujcev, dati odmah pod sekvester ali državno nadzorstvo, Z obema rokama so vzeli paša m cd ji murski to naredbo v roke in jo začeli temeljito izvajali. Na najbolj odlična, to je dobičkonosna podjetja in ve-leposestva so se postavile prve demokratske korifeje, a druge sinekurc so dobili ostali agitatorji edino državotvorne stranke. Da se pri razdelitvi teh mest ni pozabilo na razne .pobegle frančiškane ter se jim visoko na lestvi agrarne reforme zasi-guralo precej trde kline, je bilo samoumevno, Sekvester in drž. nadzorstvo medji-murskih veleposestev in podjetij, osobito temeljito uničevanje alkohola po grajskih kleteh in še mnogo takih junaških činov demokratske gospode v Medjimurju bo tvorilo šc poseben članek, s katerim hočemo vse te čine otefi pozabljivost. Za danes moramo omeniti le enega od mnogih nadzornikov«, lo jc čistokrven demokrat slovenskega rodu, ki sliši na ime Varga-zon. Med vsemi mogočimi drugimi funkcijami jc bil la mož oo naših informacijah poverjen z proizvedbo nacionalizacije teh petrolejskih vrelcev v Selnici in premogo-kopa v Peklenici pri Murskem Središču. Slednjega jc izborno »nacionaliziral«, kajti danes je njegova last.Kako jc to uspelo, ve samo gospoda Novak, Vargazon & konz. 1 a tudi pri pclrolejskih vrelcih jc šlo precej hitro. Za to »nacionalizacijo« se je zainteresirala »brača« iz Srbije. V smislu demokratsko-radikalnega bloka so pritegnili k temu »aktu« tudi sina g. min. predsednika Pašiča, kateri je, kakor se tajno susl)a, »zaradil« pri tej akciji nekaj sto-tisoč dinarjev. Zanimivo pa je, da je danes kot prej lastnik tega podjetja že začetkoma omenjeni žid. Ker sc jc žc pred vojno na več mestih poskušalo vrtali ter so vsled preslabe petrolejske žile ostale tistikrat cene cevi v zemlji, je v okolici Selnice mnogo takih v zemljo zavrtanih cevi videti. Nekatere so žc zarastle s travo in grmičjem, pri drugih šc sc je pozneje kaj poskušalo, dočim nas zanima le ena teh cevi, ki je zavrtana v zemljo dobre pol ure od Selnice proti Muri, ali pa tričetrt ure iz Sv. Martina odnosno tudi Štrigove v kraju, ki se naziva Grkaveščak ter ima po hribčku raztresenih do 30 bornih hišic. Cev je na malem, en oral obsegajočem travniku, ki jc last ubožnega kočarja Martina Hadila v Jurev-čaku. Njegova hiša je pet minut oddaljena od tega travnika. Ta cev nas zanima radi tega, ker iz nje neprestano, po dnevu in ponoči, v letnem in zimskem času bruha žveplenosolna voda, katera poseduje izredne zdravilne moči. Voda je ob izbruhu 28—30° topla. Odkrili so to zdravilno vodo delavci in kmetje, ki tam v okolici obdelujejo svoja polja in delajo na senožetih in v gozdih. Tukaj jc iskala petrolejska družba baje pred šestimi leti petrolejsko žilo ter je vsled neuspeha pustila cevi na mestu. Pozneje se nikdo ni zanimal za to. Vrtano je po podatkih, ki smo jih mogli na licu mesta dobiti, 840 metrov globoko v zemljo. Kakor nam je pripovedoval posestnik travnika, na katerem se nahaja ta vrelec, so baje presekali poleg vroče žve-plene žile tudi dve mrzli, vsled česar ima voda le do 30" toplote. Po analizi nekega privatnega zdravnika, ki se jc zanimal za ta vrelec, je voda baje 3% bogatejša na žveplu in natronu, nego ona v Varaždin-skih Toplicah. Tudi na tramih, ki leže ob izbruhu, sc je vlegla že precej debela žve-plena skorja. Poskusili smo z vžigalico zažgati žveplo ob izbruhu, ter je naenkrat plamen švignil iz vode. Okus je poleg žvepla tudi zelo solni, da moramo reči, da se sol pri pitju bolj čuti. Podjetni kmetje in delavci so si ob izbruhu te vode izkopali precej globoko jamo, ki ima do 4 m- obsega. Tu sem se prihajajo dnevno kopat, in sicer je od zjutraj do pozne nočne ure ta jama vedno polna ljudi moškega in ženskega spola, ki prihajajo od blizu in daleč iskat zdravja proti revmaiizmu in sličnim boleznim. Ob času, ko smo mi ogledovali to kopelj, jc stalo v njej 34 oseb. Ako pomislimo, da ima le največ 4 nr obsega, si pač lahko predstavljamo, kaka gneča jc to. Kljub temu so bili vsi izredno dobre volje. Lepo ubrane slovenske pesmi so se razlegale 00 dolini. Peli so vsi, moški in ženske. Zanimalo nas je,, od kod so ti ljudje prišli sem. Tri stare ženice so pripovedovale, da so iz Bogojine v Prekmurju, to jc nad 30 km oddaljeno. Zopet drugi so bili od Sv. Miklavža, Sv. Bolfenka, ljutomerske in križevske okolicc na Štajerskem, nekaj jih pa je bilo bližnjih domačinov. Zunaj jih je zopet šc enkrat, toliko čakalo, da gredo v vodo, ko prvi dokončajo svojo kuro. Moralično in sanitetno je cela stvar pod vsako kritiko. Ljudje s trahomom, raznimi kožnimi in drugimi boleznimi čepe po cele ure skupaj z drugimi v vodi, ker ni nikakega nadzorstva. Poudariti moramo, da je ta izvor šele eno leto poznan. Lastnik travnika, vprašan, zakaj ničesar ne ukrene, da bi sc vsaj na prostem razširila ta jama, v kateri bi se lahko kopali ljudje, ki bi mu za to lahko dali za osebo vsaj eno krono, pravi, da nc upa ničesar ukreniti, ker so ga nekje ostrašili, da bo moral potem plačati več davka, nego bo imel dohodkov. Pač pa jc rekel, da bi rad videl, ako bi se našel kak konzorcij, ki bi izrabil ta vrelec, ako bi država, koje last so po ustavi vsi vrelci, dovolila. Hrvati so premalo podjetni za tako stvar ter se bodo tega najbrž morali oprijeti Slovenci, ako nc bodo zopel prej prišli židje. Doslej se ni nikdo še za to stvar zainteresiral. Precej jc doslej žc odkritih podzemeljskih zakladov v Medjimurju, a mnogo jih je šc v zemlji ter čakajo pridnih in podjetnih rok, ki naj jih dvignejo in uporabijo. Žile, ki se nahajajo v Medjimurju, vodijo čez Muro tudi v Prekmurje. Blizu Bolnje Lendave so nekateri globokejši studenci, katerih voda sploh ni užitna, ker ima preveč duha po petroleju. Brez dvoma jc blizu tega vira kaka pclrolcjska žila. Upamo, da sc bo io narodno premoženje ohraniio v rokah naših ljudi! Co-čo-če! Tisti izmed vas, ki misli, da največkrat na dan moli lepo molitvico italijanskih barabinov: »p.... m.....«, >p..,. d..«, naj vloži prošnjo za Ammnzijevo podporo jiod >st, 13« na upravo lista. 3251 VEhIČAH BEŠTE^ STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO H. ROJINfl IN KOMP. LJUBLJANA — Telefon 480 Poštno čekovni račun 11.638 Telefon 252 ATEIildE HEUIOS lAdUBUdAfl,H AllEKSHflDROVA C. S =Izdcluj« mod. slike v vsaki velikosti Tiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim........turnimi.....n ...................................................................................................................................................................... STAVBENI ODDELEK, - SLOMŠKOVA ULICA 16 izdeluje: okna, vrata, portale, obstenje, strope itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfinejše izvedDe. POHIŠTVENI ODDELEK • KOLODVORSKA UL. 8 izdeluje: spalnice, jedilnice, salone, pisarniške in hotelske opreme itd. v vsakem slogu iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa. (riiiiiiiiiiilflllll.il.tlllflfHtlriiillilHtptfiiM,itiriliitiilllr.irriii(i,tiiiiiiiiiiiiiiiiiMiririrtHliitilliliiiiiiiiiMiiJitiira*tiriliiiHMliiliiitliitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii.ii4 Najmoderneje urejeno podjetje! — — Ponudbe in načrti brezplačno. i»6e popoldanskega dela, — Naslov pove uprava lista. 3257 — i ■■ ■ - ■ ■—-----------------—.--> Mestna občina Kočevje .U C E H K H :: riizpisui° s'už,)o >' iz dobre hiše se sprejme v trg" dni CM^ŠkOP t^jlllk^. P. LOSChilillO Prošnje je vlagati do 1. oktobra _Rogaška Slatina 1921. - Plača po dogovoru. «M« DR s Ani s f " SContoristinjo is^t .¥ !S M n I« i w J j stva ter vseh pisarniškm del, po možnosti zmožen občinskega tajništva, s znanjem italijanščine, pri lesni indu-se sprejme v šmartnem v Rožni atriji. — Ponudbe: Kontorislinja, Maribor, dolini pri Celju. 3219 Poštno ležeče. 3097 Gospodična ^^^ vTula Glincah štcv.l ki se razume nekoliko v šivanju. Hrana ob Tržaški cesti, enodružinska z velikim in stanovanje v hiši. Naslov pove uprav- vrtom, se proda. Več se izve istotam uištvo >Slovenca pod štev. 32-15. pri lastniku Tribuč. 3261 Podoficlr HŠš^ iS a 0! i n čiTh~ št e v. 3 7 jezika v govoru in pisavi, cirilice, stroje- ob Tržaški cesti, dvonadstropna, priprav-pisja, zanesljiv, vesten, verziran pisarni- na za vsako obrt, se proda. Več se ški delavec z najboljšimi ocenami j izve istotam pri lastniku Tribuč. 3262 išče pnmonis službe.\i§gem zase § fI^^Srf! Službo lahko takoj nastopi. - Ponudbe ' L t T .U .O U O U. pod: »Zakaj -1« na upravništvo tega lista, (če mogoče z električno razsvetljavo). ------------------------Ponudbe na: Drica PISKMtNIK, muzej. •VILA afi HIŠA ¥ Ljubljani jžUpni urad v AdlešiČili p. Črnomlju za eno družino se kupi. Pismene ali ustne proda f4! fi ^[flt/tvrdke C. ponudbena tovarno V. Scagnetti, Ljubljana, j UST" .ULAvU 8 Ifl Slepiza. 4 metre dolge in 7 cm debele, popolnoma suhe, zdrave brez grč, kupi vsako množino tovarna telovadnega orodja Baš in i drug, Ljubljana, Pred škofijo št. 19. mestni tesarski mojster LjubSJana, Linhartova Mika št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Nc IV 414/21 Pri okrajnem sodišču v Celju oddelek IV sta po prošnji lastnic Štefanije in Marije Umek ter Justine Dorfinger po drju Hrašovcu in ozir. drju Zanggerju v Celju na prodaj po javni dražbi posestvi vi. št. 155 d. o. Zagrad, ki obstoji iz travnika in stavbišč s hišami št.. 29 in 40 in 1 uto v Zavodni, ter vi. št. 287 d. o. Teharje, obstoječe, iz travnika in njive brez premičnin in pritiklin za 200.000 K kot vzklicno ceno, pod katero se ponudba ne sprejme. Dražba se bo vršila dne 7. oktobra 1921 ob 9. ari dopoldne pri podpisanem sodišču, soba št. 10. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo se mora sodno položiti; vadij znala 40.000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču. Okrajno s©jiilč;e o £ei?n, odtfeBeM SU, dne 23. avgusta 1921. zastopstvo v Ljubljani LidUBLidArm — p^flHfl. Prva češka ti/opniea za mo~ bilije ln knjigoveze, - Vrhno usnje vseh vpst. HA^R GRPflŠE in dpugi usnjeni izdelki. Velika zaloga eevljetf. Karlovska cesta št. 2. Prešernova ulica 52. Selm paviljon 280|H. čevljarski d . = iščejo se zn moške in žen- UGSCITwl ske čevlje. Stanovanje v hiši. Trajno mesto čez celo leto, dobro plačilo po komadu. Pismene ponudbe pod Makso Scbonbaum, Križevci (Hrvaško). 3247 Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi mojo nepozabne matere oz. stare matere i. t. d. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28. Sprejmejo sc v polno popravo za emajll-ranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovska ccsta 4. Zvonarska ulica 1. se tem potom najtopleje zahvaljujem. ' Posebno se zahvaljujem prijateljem in znancem iz mesta, kakor tudi iz okolice, ki so spremili nepozabno na zadnji poti iu vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic. Ljubljana, 7. sept. 1921. Pred Škofijo Št. 3. pr;Por<*a Lingarjeva ulRa. sukneno manufakturno in pleteno bla|cf. Prodaja na debelo in na drobno. Ustanovljeno leta 1869. na« Tovarna dvokoles in otro ifO Skih vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. V imenu vseh sorodnikov prvovrstnih baških in banatskih mlinov nudi po najnižjih dnevnih cenah iz svojega skladišča v Zagreba veletrgovina moke VJEK0-SLAV WIELAND in DRUG, Zagreb, Ilica 191. Telefon 6—43. pneiHnaSikD »&5ilLfflS» •• REITHOFFER - HIlTCHItfSOII priporoča vse neuporabne ZLATE predmete verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma, in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine iu srebrnine Ljubljana Prešernova ul. štev. i. Potrti globoke žalosti naznanjnmo vsem prijateljem in znancem, da je naš predobri, nepozabni oCe, oziroma stari oCe, brat in tast, gospod osefti Brst, ssd preproste (Sts naiflnelle izdeiisie in isra bs^jes g zaSisgi turdisa; Eftiši, pesSgasiie, stessecB, Ščurku n vbo golazen mora poginiti, ako porablialo moja najbolje preizkušena m splošno hvaljena sredstvu, Kot proti poljskim iu hišnim mišim K 12. za podgano K 18; zn ačurko posebno močna vrsta 20; tinktura zu stenice K 15; unieevalco moljev K 10 in 20; prašek proti mrčesom K. 10 in 20; mazUo prou uiein pri ljudeh K 8,—12.; mazilo za u$l pri živini 8,—U.; pru. sek za uSi v obleki in perilu K 10 in 20; tm-ktnra proti mrčesu na aaflju in zelonjadl (uniiev. rastlin) i'iašek proti mravljam K 10 Pošilja po po vzetiu Zavod .-.a eksport M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trgrovoem prlvečjem odjemu iiopu»t. UMIlIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIinmiltllUllIllllHIIIU trgovec in posestnik danes, dne 7. septembra 1921 ob pol 12. uri, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v petek, dne 9. septembra t. 1, ob 16. uri iz hiše žalosti Stari trg 11. Bodi mu ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 7. septembra 1921. V imenu ostalih sorodnikov s fiEojz Stanko trgovec. ravnatelj zavarovalnice .Croatiae". sinova. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. Tovarnapralnega in dišečega Kruievac i osnovana leta 1839 obnovijona 1897 | naznanja p. n. trgovcem, da je | razstavila na Ljubljanskem vc- | likem sejmu od 3-12 sept. | celokupne vzorce svojih pro-| izvodov v izvirnih zavojih. | Na sejmu bo sprejemal naročila 1 in dajal pojasnila član naše tvrdke | čnrkovič, Ristič & Komp. .ftmitMHiiMiiiMiiimiiMiiimiiiniiiiiiimiiiiimmiiiiiiitko železnico 16, (za državnim kolodvorom). Odprava potnikov L, II. in III. razrscSa preko Sprejema naročila za prostore na parnildh za Grčijo, Anglijo in A moriUo — ter obratno za Jugoslavijo, Natančna pojasnila daje: Belin za snaženje belih čevljev Pogin za pokonča vanje miši in podg; Morili za pokonča vanje ščurkov Bapld za pokončavanje stenic I, C. Kotar ^oa^ja, Ljubljana, Wolfoya ulica J. Trgovci primeren popust. (sfeljaisa, tSSiSeriess lalšcs S instrumente izvrstnih tovarn priporoča za nakup najboljšs po naJsolidnejSih nizkih cena: se ceno proda. O. Žužek, Lfubljjaita, Sodna ulica IU (Telefon interurb. 461.) za damo in gospode, nadalje velika izbira kinčanih in praznih damskih klobukov Klotmčarna in mo&fsSarila iS jg| Tehnični, elektrotehnični in gumijevi ' 1 /| predmeti vseh vrst na drobno iu de- \ Vv^r belo. - Giavno zastopstvo polnih gu- | mijevih obročev za tovorne automo- r^^t^^^ŽS^ hilC tovarne Wa,tcr Martiuij. - Hy- IjMlHMBP^j d ra v lična stiskalnica za montiranje ilfL^RSfel® gumijevih obročev v centrali, Ljufa- p -\> ^an8» Ri«iska cesta 2. - Prevozno Leiltraia: podjetje za prevoz blaga celih va- Ljubljana, Rimska gonov na vse kraje, za kar je na cesta 2. razpolago 10 tovornih automobilov. Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice : Dunajska c. 20, Jurčičeva ul. 9, Knez Mikaj-tcl. St. 470. tek št. 155. lova ul. 5. Mestni Irg štev. 8—7 se priporoCa cenj. občinstvu za izvrSevanje vsakovrstnih kleparskih. in vodovodnih instalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbioska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — ProraCuni brezplačno in poStniue prosto. — Popravila točno in po najnižji coni. Pločevinasta ambalaža kakor kan te za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. 3 ampak zajamčeno pristni izdelek kot g v predvojni dobi. Dobi se povsod! tvornica sguraailevih ix«3@Sk@v v Kr«nju r. Z. Z 0. Z. izdeluje vsakovrstno OfOŽjGa Popravila se iz vrše strokovnjaško. Oddelek za prodajo mu~ nicije, revolverjev, pištol i. t. d. Ceniki na zahtevo! isdeluj« prvovrstne podpelnlke Cisto domae® podjetji® £ -"^sgj Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj Ljubljana i Maribor, Metkovič, Opatija Saraievo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v iu- in inozemstvu. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji sprejema od svojih članov društvo i a hranilne vlom z m n a ter jih obrestuje od 1. julija 1921 naprej do preklica po Članom naše zadruge naznanjamo, da je dospela Člani bodite dosledni ter nalagajte svoj odvisen denar ■ H B ■ ■ m mm ® 0 le pri svoji lastni zadrugi! in B ■ ■»■■BBBaojeiiKnffiBaffianaisffifflBi^aai vsake vrste in najboljše kakovosti po S precej znižanih cenah. S ■ aBB8BBBHWBBBBBBWBEaHHBBBaBB:HBHBBBBaaHfflaEaHHaiEI8HBiMBi8E* Kapital: K 20,000.000. SLOVENSKA ESKOMPTNR BRNKR Rezerve okrog K 6,000.000. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- N0 BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU _ == DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR LJCJBLJRNR, SELENBURGOVR ULICR ŠTEV. 1 izvršuje vse bančne transakcije naj- --——--——kulantneje AKREDITIVI — BORZA H H H H Papirna industrija HEŽIČ U uueuini, Fioriiansfe® aaUca 14. | Zaloga vseh vrst šolskih zvezkov, j? Prvovrstno blago, najnižje cene! § Termalna K OPEL j (Kreuzlhermalbad) se prod« za G000 K. Kje. pove uprava lista pod štev. 3263. Tovarna stolov in lesnih izdelkov e Ljubljana, Celovška cesta 90. LJUBLJANA, Sodna št. 11 telefon (Interurb. 461). Stoli in mize v porabi na Velikem semnju samem ter v različnih pi-vovarniških in kavarniških paviljonih, lnf. pri Žužek, 323511, prostor 65 priporoča preč, cerkv. oskrbi: ist voin, j gg. trgovcem ln s'avnemu občinstva: D D C D D D D D 0 Glavno zastopstvo avtomobilov FIAT" fP' Wicn-Tnrin sejm. prostor paviljon E 65 O. Žužek, Ljubljana, Sodna ul. 11 (telefon interurb. 461) tudi več prvovrstnih rabljenih avtomobilov naprodaj. čebelnovoščene sveče in zvitke, jjinamizne sveče n ti D I | i »GLORIA« v vseh velikostih, pravo kadi oglje za kadilnice itd. po najnižjih cenah. Moderna oprema tvornic. Stroji in orodje. Glavni zastopnik tvornic prve vrste. — Opreme žag s kvalitetnimi stroji — Velika zaloga strojev za obdelovanje lesa. Prodajna pisarna: Zagreb, Nikolieeva ul. 8. — Tel. 2-26. Delavnica in skladišče: Zagreb, B-ulica 45. — Tel. 25-15. Brzojavi: Matimes Zagreb. r j * . vv, " ' ; -. • , •' .f . . . - . „ Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7% drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,OOO.OOO'- Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov iti Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 7°/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 11 i 1 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) staviia se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta, Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseli domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinsk1!') kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-vcvicev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanud; r. - ■ ------- ----------—» ■■ -----------ir.- •> »J »-I-^.to ■tvrr. ISBBSgggrr ki..-.! : JM., • * č; L: mmrnvm la dvoma uo ou-avo v eiinu s« računa 16 kren.i BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Brlcelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE-. Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6 KLEPARJI Koro T., Poljanska cesta 8. Reutžgar & Smerkol, Hor. ul. 13. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGARNE • Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod irančo. LEKARNE ■ Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar, nabr. E PARNA PEK ARIJA Jean Schreya nas!. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PREOBLHKOVALNICA KLOBL-KOV za DAME in GOSPODE: Barberir-Završan, Mestni trg 6—7 RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. JI7.) Rauzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10.} TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. URARSKA rOPRAVIlMA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO ! Čeme Lud., Wolfova ulica 1 (Za dvakratno obiavo v euni s« računu 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazoriev trg št. 7, S"šnik Alojzij, Z^oška cesta "L ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: j Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajditja sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH sir. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 1, ■d Telefon štev. 3* nasproti glavnega kolodvora Telefon štev. 3. kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle. |imTi"Hii7..-': "V« ' -v^ Les — deželni pridelki TRSRM-GORjmiC KRRNJ iflM m&mmmmsmm^ijmi- "v e Mm kava, testenine in marmelada azpos AB& LJUBLJANA, Dvorni trg 3. Špecijalna zaloga angleškega sukna, dežnih plaščev In vseh krojaških potrebščin. Promenadne, modne in športne obleke, povr .niki, raglani itd., itd. Konfekcija za gospode in de.ke ter moderna izdelava oblek po meri v lastnem modnem salonu Solidne cene! po najnovejših krojih. Soliden izdelek! Del. dr. »Triglav" v Smarci pri Kamnku. Z«nanja naročila se izvršujejo točno po poštnem povzetju! — Zahtevajte vzorce! Razstava astnli izdela/na IjoblM in velesejmn oil 3.-12. suLtL, pivilira l št. 273. Lastna željama Tvorniea za izdelovanje parketov Ta'efon štev. 117. Elagovni oddelek: kolonijano blago, k mila, umetna gnojila, žito in ž Ani izdelki, usnje. odde*ek: češka in angleška rnanufaktura. Lesni oddelek: nakup in prodaja lesa ler ug ja, lastne žage. trojni oddelek: pol edelski in drugI stroji. Mesni cdde ek: tovarna mesr^Hi izdelkov, hladilnica, izdelovalnica umetnega ledu, izvoz živine in prašičev. Vinski oddelek: domača in tuja vina v sodih in buteljkah. Oblačilna industrija unc jana, gosposka ul 7 —- proizvaja moška in deška oblačila vseh vrst ? prodaja na debelo in drobno! Jrodaja na debelo in drobno! prvovrstni kroj! Dzredno nizke cene! Solidno delo! JCa £jub!jauskem velikem semnju: paviljon 8, oddelek št. 54. Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. nunske cerhoef. Hranilne vloge se obrestujejo s 4 °|o brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačnonarazpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd, Prodaja srečk drž. razr. loterije. Jesenice-Fužine, Slovenija (Jugoslavija). Br.vo<>v.-u naslov: INDUSTRIJA JESENICE-FUŽINE. .acscac3c2cic3t:- nac cancac; C3C2ac3£2CiC3Er.C2C3caExn D ♦ - JA O D D Austro - Baimler in Puchwerke A. n c D D Q D O D D a o D D D 0 O ... h D O on G Zastopstvo: Rudolf Hilie Ljubljana, Gledališka ulica št. 2. Osebni luksnsni avto: Austro-Daimler 35 PS. Puch\verke A. G. 20 PS, tipa XII. Lokomobila „Ma" Austro-Daimler 6 PS. (Zugtriebwagen) Puch-ovo motorno oralo „Excelsioi" 35-40 PS. (Cuchmotorpflug) Puch-ov motorni vos za poljsko železnico 4 PS. (Feldbabnmotorwagen) ■ Koles in vsi deli in oprema EN GROS J.G0R6C Semenj: paviljon H, št. 250 - EN DETAIL litdBUANA GOSPOSVeTSKA C. 14 Naše podjetje izcieluje v svojih tovarnah na Jesenicah, lasorniku, Dobravi, v Bistrici v Rožu (Bor.) razne železarske predmete itd., katere navajamo le kot glavne izdelke v naslednjem: Poluizdelki, železne klade (ingoti), polenasto železo (cagli, pranti, flame in platine). Valjana žica, od 5 do 20 mni okrogle ali kvadratne debeline. Paličasto železo, tj. betonsko okroglo, od 5 mm debeljine dalje; okroglo železo od 5 do 120mm; kvadratno želelo 6 do 110 rum dobeljine; ploho železo 3 do 30 mm debeljine, 10 do 120 mm Širine; polokroglo železo 8 do 70 min Širine; kotno železo, enakokrako, 20 do 150 min kračne širine; železo za okenske okvirje, razpolovičeno in celo 29 mm višine. Železo v trakovih, vroče valjeno, 1 do 5 mm debelo, 10 do 120 mm, 150 in 200 mm v široko. Železo v trakovih, mrzlo valjano, za za vojne in posebne namene vseh vrst, svitlo, varjeno, pobakreno pocinjeno, 0.06 do 4 mm debeljine. 10 do 2i0 mm širine. Jamske tračnice, 50 do 100 mm višine, oz. 5, 6. 8, 9, 13 Ln 21 kg za tekočI meter. - Surova črna pločevina, i d0 21/4 do 35 mm debeline, do 12.000 mm dolg. in 1.700 mm šir. Fina črna pločevina, i do 21/4 mm debeljine, do 4.000 mm dolgosti in 1.300 mm širine. Vlečene žice, svitie, žarjene, pocinkane, po-bakrene, pocin ene, okrogle; polokrogle, ovalne, kvadratne, šesterokotne itd; 0.08 do'20 mm debeljine, izdelane iz železa in jekla; slednje v vsaki zaželjeni trdnosti, dalje žice za knjigoveza (plohe in okrogle, za nitsnje itd. Vznetl za pohištvo, navadne, zotolCene „ in zavozljane. Zičniki vseh vrst, kakor stavbeni in mizarski žičniki s ploščnato glavo, gladki; žiCniki za strešno lepenko in skriij s posebno veliko glavo; žiCniki za vratne in okenske okvirje; štukaturni kaveljčki; nabojniki z zarezo; žičniki za petne podkvice; žičniki za ključavnice, beli s polokroglo glavo; steklarski žičniki; okvirski žičniki; pašni žičniki; tapetniški žiCniki, beli in modri; londonski žičniki s polokroglo in koničasto glavo; krepin žičniki, beli; žičniki za podplate; koiarski žeblji s krčeno glavo; žičniki z dvojnimi konci; nazobčani žičniki; žičniki z vglobljeno glavo; žičniki-z le-často glavo; obročniki; kaiupnniki; spone s poševno vezanimi konicami; spone za brzojavno v žico s konicami žičnikov. Crevljarski žeblji, „apetniki rezoni iz obročnega železa; mišnjaki, modri in beli, lahki y in težki, gladki ali z zvezdni to glavo. Žične vrvi, iz topljenega železa in iakla, iz litega jekla, prvovrstnega" patentnega jekla za p uge, svitie, napojene z mazilom ali pa pocinjene, vrvi za rudniške obrate, za strme zavorne prevoze, navojnevrvi, nosilne in vlačilne vrvi, vrvi za že-rja|e dvigala, transmisije, vse vrste brodarskih, vrvi, vrvice za dviganje obločmc za okenska polkna, žične pletene vrvice vseh konstrukcij, kukor nitne, zložne ln križano pletene, kabeljske sestave, sestave iz ploSCnatih in sukanih niti; dalje z roko šivane vrvne trakove vseh širin in jakosti. Zvonovi iz litega jekla, melodično m harmonično ubrani v teži 140—40C0 kg; posamezni zvonovi, duo, trio, itd. po želji in naročilu. Zvonovi so mnogo cenejši ln enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Jekleni odlitki vseh vrst, kakor kolesa za jamska in poljska vozila v teži 15—45 kg; ležišča za železniške vagone; razni strojni deli od 20 do 2000 kg teže, kalior cilindri za hidravlične stiskalnice, ležišča za mostiče. zamahna kolesa za posebno veliko hitrost itd. Predmeti iz sive litine, kakor cevi; cilindri; transmis^ski in stavbinski odlitki, gonilne plošče za pogon z vrvmi in jermeni; valjarji in razni strojni deli v teži 15 do 8.000 kg, po vzorcih in risbuh. i^T Elektrode, vsake dimenzije; za električne peči, za izdelovanje kalcijevega karbida, apnenega dušika, jekla, zeleznih spojin iu dr. } essaass3 Cksshssk} Esssussbc Laslsii rszsiflvni paviljon na iMaoskem velikem seimn on 3. do 12. sepfcflkra 1021 Telefon št. 1-67 (Ljubljana). • . 1118 papirnico r, hi in iiii iimnm l,lcentrala: Papirnica v Vevčali, pošta: 0.M. v Polju pri Ljubljani. Poslala jož, žel: Zalog Brzojavi: Papirnica Vevče. 1 mhli ' Papirnice v Vevčali, papirnica, tvornica celnloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajale 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni iu konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjsfini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. sijaj iszsBsszs,. fc-ggKsggg SEScagaž ta fczszetsss) 11 —i i j i-ag gsaa »f-OTVBHSPBinSRa ^BSjarassBwanaa masaža Iz Edino najkrajše črte preko HAVRE CHERBOURGA in ANTWERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edSnia koncesijonirana potovalna pisarna HKER v Ljubljan Kolodvorska ulica štev. 41, blizu glavnega m s a; u Ki fl K B b B b O B S m plošna podružnica v Ljubljani, preje I. C. Mayer. BBIlIRRRRtllRnaiHRNRlB a H Telefon: SI. II ln 577. Ljubljana, Marijin trg štev. 5. aEliSMaB Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pred- bbbhbb jbbbbb ujmi in i^gditj vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. ■■■■■■ IBBBI £ irfttHSSA&iJttJtfr" * t. 'tri 13 f<@BBBEBEs 1 izdelu e po najniž ih cenah vsakovrstne ročno in strojnokovane žeblje, spojke, — kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. — Ceniki na razpolago! - Ha sejmu zastopana v paviljonu šiev. 400. - Ceniki na razpolago! m s. ■ ■ a ■ m ta IDBI d a a a IJ! iiia piri ? tovarn Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica, vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. — Zastavljena ploskev 73 m3. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim mizarskim, ključavničarskim in kovaškim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih. v. v iS Cena za obliki tlorisa. 1 m" zastavljene ploskve 1000 do 2000 K po Mehanična vr vama - terihica ■ predilnica m Prolzvado. i razašilja na veliko: razne vrste cipela za decu, de-vojčice, mladiče, ženske, rnuške, prostogi finog kvaliteta; za rad- nike osobito jaka izradbo. Papuče po ceni bez konkurenclje. Odelenje za galanterijsku robu na veliKo. Pletene Čipke, suKno, vezivo, razno cipelar-»ke potrenštine jedači pribor škotske potropštine. Cetke 1. t. d. — Ezport fafikalic. Fran Ravn mestni tesarski mojster Lubljana, Linhartova ulica štev. 25. Telefon št. 415 — Poštno - čekovni račun 11.428 izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo. Parna Zaga in strojne delavnice. Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetme od 12—50 m. m u ii m Priporoča se papirna trgovina Ivan Bajšeft Ljubliann ki ima veliko zalogo vse vrsie papirja trgovske in poslovne knjige, pisarniške in Sols se potrebščine kakor tudi lastno založništvo šolsk Iizvazkovjabor4 ki se izdelu,ejo v knjigoveze,ici M. BIVIC St. Petra cesta Stev. 29 ki izdeluje tudi galanterijska dela anton šinkovec Kranj. Grosuplje Centrala Grosuplje. Telefon Grosuplje 1. razstavlja svoje izdelke na IjubSjanskem velikem semnju, paviljon E, štev. 39, katerega obisk vljudno priporoča. CIGARETNI. S— stekleni | (glas) papir, stročui ce, otročje sesalke, žimuate ln uaujate ve-! zatke, glavnike, Čistilo (krema), ličilo, mast za uaiije, pralno in toaletno milo, fine sveče ter razno galanterijo nudi po najnižjih cenah veletrgovina Osvald Dobeir, Ljubljana, Sr. Jakoba trg 9.. 3087 .» • • Razstava v paviljonu za stavbeno široko in lesno Indusliljo Najstarejša sedlarska delavnica jos. kohle; LJUBLJHNH, Dunajska cesta 19. priporoča izgotovljene konjske opreme ler vse Delo SOUdDO. "t-"*** potrebšC ne. Cene mrn(. mm bokal Ljublj na, Slomškova ulica 19 Telefon int. 527 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, hoblja-nje in likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno. Izdelki so razstavljeni v pavil;or.u E, šiev. 41. Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster, Lju iljana Dunajska cesta 46. Telefon St. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostreSjn za pnT: fe, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike- stropi, razna tla, stopnice, ictic o, paviljoni, verande, lesene ograje, itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA 2AGA — TOVARNA FURNIRJA. MPranaaEHiftgSPK K . a 3">poct | Croslav Gertalč 1 SxPort | £jubljana 3»etca cesta 33 Jugoslavija 3Vružnlca: .Kerlovska cesta 30 jrvi a z mešanim blagom na debelo m drobno To va pna p le te n i n i n t k a nji n JOSIP ifl ICOlTip. ^i^J^VJ^J^^^^^^^J^J^L^i^ izdeluje berlinske nute, volnene raš ;l-nute, fantazijske rute, fantazijske šale, angleške špontne šale in eepiee, svilene modne šale, pletene svilnate samovezniee in naglavne rute (Caehenez). lajša PLESMRSKd IM LMRSKd bELfl BU mist Bfl an PLESKAR IN LICdR SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEHU OBČINSTVU IN PREČISTITI DUHOVŠČINI TONE fldLQflJ LiUBL/flNfl t aa BB A ▲ KOLODVORSKA UL.6 VttT&ZIlO za OO. obiskovalce velesejma! Svetujemo Vam, da siogledate -----------------^ __ razun že razstavljenega tudi našo zalogo na Gosposvetski cesti 10, ker prodamo vsled preselitve trgovine v lastno hišo na Dunajsko cesto 11, vso zalogo po izredno nizkih cenah. ZALTA & ZILIC^ trgovina z želesenino rta debelo in drohno. m o v k c, fantovske tn deške, mlkado, ragianc, površnike, kožuhe, Jahalne hlače, 5>p€CijalUctC V OlrOŠRŽtl OfolCkatft (SCO-stumin) ln dtugo Konfekcijo od najpr-proslejšcn« clo naiUuciscfca kroja v najboi|šI Izdelavi ter r&ZllO SllkttOi lll&ČC" vino in podloge nabavne najceneje e«iino ic pri konfekcijski industrij! Vcseležei^cc Ljubljanskega vzorčnega velesejma. ijfcm E, oddelek št. 52. TELEFON šlev. 313. FRANDE TELEFON štev. 3». ^»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i,*,»o««««. (FRAN DERENDA) Ljubljana, Emonska cesta 8. | m paoillosi H, prostor št. 239, 'sfer razstavi tor*88ia ™JFM fS limitibm in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat OPHL H Ne zsmMdfte pržžifee, si ta dna p.sara. pripssiiBoSks oetleda£i. r. AGNOLA LJUBLJANA priporoča scojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. laznaBiile. Slavnemu občinstvu se prijazno naznanja, da se je zla-tarska trgovina z delavnico skupaj prevzela in se bode za- ! IšlP5 loga po cbssš m ferzz carlssskih dafetad razprodajala, kakor briljanti, zlatnina, srebrnina in china srebro. Lepa iSariEa za osako priliko. Poročni prstani v vseh oblikah na željo tudi !§f oo meri narejeni. Vsa popravila se ceno in točno v lastni delavnici izvr šujejo. Dalje so že čez 30 let v zalogi fini originalni šivalni i stroji. Kurz za vezenje brezplačno. Strojno olje na drobno in debelo. Za obilen obisk se vljudno priporoča Z velespoštovanjem S« TRŽIČ f if.piriiiilopittiiin S love st š j a). iijfiiiitM. Izdeiufe čevije za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-, boks-, ševro-usnja in drugega maierijala. Najmodernejše oblike! Najsoiidnejši izdelki! Konkurenčne cene! Poselile nsšo razstavo sta veleseimu! » T7 Jos. Selovin-Čuden preje tvrdka Meisetz-Krepelka Mestni trg 13. JOSIP KREGAR oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA Cesta na Kodeljevo štev. 2 LJUBLJANA INDUS D. D. preje CARL POLLAK Tovarna usnja In usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, llrhnika Ljubljano, Sv. Petra cesta 68. Tel 528. I. Industrija usnja. izvršuje v;-a v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nad tal ne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande, ter razna druga vrtna arhitektoriena dela. Stopnice, dekorativne stropeve, ter dekor, stenske opaže. Površnike, volnene obleke za gospode, kostume, plašče za dame izdeluje po najnovejši!; modeli^ a v Ctsigliji ir. Tranciji izprašani kcnccsienirani krojni krojač Šelenburgova ulica št. 6, 1. nadstropje s s E haloga angleškega blaga. Stran- 51 ® 0 I?am, Hi same prineso blago, ista postrežba. » Haročila za tujce se izvršujejo lel^om 3 dni. 0zdelava šporlnili su^neitili klobukov iz S H 00 ca vsakega poljubnega blaga. «» a s 0 A. Vegetabilno (čreslosfrojeno usnje): 1. kravine, rjave, črne in chagrin, ler za mehove in slrehe, 2. kipsi, 3. teleline, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilje, Uipeci-ranje in konfekcijo; 5. vachettes: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog. c) za izdelavo razne usnjale konfekcije; 6. svinjine (specialiteta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobilje in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, por-lefeuilles in knjigoveštvo); 7. podplati:. a) Irovloženi hrastoslrojeni porb plati, b) veche; 8. crouponi za izdelavo transmisijskih jermenov, a) specialno strojeni (angleški sistem), b) hrasfostrojeni. B. Chrom-usnje: 1. box-calf, črno in barvano, 2. chevreau.v, 3. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov.' C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: 1. box-calf, 2. chevreaux. 4Mw ^SBt II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 1. čevlji za slrapac, 2. „ „ rudnike, 3. „ „ šport in nogomet, 4. „ po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specialni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, '4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija za : dokolenicc (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegefabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi ild„ tržne torbice. a= ta.: Hi kil h j n y i j I y .'.UL - —n c a= -a M m i ZTLSL ka banka d. d. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Po stenice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, 3IBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s : $veopčo Zanaliijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ler Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kepici in rezarve skupno z afilijjacijami €ez K 50,000.000" . Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lonibardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu iu na vložue knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. R H h ~ //-7/-7?-77—7/-7/ 7/ 7/--7/ // " // VA //—>.'r~JJ---7A"~7/--7/--// // V/ //