^GLASILO K. 8. K. JBDNWTE" 1c04 n. chicago street. jol1et, ill. ■ PMtea tka larfeet weakly in the united state« of america. wedneeday | Sehecription price: Fmemimbmn yaarb . . $0 9* F«, aaa aM»bar*......$200 Caoatria. ... $3.00 Telephone 104« J > UNION o.; __Entered a« Socond-Cla- Matter January 9, 1920, at the Pott QffHee at Joljet, Dlinoi«, Under the Act of Aayu»t 24, 1912 AC^TANCE^RMAgjNG AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOB lit SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. No. 50.—Štev. 50. J0LIET, ILL., 15. DECEMBRA (DECEMBER), 1920 Lato VI. Vohune Vi. Razne vesti. KONGRES POTRDIL HOVO NASELJNIŠKO POSTAVO. Priseljevanje bo ustaljeno sa leto dni Washington, D. C. 13. decembra — Danes je bila v kongresa sprejeta Johnsonova nase-Vniška postava na podlagi katere bo priseljevanje tujcev astavljeno ali prepovedano za dobo enega leta. Ta zakonski načrt bo jutri predložen še se-aatski zbornici, ki ,ga pa naj-hrže ne bo potrdila. Važno posvetovanje med Hard-ingom in Hooverjem. Marion, Ohio, 12. dec.—Novoizvoljeni predsednik Harding je povabil za danes k sebi aa posvetovanje znanega Herbert Hooverja, ker se je hotel natančno informirati o gospo-darksm položaju, rekonstrukciji, osobito pa o dobrodelnem delovanju v Evropi. Konferenca je trajala dve uri; pogovor je nanesel tudi na Ligo aarodev. Mr. Hoover je priporočil ftardiagu, da naj sprejme mi-pogodbo, toda v gotovih premenjeno, tako da bo predvsem za Združene države prikladna. Glede rekonstrukcije v Evropi je Hoover sledeče povdar-j*t: Amerika mora posoditi razum evropskim državam po-frebao svoto denarja, da bodo zepet lahko povzdignile svojo iadustrijo. Namesto denarja naj bi se dajalo in jemalo su-nove izdelke osobito one kate-nam primankuje. Vojno odškodnino Nemčije laj ae v toliko predrugači, da MLe Nemci znali pri čem da m, nakar bodo voljno sledili rrsjim obveznostim. Nekaj bo tudi treba ukreniti giede Rusije, da bo zamogla aopet stopiti v vrsto svetovnih preducentov. fleoverjeva ideja o rehabilitaciji Evrope obstoja v tem, da maj Edrnžene države na široko •dprejo svoj trg evropskim odjemalcem. To bi osobito dosti pemagalo tudi našim farmer-jfcm, ki imajo dosti pridelkov aa razpolago, pa jih morajo doma akoraj v, zgubo dajati. Ev-potrebuje dandanes og-io količino pšenice, te je pa pri nas še dosti na razpolago. Ake ae Amerika sedaj ne usmi-k eaobito centralnih držav v Uvrepi, bode tamošnje ljudstvo <*w zimo umrlo vsled glada. Hoover bo s pomočjo raznih aarednih in drugih dobrodel-■ik organizacij skupaj spravil 33 milijonov dolarjev v pomoč nearečni mladini v Evropi, ki nied lakote in bede umira po raznih zavetiščih. Po dovršenem posvetovanju je Mr. Harding Hooverju obljubil svojo pomoč in sodelovanje ▼ tej plemeniti akciji. Soproga novoizvoljenega predsednika, Mrs, Harding se je pri tej priliki zaobljubila prevzeti na •veje roke oskrbo 250 evrop-sirot in sioer bo plačevala po $10. mesečno za vsakega otroka od letošnjega Božiča do prihodnje jeseni. V tej zadevi ji bodo šle tudi druge ameriške gospe na roke. Predsednik Wilson prosi pomoči za Evropo. Washington, D. 0.13. dec. <— Predsednik Wilson je danes izdal poseben oklic na ameriško ljudstvo za prostovoljne prispevke v pomoč bednim otrokom centralne Evrope, kojih število znaša 3,500,000. Ustanovitev največje trgovske korporacije na svetu. Chicago, DL 11. dec. — Ob navzočnosti zastopnikov največjih bančnih in drugih trgovskih podjetij je bila danes v hotelu La Salle ustanovljena velika zun&nja trgovska finančna korporacija (Foreign Trade Financing Corporation) ki bo največje podjetje te vrste na celem svetu. Glavnica te korporacije bo znašala 100 milijonov dolarjev; vsi zainteresirani delničarji pa premorejo skoraj en bilijon dolarjev. Namen tega trgovskega podjetja bo razširiti ameriško trgovino po celem svetu. S poslovanjem se bo pričelo že po Novem letu. V to svrhd je bil imenovan odbor 30 mož, da priredi pravila in preskrbi inkorporacijo. Za tozadevne stroške se je tekom 10 minut nabralo 100 tisoč dolarjev. , Označena veletrgovska korporacija bo imela v vseh večjih ameriških in evropskih mestih svoje podružnice. =SS= Iz urada gl. predsednika K. S. K. J. i .i-. . * Kakor znano, je bilo na minuli konvenciji določeno, da naj glavni odbor nabavi primerno število stenskih koledarjev za članstvo K. B. K. J. Z ozirom na ta sklep naznanjam v imenu gL odbora, da so ti koledarji že v tisku in bodo razposlani še pred Novim letom tajnikom in tajnicam krajevnih društev. Bodite uverjeni, da bo prvi stenski koledar K. S. K. J. nekaj ličnega, krasnega in primernega za vsako slovensko hišo, pred vsem pa za članstvo K. S. K. J. Radi tega želim, da bi ga dobila vsaka družina, tako tudi vsak posamezni član K. S. K. Jednote. . Dar si pri razposiljatvi teh stenskih koledarjev prihranimo nekaj ekspresnih, ali poštnih stroškov, ne bomo istih razpošiljali posameznimi članom na dom, ampak primerno število vsakemu društvu. Družinam, ki imajo več članov pri K. S. K. J. bo zadostoval samo en koledar; drugi, ali posamezni člani (ice) so pa istotako opravičeni do enega iztisa. «., Vsled tega prosim vse krajevne tajnike(ice), da naj glavnemu uradu kmalu sporočijo, koliko drnžin in koliko posameznih članov je pri društvu; označi naj se skupnt) število stenskih koledarjev, ki bi zadostovalo za vsako društvo. Isti bodo razposlani poštnine prosto na naslov društv. tajnikov(ic) kakor hitro bodo dotiskani. Dalje prosim vse sobrate tajnike in sosestre tajnice krajevnih društev, da naj prejete stenske koledarje razdelijo na prvi, ali na drugi mesečni seji navzočim članom (icam), ali naj jih pa člani pridejo iskat na njih dom. Ako bi n. pr. kakemu društvu zaloga teh koledarjev pošla, mu jih bomo še doposlali. Glavna stvar je za sedaj, da vsako društvo prej-ko-mogoče naznani gL uradu K* S. K; J. koliko genskih koledarjev da želi; pri tem je treba Vpoštevati ste^lkMruiin in .posameznih čla-nov(ic). . * Upam, da se bo to naznanilo vpoštevalo in da bo sleherni član(ica) s tem krasnim novoletnim darom K. S. K. J. zadovoljen. JOSIP SITAR, gl. predsednik K. S. K. J. Velika zgodovinska razstava v Los Angles. Los Angeles, CaL 13. dec. — Tukajšnja trgovska zborniea je sprožila misel za prireditev velike razstave v tem mestu L 1924. Namen zgodovinske razstave bo pokazati svetu rapidr ni razvoj države Kalifornije in sploh zapada. Znižanje plače delavcem v cu-karnah. New York, N. Y. 10. dec. — Ravnateljstvo American Sugar Refining Co. je naznanilo vsem svojim uslužbencem, da jim bo družba znižala plačo za 10 odstotkov. Lastniki cukrarn nar vajajo pri tem nizko ceno sladkorja vzrok temu znižanju. Vsled te odredbe bo prizadetih okrog 3000 delavcev. __i_______~ JUGOSLAVIJA NASPROTUJE BOLGARIJI. Izdatki ameriške mirovne komisije. Washington, D. C. 10. dec.— Skupni stroški članov ameriške mirovne komisije so znašali od 1. dec. 1918 do 4. dec. t. 1. $1,651,191,00. Ta svota je povzeta iz poročila predsednika Wilsona, katero je danes poslal senatski zbornici v odobritev. Umrl, star 114 let.'- stavili pred veliko poroto. Šolarji kamenjali svojega tovariša. / Belleville, Mich. 10. dec. — 13 letni Rajmond Kleinschmidt je danes umrl v University bolnišnici, Ann Arbor vsled prizadetih poškodb pri kameno van ju; vračajočega so iz šole so njegovi součenci napadli in pobiE skaeneni ua tla. Ker dečka ni bilo k večerji, so ga šH prestrašeni stariši iskat v bližino; našli so pa nesrečnika ubitega, ki je ležal v nekem cestnem jarku. Oblasti so odredile v tej zadevi strogo preiskavo. Streljanje pri aretaciji Bristol, W. Va. 12. dec.—Ko je v naselbini Big Stone Gape hotel policijski načelnik Dan Littrell s pomočjo šerifa M. Blessinga aretirati neko zakonsko dvojico, je prišlo med njimi do hudega streljanja. Polic, načelnik in šerif sta na mestu mrtva obležala, poleg tega je bil še nekdo drugi nevarno ranjen. Kaznjenec umoril stražnika Joliet, HI. — Dne 9. t. m. je Detroit, Mich. 13. decembra, napadel in z opeko ubil kaznje- — Dne 12. t. m. je umrl na svo-nec Ed. King jetniskega straž- jem domu najstarejši mož v nika Jakob McMurray-a na državi Michigan, 114 letni Ab-dvoriščn tukajšnjega kaznilni- raham Kittle; rojen leta 1806. škega poslopja. Murray je v- Pokojni Abraham K. je še sled prizadetih ran kmalu za^ tedaj živel, ko je štela država tem umri v jetniški bolnišnici. Michigan samo 4000 prebival-Morilca Kinga bodo vsled tega cev, bil je rojen 14 let prej, predno je prvi parnik križal ocean, in prvi vlak tekel v Združenih državah. Navzlic visoke starosti je bil zadnja leta še precej trden, da je delal dnevne izlete v bližnjo okolico. Bil je tudi posebni prijatelj tobaka, pušil ga je namreč iz pipe od mladeniške dobe do svojega 106. leta. Pokojnik je bil član ameriške prostozidarske lože delih v93 let. ^ Demantna klobasa. New York, 12. dec.—Harry Wohl, po poklicu knjigovodja, živeč na iztočni strani mesta ni imel še nikdar v svojem življenju tako imenitnega zajtrka kot danes, dasiravno je veljal le 15c. Predno je šel na delo, si je kupil v neki bližnji groceriji pol funta jetrnih klobas za zajterk. Pri uživanju klobase je zadel na nekaj trdega; misleč da je kost, je vrgel trdo stvar iz ust na tla, ki se je pa lepo -Zasvetila v Idči. ^obravši te stvar je Harry Wohl na svoje velifco začttd&ge zagledal v svojih rokah, velik, fino brušen demant, vreden $250. Pravijo, da je dotičnik zatem tekel v ono prodajalno se po par funtov jetrnih klobas. Bela vrana. New York, N. Y. 11. dec.— Karol Galewski, lastnik velike hiše na 506 zapadni 176. cesti v New Yorku je včeraj vse svoje stanovnike obvestil, 4* ji™ P° 1. januarju ne bo treba*več plačevati tako visoke najmeščine, ker jim bo isto znižal za 15 odstotkov. Ta galantni hišni lastnik smatra znižanje najemščine u-mestnim, ker so se zadnji čas tudi delavske plače znižale. Mlad morilec. Wheeling. W. Va.—Tukajšnja porota je spoznala krivim lAnora^komaj, 16 let starega Samuel Blevensa in ga je obsodila v dosmrtno ječo. Mladi Bfevens je namreč meseca oktobra t. 1. iz sovraštva pstrelil C. F. Grandstaffa, u radnika B. & O. železnice. i Obsedno stanje v Bukafešu. Pariz, 11. dec. — Tukajšnji romunski poslanik poroča, da je bilo včeraj proglašeno nad glavnim mestom Rumumje obsedno stanje. Vlada je to u-krenila vsled vedno večjih nemilo* v mestu v strahu pred revolucijo. * Dne 9. t. m. je nekdo zanetil bombo baš pod tribuno predsednika senatske zbornice. Mezda rudarjev znižana. Globe, Ariz. 10. dec. — Bakrene družbe Globe-Miami okrožja so vse delavce obvestile, da jim bodo s%l. januarjem 1921 znižale mezdo za $1. pri dnev-"šiftu". Ne odobrava njenega vstopa v Zvezo narodov. Dunaj, 10. decembra. — Tu kajšnji list 'Neue Freie Presne' prinaša iz. Ženeve senza&no vest, da bo Jugoslavija izstopila iz Lige narodov, če se tudi Bolgarijo sprejme v to ligo. Jugoslaviji bosta sledili tudi njeni zaveznici Češkoslovaška in Rumunija. Ženeva, 10. decembra.—Zbo rovalci Lige narodov so zek> razočarani vsled zadnjega nar stopa Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije s tem da odločno nasprotujejo da bi Bolgarija pristopila k Ligi narodov. , V. Beneš, zunanji minister Češkoslovaške je izjavil, da bo tudi on v imenu svoje države glasoval proti tej točki, to pa zaradi tega, ker je Češkoslovaška v zvezi z Jugoslavijo in Rumunijo. nem Hudo prizadeti tkalci. Boston, Mass. 10. "dec. —Na konferenci lastnikov velikih predilnic v iztočnih državah je bilo te dni sklenjeno znižati vsem tkalcem plačo za 22 in f ol odstotka. Vsled te odredbe bo prizadetih nad 300,000 delavcev tekstilne industrije. Pretrgana diplomatska med Jugoslavijo in Holandsko. Haaga, 13. decembra.—Urad no se poroča, da je Holandska odpoklicala svojega poslanika b Belgrada. tako se bo tudi jugoslovanski poslanik iz Haaga v kratkem vrnil domov. ' Vzrok prekinjene diplomatske zveze med Jugoslavijo in Holandsko se navaja ta, ker je Jugoslavija zadnja leta več krat razžalila holandsko vlado, osobito vsled tega, ker so Srbi Boosično darilo delavcem Kenosha, Wis. 10. dec—Tu kajšnja velika Simmons^va svoje£asno holandskega mini-tovarna je določila ietos za j8tra v Belgradu aretirali in še Božič razdeliti $500,000 med do danes niso dali Holandski svoje uslužbence, kojih števift zahtevanega zadoščenja, znaša oknog 4000; označena __ tovarniška družba bo to božično darilo odvzela od svojega celoletnega čistega dobička. Grški kralj Konstantin se vrača domov. Lucerne, Švica, 12. decem-Kongresna zbornica glasovala bra.— Tukaj se delajo velike za proglasitev mirovnega predpriprave za povratek biv-stanja. šega grškega kralja Konstan Washington, D. C. 13. decern- jtina domov v AteYie. Kralj bo bra— Danes popoldne je bil v jod tukaj odpotoval preko Be-kougresni zbornici soglasno «etk s svojo družino in sprem sprejet predlog za proglasitev stvom dne 14. t. m, od tam ga mirovnega stanja med Zdru- bo pa dalje v Atene prepeljala PoakUfcfte aa lepili nagrad K* S. K. Jednote! ženim državami, Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Ta važna postava stopi takoj v veljavo, ko joHit*-še. senatska zbornica odobrila.-Na podlagi te prokla-macije bode zajedno preklicanih tudi. okrog 60 različnih vojnih postav, izvzemši postave o trgovini s sovražnimi nam državami. * Irsko mesto Cork v plamenih. Cork, Irska, 17. dec.—Skoro ves trgovski del mesta Cork je že od sinoči v plamenih. Mesto so zažgali kraljevi irski kon-stablerji iz maščevanja do Sinn Feinevcev. Slednji so pamreč prejšnji dan iz zasede napadli oddelek kraljevih vojakov in ustrelili 3. Poleg velikega požarja, ki razsaja v mestu so se pojavili spopadi med Irci in Angleži; mnogo oseb je bilo ranjenih, ter številno aretiranih. Skupna materijalna škoda prizadeta v-8lcd tega požarja znaša nad 15 milijonov dolarjev. neka grška bojna aldja. Danes so zvozili na tukajšnjo postajo 220 kovčegov in zabojev dvorne, prtljage. t Atene, Grško, 12. decembra. — Še nikdar v zgodovihi starodavnega grškega mesta Atene se ni ljudstvo pripravljalo na tako slavnost povodom zo-petnega sprejema svojega kralja, kakor se to vrši sedaj tukaj. Takoj ko dospe izvoljen kralj Konstantin semkaj, ga bo ves grški narod pozdravil in, najprisrčneje sprejel. Kralj bo prijezdil v mesto pod velikanski sporne d inskim slavolokom; za isti dan je proglašen praznik po celi deželi. Po slavnostnem pozdravu in . sprejemu se 'bo vršil velik obhod s kraljem na čelu, slavnost bo pa zaključena v katedrali z zahvalno pe smijo. • PRISTOPITE V K. S. K. t • JsmroTO! r m K * * *a NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 8, Joliet, I1L .Naznanja ae, da bomo imeli skupno sv. obhajilo četrto ad-ventno nedeljo, to bo 19. dec. t 1. Zatorej se člani omenjenega društva naprošeni, da opravijo spoved v soboto zvečer, dne 18. dec. 1.1. in v nedeljo zjutraj ob 3 četrt na 8. naj se zberejo v stari šoli, da skupaj odkorakamo v cerkev k 8. sv. maši in pristopimo skupno k sv. obhajilu. Ob enem se tudi naznanja, da bo rayno ono nedeljo popoldne letna ali glavna seja, na kateri pride več važnih stvari za rešiti in bo tudi volitev odbora za leto 1921. Zatorej pridite vsi; ako bi kateri izostal brez važnega vzroka, ga zadene kazen po društvenih pravilih. Sobratski pozdrav vsem članom in Članicam dr. št. 8 kot tudi vsemu članstvu K. S. K. J. Matthew Buchar, tajnik. VABILO NA DRUŠTVENO | SEJO! Članom društva sv. Roka št. 15 v Pittsburghu, Pa., se tem potom uradno naznanja, da se vrši prihodnja mesečna seja v nedeljo, dne 19. decembra v K. S. Domu. Ker je to glavna letna seja, so vsi člani naprošeni, da se iste vdeleže, ker drugače zapadejo kazni po društvenih pravilih. Na tej seji bo tudi volitev odbora za prihodnje leto; pridite na sejo vsi in izvolite člane y odbor, kateri bodo delali v korist in napredek društva. Pozdrav na vse člane K. S. K. Jednote. Vincenc Besal, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Vida št. 25 Cleveland, O., se naznanja članom našega društva sklep seje z dne 7. novembra 1.1. da bo društvo imelo svojo izvanredno glavno sejo v nedeljo dne 19. decembra t. 1.; pričetek ob pol 2. uri popoldne. Vsled tega so prošeni cen j. člani, da se te seje polnoštevil-no udeležijo ker bo več važnih točk na dnevnem redu n. pr.: volitev društvenega odbora za 1. 1921 in skupna bolniška pod- ' NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Frančiška Šaleškega, št 29, Joliet, DL Članom imenovanega društva ge naznanja, da je bilo na glavni seji dne 5. dec. sklenjeno, da bo društvo imelo skupno božično spoved dne 18. dec. in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 19. dec. pri osmi sv. maši. Člani so naprošeni, da se zberejo točno ob pol osmi uri v šolski dvorani ter prinesejo rega-lije s sabo. < • Nadalje naznanjam, da je bila na glavni seji volitev odbora za leto 1921. V odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik, Martin Težak; podpredsednik, John Geršich; I. tajnik, John Gregorich; II. tajnik, Fr. Laurich; blagajnik, Peter Rožič; zastopnik, Simon Šetina; nadzorniki, John Butala, John Lekan, Frank Stiglic; zastavonoše, Math Dragovan, Martin Zmajch, Gregor Groznik, Anton Fido; ravnatelj Jos. Fab-jan. 1 Nadalje opozarjam člane, kateri dolgujejo po dva ali še več mesecev asesment, da poravnajo dolg vsaj do 20. dec., če ne se bo ž njimi postopalo po pravilih, zatorej še enkrat prosim, da poravnate dolg za to lejto do imenovanega dne. Veliko članov, je ki redno plačujejo svoje mesečne prispevke in ložje pogrešajo par dolarjev kakor pa tisti, kateri odlašajo po, dva tri ali še več mesecev in potem ko se mu nabere po desetak, ali še več, pa zopet godrnja, ker je toliko za plačati. Pregovor pravi: "Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri!" Zatorej vsi, kateri dolgujete pri društvu, poravnajte dolg do 20. dec., ker potem bodem knjige za to leto zaključil, celoletni račun izdelal in nadzornikom v pregled ročil. Upam, da ne bode ta moj opomin glas vpijočega v puščavi, ampak, da ga bo vsak vpo-števal. Z bratskim pozdravom, ' v John Gregorich, tajnik mo plačaj, bom že povrnil" AH ne veste, Vi, ta ki člani (ice), da jaz sem delavec kakor Vi ostali, in od moje skromne mesečne plače, ne preostaja, da bi jaz zalagal za Vas aseement. Torej povem Vam tukaj odkrito, da se naj nihče ,ne zanaša na mene, pa najsi bode že kdor hoče. Gori zapisane besede veljajo za vse enako. Do zdaj se je marsikaj pregledalo in se je za asesmente počakalo, kajti do z^aj smo imeli društveno blagajno na razpolago, da smo plačali asesmente za take ude; od zdaj naprej, pa kar še ostane denarja v naši blagajni, je za vse nedotakljiv brez dovoljenja društvene seje. Torej Vam ne kaže drugega, če nočete biti suspendani, kakor da plačate do 24. v mesecu. Tudi člani(ice) na potnih listih, naj se pravočasno oglasijo, ker za tajnika je preveč, da bi vsakega posebej opominjal. Naših članov(ic) je polovica izven .društvenega sedeža, potem vsakdo lahko ve, da mi ni mogoče, vseh opominjati da plačajo. Pozdrav in vesele božične praznike želim vsem. Frank Vesel, tajnik. NAZNANILO. Članstvu dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., se naznanja, xr o tt t /^fr-oii^-'da so bili pri letnem zborova-pora K. S. K. J. (centralizaci ^ £ ^ ^^ ^ Glede bolniške centralizacije jlliki ™ t M . , bi svetoval članom našega dru- Predsednik Mrhael Maierle; štva,da glasujejo za centraliza-! podpredsednik Peter Zunich, cijo? to pa radi tega, ker je ali ker bo s tem storjen velik korak napredka K. S. K. J. Kakor hitro bo boln. centralizi-cija pri K. S. K. J. vstanovlje- tv Road;- zastopnik in blagajnik, Mike Klobučar 115—7th St.;-zapisnikar, John R. Ster benz, st.; nadzorniki, Frank naTbode lahko pridobila K. &lBenctch, Math F. Kobe m Jos K. J. več članov (ic) kar bo pri-1 porotniki, Mike pomogli tudi k njenemu finanč- S erk, Jos. Vidosh m Martin nemu narastku. ,Sterbenz; marshal^ Peter Hre- Cenjeni mi člani! Ne po- bee; poslanec, M. F. Kobe; vra-vprašujte in ne dvomite: kako tar Math Anecik. , in kaj I Ko bo začela enkrat V slučaju bolezni se oglasite centralizacija poslovati pri K. I-le. dol. aprila pn sedanjih bol S. K. J. bo to velike koristi in mšklh obiskovalcih, ker potem napredka za nas vse kupaj. j«*1 L aPrilva naPreJ ®t°P\7 ve" Vzemimo si n. pr. v zgled sa- ]ia™ bolniška centralizacija, mo Mladinski oddelek K. S. K. I Prosim nadalje vse one člane J. Ko je bil isti vstanovljen Cice)» katen so meli navado, pred 4 in pol leti (junija 1916) takrat je bilo tudi toliko povpraševanja, dvoma in celo obrekovanja, da bo vse skupaj nič. A danes ima naša Jednota že nad 6000 otrok v tem oddelku, ki že marljivo prestopajo med aktivne člane. Ravno tako bo tudi z bolniško centralizacijo. Treba je le korajže, dobre volje in sloge. Torej bratje, bodimo vsi za enega in eden za vsel Glede volitve društvenega •dbora bi svetoval članom našega društva, da si izvolijo v odbor take može, katerim bo pri srcu napredek društva in K. S. K J. ne pa samo čast. Josip Russ, tajnik. Začetek ob 2. uri popoldne. Nadalje se naznanja vsem članom omenjenega društva, da je i*to pristopilo v centralizacijo, oziroma v skupno bolniško podporo pri K. S. K. Jednoti. Torej v prihodnje, morajo člani malo bolj paziti, da bodo imeli asesment plačan redno vsaki mesec, ali pa še naprej za^ en, ali dva meseca, ker od zdaj naprej ne bo društvo zalagalo ali plačevalo asesmentov za nobenega člana, kakor se je to slučajno poprej vršilo. Vsak član, če nima priložnost priti na sejo, lahko plača pri tajniku vsaki čas, in to ne za pretekli mesec ampak za prihodnji. To si naj vsak član zapomni, da se ne bode potem jezil na ta jnika in na ostale urad nike. Sobratski pozdrav do vsega članstva K. S. K. Jednote ter zdrave in vesele božične praznike. Joseph L. Bahorich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Mar. Dev. št. 33 Pittsburgh, Pa. Uradno se naznanja članom omenjenega društva, da so bili na glavtni seji 5, dec. izvoljeni sledeči odborniki za prihodnje eto: Predsednik, Josip Ivanušič; podpredsednik, Josip Balko-vec; I. tajnik, Math Pavlako-vič; II. tajnik, Geo. Starešinič; blagajnik, Peter Balkovec, zastopnik, John Fili/pčič; nadzorni odbor: Ivan Tičarič, Peter £imčič in Johin čadonič; preds. bolniškega odseka: Josip Adle-šič; maršala: Math Tomec in Mihael Vidina; zastavonoše: Nick Kroteč in Math Rogina, ml.; vratar, Jure Ovibovšek $t.; porotni odbor: Mih. Vidftia, Pavel Zugečič in Peter Ivanič. Nadalje naznanjam vsem članom našega društva, da je bilo sklenjeno na novemberski seji, da priredi društvo maškeradno veselico na pustni pondeljek v K. S. Domu v korist bolniške blagajne. Uljudno prosim vse lane, da se pollnoštevilno udeleže prihodnje seje dne 2. jan. 1921, da se bo odredilo potrebne korake v prilog veselice. Končno želim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsemu članstvu K. S. K. J. Math Pavlakovič, tajnik. one članice, ki so zaostale z asesmenti, da zanesljivo poravnajo dolg tekom meseca decembra, da mi bo mogoče zaključiti celoletni račun. Sosestrski pozdrav, Louise Likovich, tajnica. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo, naznanjam,-da se vrši glavna letna seja dne 19. decembra, 1.1. ob 2. uri popoldne. Ker bo na tej seji volitev novih u-radnikov za leto 1921,' so vsi člani i prošeni, da se navedene važne seje točno in pološtevilno vdeležijo. Katerega ne bo na to sejo, se bo žnjim postopalo po društvenih pravilih. Vesel Božič in srečno Novo leto vsem članom(icam) naše Jednote želim s sobratskim pozdravom vdani Vam, John Mihelčič, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 79, K. S. K. J. v Waukegan, Ill.,Hse tem potom naznanja, da sc bode vršila glavna ali letna seija dne 19. decembra. Na tej seji se bode razpravljalo o več važnih fcadevah ter volilo odbor za prihodnje leto 1921. Ker je pa veliko ložje reševati važne zadeve, ter voliti tak odbor, da je vsem v zadovoljnost ako so vsi člani prisotni, radi tega želim in prosim, da se za gotovo vdeležite vsi te seje. Kateri se ne vdeleži te seje, zapade kazni po društvenih pravilih. Izvzeti so le oni, ki imajo tehten vzrok. S sobratskim pozdravom, John Zalar, tajnik. da so plačali ases. le vsaki dru gi mesec, da to navado zdaj o-puste, ker to bode le njim v korist. Takoj v januarju, prihodnjega leta mora vsak član in članica plačati svoje asesmente redno do 24. dne v mesecu in potem vsaki mesec naprej Kdor bi tega ne storil, se bode z njim ravnalo po društvenih in Jednotinih pravilih, to je: kdor ne bo plačal do gori omenjenega dne, bode še isti dan suspendovan (a); posledice naij sam (a) sebi pripiše. Ni potreba potem kriviti tajnika. Jaz bom prisiljen to storiti, ker tako je sklep seje z dne 14. nov. t. L Tudi naj še omenim, da nekateri, režejo tajniku: "Sa- NAZNANILO. Na letni seji društva sv. Barbare št. 40, Hibbing, Minil., ki se je vršila dne 5. decembra so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje poslovno leto: Predsednik, Peter Sterk; podpredsednik, Josip Mušič; tajnik, Jos. Zajec, Box 26 North Land; zapisnikar, Marko Sterk, zastopnik, Jos. Zajec; blagajnik, John Povsha; bolniški nad zorniki: Anton Kromar, Marko Marolt za Kitzville, Frank Mihelčič za Morton in okolico, Math Goršič za Chisholm, John Mistek za Glen Location; pre-a:ledovalca knjig: Jakob Gerzin in Anton Kromar; zastavonoša, John W. Povsha; banderonoše, Frank Strumbel, John Bukavec in Al. Pucel, ml.; maršal, Frank Sterle; vratar John Arko. Vsi, izven Hibbinga živeči člani naj se po Novem letu obračajo na novoizvoljenega tajnika Jos. Zajec, Box 26 North Land. John Povsha, tajnik. NAZNANILO. Važna obdava članom društva sv. Antona Pad. št. 72, Ely, Minn. Nase društvo je sklenilo na svoji redni mesečni seji, da pristopimo k centralizaciji bolniške podpore splošno ali vsi skupaj z ženskami vred. Dragi mi sobratje in sosestre naše dične Jednote! Z velikim zanimanjem zasledujemo poročila v našem "Glasilu", kako si društva hitro pomagajo k svojemu podpornemu cilju; in to ni napredek enega samega društva, ampak vsefe in cele Jednote. To je res eha izmed najboljših ide;j izza zadnje konvencije, kar jih je naša Jednota še sploh doživela. Naj še omenim, da naše društvo ni bilo še nikdar bankerot-no v blagajni, ampak je dobro finančno obstojalo zadnjih 16 let. Prosim vas še ostale čla-;ie in članice K. S. K. J.: Zdru-imo se kot pravi bratje in so-:estre -ter podajmo si roke, da nam bo mogoče korakati po .'ioti, kjer nam bbdo prišli še drugi, novi bratje ter sestre nasproti. Cenjeni mi glavni odbor naše dične Jednote! Prosim vas, držite se samo ene vrste podpore za izplačevanje in to do prihod--npejsnz žep -aCiouaAuo5[ aCir jem razne časopise in vidim da delajo izgubo organizacije s $2 ali celo $3 na dan. Na ostane za nas za enkrat samo $1 dnevne podpore, drugo, (višjo) pa pustimo na strani. Podpora za $1. je umestna za vse članstvo, za moške in za ženske. Zdaj pa končam te vrstice, želeč, da bi se priglasilo k boln. centralizaciji do Novega leta še dosti novih društev. John Otrin, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa št. 112, Ely, Minn. Dne 21. nov. je imelo naše društvo redno zborovanje, na katerem je društvo sklenilo, da pristopi v centralizacijo bolniške podpore, pod pogoji, ki bodejo odgovarjali pravilno in bolj praktično, kakor pa se sedaj piše, da so neka gotova pravila sklenjena glede centralizacije, namreč, da bodejo morala krajevna društve prekiniti bolniško podporo svojim članom za tri mesece, da centralna blagajna naraste. Nerazum-ljivo mi je kdo more take pogoje narekovati. Jaz sem član dveh drugih Slov. organizacij; pri nobenih teh ni bilo nobenega prek in jen ja podpore ob ustanovitvi centralizacije, plačala se je ena gotova svota kot rezerva s prvim rednim asesmen-tom. Jaz bi svetoval vsemu članstvu, ki se je že priglasilo za centralizacijo, da se s prvim rednim asesmentom ' plača še $1.00 doklade; če bi se kazal deficit v centralni blagajni, se razpiše posebna naklada 50c, kar pa dvomim da se bo pripetilo pri sedajnih zdravstvenih razmerah. Bolniško podporo prekiniti svojim članom je pro-tipostavno, in to je zapreka ne pa odprta vrata k pristopu v centralizacijo. Jaz smatram članstvo, ki se je že odzvalo za centralizacijo, da ima glavno moč staviti nasvete, posebno tisti, ki imajo v teh zadevah skušnje. Prepričanja sem, da bode K. S. K. Jednota procvi-tala od sedaj naprej če bode več volje članstvo upoštevano. Z bratskim pozdravom, d Jos. J. Peshel, blagajnik. bolniške centralizacije če io pristopili v bolniški odda-lek K. S. K. J. Člani kateri te ne udeležijo imenovane seje plačajo 50c, kazni; izvzeti so le bolniki. S sobratskim pozdravom, John Roblek, tajnik. NAZNANILO. Naznanjam članicam dr. Sv. Rozaiije št. 140 v Springfield, 111., da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se morajo vse članice vdeležiti prihodnje seje dne 19. decembra ker bodo na dnevnem redu volitve in več drugih važnih točk. Sosestrski pozdrav. M. .J Kužni k, tajnica. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Janeza Krstni. ka št. 143, Joliet, I1L Vsem članom dr. sv. Janeza Kist št. 143 v Joliet, HL, se tem potom naznanja in prosi, da se gotovo vdeležijo prihodnje glavne seje dne 19. dec. v dvorani cerkve sv. Jožefa, na kateri bode volitev odbornikov za leto 1921. Vsak član bo kaznovan po društvenih pravilih, ki se nev-deleži te seje. Torej pridite in dobro premislite koga boste izvolili v odbor, kajti od odbora je odvisen napredek društva. S sobratskim pozdravom, Steve G. Vertin, tajnik NAZNANILO. Članom dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, se naznanja, da se vrši glavna letna seja dne 19. decembra t. L ob 4. uri popoldne v S. N. Domu. S tem apeliram na vse člane, da se brez izjeme udeležijo te seje; na tej seji bo volitev novega odbora za bodoče leto, in imamo rešiti' tudi več važnih točk. S tem naznanjam, da za to sejo ne bom pobiral asesmenta na domu, temveč pridite na seje vsi. S sobratskim pozdravom,1 John Petrich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Jezus Dobri Pastir št. 49, Pittsburgh, Pa. Tem potom se poživljajo vsi člani zgoraj omenjenega društva, da se udeleže glavne seje, katera se bo vršila v nedeljo dne 19. decembra v K. S. Domu. NAZNANILO. Iz urada tajnice dr. Mar. Čist. Spoč. št. 80, So. Chicago, 111. Iz urada zgoraj omenjenega društva se uljudno naznanja, ter prosi vse članice, da se za gotovo »vdeleže' prihodnje seje dne 19. dec. na kateri bo volitev odbora za prihodnje leto. Vsaka članica, ki se ne vdeleži te glavne seje, bo kaznovana po društv. pravilih; izvzete so samo bolnice. K sklepu opominjam še vse POZIV članicam dr.sv.Barbare br. 128. Članice dr. sv. Barbare br. 128 v Etna, Pa., poživljajo se na glavno sejo 26. decembra. Sve članice imajo priti na to sejo, jer če biti izbiranje novog odbora. Da se računi urede za cijelo leto, naj svaka članica, koja duguje ases. podmiri svoj dug ta j dan; koja ne pride na 26. dec. na sejo, platiti če globu po društveni kazni. Sa pozdravom, Katarina Cvitesič, tajnica. 4 Freeport St., Etna, Pa. NAZNANILO. Članicam dr. Marija Pomagaj, št 147 v Rankin, Pa., se tem potom naznanja, da se prihodnje ^eje vdeleže v obilnem številu, ker se bodo vršile volitve uradnic za 1921. Pridite, da si bomo lahko izvolile dober in vešč odbor, kojemu bo v resnici pri srcu delo, blagor in napredek društva in naše dične Jednote. Naj še omenim, da vsaka, katera se ne bo te glavne seje vdeležila, bo plačala 50c kot prispevek v društveno blagajno. Izvzete so le one, katere radi bolezni ne morejo priti in katere so oddaljene. Želim vsemu članstvu nase dične Jednote vesele božične praznike! S sosestrskim pozdravom, Anna Kroteč, zastopnica. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Mar. Rož. Venca, št. 131 v Aurora, Minn. ' Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da se bode vršila glavna, ali letna seja, dne 19. dec. t, L; pričetek točno ob poldevetih dopoldne v navadnem prostoru. Vsled te ga ste prošeni vsi člani, da se gotovo v polnem številu udeležite imenovane seje. Na tej seji bode' volitev uradnikov za prihodnje leto, kakor tur. M. J. Ivec društveni zdra\rtijk. Pri .tej priliki opominjam članice, da bi mi kakor hitro mogoče plačale kar dolgujejo društvu, da ne bo nobene pomote, ker drugo leto so prične a-sesment po drugih razredih plačevati. Vsaj do 22. decembra bi rada da poravnate dolg,k da mi bo mogoče knjige za to leto zaključiti in jih v pravem redu oddati novemu odboru. Vsem članicam dr. sv. Genovefe ter vsemu članstvu K.S.K j. voščim srečne in vesele božične praznike. Mary Laurič, tajnica. Temelji krščanstva. Spisal Dr. Ivan Svetina. (Nadaljevanje) To ni možno, ampak čim dalj-morala vsa skupaj pasti na tla, ako ne bi bilo razen odvisnih členov nobene neodvisne trdne točke, ki vso verigo nosi. Taki verigi, taki vrsti samih odvisnih členov je podoben iz premeni j i vi svet s svojimi raz ličnimi oblikami. Sedanja oblika sveta je odvisna od prejšnje, iz katere se je razvila, ta zopet od prejšnje it($ Slecknjič pa moramo priti do bitja, ki se ni razvilo iz kakega prejšnjega bitja, ampak je neodvisno — samo od sebe od vekomaj. Tabo bitje je Bog. Da to prvo bitje ni morda le kaka prvotna oblika sveta, ampak da je Bog izvunsvetno, oc sveta popolnoma različno bitje, pamet lahko spozna. Kakšna je bila prvotna oblika sveta, ali je bila žareča obla, ali tenka in redka meglica, ki se je polago ma začela zgoščevati, to je tež ko dognati in naravoslovna veda o tem različno ugiblje. To pa je gotovo, da je bila tudi ta prvotna oblika sveta izpremen-Ijiva, ker ni vedno ostala taka, kakršna je bila. Izprememba pa kaže na. odvisnost od drugega bitja. Prvo bitje, ki je samo od sebe, mora bitlneizpremenljivo, samo v sebi ed vekomaj isto-Tako bitje je ItTosebni, od s ve ta različni Bog. \j Naj zaključim današnje za nekatere morda nekoliko težko razmišljevanje, ki pa upam, da ste ga vendar večinoma razumeli, s kratko zgodbico: Učen naravoslovec, ki je veliko vedel in veliko razmišljal o naravi, na stvarnika narave T>a je pozabil, ker je zašel, kakor jih mnogo zaide, v popol no versko brezbrižnost, se je iz-Prehajal lepega pomladnega dne s svojim osemletnim sinčkom v prosti naravi. Glej, dragi moj," je rekel svojemu sinh, "kolika je moč. narave! Pred nekaj tedni je bilo tu se vse £°lo in pusto, sedaj pa je vse kakor na novo oživelo. Glej hujno zelenje na polju, glej, koliko raznovrstnih cvetlic poganja iz zemlje, preštej, če moreš, milijone belih cvetov, ki krase sadno drevje. Vse to je J malo dneh naredila narava!" "T>a, dragi oče", odvrne mali "a povej mi, oče, kdo ra .ie naravo naredil!" Take-vprašanja si učeni naravo-ovec že ni dolgo.stavil. Bil je v zadregi. Nekoliko časa je molčal; a svojemu lastnemu otroku ni mogel prikrivatipesnice, ki jo je sam v sebi že toliko časa prikrival, in ki se je ob tem vprašanju tako jasno zapet v-čbudila v njegovi duši. Solza se mu je posvetila v očesu in & prepričevalnim glasom je odgovoril: "Naravo, dragi moj, naravo je pa Bog naredil!" Amen t- n. Prva temeljna resnica. DA JE BOG. Dokaz is modre uredbe sveta. Danes teden smo začeli raz-mišljevati prvo izmed temeljnih resnic katoliške *vere: Da je Bog. Pri tej resnici se hoče mo tudi danes še pomuditi in jo osvetliti še z druge strani. Zadnjič smo iz samega biva-nja sveta sklepali, da je ali biva tudi Bog, prvi vzrok ali stvarnik sveta. Svet je izpre-menljiv, zato ni sam od sebe, ampak je odvisen od drugega bitja, od katerega je bivanje prejel. Prvo bitje mora biti samio od'" sebe in neodvisno od vsakega drugega bitja. To bitje je Bog. Bog je torej bitje, ki je samo od sebe, t. j. bitje, ki svojega bivanja in svojih popolnosti ni .prejelo bd nobenega drugega bitja. Iz tega slede nekatere lastno sti božje: a) pred vsem ta, da je Bog večen, t. j., da je vedno bil, je in vedino bo. Da je Bog vedno bil, je lahko razumeti, zakaj ako bi se bilo njegovo bivanje kdaj začelo, bi bil moral ali sam sebe ustvariti, preden je bil, kar je nemož-ali pa bi bil moral bivanje no m prejeti od kakega drugega bitja, potem pa ne bi bil sam od sebe. Da Bog tudi vedino bo, je pa Razvidno iz tega, ker ima razlog bivanja v samem sebi in je torej bivanje njegovo bistvo. Ima tako naravo, da je z njo bivanje nujaio združeno. Kar je narejeno ali ustvarjeno, lahko ie, ali pa ni; bitje pa, ki je samo od sebe, mora biti in ne more nikdar .nehati biti. b)' Dalje sledi, da je Bog net skončno popoln. To pomeni: Bog ima vse popolnosti ali vse .dobre lastnosti v najvišji meri. Ako bi Bog katere popolnosti ne imel, ali bi jo imel le v nepopolni meri, bi bil v tem ozi-ru omejen. Omejeno pa more in mora biti le tako bitje, ki je svoje bivanje in svoje popolnosti prejelo od drugega bitja, ne pa bitje, ki je samo od sebe in mu je — kakor bivanje — tako tudi vsakčP popolnost bistveno Jastna. c) Tretjič sledi iz dosedanjega premišljevanja, da je Bog neizpremenljiv. < Ako bi se izpremenil, bi dobil nekaj, česar poprej ni imel. To pa bi mogel dobiti zopet le od drugega bitja, torej ne bi bil več neodvisen in sam od sebe. Sedaj pa pridemo do novega dokaza, da je Bog in sicer, da je Bog umno in neskončno modro bitje. To šklepa pamet iz umne in modre uredbe sveta. Ta dokaz je lažji od prvega in ga boste vsi razumeli, samo pazljivo poslušajte. Svet ni delo slučaja, ampak je umno in modro urejen. Um-urejeno imenujemo to, kar je narejeno za določen namen. Razumen človek umno uravnava svoja dela in iz umno narejenega dela sklepamo na umnega izvršitelja, ki je na namen in uspeh mislil in po tej misli delo uravnal. Ako gremo na visoko goro in opazujemo melovje, kjer kameni brez reda in namena drug na drugem leže, ne vprašujemo, kdo je kamene tako zložil. Ako pa slednjič po dolgi hoji pridemo do gorske koče, ki nam nudi* zavetišče in prenočiše, ter vsto-pivši vidimo v njej ognjišče in mizo in klopi ter ležišča z gor- kimi odejami, nel>omo prav nič dvomili, da so kočo postavili in uredili misleči, umni ljudje, ki so vedeli, kaj delajo in čemu bo vse to. Ali če opazujemo uro, v kateri se vrte razna kolesca, tako da z natančno umerjeno hitrostjo premikajo kazalec, ki nam naznanja Čas, — gotovo ne bomo sodili, da je vse to samo po sebi nastalo In ee slučajno tako čtrnilo, marveč bomo iz umnega dela sklepali na umnega iz: yršitelja. ♦ Tako tudi iz umne uredbe sveta umnobitje, ki je vzrok jimne uredbe; to nad naravo vzvišeno, modro ' in mogočno bitje je Bog. Sklepamo pa takole: . 1. Resnično je, da so na svetu umne in modre uredbe. 2. Umne uredbe na svetu more povzročiti le umno bitje. 3. Svet ni tako bitje, da bi /nogel sam povzročiti vse svoje ura^e uredbe. ^ 4. Je torej izven sveta drugo bitje, ki je povzročilo umne uredbe na svetu. To izvunstveno, po umu in moči vzvišeno bitje je Bog. (Dalje prihodnjič.) DAROVI ZA OBRAMBO RO-JAKA JOHN KOČEVARJA. Pueblo, Colo., 25. nov.—Cenjeno uredništvo "Glasila!" Priloženo sem vam poslal i-mena in svote darovalcev in nabiralcev za nesrečnega John Kočevarja, kateri je v zaporu v Telluride, Colo. Prosim, ako vam je mogoče, da priobčite to v prvi izdaji vašega lista. Darovali so: . Kočevar Steve, Joliet, 111., $25.00; dr. sv. Jožefa, št. 7 K. S. K. J., Pueblo, Colo.j darovalo $20.00; dr. sv- Jožefa, št. 7 K. S. K. J., Pueblo, Colo., nabrali na seji od članov $25.00; dr. sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J. nabrali na seji $7-85; dr. Marije Pomagaj, J. S. K. J., Pueblo, Colo, $22.50; Russ Joseph, Pueblo, Colo., $5.00; Elich Peter A. Pueblo, Colo., $1.00; Mohorčič Martin, Pueblo, C6lo., 50c; Mehle Margareta, Pueblo, Col., 50c; Gradišar Mary, Pueblo, Colo., 25c; dr. Slovan, Pueblo, Colo., na seji nabrali $7-00; Kern Blaž, Pueblo, Colo., $1.00; Pucelj Joe, Pueblo, Colo., $1.00 Glavich Matt, Pueblo, Colo., $5.00; Krošal Mike, Pueblo, Colo., 50c; Zeitz John, Washington, Pa., $1.00; Balarit Louis nabiralec, Lorain, O., $87.50; Žele Johan, nabiralec, Thorpe, W. Va., $44-50; Prašnikar M., nabiralec, Harwick,Pa., $18.50; Grotich Ig., nabiralec, Wegee, O., $12.60; Povsha John, nabiralec, Hibbing, Minn., $5.00; Milavec Fr., nabiralec, Black Diamond, Wash., $35.50; Golič-nik Frank, nabiralec, Panama, 111., $31.45; Aubel Frank, Washoe," Mont-, nabiralec, $61.50; Mihelčič Fr., nabiralec, Blaine, O., $36.80; Sodja Joe, nabiralec Engelmine, Calif., $10.00; Su bič Paul, nabiralec, Stockett, Mont., $11.50; Hribar Frank, nabiralec, Pittsburg, Kans., $18.00; Nikolič J., nabiralec, Mineral, Kans., $20.20; Krase-vac John, nabiralec, Phillippi, W. Va., $1225; Saitz Tony, nabiralec, Bourbonnais. Ills., $8.75; Rant Joe, nabiralec, Saginaw, Mich., $8.00; Klun Frank,nabiralec, Colo. Springs, Colo., $14.75; Dor^ik Mason City, la., $2.00; Nov Math, nabiralec, Hughes, Ok $7.50; Paulovich Anto Bear River, Colo., $12-00; Cfol-lenc Frank Coketon, W. Va., $48.00; Grebene Herman, Detroit, Mich., $23.25; Mayer M., Neodeska, Kans., $5.00; Yersin A., Cherokee, Kans., $8.25; Gruden Fr., Roundup, Mont., $53.00; Gorenc Fraijk, Bonanza, Ark-, $16.60; Aubel Frank, Washoe, Mont, $44.50; Moze Frank, Eden, Mont., $1.00; Blazich Alois, East Pittsburg, Pa., $5.00; Bronisel V., Murray, Utah, $3.00; Udovich, Anna, Denver, Colo., $10.00; Golobič M., Chicago, Bis., $103.80; Ivec Anton, Leadvilie, Colo., $53.75? Culjan John, La Salle, Ills, $1; Mihelčič F., Blaine, Ohio, $2; Hujan And., Blockton, Ala., $1.50; Prijatu Mary, Denver, Colo., $5.00; Stukel Joseph, Calumet, Mich., $4.75; Vidmar Fiank, Colorado Springs, Colo,, $1.00; Marz Maks, Buhl, Minn., $5.00; Erzek Frank, Durango, Colo., $7.90; xOblak, Joseph, Soudan, Minn-, $6.60; Ljubič Frank, Joliet, 111., $2.00. Skupaj $993.30. Lepa hvala vsem posameznim darovalcem in nabiralcem. Upam in želim, da bi se rojaki zavzeli za nabiranje prispevkov po naselbinah, po katerih niso še nabrali za nesrečnega John Kočevarja. To bode stalo veliko svoto denarja. JJaš advokat se je mudil v Telluride, da je celo stvar preiskal in pregledal. Izjavil je, da pri prvi obravnavi, ko sta bila 2 Italijana obsojena, so bile samo 3 priče, a to seveda kompanijske. M. J. Galligan5 naš advokat, je vložil prošnjo, da se obravnava Kočevarja premesti iz San Miguel county v Gunnion County, in to je bilo odobreno. Obravnava bode Aprila meseca, ne pa sedaj novembra, kakor je bilo določeno. Naš advokat je našel 14 prič v Telluride, 2 priči prideta iz Canon City, Colo-, 1 priča iz Redcliff, Colo. Obravnava bode trajala 10 dni, in kakor smo preračunali bode^alo $300 na dan, torej približno)&3000 in še drugih stroškov zraven. Torej toliko pojasnila sedaj. Drugič več. Vas pozdravljam v zmagi! t Peter Culig, 1245 So. Santa Fe. Avq. Pueblo, Colo. Anton šuštaršič, Joe Boben, John Guštin, Jos. A. Schuiler, Anton Fox, Jos. Udovich, P- L. Fugina, John Kramar, Joseph Filipcich, Mark Sterk, Tony Grdin, John Govednik, Frank Francich, Peter Videtich, Jack Filipcich, Jos. Somrak, Mark Jonke, Frank Hanzich, Frank Judnich H. Golobich, M. Skoff, Sam Steiner, M. Arenček, H. Meyer, Mark Serluntz, John Rauh, Frank Rauh, Joe Rauh, Joe* Judnich, Alois Stariha, J John Pintar, Anton Bancich, Ludwig Spanar, Alfonz Spa-nar, Louis -Vinetich, August Letnar, Frank Filipcich; 75c: Mike Adolšek; 50c: F. Lam-peth, F. Berganuni, Prijatelj, J. Sopiporo, John Petric, W. Mihelich M. Zanimovich, J. Bartol, L. Golob, M. Jelenich, Števce Plesec, John Grahek, F-Kambich, M. Petric, John Mail-narich, Joe Mišmaš, Jos. Vidmar, Tony Jaklich, J. Vidmar, M. Judnich, Anton Kočevar, Jos. Skoff, Frank Matjašich, Leopold Majdich, John Gojton, George Puhek, John Erlah, 45c Martin Skala, 30c: Prijatelji; »25c: Peter Majerle, J. Barich, Martin Slane, John Jakša, John Dezman. Se enkrat se zahvaljujem vsem darovalcem, rojaku Ko-čevarju pa žeiim srečen izid pri obravnavi. Anton Schukle, nabiralec prispevkov. POLOŽAJ UNIJATSKE DUHOVŠČINE NA ČEŠKO-SLOV. RUSINSKEM. Ko smo videli razpisano pro šnjo v slovenskih časnikih za nabiranje prostovoljnih prispevkov za našega rojaka John Kočevarja, ki se nahaja po nedolžnem v zaporu v Telluride, Colo., sem razpravljal o tem z različnimi rojaki in naposled smo ustanoviil v to svrho odbor, kateri obstoji iz sledečih: Anton Schukle, John Anzick, Alojz Tomec, Martin Petric, Mihael Jerše in Katharin Anzick, ter sem precej potem začel pobirati prispevke. Pri tem pa lahko s ponosom pripomnim, dasi ravno je naša naselbina v San Franciscu majhna, so se rojaki povsod dobro odzvali in povsod, koder sem prišel so bili radodarni in je vsak dal kolikor je bilo mogoče kar enači, da smo lahko ponosni na svojo narodnost, dobrosrčnost in zavest ker se povsod izkaže pripravna pomoč svojim rojakom. ^ Ker vem, da nam bo nescsčni rojak John Kočevar do'smrti hvaležen, se v njegpvem imenu zahvaljujem^sem darovalcem; rojakom po drugih naselbinah pa priporočam, da se zavzamejo za to plemenito delo iti pomagajo temu omilovanja vrednemu rojaku. Skupaj sem nabral $105.50 in sem odposlal Mr- Peter Culig-u v Pueblo, Colo. Darovali so po $2.50: Anton ič, Mato Torch, Steve Judnich,-Anton Judnich; po $2: Frank^nton Schukle, Martin Petric, Mihael Jerše, Anton Sukach, Andrew Mahne, Matija Plut, Nick Radovich, Louis Rogina, Martin Judnich, Matija Judnich, Martin B. Ulich, Vinko Simončich; $1.50: Josephv Klemene, Rev. Francis Turk, $1.25 Frank Cash, $1.00 John Anzick, Alois Tomec, Martin Lovrin, John Mihelič* Geo. Kobbezen, L. Taucher, Oh as. Pens, Martin Govednik, Kathryn Anzick, J. Pluth, J. Jesenik, John Kukar, John Malenšek, Peter Kozan, Mnogim našim ljudem so poznani nekateri unijatski rusinski duhovniki, ki so bivali kot begunci v prvih letih vojne na Slovenskem. Oni, ki so živeli kot vojaki v Galiciji in p od Karpati na Ogrskem, pa poznajo od blizu razmere, v kakršnih je živela rusinska duhovščina doma. Zanimalo jih bo slišati o položaju, v kakršnem se nahajajo. rusinski duhovniki danes v tistih krajih, ki so bili prikolpnjeni češkoslovaški republiki. Med vsemi narodi v bivši monarhiji je bil najbed-nejši ruski narod v Okrski. Vsi Bedni in zatirani narodi so namreč vsaj v enem stanu inteli-gentov imeli zaščitnika in bori-telja za svoje naravne pravice — duhovščino, Madjari pa so znali tudi to pomoč svojim Ru-sinom malodane uničiti. S svojim šolskim sistemom so izrabili socialno revščino podkar-patskih rusinsk-ih kajžarjev tako, da je bilo naravnost nemogoče, da bi človek, ki je študiral na srednjih in višjih šolah, ne bi bil postal odtujen svojemu narodu in se ne navzel ma-žarskega duha. Vzlic temu, da se je Mažarom posrečilo razna-DO&iti tekom šolskih let skoro Vso duhovščino in jo po končanih študiji s političnimi odredbami oplašiti,dane bi vzbujala v svojem ljudstva narodne zavesti, so izšli vsi možjč* ki so na kakršenkoli način delovni v prospeh rusinske narodnosti,^ edinole iz vrst duhovščine. Vsi pa so s svojimi pridigami in veroukom in narodnem jeziku in z bogoslužjem) v cerkveno-slovanskem jeziku ter z vsakdanjim občevanjem največ pripomogli, da je narod ohranil vsaj svoj nerazviti, slovaščini zelo slični jezik. Rusinski duhovnik je zelo tesno zvezan z narodom: po rodbini (unijatski duhovniki imajo privilegij, da se smejo pred posvečenjem oženiti) in po biri ter tlaki, ki mu jo mesto plače dajejo župljani. Duhovniku, učitelju in kantor-ju (organistu) dajejo ne le žitno in lesno biro, ampak jim tudi spomladi zorjejo ali prekop-ljejo službeno zemljišče. Kmalu po priključenju tega ozemlja češkoslovaški državi so pa te služnosti odpravili, ne da bi država poskrbela za kakšno nado- mestilo, potem ko je odvzela župljane omenjenih davščin. Modri državniki so se izjavili,, jda prepuščajo dobri volji obeh faktorjev (župljanov in župnika, kantorja in učitelja verske šole,) ki naj se svobodno dogovore o načinu in vsebini nada-ljnih služnosti. Dočim za pripadnike rim. katol. Cerkve in drugih veroizpovedanj ostane pri starem redu, so grškokato-liški rusinski duhovniki s svojimi rodbinami prepuščeni gladu. Bire dobe bore malo, zemljišča jim pa leže neobdelana, ker nihče ne pride več dela nanje, sami pa nimajo več sredstev za obdelavo. Najbrž so vladni krogi s tem namenom pahnili rusinskega duhovnika v bedo, da bo za vladne groše prisiljen, postati ravnotako priganjač in varuh centralizma na selu za praško vlado, kakor je moral biti preje za bu-dimpeštansko. Ošvobojenje naroda je pač draga in počasna stvar-pZgled, ki ga daje rusinska duhovščina, bi mogel tudi pri nas učiti, kakšna škoda za ljudstvo mora nastati, ako se oropa narodna duhovščina tistih dohodkov, ki jih za življenje neobhodno potrebuje. Saj ima večina slovenskih kaplanov in tudi dosti župnikov komaj tretjino do polovice toliko dohodkov, kakor večina uradnikov, ki pa ima dosti manj študijskih let in krajši delavni čas. Glede rusinske duhovščine že namigavajo liberalni češki listi, da jo mora država rešiti skrajne bede, ker si s tem " lahko pridobi ne le lojalnih vplivnih državljanov, ampak tudi vdane zagovornike." Nikdar se ne sramuj odprto gledati poštenosti v obraz, Četudi je ista v čudni barvi. i t Resnica leži ne dnu studenca, kamor ribiči ne prihajajo. • Plemenitost in dobrosrčnost sta v tesni zvezi s pravičnostjo. • Pomnite deklice, da je bolj lahko uiti, kakor pa zopet nazaj priti. SUBURBAN FLORAL CO. Slovensko podjetje! Se priporoča Slovencem, slovenskim društvom in klubom. — • Izdeluje krasne vence, šopke, predaja cvetlice in vsakovrstne rastline. Naročite vence in šopke pri nas in prepričali se boste, da je delo izborno, cene FOREST PARK, ILL. Cor Troost an Yuba Sts. (predmestje Chicaga.) ADOLPH GALL, lastnik in umetni vrtnar. Priseljevanje v Ameriko prepovedano. Amerikanski konzul^f^ ropi ne bodo imeli prg£ice Vdajati dovoljenja ^..potovanje v Ameriko 4; marcu 1921. w pp Ve imeti svojce v A-mia vjr f^j si da hitro pri meni itf^r t* 5 potrebne listine, tako da ObeOa v starem kraju dobi dovoljenje od amer. konzulata pred 4. marcem 1921. MATIJA SKENDER 5227 Butler St., Pittsburgh, Pa. Šifkarta iz Trsta v New York stane $85.00. DENAR SI PRIHRANITE če se obrnete na nas v vsih notarskih zadevah. V našem uradu se izdelujejo vse potrebne listine za potovanje iz starega kraja, pooblastila za tu in za staro domovino, pobotnice, vsakovrstne kupne pogodbe in izjave; sploh vse kar spada v notarsko področje. Obrnite se osebno ali pismeno na: . MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St Chicago, HI Registriran javni notarijat. t « m* gr-ju--------nn-i.ii ■ 1 i t "GLASILO K. S. K.. JEDNO Izhaja i ne, našteli skupaj 200 bilijonov izdatkov. Na podalgi zgodovinskih podatkov so veljale vse vojne od 1793 do 1901 samo $23,323,-546,240; z drugimi besedami: črva ve vojne v teh 112 letih niso povzročile uiti dobro osmino onih stroškov, kakor minula svetovna vojna. Za uničenje "prusko avtokračije se je mora-o torej žrtvovati ogromno svo-i;o 200 bilijonov'dolarjev! V vojnah, vršečih se od leta 793 do 190.') je bilo aktivnih 6,822,200 vojakov; izmed teh ih je j adlo 5,098,077. Grozne so pa številke, žrtev v minuli ojui: 5 krat toliko! SkupUe izgube znašajo namreč okrog Z milijonov bojevnikov raznih narodnosti in sicer, Evropska rusija 13 milijonov, Nemčija............6,300,000 \vstro-Ogrska ______.5,800,000 Vancija ...........3,340,000 talija .............2,280,000 Velika Britanija ...1,850.000 Srbija..............1,650,000 Rumunskr........... 510,000 Belgija............. 375,000 Bolgarija ........... 275,000 K tem svotani pa še niso prištete izgube Turčije, Grške, Črne >core, Portugalske, Združenih držav, Kanade in Japonske. Ako prištejemo k.že go-^rioznačinim izgubam še izgube tfflš navedenih držav, aobimo skupaj 40 milijonov nesrečnih vojnih ŽKtev. Od začte&3-xyojne do 15. julija 1918 so znašali "skupni vojni stroški $123,447,800,000 ali $116,740,000 na dan. \ Revolucionarna vojna ^Združenih držav je stala približno 2 milijardi dolarjev, civilna ali državljanska .vojna pa še enkrat toliko. V teh vojnah ae je ponski (1. 1904-05)' pa $2,500,-0(X),000. Od leta 1905 do julija 1914, tora;j skoro 9 let je vladal mir med svetovnimi narodi, zato je bila pa naslednja (svetovna) vojna, t eni bolj krvava, dolga in draga.- Izdajstvo pri Carzanu, je 18. septembra 1917, ko se je pri Čarzanu v suganski dolini* posrečilo Italijanom brez topovske predpriprave prodreti v avstrijske* bojne postojanke in prav za prve baterije. Vojni minister Czap je avstrijski državni zbornici šele leto kasnejo na hudobno interpelacijo poslancev Wolfa, Hartla in tovarišev silno nerad priznal " ta naravnost verjetni dogodek." Češki podlistkar poroča zdaj, da so bili glavni krivci tega avstrijskega malerja slovenski nadporočnik dr. Ljude-vit Pivko in češki častniki Jir-sa, Kotoutek, Zeleny, napred-nika Mlejnek in Kačič, desetnik Malcirek ter dva pešca, ki ju ne imenuje. "Neue Freie Presse" je prinesla obširen dopis o tem izdajstvu ter izjavila, da "treba priznati," da je bila izdaja "temeljito in mojstrsko" pripravljena; "veliko srečo je preprečilo le dejstvo, da je italijansko poveljništvo zagrešilo hibe pri izvrševanju načrta, ki je ponujal Italijanom popoln uspeli naravnost na krožniku." Kakor videti, so naši častniki merili, izvrstno, in le laška ne-i rodnost in strahopetnost je zakrivila, da strel ni zadel v čr-Že leta 1917! Za koliko bi nor se bila skrajšala vojna, če bi ne bili Italijani nesposobni in boja zl ji vci! Miloš Čtrnactv piše: "G. major Franta Jirsa mi je podal prijazno sledeče informacije: Načrt ''izdaje" se je porodil v glavi hrabrega reprezentata Slovencev, dr. Ljudevita Pivka, gii'i. profesorja v Mariboru. Njemu se je rade volje postavil Že vrsto let živinio v nepretrgani verigi historičnih dogodkov. Vestni zgodovinarji si zabeležttjejo datum za datum, a ne vedo, kateri je važnejši, dalekosežnejši, usodnejši. To pokaže šele bodočnost, ki jo ti dogodki oblikujejo kakor u-nietnik, sestavljajoč mozalik, kosec za koscem, navidezno brez reda in smisla, le za pestrostjo težeč in presenetijivajoč, a : j)oku jnnak, četovodja koncem koncev vendarle stva- rajoč po tajnem,1' zavedno trdnem načrtu. Tudi naša bodoč-, host se oblikuje v pester moza-jik, ki ga ustvarja tajna voljna neizprosne usode. Dogodek hiti za dogodkom, vesel, poln srečo, časti, uspeha, a zopet sramoten, žalosten, bičajoč nam živce in pobijajoč nas k tlom. Karel Mlejnek, sin libožnega ; kmeta iz vzhod. Češke. Mlejnek jo že junija spretno prenesel k Italijanom dopis, ki je bil naslovljen na poveljstvo I. i tal. armade v Vioenzi: Simuliral je, da si gre ogledat sovražnikove postojanke, vojake lastne patrulje je fa z kropil s strelom in ko je opravil v ital. zako- PH čaje, silne, neklonjive. Že doslej smo imeli med Jugosloveni dober sloves: vztrajni smo. solidni, izvrstni organizatorji, nadarjeni... ej, poleg teh odlik pa imamo še vedno napak obilico! Naj nas torej le bije in strahuje učiteljica Usoda: njena zasluga je, da smo postali jtekom stoletij kremen-narod in njena zasluga bo, da postanemo končno narod iz jekla! *'Malo nas je, a smo- ljudi!" Usoda hoče, da postane vsakdo izmed nas junak. Ni sramotno, kar nam določa, in mi se ne branimo uloge, ki jo imamo igrati v Jugoslaviji. Bili smo zarotniki, veleizdajice, četaši, legio-narji, klativeei, pa bomo poslej jugoslovenski iredentovci. iz pestrega mozika naših ulog, vedno častnih in spoštovanih, a malokdaj prijetnih, se morda borilo 2,791,600 mož od katerih sharmonizira končno naš moški jih je padlo 494,000. . ^ obraz... Velike vojne med Francijo Te dni je bil triletni: jubilej in Anglijo od leta 1793 do lol5vdogodka, ki je malo znan, a je so tvorile $6,250,000,000 izdat- bil važen člen v verigi historič-kov; triletna vojna med Fran- j nih dogodkov, ki so rodili usod-cijo in Rusijo (1812-1815) pa ni prevrat na laški fronti. Mi- $450,625,000. Napoleon je v svojih zmago-1češki "Narodni Politiki." Zavitih vojnah na Anglešlem v nimiv je, ker poroča o bratstvu Skandinaviji, Turčiji, Avstri- Čehov in Slovencev ter o juna-ji, Rusiji in Italiji potrošil sa- ški ulogi, ki so jo igrali takrat mo 2 milijardi dolarjev; fran-cosko-pruska vojna 1870-2 je pa veljala poltretji bilijon dolarjev. V znani špansko-ameriški vojni (1898) se je' potrošilo $1,165,000,000; v rusko-ja- Usoda nam je stroga učitelji-jpjh SV0j0 nalogo, se je mirno ca: redko kdaj nas poboža, red- j t 8vojemu oddelku. Ta-kokdaj se nam nasmehlja. Na : knvtni poveljnik, avstrij. pod-vadno vilifl grčavo palico nad t,<(]kpvnik Vidale, gaje za ta nami in nas zapira v temo terj(rU! ce}0 povišal na stražmojstra postavlja v kot. Hudo je, a ter mu je podeliti "malo morda dobro za nas. Usoda grehrno" za "junaško vede-luič pozna naš leliki značaj, na-inj©".*. šo redko junaško kri brez že-1 Tak(> gmo dobili z xtalijani leza, naše srce, ki prerado hi-!stjk _ j0 pripovedoval g. Jir-poma vzplameni in zopet hipo- sa _ jn bil dogovorjen sesta-ma brez resnega povoda zlede- 7 načelnikom ital. gener. Usoda ustvarja iz nas zna- jtaba, majorjem Pinzijem. Spora zumljali smo se tudi s pomočjo topovskih strelov, kakor je bilo dogovorjeno, ali s številom in smerjo raket. Sestanki so se vršili ponpči. ItaT. častniki so bili silno oprezni; sami so hodili na stražo in nihče izmed moštva ni smel pri takih prilikah- biti izven zakopov. Iz ital. jarkov smo se vračali vselej s cigaretami, časopisi in zanimivimi novicami. Spominjam se, da je neke noči odnesel dr. Pivko sam pismo za ministra Beneša, ki je' bil takrat v Parizu. Poslala ga je njegova soproga s posredovanjem poročnika Hoppeja. Tako so minevali tedni, polni marljivih priprav, dokler nas ni dr. Pivko presenetil z vestjo, da so Italijani sprejeli naš predlog ter da izvrše v našem odseku veliko ofenzivo. ' Devetindvajset prostovoljnih voditeljev, po večini Čehov, je bilo skrivaj pripravljenih, vesti italijanske kolone za naše za-kope ter v nekaj Urah dospeli prav do Tridenta. Dr. Pivko je dovršil poslednje podrobnosti naskoka ter se je vrnil iz laških pozicij z dvema velikima steklenicama opija. Tega smo namešali v kavo Bosancem in avstrijskim strelcem. Do 14. septembra opoldne so Lahi ustrelili dvakrat s težkim topom: znak soglašanja in jutrišnjega navala. Dne 17. septembra o polnoči je začel metati reflektor z Monte Le- loš Ctrnacty poroča o njem v naši možje kot orodje Usode. Revolucijo Čehov in Slovencev na laški« fronti je avstr. vlada tajila in skrivala, saj se je zavedala, da tiči prav v njej začetek konca Avstro-Ogrskj?... frea ravne žarke: znak, da akcija začenja. Prve italijanske patrulj* y čevljih z gumovimi podplati •• zgrabile avstrijske straže, presekale električne zveze ter se kakor valovi zagnali naprej. Toda nezaupnoet italijanskih častnikov in vzajemna osobma sovražnost sta izzvali popohu konfuznost v izvrševanju nada-ljne italijanske akcije. Prvi i-talijanski oddelki so že prijemali poveljnike našega oddelka, dospeli so že 1 km za naš« fronto do lahkega topništva, v naših vrstah je nastala panika toda ital. poveljništvo se je ££ vedno obotavljalo ter je na naše vzpodbujanje odgovarjale le s svojim "lentamente" (polagoma). Ranjen sem odšel na laško stran, medtem ko je moral dr. Pivko prebresti vse opa-sne kaverne, kamor so se Italijani bali vstopiti. 'Mlejnek je tekel po itaL pomoč ter se vrnil izčrpan, dobivši za svoje brez-primerno smelost tri rane z bajonetom in dva strela — od ital. vojakov! : Raznesla se je vse obča borba, laško poveljništvo pa je izgubljalo glavo bolj in bolj. Zaman so bile vse grožnje častnikov, ki so o akciji vedeli in se nam zaupali. Do drugega dne je trajal boj, ko je končno prišel za nami k ital. brigadi tudi dr. Pivko. Topovi so grmeli in rušili avstrij. zakope, trume ital. vojske so prihajale na pomoč. Oddelki ital. oiklistov, ki so imeli prizadeti avstrij, vojem poslednje udarce, so nas le radovedno ogledovali, name-. sto da bi bili pobrali sadje nase štiri mesece trajajoče, nad vse naporne in nevarne delavnosti. - Z bolestnimi čuvstfi smo odhajali v Italijo, da bi ondi z lastno silo nadaljevali svoj u-por. Kaj je koristilo, da je bil italijanski general degradiran in poslan v pokoj! Avstrija je potegnila od Soče svojo vojsko na tirolsko fronto in ves naš napor je bil uničen... Doma so nas proglasili za vele izdajalce, ker pri ičal. ujetnikih so našli naše mape. Sopro« go dr. Pivka so aretirali, in jo vrgli v ječo za 6 mesecev. Šele na intervencijo posi. Stribnega so ji ječo nekoliko olajšali. Trikrat f/) nemški poslanci v drž. zbornici interpelirali zaradi nas ter napadali naše "nerodo-ljuhno,,» vedenje; medtem pa smo mi v Italiji pripravljali nove podkope svojim tlačite-ljem. Vsak udeleženec se bo rad spominjal veselih trenotkov našega skupnega življenja, ko smo dokazali vzajemnost in edinstvo češko - jugoslovensko, ko smo si prisegali, da hočemo braniti tudi v bodoče svojo svobodo proti škodljivcem, notranjim in zunanjim, ki žele razbiti ono, česar niso pomagali graditi. .. Tako je zaključil major g. Jirsa svoje pripovedovanje. A doslov? Poveljništvo II. pra-porja 39. peapolka legijonarjev je vložilo že lani v jeseni predlog, da je treba dr. Pivka odlikovati. Doslej še ni došla rešitev. Naj bo torej posvečena slovenskemu junaku in njegovim češkim tovarišem vsaj "ta skromni spominek!—" Tako piše Miloš Čtmactv. . "S. N." Umestna postava. Dne 8. dec. t. 1. je stopila v Chicagu v veljavo nova postava, ki prepoveduje otrokom do 16. leta ostajati zvečer čez 10, uro na cesti brez spremstva odraslih. Za vsak prvi prestopek bo policija tozadevno posvarila stariše, za nadaljne prestopke bodo stariši kaznovani z denarno globo od $5. do $100. Družinski prepiri bi ne bili še tako usodni, ako bi se istih še druge družine izogibale. S. K- * —- K Jednota J m t X X X X X X * K * & X & X * X & X X X X X \B | Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila Ž894. Inkorporirana v Jolietu, " državi Illinois, dne 12. januarja, 1896. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. \ Telefon 1048. I od ustanovitve do 1. decembra 1920 skupna izplačana [ n r ' podpora $1,897,036.20. GLAVNI URADNIKI: V j Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ,> I. podpredsednik: Math Jerman, 332 Michigan St, Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, 11L Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012/N. Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, III Pooblaščenec: Ralpft F. Kompare, 9206 Commercial An, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 804 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemankh, 1900 W. 22nd St, Chicago, III Math Kostainšek, 3002 No. 3rd Ave.. . Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 8205 National Ave., West Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St, Anaconda, Mont. Gea. Flajnik, <413 Butler St, Pittsburgh, Pa. i Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, St. PRAVNI ADBOR: Anten Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, O. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet I1L Telefon Chicago 1048. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet,, III, dopise, društven« vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago, St., Joliet, I1L_ URADNO NAZNANILO. RAZVELJAVA TOČKE 199 SEDANJE VELJAVNIH PRAVIL E. S. S. K. JEDNOTE: Člen XXXIX., točka 199 na strani 87, sedaj veljavnih pra-Vil Jednote se glasi: Ko je član društva prejel od svojega društva podporo za dobo 6 mesecev in če je še dalje bolan, mu pla-. ča Jednota za dobo 6 nadaljnih mesecev podporo po $20.00 na mesec. V tem slučaju se mora izkazati z zdravniškim spričevalom, potrjenim s prisego pri kakem javnem notarju (Notary Public). To spričevalo mora biti tudi odobreno od društvenega odbora. Ker se prične s 1. jan. 1921 poslovanje centralne bolniške podpore pri K. S. K. Jednoti, radi tega se naznanja vsem krajevnim društvom kakor tudi vsem članom in članicam onih društev, ki so prijavila pristop, ali ki bodo pristopila v centr. boln. oddelek, da je zgoraj omenjena točka 199 sedaj veljavnih pravil K. S. K. Jednote, za taka društva in članstvo takih dru štetv po 1. jan. 1921 neveljavna. Označena točka za izplačevanje bolniške podpore za onemoglost in dolgotrajno bolezen ostane v pravomoči še samo za ona krajevna društva, ki ne spadajo, ali ki ne bodo spadala v centr. bolniški oddelek K. S. K. Jednote in imajo članstvo še posebej zavarovano v tem oddelku. Vsa cenjena društva se opozarja, da ta sklep in določbo na društveni seji prečitajo in članstvo o tem obvestijo. ❖ Za gl. urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl tajnik. Joliet, 111., 11. dec. 1920. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Z asesmentom št. 12-20, za miesec december, poslal sem ^društvom "PLAČILNO LESTVICO" za smrtninsko zavarovalnino, ki stopi v veljavo s prvim jan. 1921. Ker sem pa dobil od več strani vprašanja radi plačilne lestvice, zaradi tega pojasnjujem sledeče: Lestvica je sestavljena po predpisu National Fraternal Congress tabeli, in vsebuje predpis asesmenta samo za smrtninsko zavarovalnino. Poleg asesmenta kakor označen na kartici je treba k vsakemu razredu prišteti še 15c za stroškovni in 10c za poškodninski sklad. Lestvica kaže koliko ima člansfvo plačevati mesečno od 16. do 55. leta starosti. Pri tem ni razlike med članstvom razreda A ali B. Edino kar je treba vpoštevati je to, da članstvo razreda plača asesment po starosti z dne 1. jan. 1915; članstvo razreda B pa po starosti ob času pristopa. Lestvica kaže ases. za vse tri zavarovalninske razrede, to je za $250.00, $500.00 in $1000.00 in sicer od 16. do 55. starostnega leta. Vsi člani in članice razreda (A) stari nad 55 let, plačajo asesment za 551etni razred. Istotako tudi odgovarjam na vprašanja in naznanjam, da s 1. jan. prihodnjega leta se bo sprejemalo člane (ice) v Jednoto od 16. do 55. leta stare. Kandidat je stari m,ed 45 in 55 let, se zamorejo zavarovati le za $25Q.00. Vse cenjene tajnike in tajnice prosim, da to vpoštevajo in se po tem ravnajo. Z bratskim pozdravom. JOSIP ZALAR, gl tajnik. NA NOVO PRIJAVLJENA DRUŠTVA ZA BOLNIŠKO ^ CENTRALIZACIJO. V zadnji številki "Glasila" poročano je bilo, da se je priglasilo za centr. boln. podporo 27 društev. Od onega časa do danes sem prejel uradna naznanila od štirih novih, društev, ki »o se izrekla za pristop v centr. boln. oddelek in ta društva so: Dr. sv. Štefana 1, Chicago, HI. / Dr. sv. Družine 5, La Salle, HL Dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn. Dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, IH. Skupno število do sedaj prijavljenih društev je 31. Pričakovati je, da se tekom tekočega meseca izreče za to še več društev, vsled česar je upati, da se bo poslovanje centr. boln. oddelka pričelo z najmanj 3000 člani (icami). Vsa društva, ki nameravajo pristopati v omenjeni bol. oddelek, se prosijo, da se v najkrajšem času za to odločijo, če želijo biti sprejeti v, centr, boln. oddelek brez zdravniške preiskave. S pričetkom prihodnjega Je ta, se bo zahtevala zdravniška preiskavk za članstvo vsakega društva, ki bi želelo pristopiti v ta oddelek. Čas je torej kratek, in društva, ki imajo namen zavarovati se pri Jeunoti za bolezen, naj nikar ne odlašajo. Vse cenj. tajnike (ice) onih društev, ki so do sedaj pristopila ali, ki bodo pristopila do konca tega leta prosim, da mi kakor hitro mogoče odgovorijo na sledeča vprašanja: 1). Hoče in želi li članstvo biti opravičeno do bolniške podpore s 1. febr. ali s 1. aprilom 19211 2). Koliko članov in članic društva, se nahaja na potnih listih v stari domovini t Naznanite imena. 3). Koliko članov in članic društva se nahaja v umobolnicah! Naznanite imena. 4). Poleg članov, koliko članic se zavaruje proti bolezni? Naznanite imena. (To velja, za moška društva, ki imajo tudi ženske članice.) • 5). Koliko članov......članic------ šteje društvo z zaključkom tekočega meseca!' V Zgorajšnja«vprašanja so zelo važna in se prosi prizadete društvene tajnike in tajnice, da na ista odgovorijo in pošljejo natančno pojasnilo na glavni urad kakor hitro mogoče, ker drugače se ne more razpisati pravilen asesment za mesec ian. 1921. r J Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl tajnik. Joliet, HI. 13. dec. 1920. Darovi za vojne iirote. Finančno poročilo K. S. K. J. Za mesec nor. 1920. Asesment 10-20 Dr. št. I Plačali na ases. 10-20 Smr; nina Poško 2J....I 3I....I 4!.. vi 5|....| x7|..;.| 7|....| 8J....I 10|----J xll|....| W....I 12j____I 13.. 14 15. 16 20 21 23 24 25 29 30 32 33 38 39 40| 41 42 43 x44 44 45|.... 46| 47) 49] 50^.... 51}... 52j... 53|.... 54! 55|.... 56|____ 571. 581,... 59!.... 60( 61 62 63 64 65 67 69 70 71 72 73 74 x75 75 _ 77 78 79 80 81 x83 83 84 85 86 87 88 89!.... 90|.... 91|.... - 93|.... 94k.. 95}.... 97|.... 98!.... ioo}.... 10l(.... 103|.... 104|.... 105f.... ioe|.... l|....|$ 26242; 549.04! 179.45| 137.22! 188.57[ 583.48| 576.88! 134.18| 23.77! 80.51 J 79.511 329.29j! 70.40|l 259.30|i 201.41 [j 158.31 j' 30.96|| 82.44|! 84.851! 53.25}} 11.89} j 561.26 435.40 367.14 80.37 173.50}} 122.66 19.78 147.14 116.77 191.86 167.06 277.81 277.81 62.67 55.06 126.03 60.15 363.42 68.53 125.68 240.53 71.89 124.48 213.44 130.63 91.98 249.66 65.53 144.22 30.67 252.08 127.90 181.86H 79.64 30.04 125.89 12.98 117.91 50.21 77.52 63.62 63.62 217.40 236.00 90.97 225.41 238.36 43.56 $ 500.00 20.0£f| 74.59' 70.23 130.62 45.42 31.17}! 140.67} 115.68} 181.69} 49.39! 1 84.47} 29.51! 79.58| 11.40? 70.70j M8.22ff 86.32}} 71.0011 135.72(| $ 50.00 100.00 , 50.00 50.00 100.00 109!.... 110|.... ni!.... . 112}.... 113|.... 114|.... 115}.... 118!.... 119!.... 120|..., 121'.... \122l____ 122}.... 124}.... 126}---- 127}.... 128 .... 129 .... 130.... 131}.... 132}...•» 133 .... 134 .... 135 .... 136 .... 139 .... 140 ... 143!.... 144'.... 145 146 147 1481 152 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168'.... 41.59 64.04 69.69 91.40 -74.15 46.68 138:92 25.33 49.01 197.55 49.35 37.58 36.58 19.14 121.14} .500.00 17.49ij *45| 189.731! 78.89 38.54 45.84 116.76 85.83 47.81 44.61 32.68j 136.52 39.28 107.72 60.47 58.73 92.42 92.49 78.41 13.11 .103.82 \ 63.68 15.57 38.87 ' 23.09 318.08 209.31 55.79 38.21 51.05 9.00 57.47 XII. izkaz Župnija sv. Jožefa, Joliet UL(Nabrala Dekliška Marijina Družba.) Rev. John Plevnik $25.00, Rev. Vencel Solar O. S. B. $5.00, Mrs. Gertrude Korevec $13.00.Po $2.00: Mr. & Mrs. Ramuta, Geo. Lopartz, Jos. Mu-hič, Mr. Korevec Jr., Mrs. Ana Lopartz, Marie Kresa, St Smolič, Jos. Spelič, $1.50; P© $1.00: Mrs. A. Smolič, Mrs. Avsec, Mike Gregoraš, Anton Anzlec, Catharine Butala, Anton Go-lobitsh, Michael. Papež, Jos. Zalar, Lovrenc Grošelj, John Jelenič, Jfclath. Kralj, Jack Plut, Mrs. Ant Golebitsh, Mrs. C. Rogina, Jos. Kochevar, Jos. Rogina, John G. Grabrian, John Li-bersher, Anton Težak, Marko Ko*o-mafi, Frank Duš* Frank Sodec. J. Gregorič, Mrs Rus, Mrs. Konda, Ralph Videc* 'John Pavlin, Nick Vra^ nich^r, Anton Lilek, J./ Simanich, John Marklec, Mrs. Avsec, Max Se-kola. 4\nt. Nemgar. J. A. Tomastič, Mrs. Sekola, Math. Grabrian, Mrs. Kralj. Paul Tomac, Anton Korevec, Frank Kostelec, Mr. Muren, Ana Legan, Jos. Rife!, Jos. Liberser, Ana Lrberser, Geo. Stonich, Mrs. Fabian. Mike Uršič, Mrs. Mike Uršič, J. N. Simonich, Mrs. Rus, John Mlakar, Mrs. Sukle, Mrs. Simonich, Mary Ven.ia(iik. Mr. Klemenčič in Mrs. Martin Fir. Neimenovani dobrotniki.....,$290.16 Skupaj .....'.. 406.66 50.00 $16,522.89 $1,1000.00 $350.00 Dr. št. 30, bolniške podpore. .$20.00 Preostanek 1 nov, 1920... .$713,535,& Prejemki tekom meseca novembra 1920 Prejeli od dr.. . .$16,522.89 Obresti .'........ 4,030.37 Najem, 'dvorane.. 7.50 Drugi prejemki.. 38.00- 20,598.76 $734,134.70 ' Izplačali: Posmrtnine ____..$1,100.00 Poškodnine ....... 350.00 Bol. podpore..... 20.00 Upravni stroški .. 2,967.28 4,437.28 50.00 Preostanek 30. nov. 1920..$729,697.42 Glavni urad 1. dec, 1920. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Opomba: Društva označena z (x) imajo ases. št. 10-20 (za okt. mesec), plačan v novembru. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! Poslužite se lepih nagrad K• S K. Jednote! Več je parov, ki silijo v zakon, kakor onih, katerih so tako srečni v zakonu, da ne silijo več iz njega- Ako ti težava ali dolžnost zapira pot do zadovoljnosti zar koplji obe v obcestni jarek. • Tajnosti so pri nekaterih ženskah bele vrane. Frank Zupančič, Granite St Joliet ™ ........................... $2.00 Društvo sv. Cirila in Metoda št 4. Tower, Minn. Kolektor Joseph Oblak. Darovalci: Very Rev. Matija Savs $10,00, Marko Težak $2.00, Joseph Oblak $2.00, Matilda Oblak $1.00 Marko Oblak $1.00, Marko Bluth $1.00, Ana Bluth $1.00, George Nemanič $1.00, John Loušin $1.00, Jehn Brula $1.00, Tomaž Erčull $1.00, Matija Vesel .50c, Joseph Stepan 50c, Frank Svaiver 50£, Paul Verban 50c. John Tekavc 50c. George Nemanič Jr. 50c, Jakob Skala 50c, Anton Gornik 50c, John Tanko 50c, Joseph Zalar 50c, John Japel Jr. 50c. Anton Japel 50c, Joseph Brula 50c, George Zupančič 50c. Joseph Koski 50c, Neimenovana 50c, Anton Eerčul. 50c Anton Zobec 30c, Joseph Erču. Jr 25c, John Jam-nik 25c, Barbara Nemanič 25c, John Dragovan 25c, John Miklič 25c, John Vaida 25c, Matija Bajuk 25c, Fr. Oblak 25c, Joseph Nemanič 20c, Stefan Ahčin 10c in JoHn NemaničlOc. Razni darovalci nečlani K. S. K., J. v TowerrMinn.*Nab. Jos. Oblak. Rev. Joseph Ferjančič $3.00, Joseph Stonič $1.00, Anton Stefamič St. $1.00, Vladimir Brajo $1.00, Ignacij Korel 75c, Fratak Rus 50c, Ludvik Mesojedec 50c, Anton Poderžaj 50c, Frank Plaiftan 50c, Karol Klun 50c, Peter Spolar 25c, John Cvetan 25c, Anto«n Stepan 25c. Mett Mihelič Jr. 25c, Neimenovani $1.25, Neimenovani $1.75 Mihael Mušič Jr. 5Qc, Dr. E. J. Hynes $2.00, E. J. Morcom $2.00, Albert Wenzierl $2.00, Herman L. Olson Anton Stefanič Jr. $2.00, Luis Chia botti $1.00, Frank St. Vincent $1.00, O. E. Soude $1.00 Hart Thomas Hew-ett $1.00 Alfonz Deguglbier 50c, C. A Wilcox $1.00. Društveniki: $29.25. Skupaj $61.45. - Matt Kasič, Peoria, 111. 0.47c Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 Lorain, O. kolektor Henry Kompare. Darovalci: Andrej Klinar $2.00, Rev. John Kraker $1.00, Evelyn Bellmore $1.00, Joseph Svete $2.00, Henry Kompare $1.00, Frank Zehel $1.00, John Palčič $1.00, John Lešnjak $1.00, John Juha $1.00, John Piškur $1.00, Mrs. Gliha $1.00, Alojs Novak $1.00, Josef Krištof $1»00, Leo Virant $1.00 Alojs Virant $1.00,' Ludvig Bahorič 50c, John Kumše 50c, Alojs Balant 50c, Frank Ambrožič 50c, Johi Stare 50c, Joe Hribar 50c, Frank Durjava 50c, Anton Erjavec 50c, Joe Perušek 50c, Frank Peklin 50c, Andreas Tomazin 50c, Anton Kerhin 50c, Alojs Pogorele 50c, Frank Pavlovčič 50c, John Nemanich 50c, Frank Tomšič, Alojs ko00, John Ko-vach $1.00, Joseph Svetich $1.00, Lav-rich Anton, $1.00 Grahek Jožef $1.00, Frank Jerich 50c, M. Vivoda 50c, Geo-Scnhneller 50c. John Strukel 25c in John Kuzma 25c. Skupaj od članov $9.80. Šlanice društva sv. Aae S. H. Z. Ely, Minn. Kolektor Jos. J. PesheL Strucelj Katie 50c, Stool Johana 50c, Slobadnik Marija 50c, Moravec Franca 50c, Koval Marg. 50c, Moravec Ana 50c, Kocjan Mary 25c Sprajcer Katie 25c, Lobe Mary 25c; Musič Mary 25c, Ana Kočevar 25c, Zbašnik Mar^ 25c, Tomšič Franca 25c, Seliš-kar Franca 25c, Kristjan Johana 25c, Jos. j. Peshel 25c, Kriznar Angela 20c, SotKch K. 10c, Bocich M. 10c, Sterk M: 10c, Margareta Kočevar 50c, Aa» Mayerle 25c in Colarich Margaret 2Sc. Muhvich M. 10c. Skupaj $7.60. Društvo Marije Sedem Žalosti *t 30 Pittsburgh, Pa. Nab. Geo. Greguxai. Društvo Marije Sedem 2alosti 4*-rovalo iz svoje blagajne $2S.00Joseph Miroslavič $5.00, Joseph Jarhnsek $1.00, John Slapar $1.00, Frank Pav-leiič $1.00, Frank Svetič $1.00, John S. Rogina $1.00, Joseph L. Jons 5Sc, Frančiška Rogina 50c, Joseph Snelar 25c Nicke Jaketič 50c, Mike Panjaa 25c George S. Larkovič 25c, Joseph VeseBč 25c, Peter Grabrijan 25c, Math Balkovec 50c, Frank Barkopec 50c, Frank Čadooič 25c, Peter Kroteč 50c, Peter Jaketič 25c, Nick Simooonc 50c, Marko Habajec 50c, Miss Marija Mihelič 15c. Skupaj $15.90. Nabir. Fr. Golobič: Frank Trempus $1.00 Geo-Barkopec $1.00, Peter Žarkovič 50c, Frank ktorjem v prepad. Dr. Alfonz tS^jun si je bil pri padcu zlomil obe roki in nogi ter hrbtenico. To so bile smrtne poškodbe in nesrečnik jej tudi ne pošiljam denarja kvene namene. Potem ko jej na vse strani sveta, niti nisem vojna furija toliko zvonov po- bankir, temveč opravljam edi-brala po naši širji in ožji domo- nole notarska dela, v katerih vini, so mnogi,zvoniki ostali ali'imam večletno skušnjo, skoro prazni, ali so si župljani "Ni vsaki kosec, ki koso no-nabavili "železne", šele ko sepravi pregovor; ravno ta-je polegel bojni vihar, so se zo- ko tudi ni vsak notar zmožen pet začeli oglašati — seveda v opravljati notarska dela. redkih vrstah — milodoneči Kadar želite koga dopremiti bronasti zvonovi. Med temi iz starega kraja in potrebujete redkimSzvoniki je bil tudi naš j tozadevne listine, tedaj se obr-radomeljksi osrečen in ustav!nite na mene. Isto storite, kaljen meseca avgusta letošnjega dar potrebujete pooblastila, leta z dvema bronastima pev-pema; ali naši vrli občini to ni bilo dovolj. Na vsdki način je hotela, da se pridruži dvema še tretji pomočnik, — glasnik naših čustev. Dasi je že za prva dva kupne pogodbe, pobotnice, in. razne druge notarske dokumente. . Moje cene so pravične in moje delo garantirano. ANTON ZBAŠNIK, javni notar, zvonova romala ogromna 102 Bakewell Bldg., Pittsurgh, vsota livarju v Ljubljano, vendar je jela izredna požrtvovalnost naših ljudi nabirati še za tretji zvon v teži 1060 kg; kajpak vsota 140,000 kron, še ni doslej zloženn. Pa., (nasproti korta) ali p* zvečer na domu 208—57th St. nasproti slovenske cerkve-) Posluzite se lepih nagrad K- S. K. Jednote! Zgodovinski in i v • državi Ko je bil William Penn >t star, mu je bila L 1680 36- let star, mu je 01» an- gleška vlada dolžna 16,000 funtov šterlibgov (okrog 80,000 dol), katere je zaslužil njegov pokojni oče admiral Penn. Ker Anglija tedaj ni imela gotove-ga denarja na razpolago, je dala Viljem Pennu v plačilo tega dolga velikanski kos zemlje; največji kos kakoršnega je ke-daj še kak posamezni Amerika nec lastoval, 45,126 štirj. Poveljnik tedanjih angleških kolonij v Ameriki, vojvoda Yorski je izročil Pennu tozadevne lastninske papirje; Penno-va želja je bila, da naj se ta po- dom prve stoletnice ameriške neodvisBiosti in osvoboditve izpod angleškega jarma. V trajen spomin na ustanov-nika države Pennsylvania, domoljubnega Viljem Penn-a mn je hvaležno ljudstvo postavilo prav pred mestno hišo na ,Broad St. velikanski spomenik; označena cesta je najdaljša in najbolj ravna izmed vseh drugih mestnih cest na celem svetu. Drugi pijonir države Penna. je bil znani Benjamin Franklin, izumitelj strelovoda in usta-novnik univerze države Pennsylvania. Dandanes zavzema ta sloveča univerza 70 poslopij krajdkia imenuje Nova Waleška (kamor zahaja nad 11,000 viso- (New Wales), ali Sylvania; slednje ime izvira iz angleščine (sylva) gozd. Slednjič je angleški kralj določil ime Pennsylvania, ki se je ohranilo do danes. Kakor ustanovnik Penn, tako so bili tudi prvi ta-kozvani "Kvakerji" rodom iz Irske. Tem se zdavnaniti sanjalo ni, da se bo ta država tekom 240 let tako razvila in štela 1. 1920 nad osem milijonov prebivalcev (8,720,159). Ze tedaj je določil Wm. Penn republikanski način vlade za ono državo na zelo svobodnih in človekoljubnih načelih. Z Indijanci ni imel Penn nikdar kakih nemirov, ker se je vedno držal pogodb ter danih obljub. Že začetkom leta 1700 se je naselilo iz Irske v Pennsylvataio okrog 13,000 katoličanov, ker jih je angleška vlada preveč zatirala; tem je zatem sledilo tudi 200,000 prezbiterijancev iz severnih delov Anglije; večina teh novodošlecev se je naselila v Pennsylvaniji. Dasiravno je dobil Wm. Penn produkcije rudnin, oeobito pre- slov tako točno izvrševati, da košolcev; veliko telovadno vež-bališče v bližini te šole ima tribune za 40,000 gledalcev. Mesto Philadelphia je drugo največje industrijsko mesto v Združenih državah; osobito slove tamošnje Baldwinove tvornice lokomotiv, ki so največje te vrste na svetu. Poleg tega ima tudi največje izdelo-valnice preprog, tvornice klobukov in rokavic in nad 750 predilnic. Lansko leto se je dogradilo v Filadelfiji 132 novih ladij. Mesto Pittsburgh se tudi ponaša z največjimi delavnicami na svetu osobito za kovinarske izdelke. Največje livarne gradbenega železnega materija-la se nahajajo v Pitsburghu; dalje tovarne zračnih zavorov, električnih strojev in kleparskih potrebščin; tam najdemo tudi največje steklarne. Pittsburgh in okolica prekaša vsa druga mesta glede produkcije premoga, aluminija, radija in vanadija. Ker je Pittsburgh središče premogovne industri- vso ono prvotno ozemlje, koje je ^ v tem mestu nastan- i • ___J/v^m /1 v*r> n rr t/\ T1Q_ i a • 1 i v • 1 ' T_ • -_ tvori darnes dvoje držav je nastal kmalu zatem spor zaradi meje. Tedanja Pennsylvania ni edina imela primernega obmorskega obrežja izmed vseh 13 kolonijalnih držav. Leta 1691 je Penn dovolil, da se pri-deli tri dolenje okraje posebni vladi, sedanji državi Delaware; 2 leti zatem sta se obe označeni državi zopet združili, 1.1702 pa zopet razdružili. Tedaj sta znana astronoma Mason in Dixon pričela delati državno mejo med. Marylandom in Pennsvlvanijo s tem, da sta na Vsako 5. miljo postavila en mejnik. Ti mejniki so v severnem delu države imeli vklesan grb Pennove družine, na južni strani pa začetnice lord Baltimora, vstanovnika mesta Baltimore ir države Md. Vmesni mejniki so imeli vdelane P. in M. (Pennsylvania in Maryland). T državna meja je tekla po celem ozemlju od severa do juga im je še veljala za časa civilne vojne. ~ Ker je bilo mesto Priladel-phia v tedanjih kolonijalnih časih najbolj sloveče in najbolj razvito, se je to mesto določilo za zborovanje prvega kontinentalnega kongresa; v zgodovinsko znani dvorani 4 * Neodvisnosti* * (Independence Hall) v Filadelfiji jte bil George Washington imenovan vrhovnim poveljnikom kontinentalne armade; v ravni isti .dvorani je bila tudi podpisana proklama-cija "Ner ^snosti." Iztočna dvorana ~ga zgodovinskega poslopjp je še do danes v takem stanju, ali tako ohaimjena, kakor je bila za časa rojstva Združenih držav od leta 1776. Znani Zvon Svobode, največja zgodovinska svetinja Ame-rikancev visi še danes v stolpu tega poslopja; dasiravno je že počen, je že desetkrat romal pri raznih velikih patrijotičnih slavnostih sirom držav. Prva velika razstava se je vršila 1. 1876 v Fairmount parku, povo- jen glavni državni rudarski .u-rad; pri vsaki nesreči v premogovnikih se pošlje iz tega urada na lice mesta posebne rešilne vozove in moštvo. Glavno mesto države Penna. je Harrisburg, ležeče ob divni reki Susquehanna, čez kojo pelje najdaljši kameniti obočni most ;na svetu. Tudi v Harris-burgu so velikanske jeklarske tvornice. Krasen je tudi kapi-tol, ali državna hiša v Harris-burgu, ki je veljala 13 milijonov dolarjev. * Obče znano mesto v Penna. je tudi Johnstown s številnimi jeklarnami. To mesto je bilo I. 1889 skoro do cela uničeno vsled velike povodnji, ker se je utrgal bližnji vodovodni jez. Tedaj je izgubilo 2,200 oseb svoje življenje; na Grandview pokopališču je pokopanih 777 nepoznanih zr^gy te povodnji. V mestu Terry so največje tvornice insulatorjev (električnih žic) na celem svetu; tukaj so bili izdelani porcelanasti in-sulatorji za telefonsko progo med New Yorkom in San Fran-ciseom; zgodovinsko svetovno panamsko razstavo 1. 1915. je predsednik Wilson otvoril tudi z brzojavno napravo, koje in-sulatorji so bili izdelani v tem mestu. ' Leta 1863 se je vršila v Get-tvsburgu odločilna bitka v civilni vojni med generaloma Meade in Lee; tedaj je unijska armada porazila svoje nasprotnike (konfederativce). To zgodovinsko bojno polje v bližini Gettisburga se je kasneje pretvorilo v Narodni park in veliko pokopališče za unijske vojake. .. ., Poleg velikih industrijskih krajev in mest je v Pennsylvaniji tudi poljedelstvo zelo raz- .< t • A ___' ^ Xvt £ cfroni moga in naravnega plina. Kar se tiče misijonskega razvoja v državi Penna. nam kaže zgodovina prvega katoliškega misijonarja princa Rev. Deme-trija Gallitzina, ki je 1. 1800 vstanovil prvo katoliško misijonsko postajo v Loretto, okraj .Cambria v Allegheny gorovju. Misijonar Gallitzin, sin ruskega poslanika na Holandskem, princa Gallitzina, je bil rojen dne 22. dec. 1770 v Haagu. Nekaj let je navedenec služil v avstrijski armadi, nakar se je preselil v Ameriko in na željo starišev postal duhovnik;' V mašnika je bil posvečen 1.1796. Sprva je prepotoval kot misijonar mnogo iztočnih držav, dokler se ni ustanovil na svoji postaji v Loretto, Pa., kjer je neprestano pastiroval celih 41 let do svoje smrti 6. maja 1841. Father Gallitzin je bil prvi katoliški duhovnik, ki se je Jtrepko zavzemal za katoliška načela v znanem protiverskem boju in vstaji proti katolikom mesta Huntington, Pa. V trajen spomin na njegovo požrtvovalno misijonsko delo mu je postavil znani jeklarski kralj Karol Schwab krasen bronasti spomenik v mestu Loretto. V Beatty, Pa., se nahaja že več let sloveče opatišče sv. Vin-cenca, kjer je glavni stan reda Benediktincev. Škofija v Philadelphiji je bila ustanovljena leta 1808 po Rt. Rev. Mihael Eagan-u prvemu škofu.. Škofijska cerkev je posvečena Brezmadežnem Spočetju Marije. Njegovi nasledniki so bili škofje: Henrik Conwell, Francis P. Kenrick in John N. Njieman. Leta 1875 je bila ta škofija povzdignjena v nadškofi jo p6d. prvim nadškofom imenovan Most Rev. E. F. Pender gast; sedanji nadškof je pa Most Rev. Dennis J.Dougherty. Prvim škofom v Pittsburghu je bil imenovan 15. avg. 1843 Rev. Mihael O'Connor; njegovi nasledniki so bili škofje: Do-jnence, J. Tuigg, R. Phelan in sedanji škof J. F. Canevin. Škofija Erie je bila vstanov-Ijena leta 1853; kot škofje so delovali ondi: Rt. Rev. O'Connor, J. Young in Tobija Mullen, J. E. Fitzmauritze; sedanji škof je Rt. Rev. J. M. Gannon. Od vstanovitve 1. 1868 do 1886 je bil prvi škof mesta Harrisburg,. Rt. Rev. J. F. Shana-lian. Temu so sledili sledeči škofje: Thomas McGovemi, John W. Shanahan in sedanji ,škof Filip McDewitt. Škofijo Scranton je opravljal od 1. 1868 celih 31 let Rt. Rev. Wm. O'Hara; sedanji škof v tem mestu je Rt. Rev. M. J. Hoban. Najmlajša škofija v državi Penna. je v Altooni s škofom Evgenom A. Garverjem na čelu. Na predlagi podatkov letošnjega ljudskega štetja živi y Penna. 1,830,532 rimo-katoli-kov, ali 44.5 odst. izmed vseh stanovalcev, ki zahajajo v cerkve 4,114,527) oziroma 20.9 odst. izmed celokupnega prebivalstva; katoličanom sledijo episkopalni metodisti (427,-509); Indijancev in paganov živi v Pennsylvaniji še 1,503. NAŠIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Leto 1920 se bliža svojemu zatonu; tem povodom si štejemo v prijetno dolžnost, da se vam vsem zahvaljujemo za izkazano nam naklonjenost v tem letu, ki je omogočila sijajen promet pri našem denarnem zavodu. Leto 1920 je bilo težko v raz- Nedavno se je pridelalo v Pennsylvaniji 27 milijonov buš-ljev pšenice. bi Vam bolj naglo postregli. Dalje so bile razmere v Jugoslaviji v obče bolj slabe; vsled tega smo imeli dosti sitnosti in zaprek, ko smo pošiljali Vaš denar Vašim družinam in prijateljem v staro domovino. Vseeno smo parni storili najboljše, kar je bilo mogoče; nismo se strašili stroškov in izgube časa, da smo z največjo skr bjo pošiljali Vaš denar v domlo-vino navzlic vsem zaprekam. Za nas vse pa nastopa z letom 1921 boljša doba. Kmalu se bomo preselili v naše staro poslopje, ki je bilo povsem predelano na najbolj moderni način. En poseben oddelek bo rezerviran za izključno vporabo naših jugoslovanskih prijateljev in odjemalcev; v tem oddelku bo Vaš rojak Mr. Jakob Osbolt vedno Vam na razpolago, da Vam bo šel na roke pri raznih poslih; z njim se boste vedno lahko pomenili v svojem jeziku. Poleg splošnih bančnih poslov, vam bo pošiljal denar v Jugoslavijo za vaše ljubljene, bo prodajal parobrodne karte za vse prekmorske proge, in o-skrboval tudi druge posle, ka-korsne boste od njega zahtevali. Zglasite se torej pri njem, vesel bo ako vam more iti na roke in vam ustreči kar zahtevate. Mi želimo, da bi bilo leto 1921 eno izmed najbolj uspešnih, da bomo pa to dosegli, Vam obljubujeroo prijetno in uljudno postrežbo, ter točno in skrbno izvrševanje vaših poslov. K sklepu želimo vsem našim .številnim prijateljem ter odjemalcem sirom Minnesote: prav vesel Božič in srečno ter uspešno Novo leto 1921. Z velespoštovanjem FIRST NATIONAL BANK (Prva Narodna Banka Chisholm, Minnesota. KAKO SE UČITE ANGLEŠKO i^Edravljenje bolnikov Z NAJBOLJŠIM ZDRAVILOM NA SVETU V slučaju epidemije naj bi se rabilo to zdravilo. ^ f Ze leta in leta si je ljudstvo želelo pristnega naravnega zdravila, ki bi pomagalo, izboljšalo in zabranilo navadno oblezen. To čisto naravno zdravilo ima štiri največje udobnosti, kakor-sne ljudstvo najbolj potrebuje. Prvič. — Branilo in ustavljalo bo bolezni, ako se to zdravilo redno enkrat na teden jemlje. Drugič..— Pomagalo bo onim, ki imajo želodčne neprilike, bolezen na jetrih, ledicah, v črevesju in vsled slabe krvi- Tretjič. — Izboljšalo, ojačilo in izčistilo bo slabo ter zastrupljeno kri. \ Četrtič. — To zdravilo ima najbolj uspešno moč da prežene hudi prehlad, bolj kot druga zdravila, ker sili da kri hitro kroži v telesu; s tem ustavlja influenco, gripo, pljučnico in druge kali; s tem vas čuva pred drugimi nevarnimi boleznimi- To izborno zdravilo se je rabilo že stoletja v Evropi, Egiptu, Arabiji, Perziji in Indiji ter je sestavljeno iz korenin, sko-rij, listja, semen, jagod, rastlin in rož. To zdravilo se imenuje Bolgarski Krvni Čaj. Na milijone ljudi, ki ga rabi ga tudi ceni kot najboljše zdravilo izmed vseh drugih. Ti ga imajo'vedno doma pri rokah, ker so prepričani, da je Bolgarski krvni čaj najboljše zdravilo. Idite torej še danes k vašemu lekarnarju ter zahtevajte škatljo Bolgarskega Krvnega čaja. (Ne jemljite ponarejenj.) Če ga lekarnar nima, recitu mu, da naj ga naroči. Ako ga pa takoj želite, naročite ga pri nas po pošti. Pošljite $1.25 za eno veliko družinsko škatljo; $3.15 za 3 škatlje ali $5.25 za 6 škatelj-Naslov: Marvel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. Pozor gg. Tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kak druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na ^ NARODNO TISKARNO 2142-50 Blue Island Ave , Chicago, 111. Ta Vam bode izgotovila vse tiksovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške .podpore in durgih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za viodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števil^ članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin ma ogled brezplačno! vito osobito na iztočni strani, nih ozirih. Pretežni čas smo morali prestati v začasnem lesenem poslopju; ta urad je bil premajhen, kar je povzročilo Pennsylvania prekaša vse vedno gnečo, vsled tega tudi druge države na svetu glede nismo zamegli vseh naših po- Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnico (note book) in Angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano besedo pogljete v besednjaku, kako -e izgovori in kaj pomeni; zapišite neznane besede v beležnik in jih večkrat ponovite. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Cena besednjaku je $5 s poštnino vred. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo. Naročite jo na ta naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. . Cleveland, Ohio. Istotako lahko naročite za $1.-25 Zormanove pesmi, ki bodo ugajale mladim in starim. V blagohotno uvaževanje. BOYLE & MONTAGUE odvetnika v Virginiji, Minn., uljudno naznanjata vsem Jugoslovanom v železnem okrožju, da je g. Edward L. Boyle resigniral kot pomožni okrajni pravdnik (Assist. County Attorney) St. Louis okraja in bo v bodoče ves svoj delavni čas vporabljal pri izvrševanju odvetniških poslov gorinavedene tvrdke. Kadar potrebujete kako NOTARSKO DELO, n. pr. Pooblastila, pobotnice bon-de, kupne pogodbe, razne izjave i. t. d., se obrnite v vseh slučajih na mene in jaz vam bom zadevo povoljno urediL Posredujem tudi pri odvetniških poslih. VILJEM B. LAURICH slovenski javni notar, registriran pri S. H. S. konzulatu. 1900-W. 22nd Place Chicago, HL nasproti slovenske cerkve Za božične praznike BOŽIČNI PRAZNIKI se bližajo. V tem času hote ali nehote bolj pogosto mislimo na svoje ljudi onkraj oceana. POTOVANJE V STARI KRAJ. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas, da se odločite za odhod in si preskrbite parnik in drugo. Za ta slučaj tvrdka nudi točno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so: - PARNI KI ZA TRST: 3 dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so parnika, ki gredo direktno na Trst. (Ako pa hočete iti na Genovo ki potem z vlakom na Trst, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo.) Pišite po vozni red. PARNIKI NA HAVRE IN CHERBURG: 4. dec. Rochambeau, — 9. dec. Imperator, — 9. dec. Saksonia, — 11. dec. La Lorraine, 14. dec. Aquitania^ Iz STAREGA KRAJA-K-že prišlo na stotine potnikov — bratov, sester, otrok, starišev, nevest, prijateljev itd., za katere je naša tvrdka napravila napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbela karte. Številna zahvalna pisma pričajo, da naša tvrdka stori za potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. — Mnogi rojaki kupijo v svojem kraju karte za svojo sorodnike, a ko isti pridejo v New York in imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo za pomoč. Treba je, da na to vnaprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Ako ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, potem je Vam in Vašemu potniku v korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle. POŠILJANJE DENARJA. 2e od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kraj denarja darila za praznike, v tem večji pa bodo to storili sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti n^ša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno med najnižjimi in tudi v točnosti ne zaostaja naša tvrdka med najtočnejšimi. > Za nadaljna pojasnila pišite na: LEO ZAKRAJŠEK, 70 Ninth Ave., New York City. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 n Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi ^aša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. B a ® m a s ass®®®®®®®®®®®®®®®®®®®0®5®®51®®®®®®®®®®®® POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! " ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-zdravim. Bruelixxtiniura od katere postanejo sivi lasje popolnoma na turni; rane opekline, potne noge m za droge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenik in KOLEDAR, poiljem jih zastonj. s JAKOB WAHCIC, 6702 Bonna Aveue N. E. | CLEVELAND, OHIO b društva K. S. K. J., (Nadaljevanj*) "Ne, nikakor ne," odgovoril je fiwkov po kratkem premolku z nekakšnim naporom- "Ampak težko se mi je zdelo, hudo taftfce: ljudje so me dražili že le pvoreč, kolovodja vse reči pa je fefl Filjka. — Ti, pravi, imaš že-m# za model, da jo ljudje gle-sb§n. Enkrat, ko nas je pova-fefl na pijačo, je govoril takšno-le Mpitnico: — Njegova soproga prijazna in dobra z vsemi; vsak mu je zdaj zavida. To pa j* fant pozabil, kako ji je sam vrata s kolomazom! Jas sem sedel pijan za mizo; i pa me prime takrat na vso lase, prime in me skloni k Umi: — Reši zdaj, Akuljkin pravi, jaz te bom držal za tan, ti pa pleši, da se bom zabavali — Podla duša si! zakritim jaz. On pa:-^- Z vso družba pridem k tebi in vpričo tebe ppstepem tvojo ženo Akuljko s ftbaau, kolikor se mi bo ljubilo! —In tako, verjemi aH ne verje-■i, sem se eel meseo dni bal stopiti $ez prag: — Pride, sem si ■telil, in me osramoti. In zato sem jo začel pretepati od sama W " ' • "Zakaj si jo tepel! Boke zve-zaA, jezika ne zavežeš! Preveč tepsti tudi ni dobro. Kaznuj jrt, pouči jo, pa tudi prijazen fcedi z njo. Zato je žena pri •Likov je molčal nekaj časa. "Zalilo me je," izpregovori "pa sem se navadil tako: ■tkateri dan sem jo tepel od jutra do večera, da je težko vstajala in komaj hodila Če je ni-nb tepel, mi je bilo kar dolg-Im. Včasih je sedela pri oknu, glodala ven, molčala in jokala. Jokala je skoraj neprestano, flhij se mi je smilila, a tepel sem jo Vendarle. Moja mati me je čaotikrat oštevala zaradi nje:— Podla duša si, mi je govorila, ieMj ti — Ubijem jo! sem ri-M jaz- Naj se mi nihče ne predrzne črhniti; saj ste me o-fifloili z goljufijo! Najprej se je prišel stari Aakadim sam potegnit zanjo: — Ti, pravi, saj nisi bogsiga-veii kakšen gospod, da ti človek ne bi mogel do živega; se bo že našla gosposka zate! Nato ga ni bilo več. Marija Ste ponovna je postala čisto ponižam. Enkrat je prišla in me prosila s solzami v očeh: — Nadlegovat sem te prišla, Ivan Sem-joaiČ; nadlega ni velika, a presojo je tem večja. Daj nam živeti srečno, pravi in se prikla-aja pred menoj, pomiri se, odpusti ji! Najino hčerko so obre-kovali hudobni ljudje; sam. veš, 4a si jo dobil pošteno v svojo kilo... Do tal se priklanja in jode. Jaz pa se postavim pred ifo: — Se poslušati vas ne maram! Zdaj delam z vami vsemi, kar sam hočem, in zdaj se ^ploh ne morem več premagati; MHjka Morozov, pravim, pa je moj tovariš in nojboljši prijn- Rut • • "Torej sta ga zopet poganjalo skupaj T" 4