(JKEDN)STVO ZAKJE ]e v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Hiškama J. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. rtopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vrafajo. Nefrankirana pisma se ne !: ; sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Besno K 21*60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za •. : osla'0 inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 581. V Ljubljani, v četrtek dne 15. maja 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* / ob pol 11. dopoldne. •, •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selerburpovi ulici 5tov. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do . ‘2. dopoldne in od 3. do 7. zVečer inserati: enostopna petilvrstica SOvin., pogojen prostor, poslan« ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravnišlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisnia se ne sprejemajo ■............ Reklamacije lisla so poštnine proste. -------—. Leto III. Proti militarizmu. Letošnja binkoštna nedelja bo dobila v igodovini še pomen, katerega sc večina naših lodobnikov še ne zaveda. Konferenca, ki se je tega dne sešla v vseučiliški avli v Bernu, je bila po svoji udeležbi in po zunanjih okolščinah precej skromna, naša reklame vajena doba pa posvečuje svojo pozornost le dogodkom, ki so združeni z velikim krikom in bobnanjem, s senzacionalno režijo in s polnoustno baharijo. prav take priredbe pa so večinoma prazne in efemerne. Ker nimajo lastne vsebine, pa veliko votlin, jili je lahko napolniti, pa pobarvati in drapirati; ali najmanjša praska zadostuje, da uide mehu sapa. in vsa krasotija izdihne tedaj v enem samem hipu za veke vekov. Vsa velika gibanja, ki so vplivala na usodo človeštva in začrtala svoje sledove v zgodovino, so se rodila iz majhnih, skromnih začetkov, in prvi pozdrav, ki jim je zadonel v ušesa, je bil navadno prezirljiv. Konferenca francoskih in nemških poslancev v Bernu sc je Če vršila v prijaznejšem ozračju. Uradni krogi izven Švice so siccr ostali hladni kakor led in izostala je vsa tista sijajna štafaža, ki označuje z oficielnim priznanjem aranžirane predstave. Nobenih najvišjih telegramov ni bilo in nobenih papeževih blagoslovov. Ali izostala je tudi zaničljiva porogljivost, ki tako rada spremlja priredbe in propagande, s katerimi ne soglašajo velikaši in mogotci tega sveta. Ljudem, ki so se iz obeh držav sešli v historičnem švicarskem mestu, ni treba šele orati ledino; našli so že pripravljena tla in najtežje boje so prebili že drugi pred njimi. Na Nemškem in Francoskem se pripravljajo vlade za nov napad na svoje ljudstvo. V obeh državah dokumentira militarizem zopet svojo nenasitnost. Ogromne krvne in denarne žrtve zahteva od narodov pod pretvezo narodne obrambe, ne oziraje se na to, da s svojim brezmejnim izčrpavanjem najbolj uničuje narodno moč in domovino, ki jo baje hoče braniti. Stara fraza vojnih interesentov je »miroljubnost«, češ da mogočna armada najbolj zagotavlja mir. ker naganja sovražniku tak strah v kosti, da se ne upa niti začeti. Ves dejanski razvoj pa dokazuje, da je ta modrost docela puhla. Oboroževanje na eni strani izziva samo 'tekmo na drugi; zakaj človeku, ki hodi z revolverjem okrog, ne zaupa nihče, in kdor mora z njim prihajati v dotik«, si še sam nabavi revolver. Nikjer se ne smatra oboroževanje za dokaz miroljubnosti, ampak na vse strani učinkuje kot provokacija. In kdor je sam pre-jnajhen. da bi sc zanašal na svoj revolver, išče se tovariša, ki bi mu v stiski lahko pomagal. Tako nastajajo zveze držav, ki zopet govore o zaščiti miru. povzročajo pa še nervoznejše oboroževanje, ker dajejo tekmi večje merilo. Povsem suhoparne številke nam pokazu-jejo, da se v kulturni Evropi zadnja desetletja nič ni tako razvilo kakor militarizem. Na nobe-, nem polju ne opažujemo tako znatnega napredka, da bi mogel karaktizirati našo dobo. Vse panoge duševnega življenja hirajo, ker ni 'dovolj sredstev za pospeševanje znanosti, umetnosti, ljudske izobrazbe. Kakor glas vpijočega v puščavi done klici idealističnih duhov, ki zahtevajo gmotno in duševno povzdigo ljudstva. Edini odgovor na vse nujne zahteve je pomanjkanje denarja. Medtem pa naraščajo izdatki za militarizem na suhem in na morju v taki progresiji, kakor da bi imeli narodi neizčrpane zaklade, ki jih je treba le odpirati, da se iz njih lahko zajemajo bogastva po prosti volji; in do vseh teh imaginarnih zakladov zahteva ključe militarizem. Včasi je bil zadovoljen s tisočaki; potem je podvojil, podeseteril svoje zahteve; vojaški proračuni so začeli operirati z miljoni. potem se je zdelo molohu sto. dvesio miljonov malo, in prispeli smo že do miljard. Ta požrešnost bi morala zadostovati, da bi izvabila narode v neizprosen boj proti militarizmu. Vse ogromne svote, ki jih požira oboroženi mir, so izgubljene za kulturne potrebe narodov. Z militariziranimi miljoni bi se lahko gradile šole, bolnice, vseučilišča, ljudske akademije za splošno izobrazbo in umetnost; lahko bi se odvzele najbridkejše skrbi starim, obnemoglim delavcem; lahko bi se pripravila tla kulturnim delavcem; lahko bi sc izvršile plodonosne investicije, ki bi povečale narodno bogastvo, dvignile udobnost posameznika in pomagale olepšavati splošno življenje. Ali militarizem s svojo neizogibno tendenco nenasitnosti skriva še drugo nevarnost. Mrzlično oboroževanje na vseh koncih in krajih ne zagotavlja miru, temveč povečava vojno nevarnost. Brez živcev mora biti človek, ki ne čuti, da živimo na vulkanu, v katerem neprenehoma vre in kipi, in ki mora prejalislej izbruhniti. Neštetokrat je bila Evropa zadnja leta v nevarnosti splošne vojne, in večinoma jo je preprečilo le pomanjkanje zanesljivega odgovora na vprašanje: Ali smo že dovolj pripravljeni? Absurdne so govorice vladajočih o miroljubnosti. ko je vojna nenrenehoma na pragu, pripravljena vsak čas da potrka z ^efpV° pestjo na vrata. Vsa Evropa je polna kontliK-tov, povsod se zadira nasprotje v nasnrotje. Voina je borzna špekulacija, in kdor upa. da | mu bo prinesla dobička, se navdušuje zanjo, | zlasti če je že izven rezerve, ali pa čc jc plosko-nožec. Vojna porabi ogromen material, in kdor | ga producira, pospešuje vojno z vsemi sredstvi intrige in hujskarije. Konflikti, ki bi se z dobro voljo lahko rešili ob zeleni mizi, se s spretnim spletkarstvom lahko tako poostrijo, da je naposled vsak mirni izhod »nemogoč«. V tej razhujskani okolici pa stoje do brade oborožene stalne vojske, katerih generali hrepene po slavi generalštabske zgodovine in katerih lajtnanti bi radi avanzirali. In odločitev o vojni in miru je včasi odvisna od ene same osebe, od para zaprašenih škornjev, od spretno redi-giranega brzojava, od ostre besede iz ust diplomata, od namenoma zlagane časnikarske notice! Proti temu nevarnemu oboroževanju, ki ga bodo poznejši rodovi označili za največjo grozo naše dobe, je dvignila bernska konferenca svoj glas. Sešli so se francoski in nemški parlamentarci. Z nemške strani je bila udeležba skromnejša; Francozi so prihiteli v znatnem številu. Nemške liberalce je še ovirala družba socialnih demokratov; samo svobodomiselna ljudska stranka se je znala povzpeti nad trhle predsodke in je bila zadovoljna, da je Bebel govoril v imenu vseh nemških delegatov. Vkljub nemški rezerviranosti pomeni konferenca dober začetek. V boju zoper militari-zacijo niso socialisti več osamljeni; ideja zbli-žanja narodov ni več »hujskarija brezdomovincev«. in če je konferenca izrekla svoje prepričanje, da zahteva ogromna večina med vsemi narodi mir. je le izrazila resnico, ki so jo morali doslej pridigati socialisti sami. Kdor se je upal nastopiti proti kulturo uničujočemu oboroževanju, je bil pred kratkim še izdajalec. Glasovati za vsako militaristično zahtevo so smatrale meščanske stranke za pa-triotično dolžnost, ki se je morala izpolnjevati, tudi če je »krvavelo srce«. Četudi bi bila prenagljena optimistična nada. je vendar led prebit; v enem delu meščanskih strank je postal militarizem predmet, trezne sodbe, in efialtstvo se ne bo več držalo onega, ki se bo drznil odrekati kanonske zahteve. Bernski konferenci pa bodo sledile druge; zgledi vlečejo — kdor vidi pogum, postane sam pogumnejši. Francozi in Nemci niso edini, ki potrebujejo zbližanja in sporazuma proti želji svojih vlad. Vsa Evropa je vojaško taborišče, povsod si stoje države nasproti in si groze s svojimi armadami in z armadami svojih zaveznikov. Vse navskriž se prepletajo nasprotja in nevarnost preži na vseh koncih in krajih. Tudi Avstrija ni izjema. Ta država, ki je po svoji pestri sestavi naravnost ustvarjena za pospeševanja sporazuma narodov, je bila zadnje mesece izhodišče najhujših kriz. Od dne do dne smo s strahom pričakovali, da dobe naši vojaki ukaz za pohod čez mejo. In smer avstrijske oficielne politike ne more nikakor potolažiti za bodočnost. Tudi pri nas bi bilo treba odločnih glasov iz ljudstva, ki bi govorili tako kakor bernska konferenca. Ali bolj kakor drugod je pri nas socialna demokracija osamljena v tern boju. Na naše narodnjake vseh barv in sekt sc militarizem lahko zanaša brez bojazni, l em važnejša je v tej državi naloga socialne demokracije. Le pod njeno zastavo moremo korakati v boj proti molohu. Deželna konferenca v Ljubljani. (Konec.) Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične delavske stranke na Kranjskem, zborujoča v nedeljo dne 11. maja 1913 v hotelu Ilirija« v Ljubljani, izreka, da je dobro izpeljana in na delitvi dela sloneča politična organzacija eno poglavitnih pomočkov v boju za dosego in za obrambo pridobljenih pravic delavskega razreda. Konferenca poziva vse zaupnike in pristaše stranke na Kranjskem, da se nemudoma lotijo dela in pridobe za organizacijo slehernega pripadnika in pripadnico delavskega razreda. Deželno zastopstvo stranke na Kranjskem se pooblašča, da izdela in uveljavi načrt za čim popolnejšo organizacijo v zmislu veljavnih sklepov in stopi v ta namen v stik z vsemi zaupniki in že obstoječimi organizacijami na Kranjskem. Nato je sodrug E. Kristan poročal o tisku. Pri nas. je dejal poročevalec, je še vse preveč razširjena misel, da je naročanje časopisa »žrtvovanje« in da tisti, ki ga naroči, list »podpira«. To je zgrešeno! Namen lista je, da pride med ljudi in četudi ne bi z listom imeli nobenih finančnih skrbi, bi ne smeli niti za trenotek odstopiti od dela za razširjenje svojega glasila. Razvoj našega tiska jc najzanesljivejši barometer razvoja notranje in vnanje sile naše stranke: kakor se jc od skromnih početkov razvijalo časopisje, tako je rasla tudi naša moč. Najlepše se je to pokazalo pri volitvah leta 1911, ko so se od leta 1907 pomnožili naši glasovi za 50%. Leta 1911 smo imeli približno enako agitatoričnih moči kakor štiri leta poprej; razmere so bile neugodnejše: leta 1907 so bile prve' volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice, delavstvo je stopalo po vsej državi v volilni boj po zmagoslavnem boju za volilno reformo, z iluzijo o vsegamogočnosti reformiranega parlamenta. Štiri leta • pozneje je to iluzionirano navdušenje nadomestila treznost. Edini pripomoček, ki smo ga sedaj imeli več, je bil dnevnik. Ampak socialna demokracija ni volilna stranka, mandat ji ni cilj, temveč le stredstvo in bolj kot sijajni volilni uspeh nas mora navdajati z zadoščenjem notranja učvrstitev, kontinuiteta dela, ki jo pokazuje tudi slika današnje konference in ki jo leliko s prsti dotipljemo povsod. Vse drugače kot pred 5, 6 leti se danes po vsej deželi govori o socializmu in tudi tisti, ki ga črte, gledajo nanj z rešpektom in s strahom. Po zaslugi dnevnika, ki dan za dnem oznanja socializem, se širi socialistično spoznanje vedno bolj v onih krogih, ki so poklicani za socialno demokracijo. Važnejše orožje kot mandat, uspešnejša agitacija kot govor je razširjen dnevnik, ki opravlja socialistično propagando brez odmora dan za dnem in pred mnogošievilnejšim občinstvom. Naročilištvo mora postati gosto omrežje naših zaupnikov, ki bo usposabljalo stranko za večje akcije in uspešnejše boje. Zlasti zaupniki z dežele morajo porabiti vse svoje moči, da odpro »Zarji« pota v vrste našega delavstva in da jo zaneso tudi v bližnje vasi. Končno je poročevalec naglašal potrebo, da se agitacija in delo za razširjenje dnevnika še pomnoži in da si vsak sodrug naloži moralno dolžnost: pridobiti »Zarji« vsaj enega naročnika! Sodr. A. Kristan je opozarjal na veliko zalogo socialističnih brošur, ki jih ima založba »Zarje«. Vsak zaveden slovenski socialist bi moril imeti v domači knjižnici vso slovensko socialistično literaturo. Ako bi sc te ogromne skladovnice knjig in brošur — nad 20.000 izvodov! — razpečale med ljudi, bi stranka razpolagala z zavednejšimi, izobraženimi pristaši, založbi »Zarje«, ki ima vezanega v knjižni zalogi okolo 14.000 K denarja, pa bi bilo omogočeno, da izpopolnjuje socialistično literaturo z novimi publikacijami. Prav tako je dolžnost izobraženih delavcev, da si naroče »Naše Zapiske«, ki so sc izpremenili v socialistično revijo in ki stanejo (za delavce) le 3 K 60 v na leto. Končno je sodr. A. Kristan sporočil, da akcija »Ljudske tiskarne« povoljno napreduje in da je velik del glavnice že podpisan; povabil je iiiiovitejše delavce, da pristopijo snujoči se družbi: delež znaša 500 K in ga jc treba do polovice vplačati. Volitev deželnega zastopstva. Na predlog kandidacijskega odbora so bili izvoljeni v novo deželno zastopstvo sledeči sodrugi iz Ljubljane in okolice: Demšar Franc. Hafner Matija, Hlebš Ivan, Kocmur Ivan. Krašovec Franc. Kristan Anton, Lehpamer Štefan, Mlinar Ivan, Sajevic Valentin, Slanovec, Štebi Alojzija in Zore Viktor. V nadzorstvo: Dražil Štefan, Petrič Josip, Puch Franc, Sajevic Franc in Vrhunc Karl. Člani z dežele — 7 ali 9 — se izvolijo tekom maja in junija na okrožnih sestankih; deželno zastopstvo se pooblasti, da se v slučaju potrebe samo kompletira v sporazumu s prizadetimi organizacijami. Ker se k raznoterostim ni nihče oglasil, jc sodrug Kocmur ob 5. popoldne po kriftkem re-simeju zaključil konferenco, zahvaljujoč se delegatom za udeležbo in poživljajoč iili, da skličejo v najkrajšem času v svojih krajih sestanke. na katerih naj poročajo o delu konference. Od stokovmb k industrijskim zvezam. Tudi na Avstrijskem opažamo vedno večje in izrazitejše stremljenje po zedinjenju industrijske produkcije. Vkljub vsemu trudu ohraniti cehovstvo in vkljub državnim akcijam, ki ga podpirajo, jc kapitalizem tudi tukaj kakor pač povsod drugod močnejši. Razvoj tendenc, ki streme h koncentraciji, se leliko ovira, a izločiti ga ni več mogoče. Ni je skoraj industrijske panoge, kjer ne bi videli tega pojava. Kaže se v najraznovrstnejših oblikah; dostikrat ga opazi le strokovnjak, ali nikjer ne izginja, nikjer ne miruje. Naj se izvrši koncentracija že v katerikoli obliki — kartel ali trust; naj združuje posamezen kapitalist ali skupina kapitalistov manjše obrate; .naj se polaste banke ene ali druge industrijske panoge; v vseh teh oblikah in še v marsikaterih drugih se izvršuje koncentracijski proces, ki ga leliko razne okolščine ovirajo, a izločiti ga ne morejo. Strokovne organizacije bi bile slabe upraviteljice svojih nalog, ako bi se ne zmenile za te tako važne pojave našega narodnega gospodarstva. Le kdor ne pojmuje nalog strokovnih organizacij in išče njihove naloge na poljih, ki so daleč proč od njihovega delovanja, se ne zmeni za te pojave. Vsakdo pa, ki ve, da je najvažnejša naloga strokovnih organizacij izbolj- šati gospodarski položaj delavstva, bo z največjim zanimanjem sledil razvoju teh pojavov. Avstrijske strokovne organizacije vedo. da morajo obračati vso pozornost koncentraciji industrijske produkcije. Jasno se zavedajo, da bodo morale v doglednem času izpremeniti obseg in obliko sredstev, s katerimi se- bojujejo, da bodo tako dobile dovelj odporne in napadalne sile nasproti kapitalu. Ako nočejo avstrijske strokovne organizacije občutno oškodovati interese delavstva, tedaj morajo takoj pričeti z delom, da kar najbolj smotreno izpo-* polnjujejo svoja bojna sredstva. Gmotno so naše centralne organizacije pač tako močne — če pomenja denar tudi moč — da v finančnih ozirih ne potrebujejo izpopolnitve. Težka gospodarska kriza, v katero je pahnila balkanska vojna avstrijsko delavstvo in ki je na gmotna sredstva naših strokovnih organizacij stavila tako visoke zahteve, ni zamogla omajati temeljev niti ene strokovne organizacije. To je pač najboljši dokaz, kako krepko zaslombo. kar se tiče denarnih sredstev, so si ustvarile naše organizacije v zadnjih letih. Ojačenje sile strokovnih organizacij, k'i se leliko doseže na ta način, je omejena. In zgodi se leliko, da je dosegla strokovna organizacija najvišjo mejo gmotnih sredstev, ali vendar ne odgovarja njena sila oni, ki jo je prinesla kon-centracia produkcije podjetnikom. Prav leliko je mogoče, da strokovna organizacija vkliub napolnjenim blagajnam ne vzdrži naskoka kapitala. ker je temu prav vsled zedinjenja prirasla moč, na katero prej nihče mislil ni. Ali vkljub temu se morajo sile strokovnih organizacij ojačiti in ojačijo se leliko. Zato se pa pripravljajo strokovne organizacije prav resno, da se ojačijo na znotraj in da izpremene tudi obliko strokovnih organizacij tako. da bodo zdržale vsak naskok. Nihče naj ne ugovarja, da je vsebina vse, oblika nič. Zlasti za delo. kakršno imajo strokovne organizacije, to ne velja. Ako pa bi bilo res tako, tedaj ne bi bilo nikdar onih težkih bojev, ki so zahtevali toliko žrtev, za obliko strokovnih organizacij in ki so bili po vseh industrijskih deželah, bojev, ki še do danes niso odločeni. Vsi spori so nastali iz nepobitnega spoznanja, da ie spojitev šibkih, neodvisnih nositeljev sil prvi pogoj za močno, enotno združitev in da je oblika, na prvi pogled pač nekaj malenkostnega, ono. ki odJo-č-.'? uspeh akcije. Stremljenje po najbivstvenejši izpopolnitvi oblike strokovne organizacije je v zadnjem času v avstrijskih organizacijah prav močno. Stremljenje namreč po zedinjenju eni in isti industriji l pripadajočih obrtnih zvez v skupno industrijsko zvezo. Koncentraciji kapitala in vzporedno s tem naraščajoči sili podjetnikov naj stopi nasproti koncentracija sil strokovnih organizacij. Predkratkim jc sklenil zvezni zbor stav-binskih pomožnih delavcev zedinjenje z zidarji, ki so žc I. 1910. sprejeli enak sklep. Tako je uglajena pot enotni zvezi stavbinskih delavcev. Ravno v stavbinski stroki je skupna organizacija tako živa potieba kakor v nobeni drugi industrijski panogi. Zlasti pogajanja o obnovit- vi kolektivnih pogodb v zadnjem času so prav očitno pokazala, kako da je enotna zveza vseh stavbinskih delavcev potrebna. Marsikatera težkoča bi sc bila lažje premagala, marsikatera komplikacija bi bila izostala, če bi stala enemu in istemu podjetniku nasproti le ena organizacija delavcev. S sklepom pomožnih delavcev in zidarjev sicer še ni ustvarjena industrijska zveza, ker so še vedno nekatere Specialne stroke kakor tesarji izven zveze, ali prav močno upanje obstoja, da bodo kmalu, ko se ustanovi zveza stavbinskih delavcev, pristopile tudi te stroke. Tudi v nekaterih drugih industrijskih panogah so žc poizkusi za združitev prav močni. Tako v usnjarski industriji. Glavni zvezni zbor usnjarskih delavcev se je že izreke! v načelu za družitev z zvezami obrtov, ki predelujejo usnje. Pozabiti tudi ne smerno konference, ki jih imajo zveze delavcev za izdelovanje živil z zvezo pivovarniških delavcev. Prav tako ie tudi v kovinarski industriji. Livarji so že na dveh zveznih zborovanjih priznali potrebo enotne industrijske zveze in so se v načelu tudi že izrekli za ustanovitev. Upanje jc pravi veliko, da se načelo prevede tudi kmalu v' prakso. Ako izpopolnimo organizacije na ta način, tedaj zremo lahko v bodočnost brez strahu, t združitvami se bodo strokovne organizacije ojačile tako, da jim ne bo mogla koncentracija' kapitala izpodnesti temelja. Ljubljana in Kranjsko. — »Ženski list«, glasilo slovenskega socialističnega ženstva, je izšel in ga priporočamo vsem sodružicam in sodrugom. Njegov nameil je zbujati naše ženstvo in je vzgojiti v razredno zavedne bojevnice socialne demokracije. Izhajal bo vsako prvo soboto v mesecu in velja do konca leta 1913 osemdeset vinarjev, posa- raj si na spiosno zanievo »e (juhuvij« samu ui am in $Jj ® sicer od sobote 24. t. m. do pondelka 26. t. m. i(ii fftiis na splošno zahtevo se ponavlja samo tri dni in d sobote 24. t. m. do pondelka 26 v Kino-Ideal. niezne številke pa po deset vinarjev. Dobiva se po vseli prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico (Ljubljana, Šiška, Vič, Tržič. Jesenice, Sava, Koroška Bela), dalje v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah. Trstu.. V Nabrežini ga ima sodružica iz Colja, v Gorici sodrug Alojzij Štolfa in v Solkanu sodrug Jože Srebrnič. Naroča se ga pa lehko tudi pod naslovom: Uprava »Zenskega lista« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Škofove bolečine. V zadnji številki »Škofijskega lista« je objavil gospod Jeglič iz ljubljanske škofije epistolo, ki je bila na binkoštno nedeljo prebrana v kranjskih cerkvah. V njej dela škof reklamo za klerikalno časopisje, ki bi ga rad razširil na stroške neklerikalnih listov. Svojim ovčicam slika živega hudiča na steno in grozi tudi našim čitateljem s peklom. Brumni mož pozablja, da so te srednjeveške tirade že preveč obrabljene in zastarele in da se ljudje našega časa le prav od srej. smejejo škofu in njegovemu zvestemu pomočniku — hudiču. Škof je zgrešil, da se današnji človek ne boji ne zakrivljene škofovske palice in ne satana in da so minili časi. ko so cerkveni knezi s peklensko zalego lehko strašili in tudi ustrahovali praznoverne ljudi. Če bi škofove besede kaj za-leKlc. bi bojkotnega agitatorja pred sodiščem prijeli za odškodnino, fr"«: pa nam gospod Jeglič po svoje pomaga širiti »Zarjo« tudi med tiste liudi, ki je doslej niso poznali, ga pozdravljamo kot sodelavca. — Izpod klerikalnega krova. Kamila Thei-merjeva nadaljuje svoje zlobnosti; sedaj odgrinja zastor iznad intrig, po katerih je dr. Šušteršič priplezal do deželnega glavarstva. Kranjske politične razmere in osebne razprtije klerikalnih veljakov so bile Theimerici do njenega prihoda v našo deželo španske vasi. Na Kranjskem je občevala ves čas izključno v klerikalnih krogih in vse njene informacije so izključno klerikalnega izvirka. Zato je zanimivo, kar pripoveduje o tem in onem, ker reproducira le misli, ki jih je ta ali oni klerikalni voditelj razodel med štirimi očmi in v slabi uri. Kar klerikalni voditelji šepetajo drug o drugem, kedar so slabe volje in jim srčni občutki uhajajo preko ograje zob, to pripoveduje Theimerica na ves glas in na veliko jezo klerikalnih velmož, ki stoje v sami srajčici osramočeni pred radovednim občinstvom. O intrigah, iz katerih se je rodilo dr. Šušteršičevo deželno glavarstvo, pripovedujejo s Theimeričnimi ustmi njegovi klerikalni konkurentje in zavistniki sledeče:_ »Po odstopu pl. Šukljeta od mesta deželnega glavarja na Kranjskem je nastala glede njegovega naslednika v stranki velika zadrega. Da hrepeni po tem dostojanstvu dr. Šušteršič «n še bolj njegova častihlepna soproga, ni bila nikaka tajnost za poučene kroge, ravno tako pa se je vedelo, da je pravi spiritus reetor cele stranke, dr. Krek, odločen nasprotnik te kandidature. Dr. Krek je namreč kot socialist (ker so. kakor rečeno, vse informacije Theimerjeve klerik, provcnijence, si je dala obesiti tudi bu-dalost o Krekovem »socializmu«, ki je med naj-zakrknjenejšimi konservativci v klerikalni stranki precej razširjena!) po prepričanju od nekdaj nasprotnik kumuliranja uradov in stoji že mnogo let na stališču, da je izvrševanje državnozborskega mandata nezdružljivo z dostojanstvom deželnega glavarja. Ker Šušteršiča v državnem zboru ni hotel pogrešati, se je na strankarskih konventikelnih zavzemal za izvolitev koga drugega, v tem specialnem slučaju za državnega poslanca in predsednika c. kr kmetijske družbe Frana S. Povšeta, kateremu je prej močno nasprotoval, češ, da je preveč konservativen, od katerega je pač pričakoval, da na željo stranke odloži svoj državnozborski mandat, če postane deželni glavar. Tudi nikdar prikrivana nenaklonjenost dr. Kreka napram gospe Šusteršičevi — odkar je deželna mati, ie samo enkrat z njo govoril in še to samo da izpolni meni dano obljubo — je morda pomagala. ga zavzeti proti nominiranju dr. Šušteršiča. Izjemoma so v tej stvari soglašale Krekove želje z željami vlade, katere oficialni kandidat je bil v uradnih krogih splošno spoštovani in priljubljeni državni poslanec Povše. To pa seveda ni bilo po Šusteršičevem okusu in ker zaželjenega cilja ni mogel doseči po ravni poti, je pač krenil na stranska. Šel je kot načelnik stranke k min. predsedniku grofu Stiirg-khu in mu obljubil kot protiuslugo, če bo imenovan za deželnega glavarja, da se stranka iz opozicijske stranke izpremeni v vladno stranko, in da enkrat za vselej opusti obstrukcijo. Stiiurgkh je to kupčijo toliko laglje sklenil, ker mu ^je dr. Šušteršič rekel, da ne nima Povše nobenega vpliva na stranko in da ne bo stranke nikdar imel za seboj. Povrh je dr. Šušteršič v »Reichspošti« in v drugih mu pristopnih časopisih lansiral vest. da je v najboljši moški dobi stoječi Povše prestar in telesno preslab za to dostojanstvo. Vrnivši se domov, je potem v takih stvareh zelo naivnemu Kreku pripovedoval, da ga je ministrski predsednik s^povzdignjenimi rokami prosil, naj prevzame težko mesto, tako da nikakor ni mogel odkloniti. Za to felonijo je izvedel Krek šele dosti kasneje in sicer slučajno. Stiirgkh jo je namreč v trenotku velike nevolje povedal državnemu poslancu vitezu Pogačniku, ki je seveda to vest še gorko nesel Kreku.« »Šušteršičevo deželnoglavarsko delovanje je znano. 60.000 kron davčnega denarja za priredbo privatnega stanovanja v deželnem dvorcu, sezidanem šele pred nekaj leti — a noben akt o pravem času rešen! Gospod deželni glavar je na Dunaju, v Budimpešti in politizira in spletkari. dočiin sedi njegov namestnik dr. Lampe za tretjino njegove plače od 9. ure zjutraj do 8. zvečer v uradu ter rešuje deželne posle in dostikrat še gorkega obeda nima, ker doslovno nima časa ga zavžiti. Zato pa se vozi deželna mati oticialno h »končnim skušnjam« »gospodinjskih tečajev« in prireja soareje, za katere si naroča ribe iz Trsta, pularde iz Gradca, so- vJ? ?r’ce 'n Posebnosti celo z Dunaja, ker ni* J5„m®nL rJ?.k!a na Kranjskem sploh ic vzitnega m dobiti. Ce bi hotel kdo verjeti njenim besedam, bi moral sploh misliti, na jer gospa deželna glavarica s svojim stališčem jako nezadovoljna. Vsaj meni se je večkrat pritoževala, da se je njen mož edino iz »patriotič-nih« ozirov dal pregovoriti, da je vzel težko breme nase, da je pa moral domovini storiti to žrtev, ker pač na celem Kranjskem ni nikogar, ki bi bil v stanu in zmožen dostojno opravljat! deželno glavarstvo. Oba pa upata nujno, da sc ta čas trpljenja bliža svojemu koncu. To tudi jaz verjamem; morda bo še prej konec, kakor bo gospe deželni glavarici všeč. Seveda se lahko zgodi, da za premembo namesto navzgor, zleti enkrat navzdol.« Tako Kamila Theimerjeva z Dunaja, oziroma njeni klerikalni informatorji iz Ljubljane. Dr. Šušteršič, ki mu je »Slovenec« ovijal bo-žanstveno zarjo okrog glave in ga poveličeval s sejmarsko osebno reklamo, je opisan kot navaden štreber, ki pri zasledovanju svojih osebnih ciljev ni preveč izbirčen in ki ne zametava niti najnizkotnejših manevrov svoji ljubi osebici v prid. Da se nihče v klerikalni stranki ni upal postaviti po robu taki nečedni zlorabi političnega zaupanja, dasi so potihoma vsi vprek godrnjali, kaže kakšne šlevaste marijonete fi-gurirajo kot »voditelji katoliškega slovenskega ljudstva!« — Zagorje ob Savi. Nekaj časa sem si je najel liberalni zagorski dopisnik »Dan«, ker mu menda »Narod« ne zaupa več. Na čenčarije o praznovanju prvega maja in o konsumnem društvu mu seveda nismo odgovarjali in tudi ne bomo, ker pač upamo, da javnost tako pozna kvaliteto zagorskega dopisnika. Zagorski sodrugi ga poznamo prav dobro. Zato mu pa tudi ne zamerimo če čenča, ker pijani ljudje, kakršen je dopisnik iz Toplic pri Zagorju, še pač niso nikoli kaj pametnega povedali, še manj pa napisali. V štev. 495. od 13. t. m. pa je prinesel popolnoma zlagano notico z naslovom »Napad na Sokole v Zagorju ob Savi«, v kateri pripoveduje, da so socialno demokratični pre-mogarji sirovo napadli Sokole. Nam sicer ni znano, kateri pijanci da so bili na kolodvoru v nedeljo dne 11. t. m., ker se ne brigamo ne za pijane Sokole in ne za druge pijance. Gotovo pa je, da so bili vsi skupaj pijani, napadeni in napadalci. Takoj, ko je prinesel »Dan« infamno zlagano notico, smo se informirali pri železničarjih in prepričali smo se, da je dopisnik pisal neresnico: Najgrša nesramnost je, da obrekuje vse socialne demokrate v Zagorju, ki pač niso odgovorni za dejanja posameznikov, če bi bili tudi njih pristaši. Od napadalcev pa ni bil niti eden pristaš socialno demokratične stranke in zato zavračamo sirovi in nesramni napad z vso odločnostjo. — Požar v Zagorju ob Savi. V torek zvečer okolo 10. je izbruhnil ogenj pri posestniku Feliksu Moderju na Toplici in\ sicer v hlevu. Kako je ogenj nastal, še doslej ni dognano, širijo se različne govorice, da je bil ogenj vedoma podneten. Kolikor se je do sedaj dognalo, je skoraj 1800 K škode. Sreča je bila, da ni bilo vetra, kajti v bližini je več hiš. katere so bile v nevarnosti. Pri gašenju se je lahko ponesrečil trgovec Mihelčič. Na lice mesta došia požarna bramba je takoj vse potrebno ukrenila, da se je ogenj omejil. — Kaj bo z blejskim gradom? Z ozirom rta vest »Fremdenblatta«. da bodo blejski grad rifcs podrli in zgradili namesto njega moderen liottfl, poročajo z Bleda, da je popolnoma neosnovana in da namerava Muhrova družba postaviti svoj hotel za dva milijona kron sredi parka in ne vrh skale. — Tržne vesti. Včeraj dopoldne je tržno nadzorstvo na trgu preiskalo mleko 51) strankam s posebnim ozirom na zasirjenost. V dveh slučajih je bilo mleko dvomljive kakovosti, šest litrov so ga morali pa zliti proč, ker je bilo na-sirjeno. Da se mleko zasiri, so gospodinje večinoma same krive. Zasiri se. ako ie posoda nesnažna, ako i>omešajo namolženo gorko mleko z mrzlim, ali pa, če je v posodi takoj ne-shlajeno zamaše. Nadalje je tržno nadzorništvo preiskalo 1914 jajc, med katerimi je bilo le eno pokvarjeno. Danes so se tudi premestile branjevke, ki so bile za silo na Francovem nabrežju, na Pogačarjev trg, ker so začeli tam kopati kanal. — Na cesti se je zgrudil. V Kolodvorski ulici se je zgrudil na tla 731etni krojaški mojster Anton Demšar iz Škofje Loke ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Kinematograf »Ideal«. Senzacionalna detektivska zgodba »Zigomar«. kralj razbojnikov, se bo predvajala kot III. del od sobote do pondeljka v kinematografu »Ideal«. Danes zadnji dan umetniške drame »Sarah Bcrnhard«. Mnogo smeha zbuja sijajna veseloigra v dveh delih »Dama uradnicam V petek krasen spored. Staiersko. — Dramatično društvo v Mariboru. V nedeljo 18. t. m. in v torek 20. t. m. gostujejo na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča. Uprizori se v nedeljo 10. t. m. vele-zabavna vesela igra: »Sladkosti rodbinskega življenja.« V torek 20. t. m. pa zanimiva dramska novost »Nepošteni«. Začetek predstave je obakrat točno ob 8. zvečer. Blagajna se odpre ob 7. zvečer. Predprodaja vstopnic pri gospodu Vilko Weixel, Zgor. Gosposka ulica. Obenem opozarjamo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v petek 23. t. m. ob 8. zvečer v kmetski sobi »Narodnega doma« in na diletantski zabavni večer z jako zanimivim sporedom v soboto dne 31. t. m. v veliki dvorani. Vabila se bodo razdelila pri predstavah. Odbor. — Uboj. Avgust Savnik, Fr. Lapuh in Andrej Ban v Brežicah so iz zasede napadli brata Jožefa in Ivana Pečnik ter Jožefa na glavi tako ranili s kopačo, da je kmalu umrl. Savnika in Lapuha so zaprli. Ban je pa pobegnil na Hrvaško. — Vol ga je umoril. Pri Sv. Volbenku v Slov. Goricah je Frasov vol tako sunil dolgoletnega domačega hlapca Franca Rajšpa, da je vsled poškodb umrl. ivorosKO. — Razmere v rudniku v Lesah. Že pretečeni teden smo poročali, da išče ravnateljstvo rudnika v Lešah in Prevalju rudarje s tem, da jim obljubuje visok zaslužek. Ravnateljstvo za svoj lov na rudarje tudi prav nič ne varčuje z denarjem, ker ve. da bo ta denar že dobilo zopet od rudarjev. Razpošilja na vse strani na-biravce, ki vabijo delavce z lepimi obljubami kakor, visoke mezde, brezplačna. lepa stanovanja in kar je še takih stvari, ki vlečejo. Ce jih enkrat dobe, potem jih ravnateljstvo ne spusti več iz krempljev, ker so rudarji brez sredstev in beda jih sili, da vztrajajo pri izko-riščevalnem podjetju. Prav žalostno je pa to, da se dobe celo rudarji, ki opravljajo ta nesramni posel za grofovskega izkoriščevalca. 17. aprila je odšel rudar Andreas nabirat žrtve za leški rudnik in res je ujel 20 rudarjev. Ti so prišli v Leše, a ko so spoznali, da so bile vse lepe obljube le prazne besede, je 17 od njih zopet odšlo. Vsi rudarji, h katerim prihajajo plačani nabiravci leškega rudnika, naj se ne dado preslepiti, ker razmere v leškem rudniku so tako slabe kakor ne izlepa kje. Tujim delavcem obljubujc-jo lepa, brezplačna stanovanja v Lešah, a vse polno rudarjev mora stanovati v Prevalju. ker v Lešah ni stanovanj. Obratni vodja Stanek naj najprej poviša mezde delavcem, ki so že v Lešah in naj poskrbi, da bo ravnanje z rudarji vsaj človeško, potem se delavci gotovo ne bodo izseljevali. Dokler pa bodo služili rudarji po 2 K 50 vinarjev na dan, tako dolgo bo tudi pomanjkanje rudarjev. Poleg tega pa še priganjajo rudarje neusmiljeno kakor staroveški valpti tlačane. — Smrtna nezgoda na delu. V tovarni za ogljik v Limercah je padel pri popravljanju kotlov 191etni ključavničar Avgust Tanzer iz 6 metrov visokega odra in je obležal na mestu mrtev. — Umor v Beljaku. V vili Palese na Bismarkovi cesti v Beljaku se je izvršil v nedeljo zagoneten umor. Ko so hoteli delavci govoriti z gospodinjo in lastnico vile, 36-letno gdč. Julijo Palese, ki je šele predlanskim vilo zgradila in biva v nji še le nekaj dni, so našli kuhinjska vrata zaklenjena, skozi ključavnico pa so videli, da leži njihova gospodinja mrtva na tleh. Obvestili so policio. ki je vlomila vrata in vdrla v kuhinjo. V kuhinji so našli na tleh v krvi Palese mrtvo. Imela je prestreljen vrat, kroglja je predrla vrat in levo ključnico in obtičala za kožo. Prišla je preiskovalna komisija in ko je pregledovala ustreljeno gospodično Palese. stopil je v sobo njen svak mizarski mojster Urban, ki se je jako čudno obnašal. S svojimi odgovori je jiostal tako sumljiv, da je bil aretiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli revolver. s katerim ie bila gdčna. Palese ustreljena. Urban je nato ves potrt priznal, da je on morilec. Prišel je k svakinji, ki je pričakovala 10.000 kron, prosit, naj poravna neke njegove zapadle menice, ker pa tega ni hotela storiti, jo je v razburjenosti ustrelil. Urban je oče štirih otrok. Uoriško. — Volilni imeniki za deželnozborske volitve bodo razpoloženi v županskih uradih 5 19. maja do 1. junija. Vse sodruge voiilce ok^ zarjamo, da se takoj prepričajo, če so vpisS v volilne imenike in naj pravočasno reklami, lajo vpis, ce niso vpisani; če so podatki t,,, pacm, naj takoj zahtevajo popravek — Nabrežinski železničarji, ki' so ČU »Vzajemnosti« >n oni, ki bi pristopili, naj Z zglase za vplačevanje prispevkov pri sodnici Hladniku. v ... ~ P°,ž.eya pošta. Sodruga Ivana Šušte,. s.lca„*z cenika je jiovabil pismeno sodr^ . ^ « j— iuiuoiu i/. vjorice » dni. % |.e vi.s. konferenca 10. maja. je dobil sod% Sustersic prekasno vabilo v roke Pešec ho!?; iz Prečnika v Gorico 8 ur, pismo rabi pa 8 dn? Primorskega » Jamskega društva« začasJ odbor v Nabrežini sklicuje svoj prvi občni zkf na nedeljo 18. t. m. ob pol treh popoldne v go, stilno g. Nemca. Dnevni red: 1. poročilo Z časnega odbora; 2. volitev vodstva; 3. vpisC y n n je ckinov, 4. slučajnosti. Vufoi vse pr> jatelje prirode k pristojiu in na udeležbo obt\ nega zbora. v c Istra. — Javen shod v Pulju. V nedeljo 11. t. m se je vršil v Pulju javen shod in je bil proklami' lan za kandidata za III. istrski dcžclnozborsb oki a j sodi ug Lii ussi. Nu shodu so poročali sev drugi Milost. Lirussi in TodeSchini. Sodrug Mi. lost je poudarjal, da morajo hrvatski in slovenv ski delavci glasovati solidarno v nedeljo dno 18. maja za sodruga Lirussija. Istrski dežel«; zbor — kakor večina deželnih zborov v Av' striji — ne dela in funkcionira vsled narodna gonje. Ldini mandat v Istri. v katerem odl<\ čuje ljudska volja, je puljski mandat Tudi L mandat hočejo italijanski nacionalci uropah delavcem. Dolžnost delavcev je da ta manda osvoje, ker zahteva to čast vsega Pulja kie! so upravitelji nacionalne stranke kradli ob, črnsko imetje ter končali pred porotniki. Treb« je. da julijsko delavstvo pri teh volitvah izrazi svojo neomajno voljo po narodni avtonomij ni po narodnih /.borih in proti današnjim de želim zboi oiti, kjer se kuha in vzpodbuja nav rodno sovraštvo. Italijanski nacionalci so pox stavili svojega kandidata, slovenski in hrvatski pa ne. To nam priča, da so istrski hrv. narod\ njaki pametnejši od tržaških narodnjakov ~\ ker je tudi z narodnega stališča najbolje. S* zmaga socialni demokrat. Ko so govorili št kandidat sodrug Lirussi in sodrug Todeschini, se je kandidatura sprejela soglasno in z velikim navdušenjem. Nato so se zborovalci razšli Dolžnost vseh slovenskih in hrvatskih votilcev v Pulju je, da v nedeljo dne 18. t m glasuje'^ za sodruga Lirussija. Nova napetost na Balkanu. Včeraj je general Bečir izročil admiralu Burneyu Skader, Napetost med Srbijo in Bolgarsko se je zadnje ure silno povečala, v obeh deželah govore o vojni. Ogrska je anektirala turški donavski otok Ada Kale. Avstrija še ne misli demobilizirati. SKADER V ROKAH VELESIL. Cetinje. 15. Včeraj se ie useda Skadra vnovič izpremenila. Po pogodbi med črnogorsko vlado in admiralom Burnej em so črnogorske oblasti izročile Skader velesilam. Predaja se je izvršila točno po dogovorjenem sporedu. General Bečir je zastopal črnogorsko vlado in v njenem imenu pozdravil admirala Burneya ter mu izročil mesto v upravo in varstvo. SKader ostane sedaj v rokah velesil, dokler ne bo konstituirana avtonomna Albanija, kateri ima pripasti. Predaja. Skader, 15. Včeraj opoldne je stopila naj-prej častna straža, za katero so dale Ladje vsake države po 4 može z zastavo, na suh°- Potem se je izkrcal admiral Burney s častni i vseh pri blokadi udeleženih držav. Častna straža jih je vojaško pozdravila. Nato so se izkrcali oddelki, ki so imeli zasesti Skader. Skupna četa je bila sestavljena iz 300 Angležev, 200 Francozov. 200 Italijanov, 200 Avstrijcev m 100 Nemcev. Na ta način sta trozveza in vzajemna trojica enakomerni zastopani, vsaka po 500 mož. Na pristanišču je pozdravil mednarodne čete major Martinovič v imenu črnogorske votske. Ž admiralom Burneyem na čelu je četa odkorakala v Skader. Na mostu čez Bojano je stala črnogorska počastna stotnija in je izkazala četam počast. General Bečir ie s svojini štabom pričakoval admirala Bumeya v sprejemni dvorani poveljniške palače. Ko se Burney prišel s svojini spremstvom, je izpregovorn, general Bečir v francoskem jeziku. »Sledeč usodi svojega predhodnika, junaškega branitelja Skadra Esad paše, ki ieh tl držati mesto do zadnjega trenotka,jmlagam oblast nad Skadrom v Vaše roke. S tem izpolnjujem voljo in željo vrhovnega vojnega gospodarja Črne gore, prepuščajoč Vam to nam drago mesto, s katerim smo spojeni po zgodovini svoje vojske. Toda medtem ko se je Esad pasa vdal sili orožja, se umikam jaz besedi združenih velesil Izročajoč mesto zastopnikom armad velesil imam v tem žalostnem trenotku edino zeljo, da ne bi nikdar nihče oskrunil grobov nas h številnih iunakov, ki so padli perd tem mestom.« Admiral Burney je odgovoril s kratkimi ljubeznivimi besedami. ,... Nato se je izvršila izmenjava posadke. Čr- nogorska garnizija je odkorakala, medtem ko so ji mednarodne čete izkazale vojaško počas.. straža se je izmenjala in mednarodni oddelek je zasedel mesto. Bečir o zavzetju Skadra. Skader, 15. Pred odhodom iz trdnjave ie dejal general Bečir žurnalistom, ki so ga in’ tervjuvali. da so bile govorice o dogovorjeni igri med Esadom in Črnogorci enostavno izm>; šljene. kar je razvidno že iz dejstva da so ime,! Črnogorci pri obleganju in naskokiii 1200 mrtvih in ranjenih. Esad paša je poslal šele zadnjo uro parlamenterja. ki je ponudil kapitulacijo. Predsnočnjem je skušala večja četa MaIjsor°v udreti v Skader. Prišlo je do kratkega boja in Maljsori so pobegnili. ALBANIJA. Odhod turških čet. Drač, 14. Turške čete, ki so še v Albaniji pod poveljništvom Džavid paše. se bodo vkrcavale v Draču in Lješu. Vsak drugi dan bo po ena transportna ladja v vsaki teh dveh luk odpeljala po en oddelek vojaštva s konji, topovi, in vojnim materialom. Prva dva oddelka odideta jutri. V Lješu se vkrca .1500 mož, 12 topov in 500 konj, v Draču pa vsega skupaj 3000 mož, 15 gorskih topov in 1500 konj. Do konca maja ima biti odhod končan. Vojaki ne bodo prepeljani v Carigrad, ampak v Smirno in druge luke Male Azije. Džavid j>aša gre v Carigrad. Drač, 14. Šef generalnega štaba Džavidove armade se je včeraj z drugimi častniki vrnil v Fjeri. Zvečer so se vsi skupaj odpeljali proti Carigradu. Turčija In Albanija. Carigrad, 14. »Tasvir in Efkiar« piše: Sklep Visoke Porte, da se odpokličejo ostanki turške zapadne armade iz Albanije, je razpršil vsak dvom o vedenju Porte in pretrgal zadnjo vez med Turčijo in Albanijo. Tisti trenotek, ko bo vkrcan zadnji turški vojak v Albaniji, se ne bo ta dežela za Turčijo na noben način razlikovala od Grške, Črne gore ali pa od Hondurasa. Turčija ne mara suverenosti. Carigrad, 15. V uradnih krogih izjavljajo, da bi bila Albanija, če bi imela ostati pod tur« ško suverenostjo, pravi danajski dar za otomansko državo. Turčija jc imela od Albancev [vedno več skrbi in nadloge, kakor pa koristi, \ in prepušča to deželo brez obžalovanja tistemu, , kdor jo bo hotel imeti, in nikomur ne bo zavi- ■ dala, če bo imel z njo več veselja, nego ga je , užila Turčija. Mislijo pa, da bo Albanija še ’ dolgo gnezdo zarot, domačih bojev in vsako- vrstnih sitnosti, za katere bi bila odgovorna : Turčija, če bi bila tako kratkovidna, da bi spre- jela prazni naslov suverenosti, ki nima nobene vsebine. Če bi bili Srbi vprašali Turčijo, če naj zasedejo Albanijo in se bojujejo zanjo, ali pa naj :ji sami prepuste avtonomijo, bi jim bili Turki prijateljsko svetovali, naj jo puste, da dela kar ■hoče. Dokler je bila dežela turška, so obrekovali Turke, čeprav so storili za Albance več kakor za vsak drug narod v otomanski državi. Komaj so Srbi zasedli deželo, so jih razupili po svetu,, da koljejo Albance kakor piščance. Take izkušnje dobi lahko še kdo drugi v novi državi. Ako bi bila Turčija izpolnila le en del bolgarskih in srbskih želja tako. kakor^ jc izpolnjevala albanske, bi se bila morda še preprečila vojna, v kateri so igrali Albanci naj-nedostojnejšo vlogo. Turkom niso pomagali, Balkancem pa so delali škodo. Turčija je poslej pretežno azijska država in ima dovolj skrbi, da uredi svoje domače razmere. Od vsega ozemlja, ki ga je izgubila, ji je najmanje žal za Albanijo, in ob svojih novih nalogah bi bilo nespametno. če bi se morala ukvarjati z deželo, ki leži zanjo zdaj na drugem koncu sveta. Predlog, da bi ostala Turčija suverena nad Albanijo, je bil morda prijazno zamišljen, ali uspeh ne bi bil prijazen. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Srbi in Bolgari. Belgrad, 14. V uradnih krogih izjavljajo, da Je povsem napačno mnenje, ki se razširja, češ da je Srbija v sporu zaradi srbsko-bolgarske meje sprejela bolgarsko stališče in da se je celo podvrgla razsodišču. V sedanjem trenotku ne gre toliko za razsodišče, ki se lahko pridrži poznejšemu času. kolikor za revizijo pogodbe, ki se mora odločno zahtevati z ozirom na iz-premebe, ki so nastale med vojno in po njej. Bolgarske priprave . Solun, 14. Bolgari pošiljajo še vedno svoje čete v one kraje, ki jih zahtevajo od Srbov. V ta namen so porabili tudi čete, ki so odpoklicane izpred Čataldže. Pretirane vesti. Belgrad, 14. Četudi je srbsko - bolgarski spor zaradi razdelitve osvojenega ozemlja resen, so vendar skrajno pretirane vesti, ki trdijo, da je krvav konflikt mpd Srbijo in Bolgarsko neizogiben. Spor je nastal zaradi tega. ker so se razmere tekom vojne nepričakovano razvile. Medtem ko je Bolgarska dosegla vse, kar je mogla pričakovati, so Srbiji višie sile zabranile izrabiti svoje uspehe. Po svojih zmagah bi bila imela Srbija s Crno 'goro in Grško pravico do vsega albanskega ozemlja. To ji je vzel sklep velesi/, iudi skromna, a za gospodarsko življenje zelo važna zahteva hodnika do morja je ostala neizpolnjena. Nasprotno pa je Bolgarska razširila svoje meje do skrajne možnosti, pri čemer ji je Srbiia pomagala v najlzdatnejši meri. Položaj je bistveno drugačen, nego je bil ob začetku vojne. To bo morala po treznem preudarku priznati tudi Bolgarska; zatorej so srbske zahteve opravičene. To pa nikakor ni razlog. da bi zaradi tega moralo priti do vojne med Srbijo in Bolgarsko. V Bclgradu mislijo, da se spor niti ne bi bil tako poostril, če ne bi bilo v Sofiji tujih vplivov, ki so od nekdaj ovirali bol-garsko-srbski sporazum. Rusko mnenje. Peterburg, 15. Bolgarsko-srbski spori povzročajo tukaj resne skrbi, četudi ni verjeti, da bi se razvili do vojne. Bati pa se je. da bo rešitev na eni ali na drugi strani povzročila nezadovoljnost, ki lahko še dolgo vpliva na razmerje med obema državama. Rusija je bila pripravljena posredovati; če pa ne uživa v Belgradu in Sofiji potrebnega zaupanja, ie ta naloga zelo otežkočena. Kljub temu bo storila vse. kar je v njeni moči, da se ohrani na Balkanu mir, katerega sta obe državi nujno potrebni. Francoski nazor. Pariz. 15. Vesti o perečem sporu med Srbijo in Bolgarsko so napravile tukaj jako mučen vtisk. Francoski merodajni krogi stoje na stališču, da ne sme balkansko - turški vojni na noben način slediti nova vojna na Balkanu, ker bi bil tedaj s težkim trudom doseženi evropski mir zopet ogrožen. Srbi in Bolgari ■vživajo tukaj enake simpatije, in ker ne morejo biti v svojem sporu objektivni, bi storili najbolje. da apelirajo na razsodbo ali pa na posredovanje vzajemne troiice, ki bi nedvomno nepristransko nastopila in brez predsodkov upoštevala, kar gre v prilog enemu in drugemu stališču. Ako Srbija in Bolgarska ne storita tega koraka, naj bi jima vzajemna trojica sama predlagala tako posredovanje. Obe državi pa bi prav storili, če bi rešili svoj spor, preden zaključi finančna komisija svoje delo. Resen sklep srbske vlade. Belgrad, 15. Ministrski svet, ki je imel pet ur do pozno v noč sejo, je sklenil, da ne odstopi Srbija Bolgarski ničesar od ozemlja, ki ga je zasedla. Na ta sklep je vplivat zlasti general Putnik, k| je podal zelo obširno poročilo o položaju srbske in bolgarske vojske v tem zmislu, da je srbska vojska v najboljšem stanju. bolgarska armada pa nesposobna za vojno. Srbska vlada je že naznanila svoj sklep bolgarskemu poslaniku v Belgradu In ga utemeljila s tem, da je Bolgarska osvojila veliko večje ozemlje nego je bilo določeno v srbsko-bolgar-skl pogodbi. V Belgradu govore.^ da Bolgarska ne more pričeti vojne, češ da nima živeža za armado. Razburjenost na Bolgarskem. Sofija, 15. Zaradi srbskega stališča je razburjenost silno narasla. Nekateri časopisi za- htevajo od vlade, naj izda vojski nemudoma ukaz, da odkoraka proti Srbiji. O skifih ministrskega sveta vlada molk. MIROVNO VPRAŠANJE. Konferenca poslanikov. London, 14. Med tem, ko bo delala mednarodna finančna komisija v Parizu, bo zborovala konferenca poslanikov v Londonu in bo vzela sklepe finančne komisije na znanje. Tako upajo, da ne bo treba posebnega kongresa velesil, čigar aparat povzroča velike težave. Mirovna konferenca. London, 14. Konferenca mirovnih pooblaščencev bo imela svoio prvo sejo najbrže v soboto. Nikakor ni izključeno, da nastanejo že na prvi seji težave zaradi natančne meje med Bolgarsko in Turčijo. Bolgari žele, da bi jim pripadle vse reke. ki se izlivajo v Marico in Ergeuo, čemur pa ugovarja Turčija. O Albaniji, Egejskih otokih in vojni odškodnini se bo šele pozneje razpravljalo. Finančna komisija. Pariz, 14. Mednarodna finančna komisija, ki so jo bili že enkrat odgodiii do jutri, se otvori najbrže šele proti koncu meseca. Pooblaščenci vzajemne trojice baje pripravljajo dokaze, da ima Turčija dovolj virov, da lahko plača vojno odškodnino, kakor jo zahtevajo zavezniki. Mirovna pogodba. Pariz, 14. Mirovna pogodba, ki se predloži turškim in balkanskim pooblaščencem, se ima dopolniti z dvema dodatnima točkama, in sicer; 1. Pravica Srbije do proste luke ob Jadranskem morju in zgradba mednarodne železnice. 2. Podrobnosti glede na mejo Enos-Midija med Turčijo in Bolgarsko. ARMENSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 14. Armensko vprašanje prihaja v prvo vrsto problemov, s katerimi se mora baviti nova Turčija. Spomenica, ki jo je izročila deputacija pod vodstvom patriarha Arharunija (o kateri smo že poročali) velikemu vezirju, slika položaj v vilajetih Adana, Van. Bitlis in Djarbekir v najtemnejših barvah, Armenci se boje najhujšega in pravijo, da kažejo razna znamenja, da se pripravlja klanje Armencev, ki bi lahko preseglo vse dosedanje masakre. Mo-hamedanci baje dolže kristjane, dn so krivi vojne nesreče. Turčije in žugajo, da bodo poklali vse Armence do zadnjega. Četudi je veliki vezir obljubil, da bo vlada storila vse, kar jc v njeni moči, da se obvaruje mir, je deputacija vendar odšla nezadovoljna. Patriarh Arharuni je baje izjavil, da od turške vlade ni pričakovati zadostnega varstva in da bodo morali Armenci apelirati na Evropo. V nekem razgovoru je.dejal veliki yezir Malimud Ševket, da so duhovi gotovo razdraženi in vlada sc trudi, da jih pomiri, pa išče primerna sredstva v ta namen. Armenci pa niso edini cilj napadov. Vse trpi zaradi razbojniških čet, ki strašijo po deželi. To je staro zlo. ki je podedovano že iz starih časov. Vlada ima trden namen, da ga izpuli s koreninami, ali to se nc more zgoditi v enem dnevu. REZERVISTI OSTANEJO NA MEJAH! Dunaj, 15. Vkljub temu. da ni daleč naokolo nobene vojne nevarnosti več, ne bo avstrijska vlada še odpoklicala rezervistov. Skupna ministrska konferenca, ki ie bila včeraj, je sklenila, da se dovoii le posameznim rezervistom v prav nujnih slučajih, kratek dopust. Avstrija bo razorožila šele tedaj, kadar bodo tudi balkanske države zmanjšale stanje svojih armad na število, kakršno imajo v miru in kadar bo sklenjen mir in bodo rešeni vsi spori med zavezniki zlasti med Srbijo in Bolgarsko (kaj neki briga nas spor med Srbi in Bolgari) in kadar bodo urejena gospodarska vprašanja med monarhijo in balkanskimi državami in med monarhijo in Turčijo. (Gospodarska vprašanja so menda stvar parlamenta, ne pa militarizma). In tudi potem, ko bo demobilizacija že izvršena, hoče vojna uprava pomnožiti čete na severovzhodni in južnovzhodni fronti. Na južnovzhodni fronti so bile tudi v normalnih časih (kdaj so pri nas normalni časi?) pomnožene čete in sedaj hočejo pomnožiti tamošnje čete na ta način, da bodo vpoklicali rezerviste k orožnim vajam. (Obeta se nam torej trajno vojno stanje in trajna vojna nevarnost.) POSLANSKA ZBORNICA. Mala ali veiika finančna reforma? Dunaj, 15. Na današnji konferenci zborničnega starešinstva namerava vlada predlagati, da vzame zbornica v pretres tudi tiste finančne predloge, ki niso obsežene v t. zv. »tnalem« finančnem načrtu, v prvi vrsti davek na ded-ščine in na vžigala. Vlada bo predlagala, da se prvo čitanje teh predlog postavi na dnevni red in da se čim prej odkažejo finančnemu odseku. Parlamentarno zasedanje bo trajalo kvečjemu do začetka julija in vlada želi. da se zbornica že sedaj loti finančnih predlog in pripravi njih rešitev na jesenskem zasedanju. Stiirgkhovo »poročilo« o mednarodnem položaju poslanci nimajo besede! Dunaj, 15. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je napovedal zborničnemu predsedniku dr. Sylvestru »sporočilo« o mednarodnem položaju za današnjo sejo. Ministrski predsednik je dejal, da razprave o mednarodnem položaju ne smatra za »umestno« in se je pri tem skliceval tudi na poslovnik, češ, da je debata mogoča pač o vladnih »izjavah« ne pa o vladnih »sporočilih«. (Naloga zbornice je, da ministrskemu predsedniku izbije iz glave tako za lase privlečeno tolmačenje poslovnika'in da si vsaj post festum zagotovi besedo o mednarodni krizi iu o vlogi, ki jo je igrala dunajska diplomacija!) Seja socialno demokratičnega kluba. Dunaj, 15. Pred zbornično sejo bo zboroval klub nemških socialno demokratičnih poslancev. KInbovo načelstvo predlaga, da vloži socialno demokratična frakcija sledeče interpelacije: 1. Za takojšen odpust vseh rezervistov ‘m nadomestnih rezervistov. 2. Za amnestijo vseh onih rezervistov in nadomestnih rezervistov, ki so se vsled izrednega aktivnega službovanja razburjeni in obupani pregrešili in ki so zapadli drakonskim obsodbam vojaških sodišč. 3 Za takojšnjo odpravo izjemnega stanja v Bosni iu Hercegovini in za reštituciio razpuščenih delavskih društev v anektiranih deželah. 4. O trgovinskih pogajanjih z balkanskimi državami, zlasti o uvozu živine in mesa. Socialni demokratje nameravajo predlagati razpravo o vnanji politiki, bodisi v obliki debate o izjavi ministrskega predsednika, bodisi ob priliki prvega čitanja proračunskega provi-zorija. SRBSKO - AVSTRIJSKI KONFLIKT. Budimpešta. 14. Pred kratkim so časopisi poročali, da jc na avstrijskih oziroma ogrskih tleh stoječa straža brez povoda streljala na neki srbski parnik ter ubila nekega trgovskega pomočnika, zaradi česar se je srbska vlada pritožila. O tem dogodku javljajo zdaj z ogrske uradne strani: V soboto okrog 10. dopoldne je vojak patrulje 26. lovskega bataljona v Semen-driji opazil, da se približuje parnik »Belgrad« ogrski obali, ter da nekateri vojaki in civilisti na njem očividtio zasmehujejo našo stražo, da ji kažejo gotove dele telesa nage. in da jo psujejo. Straža je nato oddala strel, ki kaže. da je zadel, ker se ie neka civilna oseba na parniku zgrudila. Kapitan Frank Deak od ogrske rečne in pomorske parobrodne družbe javlja z dne U. t. m., da sta bila po njegovih informacijah iz Belgrada dva civilista zadeta. Prvi ie bil baje kapitan ladje, drugi pa trgovski potnik. BERCHTOLDOVE URE SO ŠTETE. Berlin, 15. Berlinsko časopisje objavlja vesti. da namerava grof Berchtold v najkrajšem času odstopiti. »Berliner Tageblattu« brzojav-ljajo z Dunaja, da se minister umakne najbrž jeseni po sklicanju delegacij. BOLNIŠKA BLAGAJNA DUNAJSKIH 1Z- VOŠČKOV V SOCIALNO DEMOKRATIČNIH ROKAH. Krščansko socialne volilne sleparije. Dunaj, 14. Pri današnji volitvi v bolniško blagajno izvoščkov so socialni demokratje odkrili lokal, v katerem so krščanski socialcl kar na debelo delili ponarejene legitimacije. Socialni dmokratje so konfiscirali 438 takih legitimacij. ki jih je vzel poslanec sodr. Forstner s seboj; sodr. Forstner je napravil tudi ovadbo na državno pravdništvo. Volitev je končala s porazom krščansko socialne klike, ki je doslej gospodarila v blagajni: socialni demokratje so dobili 234 glasov, krščanski socialci 130. JAGOW NA DUNAJU. Dunaj. 14. Zjutraj se jc pripeljal nemški državni tajnik Jago\v na Dunaj. Dopoldne je obiskal ministra za zunanje zadeve grofa Bcrch-tolda. Ob 2. popoldne ga je sprejel cesar na avdienci v Schonbrunnu. Za jutri je povabljen k cesarju na obed. Politične važnosti ne pripisujejo temu posetu. ,lago\v se je prišel predstavili kot novi vodja nemškega zunanjega urada. OGRSKA ANEKTIRA DONAVSKI OTOK. Dunaj, 15. Iz Oršove poročajo, da je veliki župan dr. Zoltan Medve v imenu ogrske vlade v pondeljek anektiral turški otok Ada-Kale. Veliki župan Medve je prišel s podžupanom Issc-kutzem. s policijskim načelnikom Podrackyjem, z žandarskim oficirjem in s štirimi žandarji v vladno hišo na otoku. Turški guverner berif Edin beg jih je sprejel. Na njegovo začudenje je potegnil Medve naredbo ogrske vlade, ki mu nalaga, da anektira otok in ga vzame v posest, iz žepa, ter jo Je prečital v madjarskem jeziku. Nato je izjavil, da pripaja otok velikj županiji Krasso Szerenv in pravil, da bo skušal prebivalcem otoka omogočiti, da postanejo polnopravni ogrski državljani. Potem so ogrski funkcionarji podoisali protokol in zahtevali podpis tudi od turškega guvernerja. Ta ie odklonil zahtevo in izjavil, da se mora omejiti na protest, ker nima nobenih inštrukcij od svoje vlade. Guverner Šerif Edin beg ie zapustil otok; najbrže je odpotoval v Carigrad. Porta bo oroii aneksiji energično protestirala. Ogrska vlada je poslala 150 žandarjev na otok. OGRSKE RECI. Lukacsev proces se odgodi! Budimpešta, 14. Lukacs se brani procesa z Desyjem, v katerem bi se moral po sklepu druge instance dovoliti dokaz resnice za Desy-jeve obdolžitve, na vse kriplje. Ker čuti. da je njegov ugled brezpogojno izgubljen, ako sme Desy dokazati, kar je trdil, si izmišlja sedaj nove intrige. Zakaj dokaz resnice se mora posrečiti, ker je stvar z denarjem za volilni sklad vladne stranke popolnoma resnična. Kot glavna priča v obnovljenem procesu je bil povabljen generalni ravnatelj bančne in trgovske družbe Pavel Elek. Nenadoma pa je mož zbolel, in sodišče je dobilo njegovo naznanilo, da zaradi bolezni ne bo mogel priti na razpravo. Nato je ukazalo sodišče, da ga ima zaslišati preiskovalni sodnik v navzožnosti Desyjevega zagovornika. Toda namesto Eleka je zopet prišlo pismo, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in da je moral nemudoma odpotovati v sanatorij v Badenu. Zdaj pa je izginila tudi druga priča. Ravnatelj pomožnih uradov v finančnem ministrstvu Josip Paduch ie imel izpričati. da je prevzel 4,800.000 kron od bančne in trgovske družbe ter jih izročil ^blagajni. ‘ »stranke narodnega dela«. Zdaj je dobil Paduch polni lisi v inozemstvo, ker mora baje ravno zdaj nastopiti neko — študijsko potovanje. Vkljub vsemu temu je dokaz resnice še vedno mogoč. Proti Paduchu i« svojčas nastal sum. da ni izročil cele svote blagajni vladne stranke. Paduch je bil ogorčen in je zahteval častno razsodišče, ki je res preiskalo zadevo iu potrdilo, da je Paduch storil, kar mu je bil ukazal Lukacs. Člani onega razsodišča še niso umrli, tudi niso v sanatoriju in jim ni treba odpotovati na »študije«. Vkljub temu jc slišati, da bo sodišče odgodilo proces zaradi odsotnosti važnih prič. Združitev opoziclonalnih strank. Budimpešta, 14. Pogajanje zaradi združitve opozicionalnih strank ne napreduje tako kakor so želeli predlagatelji. Kakor je videti, še niso premagane težave zaradi programa. Košut in Apponyi bi mu rada pritisnila pečat svoje nazadnjaške politike, čemur se pa upira Justli. ki predobro pozna Košuta in Apponyija. Justh je dejal o vsej akciji: »Ako se doseže skupen program, se bom najbolj veselil, da so vsi člani vseh neodvisnjaških strank združeni v eni stranki. Če pa se ne more sestaviti skupen program in če se ne doseže sporazum o taktiki, je ideja združitve neizvršljiva.« Na zadnji konferenci Justhove stranke ni bilo opaziti posebnega navdušenja za združitev, ker Ju-sthovci ne zaupajo Košutovcem in mislijo, da hočejo sestaviti tak program, ki bi jim omogočil, da pridejo zopet do vlade, .lusthovi prijatelji so bili zelo ozlovoljeni, da se je razpravljalo o programu brez Justha. Temeljne točke programa imajo biti baje sledeče: 1. Nova volilna reforma, oziroma revizija volilne reforme na podlagi, ki jo je zahtevala opozicija. 2. Poprava vseh kršitev ustave, ki so se zgodile od 4. junija 1912., v primerni obliki. 3. Varstvo ustavnih garancij, da se v bodoče ne morejo ponoviti nove nasilnosti, kakor jih je vršil Tisza. 4. Reforma uprave na podlagi avtonomnega načela. 5. Gospodarska samostalnost dežele. PREMEMBA REŽIMA NA HRVAŠKEM. Poizkus z madjaroni? Zagreb, 15. V informiranih krogih se vzdržuje vest. da se v najkrajšem času izpremeni režim na Hrvaškem in da se je rešitev krize zavlekla le vsled mednarodne napetosti. Med Tomašičevo in Rauchovo skupino madjaronov, ki sta bili vsled osebnih razprtij razklani, se ie doseglo zbližanje in buditnpeštanska vlada upa (?), da združeni unionisti pri prihodnjih volitvah porazijo opozicionalne stranke. Vloga frankovcev. Zagreb. 15. Rešitev hrvaške krize je v tesni zvezi z dogodki na Ogrskem. Usoda Lu-kaesevega kabineta se odloči bržčas še pred razpravo v Desyjevi pravdi in vladne posle prevzame Khuen, ki bo poizkusil svojo srečo s svojim zaupnikom dr. Tomašičem in njegovo skupino. Odcepitev frankovcev pod vodstvom dr. Horvata, ki je gotova stvar, je pripisati dr. Tomašiču, kateri misli s pomočjo frankovcev razbiti kooperacijo pravašev in koalicionašev, pri volitvah. VOLITEV ZAGREBŠKEGA ZUPANA. Zagreb. 15. Vlada je za danes dopoldne sklicala občinski svet na izredno sejo, da izvoli novega župana. Klub neodvisne stranke kandidira sporazumno s pravaškim klubom dose« danjega župana arhitekta Holjca, ki bo izvoljen; tudi za podžupana bo izvoljen član neodvisne stranke, ker so pravaši ponudeno podžupansko mesto odklonili. NOVO MESTO. Sofija, 15. Prebivalci Silistrije so sklenili, da ustanove blizu vasi Ajdimir novo mesto, ki ga bodo imenovali Dorostol. Vlada jim pojde na roko. RUSKI PRORAČUN. 15 miljonov prebitka. Peterburg, 14. Po rezultatih proračunske komisije znašajo redni in izredni izdatki proračuna 3.218,235.371 rubljev, redni in izredni dohodki pa 3.233,298.006 rubljev. Proračun za leto 1913 se torej zaključuje s prebitkom 15,062.635 rubljev, ki se imajo porabiti za zboljšanje državnih železnic. JAPONSKO IN ZEDINJENE DRŽAVE. Napetost. London, 15. V tukajšnjih krogih so zelo vznemirjeni zaradi napetosti med ameriškimi Združenimi državami in Japonsko. Predsednik Wilson se trudi, da bi preprečil konflikt, Japonsko pa je odločeno, da ne odneha. Gre za staro vprašanje naseljevanja Japoncev v Kaliforniji. Ameriška mornarica. London, 15. V kratkem pride 21 ameriških bojnih ladij v Sredozemsko morje. Ta eskadra ima baje namen pokazati Evropi, da je ameriška unija še vedno med prvimi pomorskimi silami. Tukaj pa spravljajo to demonstracijo v zvezo z napetimi ameriško-japonskimi razmerami. MEHIKANSKE HOMATIJE. Zopet tridnevna bitka. Novi Jork. 14. Blizu mesta Gvajmas v me-hikanski državi Sonora je prišlo zadnji teden med vladnimi četami in vstaši do bitke, ki je trajala tri dni. Kakor poroča general Obregon, so imele vladne čete 500 mrtvih In 200 ranjenih. Na bojišče je odšel poseben vlak z lesom in zemeljskim oljem, da se sežgo mrliči. Novice. * Kdo je lastnik »narodnega bogastva v Mehiki«? Vse bogastvo Mehike cenijo na 2.500.000.000 dolarjev. Dokazano je, da od; tega bogastva posedujejo ameriški kapitalisti 1.000.000.000 dolarjev; v rokah vseh Mehikan- cev je pa le okolo 800,000.000 dolarjev. Angleži last ujejo za 321,000.000, Francozi za 143,000.000, kapitalisti tlruzih narodnosti pa za okolo 118.000.000 dolarjev. Največ denarja imajo ameriški kapitalisti v Mehiki utaknjenega v železnicah. Samo v železnicah imajo delnic za 640.000.000 dolarjev, dočim imajo Mehikanci samo 137.000.000. V rudnikih imajo ameriški baroni 223,000.000 dolarjev, dočim imajo domačini vsega skupaj samo 7,500.000 dolarjev. I udi ameriški kralj olja ima kontrolo v Mehiki, ter vloženega 15,000.000 dolarjev kapitala. Poleg \ sega tega po posedujejo še ameriški land-loi uje velikanske kose najlepše zemlje. Samo v spodnji Kaliforniji posedujejo zemljiški mag-natje 4,500.000 akrov najbolj rodovitne žemlje. Kakor se razvidi, imajo ameriški kapitalisti Mehiko v svojem žepu. Kaj čuda, da se ameriškim denarnim baronom izplača, ako_fa-bncirajo vedno nove — revolucije. * Organizirani švicarski abstinentje. Švicarsko abstinenčno tajništvo, ki izdaja vsako leto poročilo švicarskih abstinenčnih društev, poroča, da ie letos v Švici 93.146 organiziranih abstinentov in odpade na štirideset prebivalcev po en abstinent. V enem letu je naraslo število abstinentov za 11.000 in švicarski ab-stinentje upajo, da bodo prihodnje leto prekoračili prvi stotisoč. + Alkohol, preganjalec skrbi. V veiiki vojvodini Radenski imajo šest državnih zdravilišč, v katerih je bilo od leta 1904 do 1910 89 žen m 1030 moških, ki so zblazneli vsled prevelikega uživanja alkoholnih pijač. Na božjasti vsled alkohola je obolelo na vsakih 1000 dc-‘^eev poeden. Od oseb, ki so zaposlene v gostilniški obrti, jih je obolelo za to boleznijo po sest na 1000. ; Skrivnosten umor. V nedeljo so našli v crlinu na nekem stranišču v Wilmersdorfu dvoje zenskih nog, ki sta bili očitno prav pred Kratkim odrezani od trupla. Nedvomno gre za umor. olicija je razpisala 1000 mark nagrade za razkritje zločina. Doslej se ne ve, kdo je umorjena ženska. Tudi za morilcem ni sledu. ' Velik požar. Iz Libeka poročajo: V ne-eljo je v nekem skladišču lesa v luki izbruhnil požar. Veter, ki je zelo močno pihal, je zanesel iskre v skladišče žita, ki se je tudi vnelo, lozarna hramba je bila vpričo silnega požara skoraj brez moči. Sele pozno v noči se je posre-cilo pogasiti. Škoda je velikanska. Verska blaznost. Iz Tokija poročajo: Strahotno dejanje je izvršilo deset budističnih duhovnikov v samostanu v bližini Tajhokuja, klavnega mesta japonskega otoka Formoza. Verski fanatizem teh mož, ki so že dolgo časa pieti gali vse.občevanje z zunanjim svetom, se »e izpremen,1 v versko blaznost. Zažgali so jT I 111 poskakali v ogenj, zraven so pa mo-- av,5ric^c]° toko popolnoma očiščeni na oni svet. Zgoreli so ob živem telesu, ne da bi le zinili^ od groznih bolečin. t •• .i. AvStr*iska voitta uprava — varčuje. Avstrijska vojna uprava je pričela varčevati in sicer pn prejemkih poddesetnikov in podčastnikov. l orei na najprimernejšem mestu. Od I. maja dobivajo poddesetniki in podčastniki ki sluzijo prvo m drugo leto: poddesetniki 20 vin. na dan. desetniki 30 in četovodje 45. Poddesetniki. desetniki in četovodje, ki dobivajo doslej po 24, 36 m 48 vin. na dan. bodo dobivali tud! se vnaprej v miru te prejemke, dokler ne avan-zirajo. Oni poddesetniki in podčastniki, ki sluzijo tretje leto m pa podčastniki, ki prostovoljno služijo dalje, bodo dobivali dosedanje nepri-krajsane prejemke. /e itak nizke službene prejemke je vojna uprava še skrčila, samo da privarčuje nekaj tisočakov in da se bo takrat, ko Do prišla z novimi zahtevami, leliko sklicevala varcevanje^DosIej so dobivali pri pehoti: oo82 cetovodij 627.566 K 40 vin., 11.124 deset- l'!w0117^’ £ “ ™" "’-658 oocitleselni- 1027 08R K 4(1 o1 "U ltt0' Sli"l,ai ,orel K 40 vin. Po novem redu prejemkov bo pa znašala skupna vsota službenih prejemkov *.,/18.016 K. Vojna uprava bo »privarčevala« torej velikanski znesek 304.971 K 90 v. Ker je pa najmanj polovica vseh desetnikov in cetovodij v tretjem službenem letu ali pa i caS’ i zna^a resnični prihranek le -30.^96 K na leto. Na račun moštva varčuje mTf>nSVa' iesck-. ki ga Privarčuje, ic tako malenkosten v primeri z miljoni, ki jih lehkomi-sc4.io izmotava, da je Avstrijo — velesilo' — ‘eliko sram tega stiskanja. Socialno politični pregled. = Izpremembe in dopolnila k S 74. obrtnega reda so sankcionirana in so bila objavljena 1. maja v državnem zakoniku. Predvsem zahteva novela k § 74., da mora obrtnik skrbeti za svoje delavce tudi v obrtno zdravstve- 11..02.1. 111 'zPoIniti vse tozadevne zahteve. Dalje imajo odredbene oblasti izrecno pravico, da izdajajo splošne in za gotova obrtna ojira-v na tudi posebne odloke za varstvo življenja delavcev in za obrte, ki so zdravju ^r2-ci!-1VI’ 0Mrciai,0 le,l!<0 Periodično zdravniško inklim °,VrIa uvaia da!ic tudi zdravstveni maksimalni delovnik za posamezna obrtna opiavila, pri katerih je vsled predolgega delovnega casa ogroženo zdravje delavcev. Take odredne izdaja lehko celokupno ministrstvo. Zakon stopi v veljavo s 1. avgustom 1913. — Posledice balkanske vojne v lesni industriji. Avstrijsko delavstvo je močno trpelo na posledicah balkanske vojne. O tem pričajo letna in četrtletna poročila skoraj vseh strokovnih zvez. Prav redke so stroke, ki niso-ob-čutile gospodarske krize, povzročene po krvavih dogodkih na Balkanu. Prav posebno so pa občutili posledice vojne lesni delavci. Zveza lesnih delavcev poroča o podporah brezposelnim v zadnjeni četrtletju 1912. Člani zveze so dobili v četrtem četrtletju leta 1910 35.757 K leta 1911 24.639 K leta 1912 51.795 K Enako sliko, kakor so nam jo prikazala poročila drugih zvez, vidimo tudi tukaj: nekoliko boljši položaj v letu 1911 nasproti letu 1910, v letu 1912, vsled balkanske vojne, pa nezmerno poslabšanje. In da se situacija tudi v tekočem letu ni izboljšala v lesni industriji, kažejo izvajanja v glasilu lesnih deavcev »Der liolzarbeiter«: »V prvem četrtletju letošnjega leta je morala zveza lesnih delavcev — vsled balkanskih zapletljajev in po njej povzročene slabe konjunkture in vsled tega nastale brezposelnosti — izpolniti toliko zahtev, da najbrže, kolikor sc more presoditi po dosedanjih pregledih. ne bodo pokrili v tem času vplačani prispevki izdatke za podpore brezposelnim ...« = Bratovske skladnice. Po oiicielni statistiki rudarske oblasti za leto 1911 je bilo na vsem Avstrijskem 151 bratovskih skladnic s 134 bolniškimi in 148 provizijskimi blagajnami. Pri bolniških blagajnah je bilo zavarovanih 406.271 oseb. pri provizijskih blagajnah pa 508.352 oseb. Provizijo je dobivalo leta 1911 na vsem Avstrijskem 28.231 bivših članov, 22.466 vdov, 14.507 sirot, skupaj torej 65.204 oseb. Prispevki članov bolniškim in provizijskim blagajnam so znašali približno devet miljonov kron in podjetniki so prispevali prav toliko. Povprečni letni prispevek člana bolniške blagajne je znašal 18 K 39 vinarjev/provizijskim blagajnam pa so prispevali polno upravičeni člani povprečno 27 K 48 vinarjev, manj upravičeni člani pa po 6 K 41 vinarjev. Skupni izdatki vseh bolniških blagajn so znašali sedem in pol miljonov kron, provizijskih blagajn pa skoro deset miljonov kron. Povprečno je dobival provizije delanezmožni član na leto 250 K 32 vinarjev. vdova 100 K 51 vinarjev in sirota 37 K 79 vinarjev. Vse provizijske blagajne so imele leta 1911 123 miljonov kron premoženja. Iz tega poročila se jasno vidi, kako kriče bratovske skladnice po reformi. Provizije, ki jih dobivajo delanezmožni člani, vdove in sirote so sramotno nizke. Kako naj živi mož vse leto z 250 K. vdova s 100 K in sirota s 37 K? Skrajni čas bi že bil. da bi se vlada resno lotila dela in reformirala bratovske skladnice. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Tfckn Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franek“,= ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. Keglišče se odda za vse dneve v tednu, tudi za nedelje in praznike, posameznim društvom, klubom in gostom. — Keglišče je na novo prenovljeno in ima lepo razsvetljavo . Restavracija pri Reinlg-haus, Franc Jožefova cesta št. 87 v Sp Siškf. Za obilen obisk sc priporoča Anton Valjavec restavrater. 40 letni uspeh, kig-potriuicio"a tisoče priznanj. Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. jerna lekarna G. PiCCOli, Ljubljana. Kavarna Unione v Trstu uiica Caserma iii Ton e Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. ss2= Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba tečna. — Napitnina je odpravljena. I Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. @ Litografija. Krojaške prvega reda se sprejmejo pri tvrdki A. Kunc, Ljubljana, A. Zupančič knjigovez vLjubl jan) Slomškova ulica števil priporoča svojo na novo urejeno knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v kniigoveškh stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznik knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebnh priporoča za naročila trgovskih knjig (protoka lov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrst, mn kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar, tout, priklade za različne podobe, fotografije IM, Cene nizke. Postrežba točna, Otvoritev gostilne! Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da se je v soboto 10. maja otvoiila nova gostilna 2ŠTa, IKImslsl cesti 11 Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska, m goriška vina. Dobi se tudi Vermut h in maršala. Vsa ta vina so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena. 0,1 5 litrov naprej nižje cene. Za innogobrojen obisk sc priporoča Leonardo na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ovoli domaie hrane z vinom, svež kruli, postelje, kopelj itd. & ss gg z s s m 1 s 155 a Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. ---------- Nova proga Trst-Kanada: ----------- 1, Odhod 15. marca v Portland. 2. Odhod 12. aprila v Quebee. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko Sn Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ———--------Kolodvorska ulica štev. 26. ----------