Poštarina pIaćBll„ „ „ BZJaSa Broj 12. U Zagrebu. 20. marta 1936. Pojedin? broj stoji dinara 150 UREDNIŠTVO I UPRAVA ZAGREB MASARYKOVA ULICA 28a Telefon broj 67-80 UREDNIŠTVO IN UPRAVA za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva cesta 4a gjASULO,SAVEZA JUGOSIOVENSKIIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE NOV UDAREC ZA NAŠEGA KMETA V JULIJSKI KRAJINI VINO NAŠEGA KMETA BO NADOMEŠČALO BENCIN LJUDI V ISTRI JEDU TRAVU a prefekt Cimoroni nared ju je strogu rekviziciju žita je udar tein nujši, ker niso do danes radi splošne gospodarske krize utegnili prodati niti manjšega dela svojega pridelka, tako da se jim bo določila množina vina, ki jo morajo odstopiti, po celotnem pridelku. Poljedelski minister ni še odmeril, koliki del vinske zaloge se mora odstopiti za destilacijo. Vsa; v uradnem listu ni bila še razglašena taka naredba. Toda splošno znano je že, da bo vlada zahtevala petino (20%) vinske zaloge in da bo plačala liter vina, ki ima predpisani odstotek alkohola, največ po 30 centezimov. Zanimivo je tudi da bodo prijave kontrolirali na njihovo verodostojnost podeštat skupno s krajevnim organom fašistične stranke. Tako je odredil poljedelski minister. Kaj pomeni taka določba za našega ubogega kmeta, nam je iz dolgoletne izkušnje predobro znano. Ne smemo se tedaj čuditi, da je naš kmet izgubil že vso vero in vsako upanje. Njemu je danes že skoro vseeno, kaj pride, da le nastane iz-prememba in sicer čimprej in da se reš> sedanjega pekla. NOVA ZVJERSKA OSUDA SPECIJALNOG TRIBUNALA PROF. GUJA OSUDJEN NA 15 GODINA ROBIJE U Rimu je ovih dana održana tajna rasprava pred Specijalnim tribunalom intelektualcima iz Kunea i Turina, koji su u maju prošle godine bili uhapšeni pod optužbom da pripadaju tajnom udruženju »Giustizia e Libertà«. Na toj raspravi je bio osudjen na 15 godina robije docent Tu-rinske politehnike 1 Vojne akademije prof. Ml c h e I e G i u a. Još se ne zna ništa za sudbinu ostalih optuženih u tom procesu. Medju tima se nalaze advokat Foa, pisac 1 profesor Monti, muzički kritičar dr. Mila, dr. Perell • njegov otac. Nove žrtve slovenskih fantov v Afriki Trst, marca 1936. lAgls). — v bojih pri Sire na severni abesinski fronti je padel artilerist JOSIP BOŽIĆ iz Vipave, ki je služil pri 18. regimenta. Pri Kare Amba pa je padel narednik-vodnik FRANC BAJT iz Ponikve pri Sv. Luciji. Padel je 27 februarja. Kakor običajno so potrtim staršem sporočili to vest z nemogočimi ceremonijami fašistični funkcionarji. Padel je tudi IVAN VITEK, Istran, star 23 let, doma iy Krnice. Slnžil Je v diviziji »28 oktobra«. Nadaljujejo se še dalje komemoracije po raznih fašističnih organizacijah za padlim VIKTORJEM COLJO in VALENTINOM HABE-TOM. SITUACIJA NA FRONTU I DIPLOMACIJI Treba priznati, kod mnogih je pokolebano ono prvotno uvjerenje, da će rat u Abesiniji svršiti onako kako bi bilo pravedno da svrši. Mnoge stvari uplivišu na posmatrače i zbunjuju čak i one, koji su bolje upućeni, a pogotovo one, koji prate samo površno. Unosi zabunu u duhove i ono što se dogadja u vezi sa zabranom petroleja, a pogotovo dvije tri posljednje pobjede Talijana na sjevernom i južnom frontu. Naročito ono što se dogodilo u Enderti, kod Amba Aradama i oko Amba Alagije izazivlje sumnju u konačan otpor Abesinaca i slutnju u svršetak, koji ne bi bio drag. Naročito, ako se dan za danom moraju čitati u dnevnoj štampi izvještaji o ratu, koji su u posljednje vrijeme u 90 posto po prostoru, koji u novinama zauzimaju, iz talijanskog izvora. Moramo znati, da je talijanska agencija Stefani u novije vrije-ne razvila jednu golemu aktivnost, da suzbije nepovoljnu britansku informacionu službu. Nadalje britanska agencija Reuter nalazi se u izvjesnoj rezervi već čitava Iva mjeseca, bit će iz samih komercijalnih razloga. A velik je gubitak za isprav-'u nformacionu službu i to što je njemač-ij štampa iz taktičkih razloga prije krše-ija Lokarnskog pakta, kad se radilo o >r dobivanju Italije za tu akciju, obustavila ,elik dio svojih objektivnih izvještaja iz \iiesintje. Francuzi su uvijek nastojali, da ..tvari prikazuju onako, kako to godi Mus-- ž-T ju. Utjecaj - je -jednostrane. iendeucijo-' t- štampe danas, dakle, očito u korist 1 i je. Svijetu se takvim informacijama > sta sugeriše neka snaga Italije i skora katastrofa Abesinije. Ali i onda, kad se uzme u obzir, da je i Enderti i kod Amba Alagija Italija nešto postigla, treba na to gledati objektivno Ne treba se puštati pesimističkim impresijama, nego računati: u pet mjeseci rata Italija je uspjela da prodre u Abesiniju samih 120 km i za to je vrijeme, za tako ■nali teritorij izgubila ne samo mnogo ljudskih života (samo avijatičara je poginulo lo sada oko 501), nego je utrošila i goleme svote novaca. Pariški »Temps« je iznio u jednom izvještaju iz Rima, da je samo za izvanredne troškove zbog rata od juna 1935 do marta izdano 6 miliardi i četvrt! Ovaj rat po objektivnom računu stoji oko jedne miljarde i pol do 2 miljarde svaki mjesec! A do Adis Abebe ima još 20 Amba Aradama sa sjevera i isto toliko s juga. To je stvarnost, a drugo su sve fraze, kao Što je fraza i ono što je bio najavio Mussolini novembra 1935 u jednom svom slavnom govoru, da će naime 6 februara 1936 biti u Adis Abebi. Taj je datum odavna već prošao, ali Adis Abeba nije vidjela Dučea! 1 sigurno ga neće tako skoro vidjeti ma da Talijani žele na svaki način da uvjere svijet, da nema više ni Muluge-tine, ni Rasine, ni Sejumove vojske... Ali kako to, da uza sve to što su te vojske »uništene« Badoglio ne može da dodje do iezera Ašangi? Kako to, da se još uvijek napreduje brzinom od jedan kilometar na dan? (Doista, okruglo jedan km na dan!) i kako to, da je ponovno Badoglio morao laviti pad dva, tri talijanska avijona, pa čak je i u Ženevu poslana nota, kojom se Protestira, da su Abesinci prodrli na eritrejski teritorij i masakrirali radnike, koji »vrše djelo civilizacije« gradeći ratne ceste? Znači, da su Abesinci još uvijek živi I da se bore. U najmanju ruku to. A sezo-na kiša je blizu ... Druga strana situacije — diplomatska Izgleda u ovom času takodjer prilično po-voljna za Italiju. Treba vidjeti da li ie tako. U stvari embarga na petrolej doista °vih dana ne može doći do nikakvih zaključaka, jer je čitav taj kompleks, s ko-Jhn se je morala Ženeva da bavi, gurnut Trst, marca 1936 — V uradnem listu »Gazzetta Ufficiale« od 1. februarja t. 1. je bil objavljan kraljevi dekret zakon od 9. januarja 1936, štev. 81, ki pomeni zopet hud udarec za naše itak že gospodarsko povsem uničene kmetovalce v Julijski Krajini. Po tem zakonu, ki ga je minister za poljedelstvo in gozdarstvo že predložil senatu za pretvorbo v zakon, bodo morali vsi vinogradniki odstopiti sorazmeren del vinskega pridelka iz leta 1935 za destilacijo v špirit. Dasi je vsakemu otroku jasno, da hoče fašistična vlada na ta način vsaj delo nadomeščati bencin, čigar uvoz utegnejo poostrene sankcije docela onemogočiti, ki ga pa tudi drugače sedaj Italija le z največjo težavo plačuje, je fašistična vlada utemeljila tii ukrep z navidezno veliko skrbjo za vmograde, češ da izredni vinski pridelek iz leta 1935 zahteva »nujno in absolutno rešitev«. Ker je vina preveč za domačo rabo, ga je treba pač destilirati v špirit. Vlada je tako iz potrebe znala napraviti čednost: Pod pretvezo, da skrbi za dobrobit kmeta, mu kratkomalo ukrade njegov vinski pridelek da se tako u pozadinu Hitlerovim udarom po Lokarn-skom paktu i ulaskom njemačke vojske u Ranjsku demiiitarizovanu zonu. Hitlerov otkaz Locarnskog pakta velik jo dogodjaj, kakvog nije bilo odavno. Napetost u medjunarodnom životu nije nikad bila veća, nego što je upravo ovih dana i nije ni čudo, da je interes čitavog svijeta svraćen s Abesinije na francusko-njemački sukob zbog Locarna i Rajnske zone. Tu su mogućnosti za veliki evropski rat. Treba željeti, da do rata ne dodje, ali rat nije isključen. Zbog upornosti s jedne strane, a nepopustljivosti s druge strane, Njemačka i Francuska danas stoje jedna protiv druge u odnosu kakvog nije nikada bilo. Treba najprije istaći, da do svega toga ne bi bilo došlo, da nije Mussolini poveo rat u Abesiniji. Kad ne bi bilo afričkog rata ne samo da ne bi bilo u svijetu onog opadanja medjunarodnog morala i općeg 'rušenja nekog reda, nego bi 1 u konkretnim odnosima izmedju velikih sila na zapadu Evrope bila brana za ovakve opasne eksperimente. I zato se s pravom može reći, da je u abesinskem ratu početak onoga što se dogadja izmedju Francuske i Njemačke. Ma da je indirektni krivac za sve to — Mussolini ipak momentano aprofitira od toga stanja. Ženeva nema ovih dana vre- deloma obvaruje pred učinki sankcij. Vpra-;šanje pa je, kako bo to prenesel vinogradnik, zlasti naš vinogradnik v Brdih, v Vipavi, na Krasu in v Istri. Poljedjelski minister Rossoni je že 3. februarja določil termin za prijavo vinskih zalog. Rok je bil •izredno kratek, kajti v teku enega tedna !po objavi, namreč najkasneje do 10. febru-larja so morali vinogradniki prijaviti rano-'žino vina na posebnih formularjih. Ker je bil rok vendar prekratek, ga je minister podaljšal do 16. februarja. Od prijave so bili oproščeni samo oni, ki imajo manj kakor deset hektolitrov. Drugi smejo po naknadni interpretaciji, ki pa je izšla šele 12. februarja, ko so naši kmetje že oddali svoje prijave, odšteti za vsakega družinskega člana po en hektoliter. Kdor ni v določenem roku predložil prijave ali je dal napačne podatke, se bo kaznoval z globo do 3000 lir. Še večja kažem je previdjena za one, ki so sicer pravilno prijavili vinsko zalogo, a bi se kakorkoli skušali odtegniti obvezni odstopitvi določene množine vina, namreč globa do 500 lir in zapor do šest mesecev. Za naše vinogradnike ponovno prijavi sve žito. Stavljeno je u dužnost vlastima da to provedu, jer prvi popis da nije dao dovoljan rezultat. Protiv onih koji sakriju žito poduzet će se najstrože mjere (»severissimi provedimenti« stoji u proglasu). Kako je ta naredba stroga vidi se i iz zadnje tačke u kojoj se vidi kome sve se stavlja u dužnost da popisuje i kontrolira popis i rekviziciju žita. Šaljemo vam to u prepisu: 7. I Podesta e Commissari Prefittizi dei comuni della Provincia, i Segretari politici dei Fasci, gli Ufficiali e gli agenti della Forza pubblica sono incaricati dell’esecuzione della presente ordinanza, ciascuno per la parte che lo riguarda. Kto, dok narod jede travu, fašističke vlasti mu prijete globom i zatvorom ako ne preda žito za rat. medju Slavenima pod Italijom Gimnaziju je svršio u Subotici, a zatim studirao filozofiju u Zagrebu. Prije dvije godine talijanska vlada dala mu je stipendiju za nastavak filozofskih studija na rimskom sveučilištu. Kada je izbio rat ova stipendija je Kopunoviću oduzeta, ali je pučka kasina u Subotici votirala svotu od 10.000 dinara da Ko-punović može završiti nauke. Prošle jeseni Kopunović je otišao u Rim da dovrši svoje nauke. Student Kopunović bio je vrlo trijezan i inteligentan mladić (»Obzor« 17 III) mena, da se bavi Abesinijom i zabranom petroleja. Važnije je ono drugo. Velika Britanija ne može da se koncentrira na Abesiniju, ona mora da posreduje izmedju Francuske i Njemačke i da spasava mir, a na koncu i da spasava nešto od Locarnskog pakta, koji je i njoj bio koristan. Odbor trinaestorice, koji forsira izmirenje izmedju Italije i Abesinije nemože da nastavi s radom, ma da je Negus javio, da bi bio voljan pregovarati o miru bez koncesija i ma da je i Mussolini izjavio, da je u principu za mirovne pregovore, razumije se, uz veće koncesije. 1 tako dok se vodi bitka za Locamo abesinska stvar ostaje u pozadini, a Mussolini se smatra jačim i sigurnijim. Mussolini je u ovom momentu u povoljnom diplomatskom položaju i zato, jer je Italija takodjer potpisnica Locarnskog pakta, pa je njezino držanje prama dogodjaji-ma, koji se razvijaju vrlo važno. Mussolini je medjutim počeo odmah od prvog dana da nastupa s rezervom, to jest nije se opredijelio niti za Francusku niti za Njemačku. Sumnja se u njega, da je u dogovoru s Njemačkom i to mu dobro dolazi za ucjenjivanje Pariza i Londona. On se nudi Velikoj Britaniji i Francuskoj da će im pomoći, ali za plaću mu moraju dati slo- bodne ruko u Abesiniji i odmah ukinuti sankcije. Ako mi to ne date — poručuje na zgodan način Mussolini — nije mi stalo do Locarna i poduprijet ću Njemačku! Francuzi su izgleda s velikom simpatijom primili ove Mussolinijeve sugestije i oni bi bili odmah za ukidanje sankcija protiv Italije, samo da je Italija s njima protiv Njemačke. Ali Velika Britanija ne pokazuje ipak još nikakve volje, da udovolji Mussoliniju i izgleda, da od svega toga neće biti ništa. Moglo bi se čak dogoditi, da sve svrši vrlo nepovoljno za Italiju. Ako ne dodje do izmirenja izmedju Francuske i Njemačke i ako se budu morale protiv Njemačke primijeniti privredne ili vojničke sankcije, onda je isključeno, da će se ukinuti sankcije protiv Italije. Ako pak dodje do sporazuma izmedju Francuske, Njemačke i Velike Britanije, pa se sukob izgladi, onda će pogotovo moći i Društvo naroda, pojačano 3 Njemačkom, koja bi se vratila u Ženevu, a i sama Velika Britanija da nastupi energičnije protiv abesinskog rata. Italija, dakle, samo momentano uživa u ovoj evropskoj zamućenosti. A kako će sve to svršiti još se ne može točno predvidjeti, ali može se slutiti, da će ideja me-djunarodne pravde ipak pobijediti. (***) Pazin, marta 1936. — Ovdje kod nas vlada velika glad. Niti stari ljudi ne pamte da je ikada narod bio u ovolikoj bijedi. Na pazinskom trgu može se dobiti kola seljačkih drva za 10 lira. Po selima je po svim livadama trava, kao radić, žutinica, sunašce, pobrana. Ljudi iz Grimalde, Grdog sela, Kašćerge idu čak u »Valu« (pritok Mirne) da beru tu travu za jelo, a tako isto je i u Be-ramskoj vali sve poplavljeno od žena i djece iz okolišnih mjesta. Svi oni traže i beru travu za jelo, jer jedino to narodu preostaje, budući da novaca nema, a u gradu se ne može ništa dobiti na dug. Medjutim je istarski prefekt Cimoroni izdao 11 o. mj. strogu naredbu o ponovnom popisu i rekviziciji žita u ratne svrhe. Taj dekret je oblijepljen po svim selima i u njemu se naredjuje da se U RIMU JE UHAPŠEN STUDENT IZ SUBOTICE navodno radi širenja letaka Subotica, 17 ožujka. Jutros se ovdje prenijela vijest u gradu da su talijanske vlasti uapsile Antuna Kopunov i ć a, studenta filozofije na rimskom sveučilištu, koji je rodom iz Subotice. Prema dobivenim informacijama, njegovo uapšenje je motivirano time, što je navodno medju Slovenima širio slavensku misao i odvraćao Slovence i Hrvate da idu u rat protiv Abesinije. Prilikom premetačine policijske vlasti su navodno našle propagandistički materijal za tamošnje slovensko stanovništvo. «“p™ I FAŠISTIČNI „DOPOLAVORO" PRI NAS NE USPEVA Primili smo ovaj letak, kojim se američki Jugosloveni pozivaju na veliku skupštinu, koju priredjuje Udruže-1 Trst, marca 1936. — (Agis.) — O nje za obranu Jugoslovena pod Itali- ustanavljanju fašističnih organizacij jom. Letak je hrvatski i slovenski na | »dopolavora« je italijansko časopisje drugoj strani. svojčas veliko pisalo. V to organizacijo * je fašizem vpletel vse svoje upanje, za- to jo je tudi forsiral v prav vsako, pa še tako malo vasico. Fašistični zaupniki JAVNU SKUPŠTINU so po naših vaseh silili v ljudstvo z PLESI SO NA DEŽELI ODPADLI IN »DOPOLAVORO« NI POTREBEN VEČ Poziv na veliku dne 29. marča 1936 Udruženje za obranu Jugoslovena osnovano sa le pri tem ostalo. Drugod, ziasti kjer je kaj priseljencev, je organizacija v za- strane hrvatskih slove n- ?etku imela več uspehov, zlasti še zato, skih i srpskihU društava newvorSkoea ker 80 v Prostorih »dopolavora« ob ne-okruga sT ciliem^^a stvorMedirfsUrerd cieliah praznikih prirejali plese, med front našeea niroda koli će svim ris- tem ko 3e ta zabava P° deželi že čisto položivim sredstvima poraditi da izvoj- vorn^nh dolinski :p<^PSla,~ šti čovječja i gradjanska prava našoj rPeVal ' ' > °db0r' u Italiji zarobljenoj i zlostavljenoj nik dollnskega fas^a Jerc°g. doma iz braći. Govoriti če, medju ostalima, Anton Gerlach, Frank Kerže, Ivan Krešić, Ivan Mladineo, Rainer F. Hlacha, pretsjedatelj. Arlington Hall (Poljski Narodni Dom) 19 St. Marks Place, N. Y. C. Dvorana se nalazi izmed ju 2ge i 3če Ave-nues, blizu 8th Street, Manhattan. Ulaz besplatan. Izvršni odbor »Udruženja za Obranu Jugoslovena u Italiji«: Ilija Bratina, pretsj., Anton Gerlach, potpr., Mary Vi-došić, taj., Leo Zakrajšek, blag.; članovi: Josip Antončič, Tomo čuča, Rainer F. Hlacha, Harry M. Justiz, Frank Kerže, Ivan Mladineo, Josip Sišeta i Josip Tafra. Adresa Udruženja: Boom 526, 156 Fifth Avenue, New York City. TALIJANSKI OFICIRI U AFRICI SU NEZADOVOLJNI Iz pisma našeg vojnika kod Makale. Primili smo ovo pismo jednog našeg mladića iz Abesinije. Pismo je prije talijanskoga napredovanja kod Amba Aradama i Amba Alagija, ali je karakteri stično i za današnju situaciju. Dragi prijatelj, bojim se da se nećemo videti nikada več. Ja se sada nahajam blizu Makale. Bo dan ki borno vsi pokošeni od črnih. Pred koji dan smo šli 10 kilometrov naprej, ali bomo isto tako gotovo tudi nazaj... Nahajamo se v nekih gozdih. Ima puno veli- Krogelj je kupil v Dolini staro gostilno, poslopje je podrl in sezidal novo. Nalašč za »dopolavoro« je uredil v novem poslopju veliko, lepo in parketirano dvorano. Vse poslopje ga je stalo nad 60.000 lir. Kljub vsem privilegijem pa danas oddaja bufet »dopolavora«, katerega je do sedaj vodil v lastni režiji, v najem. V »dopolavoro« zahaja sama mladina, kajti tu je svobodna, ni nadzirana, lahko pleše kadar in kolikor časa se ji zljubi. Odrasli, zlasti pa starejši domačini, tudi če si od časa do časa privoščijo kak kozarček vina, ne zahajajo v »dopolavoro« ker, kakor hitro jih vidi tu kak javen funkcionar jim takoj predbaciva, da za popivanje imajo, med tem ko se pritožujejo in nočejo plačevati javnih dajatev. Vendar je tudi za organiziranje »dopolavora« določeno najmanjše število elanov, in sicer 120. Ce ne dosega članstvo tega števila, potem organizacija ne more obstojati. Zato n. pr. v Boljuncu niso mogli ustanoviti te fašistične ustanove kljub vsemu forsiranju, ker niso mogli zbrati dovolj članov. Pa tudi marsikje drugod je bil ves trud fašistov zaman; kjer se po uspeli in postavili organizacijo na noge, ta počasi pesa in propada. Pametnega itak ni ničesar nudila in ni imela namena nu-diti. Sedaj jih še udruženje autorjev tir j a za plačilo takse in tako bodo počasi morali prenehati tudi s plesi. Ko ga zgine ta edina privlačnost, potem bo zapisan propasti sleherni »dopolavoro« v naših krajih. PASOVANJE KORČULANSKIH „IREDENTISTA" NA LASTOVU Poslužmk Bernardi i tumač Pe ručić složno ucjenjuju naše ljude doka, dok je on tumač, ne može da na škodi Bernardi-u, jer če on več da te is kaze znati da prevodi. — Političke vlasti uložile ju sve sile, da toga Bernardia spase. Zato su neki svjedoci bili pozvani od Segretario politico, gdje im se prijetilo v slučaju, ako bi svjedočili protiv Bernardi-a Taj dotepenac Bernardi uspijeva da pokriva svoje grijehe, jer da mu je navodno. kao nacionalnom mučeniku, sve propalo na Korčuli. — Govori se po mjestu, da je on prigodom mjerenja čestica po mjeraču Medin neopravdano od naroda utjerao na hiljade i hiljade lira uzimajući za najmanje radove za uredovnih satova siromašnim seljacima po 50 lira. — J. H. Lastovo, marta 1936. — Poslije smrti pok. Dimitri neki doseljeni Korčula-ni uzeli su na našem otoku za zadaću, da čine svakojake nepravde našem narodu. Tako izbjeglica Bernardi Gabro, poslušnik suda, trguje sa tavolarom i pozajmljuje od neupućenih ljudi pare, što je dalo povoda, da je protiv njega podignuto nekoliko kaznenih prijava, a'i se sa istragom protiv njega oteže, pak izgleda da će biti mjesto njega kažnjeni oni. koji su te prijave zbog niegovih protuzakonitosti podigli. Pored spomenutog Bernardi-a sudski ključar Perucci (Perući ć) Ante vrši ulogu tumača na sudu, te se on ne ženira, da javno govori, kako niko od svje- Rejec Anton iz Lomov obsojen pred goriškim sodiščem na dve leti zapora in 20.000 lir denarni kazni Gorica, marca 1936. — (Agis). — V znani in obširni črnovrški aferi, ki se je 20. januarja t. 1. zaključila v Rimu pred posebnim sodiščem, kot je naš list v svoji zadnji številki že poročal, je bil takoj ob začetku preiskave aretiran tudi Anton Rejc, 25 let star, doma iz Lomov pri Črnem vrhu in nečak težko obsojenega Pivka. Vendar pa, ker mu oblasti niso mogle prav ničesar dokih zverini. Ravno sedaj pred nekoliko | kazati, je bil spuščen takoj po zasliša' dnevi su šli nekoliko od naših vojakov proč od kompanije, ali se nisu več vračali, su ih gotovo zverine rastrgale ali noži razrezali, zakaj ih se najde dosti krat u kakem grmovju sve razrezane i razmesarjene. Dalje ti javljam da od kad sem šel iz Italije nisem spal na slami ni na suhem, več samo na zemlji, a i hrane primanjkuje, pa smo lačni. Dobivamo jest jenkrat na dan, pa smo vsi propali. Evropu se ne nadamo več videti. nju. V torek 3. t. m. pa je bil pred goriškim sodiščem, češ, da je iz političnih razlogov zbežal čez mejo obsojen v kon- tumaciji na dve leti zapora in 20.000 lir denarne kazni. t — IVAN ŽELE IZ MATENJE VASI je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 7.500 lir radi tihotapstva konj in zoper stavljanja javnim organom. * — Goriško sodišče je obsodilo na 150 lir pogojno 50-letno Ivano Nanut, češ, da je ovirala sina prihajati k predvoja-škim vajam. Zagonetna smrt Štefana Božiča OSUMLJENEGA VLOMA V ŠOLO NA GOZDU Gorica, marca 1936. — (Agis). — Cola poročajo, da so našli v neki Prošlo ml je 7 meseci od kar sem že f.rapi Kpžne gore truplo mlajšega mo- tukaj v tej Afriki, ali vsaki dan Je sve slabše. Tudi med oficiri vlada velika nevolja. So tudi oni jezni, jezni sami na se iz na vse. Komaj pred dveml meseci sem izvedel kje si in s kakim vzrokom sl sedaj tam. Oh srečen si ti ki ti je Bog pokazal pravo pot in pot sreče. Mogoče ako bi ti bil še dol bi se tukaj nahajala skupaj... Boljše za te. Tvoj nesrečni prijatelj X škega. Po ugotovitvi so dognali, da je mrlič istoveten z 27 letnim Stefanom Božičem iz Gozda pri Colu, ki je že pred časom izginul brez vsakega sledu. Bil je skupno z očetom in bratoma ter nekaterimi drugimi vaščani osumljen vloma v šolo na Gozdu, kot smo to že poročali v prejšnji številki našega lista. V zvezi s tem so se razširile po okolici najrazličnejše vesti, vendar pa zagonetka o smrti nesrečnega mladeniča še m pojasnjena. Vojak, doma iz Bovškega, ] piše Iz Abesinije Bove, marca 1936. — (Agis) — Iz abesinske fronte se je pred kratkim oglasil domač fant s pismom, katero, I javil kot prostovoljec v. med3 drugim"1 bil° cenzurlran0 ln pravl | Časopisi pravijo, da je »Blagor Vam, ki ne veste, kaj je tam''eHÌIpcKHnm^atirat;e Vi Za I pridružil tovarišem, ki ustvarjajo preko tam daleč , doma, Je napram našemu ^sokih barbarskih’ovir veliko CENTURION GRAZIOLI POSTAL FEDERALNI VICESEKRETAR Federalni tajnik Carlo Perusino odšel v Afriko — Soori v fašistični stranki — Proslulega Graziolija pot navzgor do Tržiča. Poslovil se Trst, 16. marca 1936. (Agis). — Federalni tajnik dr. Carlo Perusino, ki je izredno mlad takoj po univerzitetni študiji našel v fašisitični stranki najlepšo pot za svojo častihlepno naravo, se je vzh. Afriko, pred nekaj meseci prosil za privilegij duceja, da bi oblekel vojaško uniformo in bi se s tem trpljenju blaženost. Nahajam se v prvi) liniji, kjer preživljam groze, kakršnih [ To milost mu Italijo, je duce naklonil. S tem Vi niti sanjati ne morete: Ko vdari gra- pa je nastal v fašistični stranki na Tr-nata med nas, pleše po zraku zemlja, žaškem in njegovem vodstvu problem mešana z deli človeških teles. Kriki ranjenih in pobesnelih vojakov spravijo vse ob pamet; pomoči in rešitve pa ni od nikoder. Kolikokrat sem želel, da bi vdarilo tudi vame, da bi bilo že konec tega pekla. Hrane dobimo toliko, da komaj gazimo, žeja je še hujša, vode nič, sonce pa žge neusmiljeno. Drugih tropičnih nadlog am niti ne omenjam, ker tako nimate pojma o njih. Prosim, pišite ml, kdaj bo konec tega gorja, ml ne vemo popolnoma nič. Saj tudi vol ne ve, zakaj ga peljejo v klavnico. Dolgo sem molčal o teh mukah, a zdaj mi je vse eno, tudi če me ustrelijo, ker pišem, kar ne smem'. Prosim povejte drugim, ki bodo še prišli za nami na vrsto, da naj si vsak pomaga, da se izogne tukajšnji grozi. Prosim, pišite mi tolažilno besedo, če sc zgodi čudež, da ne podležem. Oh, nikoli več ne bom videl slovenske zemlje!«... nadomestitve tega moža. Rešitev in obvestilo za javnost, ki ga je izdala stranka, je izredno kratko in se glasi: Odsotnega federalnega tajnika bo nadomeščal Emilio Grazioli, ki postane federalni podtajnik mesto odv. Riccarda-Wondricha.. Biviši podtajnik Wondrich je bil na tem mestu šest let, ter mu je sedaj namenjeno drugo mesto. Vsekakor pa s tem poročilom stranke o izpremem-bah, zadeva ni popolnoma razčiščena in vsi vidijo v tem rezultat sporov, ki so se dolgo vodili med posameznimi osebami. Izkoristili so pač ugodno priliko odsotnosti glavnega tajnika, časopisje poroča seveda o tem dejanju glavnega tajnika z velikanskim navdušenjem in ceremonij od obhodu ni bilo ne konca ne kraja. Na kolodvoru ga je pozdravila skupina fašistov, mladi fašisti s fanfaro, univerzitetna fašistična grupa, žene, Dalmatinci in uniformirani. Glavno kolonij alnega inf anteri j .skega kapetana1 V govoru je bilo izrečeno: Combatti molto, vinci sempre! Z odhodom tajnika se je dvignil naglo zopet za eno stopnjo prosluli sežan ski cpnturij on in federalni inspektor stranke Emilio Grazioli, časopisje ga pozdravlja in pravi: Posebno živ po- zdrav velja tov. Grazioli ju, katerega zvestoba in navdušenje sta že sami zase dovoljno poroštvo za plodovito delo iz izvršenje dučejevih ukazov. Istočasno skoro se je prijavil tudi reški federalni tajnik Artur de Meichs-ner za prostovoljca za Afriko v činu artilerijskega poročnika. Tako je postalo to prostovoljno prijavljanje fašističnih oblastnikov že nekako sumljivo in zgleda, da se morajo morda tudi neprostovoljno, za vzgled drugim, podati na za njih popolnoma nevarno pot. — Tršćanski biskup Fogar je poslao ba-iilama iz Pazina 100 lira. Uz to je poslao i pismo vodji balila u kojem kaže da voli mlade balile. Biskup Fogar je medjutim poslao taj prilog od 100 lira na specijalnu molbu koju mu je uputila O. N. B. iz Pazina još 1 februara. — U Manama su osnovali fašio. Bila je navodno, velika svečanost kojoj da su pri-’ sustvovaii i mladi fašisti iz Zejana. — Talijanski avioni letjeli su nad Adls «i«., i« .— Abcbom ali nisu bacali bombe, već su vr spremstvo najvisjih glav je šlo z njim gj]j fotografske snimke DIVLJAČKA FAŠISTIČKA PEDAGOGIJA Talijanska vlada objavljuje svijetu da ona ima misiju da civilizira Abesiniju. S tim razlogom je fašistička vlada uspjela da sainteresnje neke desničarske krugove, a naročito katoličku crkvu. Da se vidi kako fašizam shvaća evropsku civilizaciju i na koji način misli da civilizira Afriku i da nametne tu svoju »rimsku kulturu« « ostaloj Evropi, pariška »Giustizia e Liberta« eh Ura pisanje turinske »Gazzetta del Popolo«. V tom izvještaju se opisuje kako ie fašizam inscenirao pravu bitku mladih fašista, balila i sinova vučice (djeco od 3 do 16 godina) kod Turim. U toj bitci su učestvovali avijoni, tankovi i pucalo se pravim puškama, a s jednog brda su promatrali tu »bitku« učitelji i profesori te diece • $ oduševljenjem su se izražavali o »junaštvu i borbenosti« mladih fašista Taj izvještaj bi mogao da pročita delegat Italije kod Društva naroda. Time bi ioš jaše mogao da podupre tezu o potrebi da fa šistićka Italija civilizira Abesinim Bliža se praznik uhanov, srebrnih žlic itd. Trst, marta 1936 (Agis') ranje in izsiljevanje prstanov ni dragega Presega v zadnjem rnst, ie im jJJje v strahu znašajo vse, da mam te pred kar'lTh 7 P10hraH iim k"<"^ rse, kar ]e ka] vrednega. Kakor Sparno k nekega pisma, se bliža praznik in »balunha« uhanov srebrnih žlic. itd. naiboh ar,n,v „a da je praznik mizerije. V Pulju so delili prstane iz iekla Pulj, marca 1936 (Ag,S) — h0 ra-seh hite pobirati če zadnje vrstam in druge siate ter srebrne predmete ,n ganski časopis, vneto porogajo vrani šajo imena vseh posamezmkor z „uredbo količine vrednosti, k, so if dal, (V,,.,,, ■n ^in0h Jeiltklh ln ?v,e!:an'h •■‘■rkvevih cen,„o ni]ah dele nazaj jeklene p, stane To se rr*i vedno v cerkvah. Značilen pr. govor, ki ga mons Angelo med drugim: Malo je dni v zgodovin; drugih nacij, bo bi žene prostovoljno darovale prstane aomovini in zgodovina jih ne beleii Vrnjene ste dobile prstane iz kovine, ki jo manj vredna, toda simbol novega prstana je večji. Dobile ste prstan dvojno blagoslovljen od Boga in domovine. Tako blagoslavljajo tatvine revnim istrskim m goričkim imam in možem, ki so TaTČ1 hraniti ’;n da so si lahko nabavil, za poroke^ zlate prstane. Dva veoma važna dogadjaja fašističke Italije rlS Arr-ai; N lesova0 pÌT0, 8U doniìeli i West da J» valin *n£kt le?eiia conU Viol stc ostoli nepovredjeni Punicom odvratnog atentata, za koji sam do- Tifi Sa duio1com indignacijom — Mus GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE PROTURATNA PROPAGANDA U TURINI) Genova, marta 1936. — Radnici iz Turina koji u Genovi čekaju odlazak za Afriku pričaju o velikoj propagandi protiv rata u Turinu i o velikom nezadovoljstvu naroda. 11 februara, pet dana prije nego su ti radnici otišli iz Turina, jednog jutra su svi zidovi osvanuli oblijepljeni plakatima protiv rata. Odmah su kamioni puni karabini-jera i agenata prolazili kroz grad. Drugi karabinjeri i agenti imali su pune ruke posla skidajući proturatne proglase. Još na podne toga dana moglo se u predgradjima čitati po zidovima te proglase. Sva policija je bila mobilizirana. Od 12 do 16 tog mjeseca policija je izvršila nekih četrdesetak hapšenja. Policija je čekala radnike pred tvornicama i vodila ih je ravno u zatvor. Patrulje karabinjera su u predgradjima zaustavljale i pretresale svakoga kog bi našle iza 8 sati na ulici. Na taj način su pohapsili velik broj antifašista, a mnoge od njih su postavili pred Konfinacijsku komisiju. Ovdje se te manifestacije protiv rata pripisuju komunistima, kojih da ima mnogo u Turinu. »L' informateur Italien«. PET RADNIKA POSTAVLJENO PRED SUD RADI TOGA ŠTO SU PROTESTIRALI PROTIV KRADJE NADNICA Turin, marta 1936. — Vijesti koje primamo iz svih tvornica najbolje nam pokazuju koju je svrhu imala militarizacija fabrika. Ćini se da je jedini cilj te militarizacije bio taj da se radnike preda na milost i nemilost gospodarima tvornica. Tako su u zadnje vrijeme opazili rad-nic tvornice Fiat da im prigodom isplate nedostaje u omotima po nekoliko srebrnih komada novca. Protestirali su, ali je pet radnika bilo uhapšeno i stavljeno pred Vojni sud, tobože radi »nepoštivanja i radi nepokoravanja starješinama«. Medju radnicima vlada veliko nezadovoljstvo. »L’ informateur italien«. STRAŠAN ŽIVOT U TALIJANSKIM KASARNAMA Turin, marta 1936. — Kasarne su bez straže. Ostali su samo dežurni, jer su vojnici poslati kućama na privremeni otpust, budući da ih nemaju čime hraniti. Vojnici su morali da idu u civilnim odijelima, jer vlada velika nestašica uniformi. Hrana je svakim danom sve slabija. Ima pojedinih jedinica koje ne dobivaju kruh, već galete. Meso je zamjenjeno komadićem salame ili komadićem sira. Pred nekoliko dana su aviatički odredi bili u Rimu razoružani i zadržani preko cijele sedmice u kasarni. Sva otsustva su bila povučena, a vojnici su morali pisma koja su pisali svojima da pokažu otvorena oficirima prije nego su ih poslali. »Giustizia e Libertà«. SPAŠAVANJE MUSSOLINIJA. Sigurno je da se u mnogim evropskim kancelarijama traži puta i načina kako bi se spasilo Mussolinija, ali niko od njih ne zna kako bi taj spas mogao da dodje, jer nijedan od tih pokušaja ne računa sa jednim faktorom koji će vrlo brzo doći na scenu, a to je: talijanski narod. Avanti. ZAŠTO SE ŠALJE KARABINIJERE U AFRIKU? Koncem mjeseca februara otputovali su iz Napulja u Afriku jaki odredi karabini-iera. Francuski »Pariš Midi« je izvjestio o odlasku 1500 karabinijera. Fašistički listovi nisu o tome ništa pisali. Zašto? Jer jedna naredba Ministarstva za štampu i propagandu od 25 februara glasi: Ne spominjati odlazak karabinijera n Istočnu Afriku. Karabinijere se šalje u Afriku da nadziru puškama i mitraljezima vojnike u prvim linijama, isto onako kao što je to bilo u svjetskom ratu. Odlazak karabinijera i naredba Ministarstva za štampu i propagandu su simptomatični. To dokazuje da je moral trupa na fronti vrlo nizak i da je bilo slučajeva pobune. »Giustizia e Libertà«. ŠPANJOLSKA TEK SADA PROVADJA SANKCIJE PROTIV ITALIJE Španjolski ministar vanjskih poslova uputio je raspis radi aplikacije paragrafa I i B koji se tiču izvoza oružja i municije u Italiju. Prema tome do danas, sigurno radi »zaboravnosti« ministra prošle reakcionarne vlade sankcije nisu bile primjenje-fe sa strane Španjolske, i ako je Španjolska bila k njima pristupila u Ženevi. L’ idea popolare REKVIZICIJA ŽITA Turin, marta. 1936. — Nove mjere je poduzela fašistička vlada pako bi mogla izdržati produženje rata i sankcija. Odredjeno je da se rekvirira sve žito, a da se ostavi seljacima samo 20 kg po osobi. Na mnogim mjestima grade se veliki fezervoari za benzin. U mnogim vinarskim Poduzećima (Ginzano, Ćora) rekvirirani su veliki sudovi koji služe za prepariranje vl-na i likera. Prefektima je postavljeno u dužnost da smjesta obavijeste vladu o svim kazališti-ltla. kinima i ostalim javnim zgradama na oiihovom teritoriju. Morali su da izvjeste Koliko ljudi bi moglo da se sklone u te *krade i da li je pod drven ili od cementa. Giustizia e Libertà OMLADINSKA KONFERENCIJA ZA MIR U BRUXELLES!! Naši bazovički i puljski mučenici simboli borbe protiv fašizma Bruxelles, marta 1936. U svečanoj dvorani Palače Akademija u Bru-xellesu održana je 29 februara i 2 marta Medjunarodna Omladinska Konferencija za mir. 316 delegata iz 25 zemalja zastupalo je mišljenje 12 milijuna omladinaca organizovanih u više od 300 organizacija i saveza. Prvo je zasi-jedanje otvoreno pozdravnim govorom senatora Henri Rolina (Belgija), pret-sjednika Svjetske Unije Društava za Ligu naroda. G. senator Rolin naglasio je u svome govoru: »Vi ćete u Vašem radu stvoriti odluke, koje će izvanredno mnogo pridonijeti očuvanju mira«. Konferencija, sazvana na inicijativu nekoliko vrlo uglednih svjetskih ličnosti kao što su Lord Cecil, Selma Lagerlof, Romain Rolland (oboje nosioci Nobelove nagrade) i Jacques Delahoche (pod-pretsjednik C. I. A. M. A. C.-a) imala je zadaću, da zauzme stav prema ak-tuelnim konfliktima u Africi i na Krajnjem Istoku, i da nadje djelotvorna sredstva koja će u budućnosti osigurati mir, koji je toliko potreban omladini i čitavom čovječanstvu. Konferencija je izabrala jedan Permanentni ured koji se sastoji od 24 članova, reprezentanata najvećih medju-narodnih organizacija i predstavnika »Medjunarodni komite za pomoć žr- tvama talijanskoga fašizma« izdao je tom prilikom jednu brošuru koja je bila dijeljena delegatima. U toj brošuri su opisana i ilustrirana fotografijama nasilja talijanskoga fašizma nad omladinom u Italiji, pa se tu spominju i naše žrtve u Julijskoj Krajini, a na posebnoj stranici je slika naših bazoviških i puljskih žrtava (gornja slika). Na konferenciji je jednoglasno izglasana ova REZOLUCIJA 12 milijuna omladinaca iz 23 zemlje, zastupanih na Medjunarodnoj konferenciji za mir koja je održana u Bru-xellesu u palači Akademija, 29 februara i 1 marta 1936. 1. Osudjuju napad talijanskoga režima na Abesiniju i traže integralnu primjenu privrednih sankcija, naročito onih koje se tiču materijala koji je potreban za vodjenje rata ističući istovremeno potpunu odanost talijanskome narodu. 2. Izjavljuju da nije dovoljno da se primjenjuju sankcije protiv napadača, nego je potrebno da se pruži i ekonomska i materijalna pomoć žrtvama napadača. 3. Smatra da nije dovoljno da se provodjenje sankcija prepusti samo vladama i v' ' —• Dans la Veneti* Julienne otait fusillé à Fola parče par le fasciame pour fa ire croire que ie Pcupie suit 1« « duo« 1ÌÌ: 4 ^ ^ mk Jedna stranica iz brošure »Au secours de la jeunesse italiennet, koja je bila razdijeljena delega tima konferencije nacionalnih delegacija. Tome je uredu bilo stavljeno u dužnost da izradi konkretni program rada za mir i za koor-donaciju svih zastupanih organizacija. Najznačajnije su izmedju ovih odluka i rezolucija one, koje najodlučnije osudjuju i odklanjaju rat kao sredstvo u riješavanju medjunarodnih spora, i koje traže pooštrenje i striktnu primjenu i kontrolu sankcija protiv začetnika rata u prvom redu protiv fašističke Italije. Omladina je sankcije prihvatila kao svoju vlastitu stvar i brigu, obećavajući istovremeno punu pomoć i pod-poru medjunarodnim mirovnim organizacijama, radu Društva Naroda koji ide u korist mira i politici miroljubivih država. U diskusijama u kojima su uzeli riječ brojni govornici najraznovrsnijih političkih i vjerskih grupa, pa i delegacija Jugoslavije koja se sastojala od 5 članova, najviše su zapaženi govori i referati kineskih i talijanskih delegata, nadalje predstavnika katoličkih organizacija i opozicionalnog dijela »Hitler Ju-gend«, te sjajni govor prof, Ruyssena (tajnika Svjetske Unije Društava za Ligu Naroda), koji je sa sijedim senato-1 * * * 5 6 rom La Fontaineom nosiocem Nobelove nagrade za mir, zauzimao stalno mjesto u prezidiju konferencije. pozivlje omladinu, organizacije 1 cje- lokupni narod sviju zemalja da kontro- lu i primjenu sankcija uzmu u svoje ruke i da spriječe svako izrabljivanje u imperijalističke svrhe. (U 4 točki se govori o dogadjajima na Krajnjem Istoku i osudjuje se japanski imperijalizam.) 5. Odlučuje da će poslati delegaciju Drutvu naroda, koja će predati ovu rezoluciju, i da će se pismeno obratiti svima organizacijama omladine i svim narodima. 6. Pozivlje omladinu čitavoga svijeta da se sastane, da bi raspravila praktičnu primjenu ovih zaključaka u pojedinim zemljama. * Za nas ima ta konferencija i posebno značenje još i radi toga što je zaslugom »Medjunarodnog komiteta za pomoć žrtvama talijanskoga fašizma« cijeli svijet ponovno upoznat sa progonima našega naroda pod Italijom i ponovno je svijet upozoren na naše žrtve. Naše puljske i bazoviške mučenike prisvojila je omladina cijeloga svijeta i oni su postali simbolom borbe protiv fašizma i rata. Uz mlade talijanske mučenike za slobodu, stoje tako i naši omladinci, koji su pali pod plotunima fašističke milicije, kao vjesnici borbe i konačne slobode. MALE VESTI — D’ Annunzio koji je već duže vremena bolestan, nalazi se navodno na samrti. * — Burgenlandski Hrvati dobili su konačno posebnog školskog nadzornika za svoje manjinske škole. * — Italija ponovno sondira teren na londonskom city» za zaključenje jednog većeg zajma, koji joj je potreban za plaćanje velikih dugova proisteklih od uvoza iz raznih zemalja koje nisu primjenile sankcije. * — Prema informacijama Jednog albanskog lista zaključen je izmedju Albanije i Italije jedan zajam od 40 milijuna zlatnih franaka. Za protuuslugu Albanija daje Italiji nove petrolejske koncesije i produžuje dosadašnje. Time Albanija postaje definitivno talijanska kolonija. * »Mussoliniju, Adis Abeba« pisalo je na nekoliko pisama koja su stigla iz Italije u abesinsku prijestolnicu. Abesinska pošta vratila je ova pisma u Italiju s primjedbom »adresat nepoznat«. 4« Talijanski troškovi rata iznose 18 milijardi lira godišnje. Na temelju ovlasti talijanske vlade za izdavanje daljnjih 1530 milijuna lira za pokriće troškova rata u Africi, prije kojih je već izdana jedna milijarda i kasnije 640 milijuna lira, može se izračunati, da Italija treba za rat mjesečno 1500 milijuna lira ili godišnje 18 milijarda lira. Ova svota odgovara u redovnom državnom budžetu strani prihoda odnosno rashoda. Tome još dolaze terećenja u savezu sa oružanjem, obrane od sankcija i pojačanim nastojanjima za autarkiju. * — Jedna grupa milanskih industrijalaca predložila je talijanskoj vladi da položi petrolejske cijevi iz luke Genove do Milana gdje bi se imala osnovati ogromna rafinerija, koja bi mogla preradjivati oko dva milijuna tona petroleuma u godini. * — Opasnost se ne nalazi u Italiji, već u fašizmu, piše madžarski »Uj Magyar-orszag«. S jednom liberalnom, eventualno socijalističkom ili komunističkom Italijom lakše bi se moglo sporazumjeti. Englezi su načisto s time. zaključuje taj madžarski list. * — Maršalu Badogliu nije moguće ostvariti nacrt, koji mu se uostalom neosnovano pripisuje, i koji se sastoji u tome, da osigura vezu k Diredauai izmedju armija Somalije i Tigreja Izlišno je o tome uopće govoriti priie kišne sezone. To piše francuski »Journal des Debats«. ♦ — Večkrat slišimo in čitamo o tem. koliko stane Italijo mesečno abesinska ekspedicija. V primerjavo naj navedemo sledeče: Libijska vojna, ki ie trajala nepolne, leto. je stala okoli 500 milijonov mesečno, pri tem seveda niso všteti dejstva. da je bila bližja, mnogo manjša, da ni bilo sankcij, da se ni poznalo na turističnem prometu, kar se je vse danes pridružilo abesinski ekspediciji. * — V 1. 1934 Je Italija uvozila 7.600 milijonov lir, v 1935. pa za okoli 4.500 milijonov. Izvoz iz Italije v nesankcijske države (Nemčija, Avstrija, Ogrska. Brazilija) znaša le 29.5% vsega izvoza. Tako ostane še okoli 3.000 milijonov uvoza, ki se ne d? kompenzirati z izvozom. Tudi to le posledica sankcij. * — V vzhodni Alrlki se po poročilih vedno bolj in bolj veča kriza prevoznih sredstev. Kamjoni in drugi tovorni avtomobili leže po nekaj tednih nerabni ob cestah. Pošiljati jih morajo vedno nove tudi že rabljene avtomobile. Mule ne prenesejo vsega, pa tudi kamele se nad 2.000 m visine ne morejo več uporabljati za transport. ♦ — Kritje italijanske lire je padlo do danes že zelo globoko in znaša le kakih 13% obtoka. Mesečno znašajo plačila v inozemstvo 480 milijonov zlat. lir. Od teh gre polovica za francosko banko. * — Rekverlrall so po nekaterih pokrajinah žito. Pustili so le 20 kg za osebo na mesec. Mnogo žita rabijo namreč ne le za prehrano, ampak tudi za produciranje raznih kemičnih vojnih prepararov. * — Fašistična poslanska zbornica je v zadnjem času zelo okrnjena. Zgubila je namreč 55 poslancev, ki so vsi šli »prostovoljno« v Afriko. O njih pa se nič ne čuje. Gotovo še ni nobenega doletela ni-kaka nesreča in še niso videli nobenega Abesinca ker bi sicer časopisi to prinašali na dolgo in široko z ilustracijami. ♦ — V Italiji se danes ne splača več boriti za odlikovanja in medalje. To so občutili tudi razni vplivni možje zlasti poslanci. Ti so do sedaj podarili nazaj domovini 1.850 medalj. Vsaka od njih tehta okoli 7 gr, kar znaša skupaj okoli 12 kg zlata. ♦ — Že delj časa pišejo in pozivajo fašistični časopisi mladeniče, da se javijo v vojaško letalsko službo. Rabijo namreč 1.500 pilotov in 4.200 ostalih moči. kot radiotelegrafistov. fotografov itd Pravijo, da to pomeni najbolj fašistično, najbolj briljantno rešitev naloge vojaka, kar bo tudi kasneje koristilo, kar je civilna avijacija v razvoju itd. NAŠA KULTURNA KRONIKA VIKTOR CAR-EMIN O' NIKOLI ŽICU U posljednjem broju »Mornara« napisao je Viktor Car-Emin slijedeće retke o Nikoli žicu povodom članka Nikole žica u »Jadranskom koledaru« o Lovranskim kvadernima. O profesoru Nikoli žicu malo se čuje, iako mu naročito mi Istrani dugujemo mnogo. Njegove geološke i antropogeografske studije o našoj Istri pobudile su veliku pažnju, svojim radom, pored toga je Nikola žic i kao nastavnik i kao školski nadzornik stekao sebi lijepo mjesto medju našim najboljim nacionalnim radnicima, dok mu veliku hvalu dugujemo 'i kao istraživaocu starih istarskih glagolskih listina, u koje je oštrinom svoga uma i znanja unesao već do sada mnogo svijetla. Tako se je i nedavno, u ovogodišnjem »Jadranskom koledaru« pozabavio takozvanim »lovranskim kvadernima«, zbirkom zapisa, sastavljenih izmed ju god. 1466 i 1628. U I svesci »Hrvatskih spomenika« (»Acta Croatica«) nalazi se oporuka lovranskoga župnika Rađena iz god. 1410. Počinje ovako: Va ime Kristovo amen. Ja Rađen va to vreme plovan v Lovrane učinih moi tištament v dobroi pameti va to vreme, kada to dobro moran učiniti dobrovol-no, hoću da je držano, ki bi to hotel rastvoriti budi pravda, ale ki od moie strani, budi proklet na svem svitu i na onom ocem i sinom i duhom svetim...« Oporuka se nastavlja lijepim jasnim čistim jezikom, u kome ima razmjerno vrlo malo tudjinske natruhe. Takvi su od prilike i zapisi, što nam ih je iznio i objasnio naš prof. žic. Jedan izmedju tih zapisa počinje ovako: »1549, meseca junlija na dni 28, kako pride Petar pridevkom Hala pred gospodina piovana i pred ostale popi, lovranske proseči, da bismo mu dali vinograd svetoga Križa na Vrutceh dolenjih i gorenjih«. Slijede uvjeti pod kojima se daje spomenuti vinograd u zakup i potom se zapis svršuje ovako: »I va to vreme biše častni redovnici najpervo gospodin Franu-lić, plovan lovranski, i poli njega ostali redovniki, gospodin Martin Skubić, gospodin Marko Berković, gospodin Marko Kremčić, gospodin Mikula Dižić, gospodin Matej Orbanić, gospodin Juri ša-fanić i gospodin Anton Sipač«. Sve su ovo bili popi glagolaši kapitula lovranskoga, koji je ukinut tek g. 1848. Ti su redovnici pisali samo našim jezikom, pa od svega srca žalimo, što su premnogi njihovi spisi otišli izgubljeni, jedni zbog nemara, drugi uslijed zlobe nesavjesnih naših narodnih protivnika iz novijeg doba. U »Jadranskom koledaru« gospodin Žic prikazao nam je samo prvi dio tih »lovranskih kvaderna«. Nadamo se, da će nam brzo iznijeti i drugi dio, koji sadržaje dragocjenih podataka iz onih davnih vremena. Ti će nam podaci vrlo dobro doći, kao što nam uopće dobro dolazi svaka stvarca, koja može da unese nešto svijetla u one davne dane našeg istarskog života, kad je izuzevši ona tri četiri čira na zapadnoj obali gotovo sva istarska zemlja bila skroz i skroz naša. B* Četiri dezertera iz Libije Dramatičan bijeg naših mladića preko Egipta U Zagreb su došla četiri naša mladića, dezertera. Oni su bili talijanski vojnici u Libiji, u mjestu Amscat. Iz Libije su utekli u Egipat i tamo su se prijavili engleskim vojnim vlastima u mjestu Salum. Tu ih je ispitao jedan engleski poručnik na talijanskom jeziku. Kada su mu kazali da oni nisu Talijani po narodnosti, već Jugoslaveni iz Julijske Krajine, engleski oficir im je obećao da će ih otpremiti u Jugoslaviju. Engleske vlasti su ih zatim poslale u Port-Said i tu su ih ukrcale na ju- goslavenski parobrod »Bosiljka« s kojim su došli na Sušak i sa Sušaka u Zagreb. Oni su služili u 63 regimentu pješadije. Jedan je iz Idrije, jedan iz Buzeta, a dvojica iz okolice Gorice. I oni potvrdjuju vijesti koje često donašamo o stanju talijanske vojske. Tako pričaju da su morali plaćati litar vode jednu liru i da je hrana vrlo slaba. Ujedno kažu da vlada veliko nezadovoljstvo ne samo medju vojnicima, već da su i oficiri nezadovoljni. SEDEMDESETI ROJSTNI DAN KIPARJA PROF. ALOJZIJA REPIČA V prvi polovici tega meseca je praz noval prof. Alojzij Repič svoj sedemdeseti rojstni dan. Rodil se je v Vrhpolju pri Vipavi kot sin preprostega kmeta. — Kakor je trda pot vsakega slovenskega javnega delavca, tako je bila tudi Repi-čeva, vendar pa je s svojo vztrajnostjo in pridnostjo dosegel visoko mesto v slovenski likovni umetnosti. Zlasti veliko zaslug si je pridobil kot profesor na srednji tehniški šoli, kjer je reorganiziral in deloval polnih 26 let. Skozi njegovo šolo je šla vrsta današjih likovnih umetnikov, ki spadajo med najboljše sodobne upodobljajoče slov. umetnike. Svoj študij je pričel pri župniku Dejaku v Budanjah, zaključil pa pri najboljših takratnih dunajskih umetnikih. Večkrat je dosegel za svoja umetniška dela prve na' grade, pozneje je izvrševal razna privatna naročila po Slovenskem in med njegova dela spada tudi spomenik Miroslavu Vilharju, ki je bil postavljen na po-stonjskem trgu in katerega so Italijani odstranili. Ko je po upokojitvi profesora Gangla sprejel profesorsko mesto na ljubljanski tehniški šoli, se je ves posvetil pouku in svojim učencem, šola ga je skoraj popolnoma okupirala, tako da skoraj ni prišel do tega, da bi delal za privatna naročila. Rojaku prof. Repiču prav iskreno čestitamo ob njegovi sedemdesetletnici in mu želimo, da bi še dolgo let užival zasluženi pokoj. — Agis. OD OSEMDESETLETNICI PROFESORA SEIDLA Ta dneve obhaja v rojstnem kraju Novem mestu prof. Seidl svoj osemdeseti rojstni dan. Rojen sicer Dolenjec je vendar zaslužil s svojim delovanjem med goriškimi Slovenci, da se ga tudi mi spomnimo ob njegovi častitljivi obletnici, saj je v svojih najbpljših letih dal vse. kar je mogel za napredek in razvoj slovenstva v Gorici. V Gorici je nastopil službo kot suplent na realki po smrti profesorja Frana Erjavca, 1. 1887. ter je ostal tu vse do svoje upokojitve leta 1915. torej polnih 28 let. Poleg dela v šoli in med dijaštvom se je prof. Seidl prav pridno udejstvoval v goriškem javnom življenju. Bil je član vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih ustanov v Gorici in v njih znan tudi kot zelo priden delavec. Bil je dober predavatelj, v svojih predavanjih se je bavil zlasti z rastlinstvom naših Alp. Pisal pa ju tudi v goriški list »Sočo«. Prof. Seidlu prav iskreno čestitamo k njegovi rojstni obletnici! (Agis.) DROBNE VEST! IZ NAŠE DEŽELE — Radi bega čez mejo je bil obsojen na šet mesecov ječe in 4.000 lir denarne kazni Avgust Ipavec iz Gorice, star 32 let. * — Delniška družba za iskoriščanje premogovnikov v Istri »Arsa«, je sklenila dvigniti svojo glavnico od 28,125.000 na 40,000.000 lir in je v zvezi s tem razpisala natečaj za vpis novih delnic. * — V Spodnji Idriji so zaprli karabi-nerji 34 letnega Feliksa Vončino in 24 letnega Venceslava Pavšiča iz šebrelj radi tihotapstva. * — Petnajstletni Bizjak Stanislav iz Renč se je igral z granato, ki ga je težko ranila. Ravno tako je bil vsled stare granate, ki jo je hotel odpreti, ranjen 17 letni Oskar Simčič iz Bilj, ki so ga morali prepeljati v goriško bolnico in je le malo upanja, da bi okreval. ★ — V nedeljo je obiskal Prvačino goriški nadškof Margotti z namenom, da ustoliči novega župnika Ivana Drecogna. ♦ — Na Sv. Goro pri Gorici nameravajo zgraditi žično železnico iz Solkana. Stroški za napravo sa preračunani na 1 milijon lir. Vse pa zavisi od podpore vlade. * — V BITKI NA TEMBIENU JE PADEL VIKTOR KOZLOVIČ iz okoUce Buj. Staršem je izrekel sožalje sam Badoglio. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA POZIV NA GLAVNU SKUPŠTINU »ISTRE« U SUŠAKU Na temelju zaključka upravnog odbora od 2 o. mj. u vezi sa odredbom iz § 22 društvenih pravila zaključeno je, da se održi u nedjelju dne 29 marta 1936 u 10 sati u kino dvorani redovna glavna godišnja skupština sa slijedećim dnevnim redom: 1. Pozdrav pretsjednika; 2. Izvještaj tajnika; 3. Izvještaj blagajnika; 4. Izvještaj nadzornog odbora; 5. Razrješnica upravi; 6. Izbor upravnog i nadzornog odbora; 7. Eventuali je. Ne odazove li se u roku od pola sata nakon vremena saziva glavne skupštine dovoljan broj članova, skupština će donijeti zaključke sa prisutnim članovima. Prema odredbi iz § 23 pravila redovna glavna godišnja skupština može raspravljat^ i o svakom drugom predlogu podnešenom na glavnoj skupštini. Takav predlog mora biti barem tri dana prije glavne skupštine prijavljen upravnom odboru. Odbor PREDAVANJE »SOČE — MATICE« V LJUBLJANI. V sobotu dne 21 marca t. 1. bo društvo »Soča« v Ljubljani priredilo v salonu pri »Levu« predavanje ob 'A9 uri zvečer. Predaval bo mestni zdravnik dr. Mis Franta. Naslov predavanja: »Odkrite besede zdravnika mladim lju-djem«. ©©©©©©©©©(o) ©I0I0I©. POZOR ROJAKI - CELJANI ! O tvoril sem MODNO TRGOVINO V CELJU NA GLAVNEM TRGU 14, z bogato zalogo pletenin, trpežnih nogovlc, ženskega In moškega perila, dežnikov In drugih modnih potrebščin. Na]vl]udne]e se priporočam, da me po-sečate ter se prepričate o mojem dobrem in cenem blagu. Z odličnim spoštovanjem DOMINIK POŽENEL DIPLOMA Gospodin Stjepan Pribe tič, rodom iz žbandaja kod Poreča, diplomirao je 19 o. mj. na pravnom fakultetu zagrebačkog sveučilišta. G. Pribe-tic je član Istarskog akademskog kluba u Zagrebu i odbornik društva »Istra« Čestitamo! Predavanje u omladinskoj sekciji »Istre« u Zagrebu Omladinska sekcija društva »Istra« u Za-grebu prlredjuje u nedjelju 22 marta u 10 sati prije podne Članski sastanak sa predavanjem. Predavat će dr. Dušan Jakae. Poslije podne u 6 sati bit će ća Sanka sa plesom. Svirat će jazz Bimbo. Pozivaju se braća 1 prijatelji da u što većem brojii prl-snstvuju ćlanskom sastanku sa predavan fem, kao 1 čajanki poslije podne. Odbor. I©®®®©®@©( ©i©:©!©:© © SMRT V Boljuncu pri Trstu je umrla 12. marca 85 letna Oto Ivana, rojena Zobec Pokojnica je mati našega rojaka g. Ota Lovra, lastnika gostilne »Jadran« v Celju. Sožalje! V Dolenji vasi pri Senožečah je umrl v visoki starosti Jurca Anton, posestnik iz Senožeč. V bolezni se je moral zateči iz prazne domačije, ki sta je morala zapustiti oba sinova, k svoji edini hčeri. — Pokojnik je bil kmetovalec, a žrtvoval je ves svoj prosti čas in denar knjigam vseh strok, ki lahko zanimajo ne le kmp' ta, ampak tudi izobraženca. U FOND „ISTRE” Zvonko Jurdana, udlclj, Svet. Hrašće...............D 5.*— U prošlom broju objavljeno . D 38.7G0 CO UKUPNO D 38.705.00 Naša povjerenica za Ameriku poslala nam je dolara 3.80 i to: dolaru 2,— l:ao pretplatu za g. Mari; Vidošif. Union Citi), a dolara 1.80 dostavila nam je naša pcr e-renica g. Vidošič Mary za 0 komadu .Jadranskih kalendara«. Najsrdačnije se zahvaljujemo! BOŽIČ LADO: NAŠ IDRIJSKI KOT Ob petintridesetletnici ustanovitve in desetletnici nasilne ukinitve prve slovenske srednje šole — idrijske realke VII. S podička, skozi glavni vhod vstopiš v vežo pred gospodarjevim stanovanjem Kuhinja s shrambo, hiša ali velika dru-žinska soba, izba ali kamra. To stanovanje je v hiši običajno največje, že v temu je poudarjeno, da Je gospodar glava hiše ne samo v gospodarskem ampak tudi v družabnem oziru. Gospodarjeva kuhinja je zatočišče m središče vsega družabnega življenja v zimskih mesecih. V- njej se zbirajo v zimskih popoldnevih čipkarice, v večerih tudi moški. Velika družinska soba je središče važnejših dogodkov v družini in pravo svetišče o velikih praznikih, posebno o Božiču ko se zberejo na sveti večer vsi stanovalci in molijo z gospodarjem rožni venec. Le v hišah, kjer niso kuhinj še preuredili in imajo še prvotne, tam je gospodarjeva hiša središče vsemu živ- ^e^Jzu‘veže pred gospodarjevim stanovanjem se dvigajo v višja nadstropja lesene, zelo strme včasih prav nerodno zavite stopnice. Večkrat ni mogoče po njh spraviti niti pohištva, tako so ozke in neprikladne. Utesnjenost delavca, ki si je prilastil s časom vsak košček zemlje, ki ni bila razdeljena med naseljene okoličane, je prisilila gospodarje, da so radi velikega razmaha prebivalstva izrabili sleherni del svoje hiše in oddali v najem tudi podstrešna stanovanja. Tega ni storil iz nujne potrebe po pridobitnosti, ker so bila stanovanja že od nekdaj silno po ceni, temveč iz «rte naravne človeške potrebe po čim večji družabnosti in medsebojni pomoči. Naš rudar hoče imeti v okviru svoje skromne hiše svojo malo državico, ki mu je z ostalo sosesko po napornem delu pod zemljo tisti cilj, ki ga nudi človeku velemesto s svojo do skrajnosti izživljajočo zabavo. Stanovanja v gornjh nadstropjih obstoje prav tako iz kuhinje, hiše in izbe. Vsak kotiček je dobro izrabljen, tako dobiš polno podstrešnih izbic, tu pa tam tudi kakšen »štibelc« ali samsko stanovanje. Nad zadnjim stanovanjem drže strme stopnice ali lestve na odprto podstrešje ali pod, kjer spravljajo hišne predmete, seno, po zimi pa sušijo perilo. "«L. Kuhinje, kusma jih videli v kmetski okolici/prevladujejo v rudarskih hišah. Imenovati jih moremo dimne čumnate, kar v resnici tudi so, toda ne samo za svinjetino, ampak tudi za živo človeško meso. Koliko pretrpe v teh kuhinjah idrijske gospodinje, to bi vedele povedati samo one. Pod stropom imajo take stare dimnjače na železnih kavljih pritrjene preklje na katere obeša rudar ob zimskih kolinah svinjetino, da se okadi Enostavno kamenito ognjišče ima v sredini vdolbino v kateri se kuri. Nad 5 vdolbino stoji trinožnik (trifezn) na jem pa težki, železni in črni lonci. Porla moraš, ko dogorijo,vedno pomikati od lonec. Nad ognjem visi od stropa bine in ga porineš v luknjo za ognjem V spodnjem delu ognjišča je velika shramba za pepel. Dim odhaja z ognji' temveč^iz «rte gča preko kuhinje in v oddaljenem kon-cu skozi prostran dimnik na prosto. Kuhinja je temna, do tal zasajana, da se smola kar cedi po steni in pogosto brez oken. Dnevna svetloba prihaja skozi malo stekleno okno v vratih, ki drže v vežo, druga lesena pa pod streho. Zrak sili skozi dimnik kuharici naravnost hrbet in pod noge. Poleg ognjišča, isti višini je vhod, odprtina v veliko hišno peč. Prostor takoj za železnim za slonom imenujejo »žekno«. Veliko kuhajo v peči, posebno po zimi, da ni treba kuriti na dveh Stranah. V peči ku- veriea za kotle. Za ognjem je luknja za sveta, kar se zgodi še danes če zapadi pepel. Pepel zbrskaš s polenom iz vdol- visok sneg ali poplave uničijo ceste, gp. hati. Ogenj v peči se neti s pihalnikom, totice prestavljajo z burklami Za kuhinjo, pod streho, so značilni lijaki, lesena korita vezana po ceveh s pritličjem, po katerih odtekajo kuhinjski odpadki v kanal. Sobo ali hišo diči velika štirioglata peč na katero se po zimi lahko spravi cela družina. Ostala oprema sobe je zelo skromna, toda čedna. Ob peči stoji skrinja v kateri je mlada prinesla balo. Visoka omara za obleko, eden ali dva nizka »šuber kostna«, miza in par stolov. Po stenah visijo razne slike in fotografije sorodnikov. Po omarah je razstavljen razen porcelan. To je oprema velike hiše. V spalnicah so postelje. Hiša z vrtom je zatočišče idrijskemu rudarju, manj premožnejšemu pa najcenejše stanovanje. Vsaka hiša je bila v tistih časih, ko je Idrija odrezana od zapade spodarju in najemniku svet zase. Pozneje se je ta svet razširil v sosesko in v predmestje. Vrt daje rudarju najpotrebnejše pri delke. Gospodar da vsakemu najemni!:o eno parcelo ali »leho« na kateri pridela najnujnejšo vrtno drobnarijo. Okolica je dala brihtnemu rudarju spoznanje, da je njegova prehrana, ki je bila nekdaj v statutih sicer osredotočena prt rudniku in izmed vseh rudarskih pridobitev najboljše izvedena, z do skrajnosti izrabljeno zemljo v tem, da mu nudi vse one stvari, ki so mu za vsakdanjo potrebo najnujnejše. Tako je z veseljem ogradil s preprosto ograjo, navadno le s daljšimi deščicami izkro j enimi iz mehkega polena, vsaki 'najmanjši košček zenjlje, za hišo, pod in nad cesto, ga skrbno obdelal in razdelil na gredice- Gredice je posadil s solato, drobnjakom-petršiiom čebulo, predvsem pa s fižolom latnikom, »šurkovcem«, z zeljem i11 krompirjem, ki tvorijo glavno rudarjevo hrano. Ni pozabi’ tudi na zelenjavo, , . J®. dobrodošla ob praznikih ko se izboljša jedilni list. Posebno ljubezen goji rudar tudi do cvetja, zato ima vsaka gredica oddeljen košček za cvetke, ki so zmerom na mizi v vazi. Ko se je v prvotni dobi Idrije gozd vedno bolj krčil na vrhove, zemlja postajala vedno bolj rodovitna in razmah naseljevanja vedno večji, je postal naš ™r, naenkrat mali bajtar, ki nima niti k grunta. Večji obseg zemlje md je nudil priliko, da postavi v hlev živino in jo redi. Ni še dolgo tega, ko ie mnogo rudarjev imelo po eno ali dve kravici, prašiče, v veliki množini pa P®' rutnino in domače zajce. ^MSsrrJSB cijelu godinu 50.— Din za po godine 25.— Din, za in ozomstvo _ ^ r.;::--' ssse**. a. “a.V'.»''. «T’.&SrfiSSifc»' l—s-r-«»-»■ dvostruko: la Ameriku 2 dolara o* Zaereb Ilica 131-