PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maji* 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani 'partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. H Vi C 0- šj > V O CÌ C o m m m c Q 3 Ji L fn “v -si cs ? Cena 600 lir - Leto XLI. št. 201 (12.233) Trst, sreda, 11. septembra 198 V zvezi s prepovedjo razstave v Palači Costami » Oster protest in poziv SKGZ tržaškemu županu Richettiju ?0 Kljub nasprotovanju Veli! Zahodna Evropa ir. sankcije proti Pretorii Odprto pismo predsednika Z8KD županu Cenjeni gospod Richetti župan tržaške občine Pišem Vam, ker imam kot državljan te države in občan tega mesta dolžnost, da po svojih močeh pomagam upraviteljem pri njihovem odgovornem delu glede javnih zadev, da se bo njihovo ravnanje odlikovalo po Pravičnosti in modrosti. K odprtemu pismu pa me je poleg te splošne občutljivosti za skupne stvari pripravila zadolžitev, da kot predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji zastopam njene posamezne kulturne enote: Kulturno društvo Ivan Cankar od Sv. Jakoba je eno od prirediteljev razstave o bombardiranju našega mesta v letu 1944 in ga je tudi prizadelo, ko se je zadnjo minuto ta trud in miroljubni namen znašel pred zaprtimi vrati palače Costami. Razstava je bila sad sodelovanja slovenskih in italijanskih someščanov, odpovedana pa je bila zaradi rabe enega od obeh jezikov. Vem, Vi morate skrbeti, da ne bo kdorkoli karkoli rekel o županu, paziti morate na nacionalni videz mesta, posebno še v središču. In ohranjati morate politična ravnovesja, spoštovati sprejete obveze in nam:ge Političnih partnerjev pri upravljanju občine. Mislim pa, da predvsem občanom Trsta dolgujete svojo upraviteljska sposobnost in odgovornost in kot eden od njih pričakujem, da prisluhnite mojim besedam. Katerikoli jezik na svetu služi samo enemu namenu, sporazumevanju med ljudmi, čimveč besed, čimveč misli kroži med ljudmi, bogatejše ie človeštvo in več možnosti je za srečevanje, za preganjanje strahu Pred samoto ali pred čudnimi silami v nas, ki špočenjajo zlo in ogrožajo naš planet. Če nekomu odvzameš besedo, odvzameš tudi možnost, da bi svojo duhovnost živel in izžareval v okolico. Ga zapreš v norišnico odtujenega okolja ali v ječo osame. Prav gotovo niste mislili kaj takega početi proti Slovencem, ko ste onemogočili razstavo, ki bi jim tudi v njihovem jeziku govorila o slepem nasilju vojne. Taki pa so naši občutki ob Vašem ravnanju in še ob mno-Qočem v tem našem skupnem Trstu. Predsednik italijanske republike Cossiga je prevzel svojo visoko funkcijo s slovesno izjavo, da bo predstavljal tudi državljane manjšinskih narodov na ozemlju Italije in da bo lamčil veljavnost ustavnih določil tudi glede njihovih pravic. Rad, zelo rad bi se razveselil nad Podobno Vašo izjavo ali kretnjo: tako bi dali Vi, gospod župan, znak, da se bo Trst kdaj spet zavedel svoje mnog anacionalne narave in vloge. T>a ne, bomo, tako Slovenci kot Italijani, tonili v brezupni obmejni emar-giniranosti, da ne bomo zabredli v spopade, uničevanja, ker smo se kdaj bali dopustiti, da zaživi kaka govorica, kaka beseda med nami. Z odličnim spoštovanjem MARKO KRAVOS predsednik zveze, ki vključuje na ozemlju tržaške občine 15 kulturnih društev, 13 pevskih zborov, 3 godbe, ... Trst, 10. septembra 1985 Sklep tržaškega župana Franca Richettija, da izžene slovenski jezik iz občinske galerije v Palači Costanzi, ker sta galerija in palača sestavni del občinskega sedeža, ni le groba kršitev mednarodnih obveznosti, določil ustave in najosnovnejših načel demokracije, pač pa je žalitev za slovensko narodnostno skupnost in za vse demokratične in napredne sile, ki so Slovencem naklonjene in se skupaj z manjšino borijo za priznanje njenih pravic in za napredek družbe. Izločiti slovenščino iz občinske galerije in nacionalistično .dejanje, ki preprečuje miroljubno in tvorno sožitje med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo, ki nasprotuje vsakršnemu odpiranju mesta do svojega zaledja in ki s svojo zaprtostjo zavira razvoj in rast vse krajevne družbe. Slovenska kulturno - gospodarske zveza izraža svojo aktivno solidarnost organizatorjem razstave, Slovencem in Italijanom, katerim je župan o-nemogočil, da bi uresničili zanimivo pobudo, ki je težila k utrjevanju miru in sožitja. Pogumna je bila tudi odločitev, da so raje pobudo odložili kot pa da bi se odpovedali načelu dvojezičnosti in bi pristali na odpravo slovenskih tekstov in s tem kulturno in vsebinsko osiromašili razstavo. Slovenska kulturno - gospodarska zveza meni, da je odklonilni odnos župana in občinskega odbora do slovenskega jezika tembolj žaljiv, saj v času ko izobčajo slovenski jezik iz Palače Costanzi, zahtevajo od slovenske nar. rodnostne skupnosti nove žrtve in nove odpovedi v imenu neke splošne javne koristi. Kako pa naj Slovenci verjamejo generičnim obljubam in zagotovilom in kako naj se odpovejo že spet obsežnemu delu lastne zemlje, če pristojni javni organi, medtem ko na eni strani nekaj obljubljajo, v isti sapi slovenskemu jeziku odrekajo najosnovnejše pravice. Tak odnos do manjšine ni več sprejemljiv. Štirideset let po zmagi nad fašizmom in 37 po odobritvi repubbške ustave mora Italija zadostiti svojini mednarodnim in notranjim obveznostim ter mora uzakoniti pravice slovenske narodnostne skupnosti tudi da prepreči ponovne diskriminacije, podobne tisti, ki smo ji priča v teh dneh, pravice manjšine pa se uresničujejo, tudi in morda predvsem, v vsakodnevnih odnosih in ob spoštovanju načel sožitja. Izvršni odbor SKGZ zato poziva tržaškega župana, da krivično prepoved umakne in da se tako omogoči prireditev pomembne razstave, ki je nedvomni prispevek k sožitju in sodelovanju na našem področju. IZVRŠNI ODBOR SKGZ LUKSEMBURG, PRETORIA — Le dan po Reaganovih sankcijah proti rasističnemu režimu v Pretorii je tudi evropska »dvanajsterica« (z izjcr mo Velike Britanije) sprejela prve skupne pobude proti Južni Afriki. Zunanji ministri EGS, ki sta se jim pridružila še španski in portu-galski zunanji minister, so včeraj kljub nasprotovanju Velike Britanije dosegli kompromisni sklep, ki obvezuje vso »dvanajsterico«, a daje Vebki Britaniji še nekaj časa za premislek. V teh skupnih pobudah »dvanajsterica« zahteva ukinitev apartheida, preklic izrednega stanja, o-svoboditav vseh političnih jetnikov, predvsem pa črnskega voditelja Mandela, in začetek dialoga med režimom in črnsko večino. S tem pozivom kot tudi s političnimi sankcijami, ki predvidevajo nasprotovanje kulturnemu, znanstvenemu in športnemu sodelovanju z rasističnim režimom, se strinja tudi Velika Britanija, odločno pa nasprotuje ostalim konkretnim pobudam. V Luksemburgu so se namreč domenili, da bodo ukinili izvoz nafte v Južnoafriško republiko, da bodo prepovedali izvoz najsodobnejše tehnologije in zamrznili jedrsko sodelovanje. Še najbolj pa je Velika Britanija nasprotovala sklepu o preki- nitvi kakršnegakoli vojaškega sodelovanja, odpoklicu vojaških atašejev in prepovedi uvoza in izvoza vojaške tehnologije, orožja in materiala. »Dvanajsterica« pa je bila ponovno enotna ob skupnih »pozitivnih« naporih v korist južnoafriške črnske večine, od pomoči žrtvam apartheida do sodelovanja s črnskimi državami južne Afrike. Vsakomur je lahko na dlani, da so te sankcije precej omiljene in ne bodo bistveno spremenile položaja. »Dvanajsterica« se dobro zaveda nevarnosti bolj konkretnih sankcij, ki bi jih marsikatera država obšla. Sedanje so po mnenju večine zunanjih ministrov prvi konkretni politični pritisk na vlado predsednika Botha. Včeraj je predsednik Botha grmel proti Reaganovim sankcijam, a na tihem se jih lahko veseb. To veselje je zgovorno pokazal južnoafriški finančni minister Barend Du Plessis, ki je dejal, da je Reagan »izvrstno rešil vprašanje sankcij proti Južni Afriki«. Reaganu je namreč za sedaj uspelo preprečiti konkretnejše sankcije kongresa, Vsekakor pa je za režim v Pretorii položaj izredno težak. Protesti se nadaljujejo, gospodarstvo je zašlo v težave, tuji gospodarski partnerji pa izgubljajo zaupanje v trdnost režima. Začel se je »vroči teden« sa izdelavo finančnega zakona 1986 Predsednik Craxi zagovarja vladne izbire dežele pa zahtevajo povečanje prispevkov BOJAN BREZIGAR RIM — Predsednik vlade Craxi je osebno posegel v polemike o finančnem zakonu. V intervjuju, ki ga danes objavlja gospodarski dnevnik »n sole - 24 ore«, je povabil stranke petstrankar-ske koalicije, naj opustijo filozofijo in naj se spoprijamejo s številkami. Po mnenju predsednika vlade je stanje povsem jasno: državni pri-manjldjaj Italije je za 50.000 milijard lir višji od državnega primanjkljaja drugih industrializiranih držav; polovico tega bremena znašajo pasivne obresti, ki jih mora država plačevati. Treba je torej korenito spremeniti ustroj dohodkov in izdatkov. Naraščanje dolgov je v veliki meri posledica dolgoletne »nepazljivosti« pri državnih izdatkih in sedaj je treba torej poseči predvsem s krčenjem izdatkov, kajti kar zadeva dohodke je Italija že na ravni drugih evropskih držav. Craxi je torej poudaril potrebo po reformi pokojninskega sistema in dejal, da morajo biti kolektivne družbene storitve v skladu s potrebami, odpraviti pa je treba razsipavanje in neučinkovito delovanje. Današnji dan bo nedvomno pomemben v okviru priprav na sestavo finančnega zakona za leto 1986. Danes bo namreč o tem razpravljalo vod- stvo krščanske demokracije, v katerem je že prišlo do sporov glede vsebine zakona oziroma, konkretneje, glede klestenja izdatkov. De Mita je na to sejo povabil vse demokristjanske ministre finančnih resorjev in vse vodilne osebnosti v stranki, z namenom, da pride do sporazuma. Stališča ministra Gorie pa vsaj zaenkrat ne uživajo velike podpore v stranki, saj zakladnega ministra podpirata samo tajnik De Mita in bivši minister Andreatta, medtem ko ima glavnina stranke, s predsednikom Piccoli jem na čelu, velike pomisleke. Drugi današnji pomemben sestanek pa bo v palači Chigi, kjer bo predsednik vlade Bettino Craxi sprejel enotno delegacijo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, prav tako v zvezi s finančnim zakonom. Obenem pa bodo sindikati zahtevali od predsednika vlade nekatere druge ukrepe, med katerimi predvsem pravičnejše obdavčenje delavskih plač. Sicer pa se je »vroči teden« priprav na finančni zakon začel že včeraj s pomembnim sestankom med predstavniki vlade in predstavniki dežel. Vlado so zastopali zakladni minister Goria, minister za dežele Vizzini in podtajnik pri predsedstvu vlade Amato, delegacijo predsednikov dežel pa je vodil predsednik Veneta-Bemini, ki je v tem obdobju predsednik konference dežel. Sreča- nje je bilo zelo živahno in iskreno, morda celo preveč, saj so predstavniki dežel spregovorili takoj v začetku z vso odločnostjo, ne da bi ministru Goril pustili do besede. Dežele se v bistvu pritožujejo nad krčenjem sredstev in poudarjajo, da so vsa zadnja leta morale spoštovati »načrtovano« stoprijo inflacije in ne realne, kar pomeni, da so se državni prispevki deželam dejansko zmanj-šali. Dežele torej zahtevajo, naj se njihova proračunska sredstva povečajo vsaj v enaki meri kot realna stopnja inflacije, obenem pa predlagajo avtonomijo, kar zadeva obdavčevanje. O finančnem zakonu je včeraj razpravljalo tudi vodstvo socialistične stranke. MarteUi je v svojem uvodnem poročilu ponovil, da »nima smisla kritizirati tistega, česar še ni« in navedel točke, ki so za socialistično stranko prioritetnega pomena: nadaljnja omejitev inflacije, nadzorstvo nad zadolžitvijo države, preosnova socialnih storitev, poživitev gospodarstva in investicije za obnovitev tehnologije. Po Martellijevem mnenju morajo ostati socialne storitve javne, vendar p« jih je treba bolje nadzorovati. Obenem socialisti nasprotujejo večjim davčnim bremenom. Kljub tej veliki zmedi pa se bodo danes v palači Chigi sestali gospodarski ministri z namenom, da začnejo sestavljati finančni zakon. V Žalna seja na Opčinah TRST — V Prosvetnem domu na Opčinah je bila sinoči žalna seja, ki jo je KD Tabor priredilo v počastitev tragično preminulih domačinov Rudija Vremca, Radija Dolenca, Ven-ceta Miliča in Ivana Sosiča. Številnim domačinom je spregovorila v imenu društva predsednica KD Tabor Nori Jerič, ki je omenila priljubljenost umrlih, ki so bili, kot je dejala, vse svoje življenje vzgled poštenosti, delavnosti, zavednosti, ki so v tem duhu vzgojili otroke in ki so tudi v najtežjih trenutkih naše zgodovine, je dejala, vsak po svojih močeh, bodisi politično, bodisi na kulturnem področju, dali svoj prispevek v prizadevanjih za naš nadaljnji obstoj. Po njenem govoru in enominutnem molku sta nastopila še moški pevski zbor Tabor in mešani pevski zbor Primorec - Tabor. NA 5. STRANI SILOVIT IZBRUH NASILJA V ANGLEŠKEM ČRNSKEM GETU BIRMINGHAM — Dve smrtni žrtvi, dva pogrešana, na , desetine ranjenih in milijardna škoda je težak obračun prave mestne bitke, ki se je predsinočnjim vnela v angleškem mestu Birmingham. Izgredi so se pričeli potem ko je skupina temnopoltih mladeničev pretepla policaje, ki so enemu od njih 'priselili globo zaradi prometnega prekrška. Na kraj so pri hiteli drugi agenti, toda izgredi so se razširili neverjetno hitro m zajeli ves mestni predel, v katerem prebivajo predvsem potomci karibskih priseljencev in prebivalstvo azijskega porekla. Na Stotine demonstrantov je najprej podtaknilo ogenj v nekem zabavišču, nato pa so se z molotovkami znesli še nad druga poslopja in pričeli pleniti po trgovinah, ki so pretežno last Azijcev. Demonstranti so se silovito spopadli s stotinami poheistov, ki so kmalu prišli na kraj izgredov, gasilcem pa so z barikadami in kamenjem preprečili gašenje požarov. Bitka je trajala dobri dve uri, omejeni neredi pa so se nadaljevali do zore. Med agenti in gasilci so včeraj našteli vsaj trideset ranjenih. Smrtni žrtvi sta brata azijskega porekla, ki sta zgorela pod ruševinami poštnega urada. Razloge za silovit izbruh nasilja gre verjetno iskat; v brezposelnosti, ki v tem kraju dosega skoraj 50 odstotkov delovne sile, obupu in zapostavljenosti črnske mladine, ki vidi v nasilju in plenjenju edini način za izhod iz bede. Spopadi so se v bolj omejenem obsegu nadaljevali tudi sinoči. DREVI IN JUTRI V TRSTU ' Veliki mednarodni košarkarski turnir TRST — Drevi in jutri bo v Trstu veliki mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopili zagrebška Gibona, e-vropski prvak, milanski Simac, italijanski prvak, rimska Banco-roma in tržaški Stefanel. Drevi bosta polfinalni srečanji. Ob 20. uri bosta igrala Gibona in Bancoroma, sledila bo tekma med Stefanelom in Sima-com. Jutri pa bosta finalni srečanji za 3. oz. 1. mesto. Zagrebška Gibona je sinoči i-grala prijateljsko srečanje v Gorici proti Segafredu in izgubila s 85:94. V zagrebških vrstah pa ni igral eden najboljših evropskih košarkarjev sploh Dražen Petrovič. NA 10. STRANI Na včerajšnji tiskovni konferenci nadstrankarskega komiteja Napredne sile Koroške podpirajo nadaljevanje dvojezičnega pouka CELOVEC — Včerajšnja tiskoma konjerenca »nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega pouka na Koroškem« je izzvenela v nekakšen povzetek vsega, kar se je na tleh dvojezične južne Koroške dogajalo od lanskoletne »pomladne« iniciative koroškega Heimatdiensta in deželne svobodnjaške stranke, naj bi se ločevali otroci po narodni pripadnosti. O »aktualnih vprašanjih dvojezičnega pouka« so na konferenci, ki jo je vodil profesor celovške univerze dr. Peter Gstettner, novinarjem spregovorili predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev (Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta), profesorji univerze za izobraževalne poklice, zastopniki koordinacijskega nemško-slovenskega odbora krško-celovške škofije, katoliške mladine, socialistične mladine, zveze demokratičnih žena in avstrijskega visokošolskega društva. Poleg teh tudi direktor deželne pedagoške akademije na Koroškem dr. Ewald Krainz, ki je zelo plastično opisal prednosti »odličnega dvojezičnega pouka na južnem Koroškem«, ki si ga je bil večkrat zapored ogledal, kajti »prednost, da lahko mislim v dveh jezikih pomeni tudi v osebni izobrazbi vsakega posameznika veliko« in je zato pozval k ustvarjanju »takšne klime, v kateri bodo starši zainteresirani, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku«. Tekoče šolsko leto - se je na Koroškem začelo zadnji ponedeljek in tisti starši, ki se za takšno prijavo niso odločili že v maju, imajo zanjo še deset dni časa. Deželni šolski svet bo objavil število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok sredi oktobra, za enkrat pa če povzamemo neuradna opažanja pedagogov njihovo število narašča. O »klimi« je bilo pravzaprav največ govora. 0 »nemiru« v deželi, ki ga kot je bil dejal vodja manjšinskega oddelka pri deželnem koroškem šolskem svetu dr. Valentin Inzko, »nikoli niso vnašali pripadniki slovenske narodnostne skupnosti«, kot je velikokrat tod slišati. O »politični morali«, kamor, kot je bil dejal sodelavec slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, sodi tudi spoznanje, da »na avdicijah deželnega zbora o šolskem vprašanju razen koroškega Heimatdiensta nihče od vabljenih ni hotel ločevanja otrok na slovensko in nemško govoreče.« »Klima«, ki je bila pognala letošnje pedagoško kolo leta 1985/86 pa od blizu približno takole izgleda: zadnji teden v avgustu je kolegij okrajnega šolskega sveta v Velikovcu zavrnil nastavitev slovenske učiteljice Helge Mlinar za ravnateljico na dvojezični šoli v Škocjanu in se zavzel za Karla Wundra, pa čeprav slednji ni usposobljen za dvojezični pouk, niti nima dovolj kvalifikacij in službenih let kot Mlinarjeva (v svojih dvajsetih učiteljskih letih je 3 leta poučevala na ljudski šoli v Vogrčah in nato 17 let v Škocjanu), da o občinski seji v žitari vasi (bila je prvi septembrski teden) sploh ne govorimo, kjer so se odborniki krčevdo zavzeli za zaščito okolja, medtem ko se je precej zataknilo pri razpravi o dvojezičnih napisih v tamkajšnji ljudski šoli (odloči naj deželni glavar, so rekli), oba zastopnika FPÒ (svobodnjakov) pa sta se celo zavzela, da bi ravnatelja Franca Kukavico ali suspendirali ali pa premestili na kakšno drugo ljudsko šolo. 0 »pravici staršev« (da odločajo v katerem od obeh deželnih jezikov se bo njihov otrok šolal) je dr. Manfred Moser (univerza v Celovcu) duhovito pripomnil, da je to v praksi gledano pravzaprav »pravica mater«, ki se v večini primerov edine brigajo za šoloobveznega otroka, in imajo »torej ženske odločujočo besedo v deželi.« In o sloganu, ki preplavlja deželo: »Vsakemu svojo šolo« ■ je nekdo od udeleženih poltiho pripomnil, da je prav takšen, kot če bi nekdo zahteval: »Vsakomur svojega deželnega glavarja.« In še za piko: letošnje šolsko leto bo potekalo po starem, le da si bodo vmes nekateri deželni poslanci lahko ogledali, kako poteka dvojezični pouk. Iz ZDA in SZ optimizem glede pogajanj Nekaj spravljivih izjav o odnosih med blokoma WASHINGTON, MOSKVA — Po nedavnih polemikah v zvezi s t.i. »kemičnim vohunstvom« je vrsta spravljivih izjav ameriških in sovjetskih voditeljev v zadnjih dneh nekoliko izboljšala vzdušje v odnosih med velesilama. Predsednik Reagan je izkoristil obisk danskega ministrskega predsednika za optimistično oceno' možnosti, da obrodi novembrski vrh z Gorbačovom v Ženevi konkretne sadove. Srečanje lahko predstavlja po njegovem mnenju izhodišče za izboljšanje medsebojnih odnosov. Reagan se je v tem navezal na izvajanje podpredsednika Busha, ki je prav tako te dni izrazil 'prepričanje, da lahko* pridte v Ženevi do konkretnih sporazumov, še posebno glede prepovedi uporabe kemičnega orožja. Stališče ZDA je na tiskovni konferenci delno pojasnil tudi namestnik državnega tajnika za pohtične zadeve Michael Armacost, ki je dejal, da ZDA ne pristajajo na opustitev raziskav o t.i. vesoljskih vojnah kot predpogoj za zmanjšanje jedrskih arzenalov. Neuradne sovjetske ponudbe o 40-odstotnem zmanjšanju jedrske zaloge v zameno za opustitev vesoljskega obrambnega programa je zavrnil kot zgolj propagandne. S svoje strani je Gorbačov na srečanju z nemškim socialdemokratskim predstavnikom Johannesom Rauom dejal, da je SZ pripravljena sprejeti in spoštovati sporazum o odpravi kemičnega orožja v srednji Evropi. Sovjetski voditelj je tudi pozitivno ocenil predlog o Palmejevem koridorju, po katerem naj bi v srednji Evropi med obema blokoma nastalo brezjedrsko področje. Pred 12 leti je vojska zrušila demokracijo Čile se bo danes spomnil tragične Allendejeve smrti SANTIAGO DE CHELE — Na današnji dan pred 12 leti je čilska vojska s krvavim državnim udarom zru-■ šila demokratično izvoljeno vlado predsednika AUendeja. Pinochetov režim je že podaljšal trajanje izrednega stanja, saj se boji, da bi po zadnjih manifestacijah novi protesti kalili sedanje slavje vojske in peščice ljudi, ki še podpirajo diktaturo. Večina Čilencev pa bo na današnji dan z žalostjo obujala spomine na tiste tragične ure napada na predsedniško palačo Moneda, ko se je pod vojaškimi škornji golpistov zrušila najsta-rejša demokracija Latinske Amerike in je bil ubit predsednik Salvador Allende. Enake občutke pa bodo i-meli celo tisti Čilenci, ki so s pouličnimi manifestacijami in izgredi v zadnjih mesecih Allendejevega predsedovanja dali vojski pretvezo, da je z državnim udarom zrušila prvo svobodno izvoljeno socialistično vlado. Pinochetov režim je torej vedno bolj osamljen. Pokonci ga še drži represija vojaškega in policijskega a-parata ter razdrobljenost opozicije. A prav tu prihaja do premikov. Poskus, da bi z aretacijami politikov in sindikalistov omajali temelje začetne akcijske enotnosti, se je po vsem sodeč izjalovil. Predsinočnjim je režim izpustil 15 od 64 politikov in sindikalistov, ki so jih aretirali v soboto, dva dni po množičnih protirežim-skih manifestacijah, ki so terjale življenje 10 oseb. Vsi izpuščeni od E-steveza do Bustosa in sindikalnega voditelja Seguela so včeraj poudarjali potrebo po enotnosti in spoštovanju sporazuma o prehodu k demokraciji, ki ga je podpisalo 11 čilskih opozicijskih strank. Do jeseni leta 1986 pa bodo odločili: ali ga pustiti pri miru in — kot to vedno zahteva socialistična mladina v Avstriji — celo izboljšali, ali ločiti otroke, ali pa jih — po nekakšnem kompromisnem predlogu — ločiti pri glavnih predmetih, in jih pustiti »dvojezično« le telovaditi, peti in opravljati ročna dela in risanje. BARBARA GORIČAR Kljub zmagi laburistov na volitvah NORVEŠKI KONSERVATIVCI OHRANILI RAHLO VEČINO OSLO — Stranke koalicije desnega centra so na podlagi rezultatov političnih volitev na Norveškem ohranile rahlo večino v parlamentu, kljub izrazitemu napredovanju strank leve opozicije. V 157-člansketn parlamentu bo koalicija, ki jo vodi konservativni ministrski predsednik Kaare Willoch, razpolagala z 78 poslanci, opozicija pa si je zagotovila 77 sedežev (laburisti 71 in socialisti 6). Dva sedeža je ohranila skrajno desničarska Stranka progresa, ki bo po vsej verjetnosti z zunanjo podporo zagotovila dosedanjemu vladnemu bloku ohranitev minimalne večine. Uspeh levičarskih strank, ki sta skupno pridobili 4,3 odst. glasov in 7 poslancev v primerjavi s prejšnjo sestavo parlamenta, pripisujejo komentatorji predvsem kritiki vladne politike v škodo socialnim storitvam. Zaradi minimalne večine se vladnim strankam obetajo težave v primeru, da bi glede nekaterih vprašanj prosti strelci glasovali enako kot opozicija. / P-ii.' .... : : ili!.lini; 1........................ I. : MM H KDAJ IMAGAL __ z. __I S POMOČJO ROBOTA? iiikyy| V . ■■■lil T’ > j ! • : Od 2. do 28. septembra LAHKO $ SIMPATIČNIM ROBOTOM TAKOJ DOBIŠ NA TISOČE NAGRAD, NA DESETINE TEDENSKIH NAGRAD IN 4 KONČNE SUPER NAGRADE: FANTASTIČNO POTOVANJE NA KARIBE IN TRI ČUDOVITA POTOVANJA V PARIZ V supermarketih C00P Consumatori: • Azzano Decimo • Passons (Videm) I ..... I • Buttrio • Čedad • Krmin • Gorica • Majano • Maniago • Tržič • Palmanova • Pordenon (sever) • Pordenon (jug) • Ronke • Sacile • San Daniele del Friuli • San Vito al Tagliamento • Torviscosa • Villa Vicentina mm CONSUMATORI s C00P si ti. Kdo ti lahko nudi več ! Na ponedeljkovi seji 10 SKGZ o številnih perečih problemih Slovencev v Italiji Odločna obsodba ponovnega poskusa razlaščanja in razprava o pobudah za dosego zaščitnega zakona TRST — Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je v ponedeljek v Trstu razpravljal po počitniškem razdobju o nekaterih številnih perečih vprašanjih Slovencev v Italiji. Sprejel je odločno stališče proti prepovedi tržaškega župana Richettija razstave z dvojezičnimi napisi o bombnih napadih 1944. leta na Trst v občinski galeriji v palači Costanzi in ki ga v celoti objavljamo na prvi strani. Prav tako je bil izvršni odbor SKGZ odločen in soglašen v obsodbi ponovnega poskusa razlaščanja za gradnjo pospeševalnika na Padri-čah. Med razpravo, v katero so posegli številni člani, je bilo ugotovljeno, da je prišlo do neresnega in neustreznega odnosa ustanove do prizadetih domačinov, katerih o ničemer niso obvestili, čeprav so tako določali prej sprejeti dogovori. Premestitev okrog 40 hektarjev zahtevnega področja k vasi bo vaščane resno prizadelo in bo neprimerno večja škoda. Tehnična argumentacija o potrebi premestitve ni prepričljiva. Izvršni odbor je zato podprl stališče neposredno prizadetih vaščanov in vseh organizacij, zbranih v skupnem koordinacijskem odboru, da se odločno upro razlaščanju in pri tem poudaril, da problem prizadene širšo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Izvršni odbor SKGZ je nato razpravljal o boju za dosego globalnega zaščitnega zakona in o raznih po- budah, ki bi bile umestne v tem razdobju zlasti v okviru enotne slovenske delegacije, ki je že bila pri predsedniku Pertiniju in je logično, da seznani z našimi problemi tudi novega predsednika Cossigo, ki je s svojimi izjavami že pokazal poznavanja in občutljivost za to problematiko. Odbor je obravnaval razne pobude, da se opozori italijansko javno mnenje, da se ponovno manifestira na razne načine. V Trstu bo 8. in 9. novembra deseto srečanje manjšin, katerega bo pod pokroviteljstvom Enotne slovenske delegacije organiziral SLO-RI. Na srečanju bo zastopanih 25 manjšinskih organizacij iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice. Srečanje bo na temo »Kultura sožitja«. Izvršni odbor je razpravljal o nekaterih problemih, ki so bila na dnevnem redu zadnjega zasedanja glavnega odbora in ki zadevajo u-smeritev in učinkovitost organizacije. Sklenil je prirediti posvet o teh vprašanjih. Posvet bo priprava za redni občni zbor, ki bo 15. decembra v Trstu. Odbor je še razpravljal o slovenskih TV oddajah, o odboru za uveljavljanje idej odporništva in vesteh, da nameravajo arditi prirediti ob koncu meseca veliko manifestacijo v iTrstu na Trgu Unità in pred fojbo v Bazovici. Meseca oktobra v Starem selu pri Kobaridu Odkrili bodo spomenik beneškemu narodnemu heroju Marku Redelonghiju Rodil se je v vasi Zapatok, občina Podbonesec, 24. aprila 1912. leta. Še mlad je zapustil rojstno vas in se poročil z mlado in lepo »Ujenko« iz Starega sela. Do začetka druge velike vojne sta živela v Podbeli na Kobariškem. Marko je bil že pred vojno zaveden Slovenec in antifašist. Ko so začele na tem področju pokati prve puške proti okupatorju, je bil Marko med prvimi v gozdu, postal je hraber in legendaren borec za svobodo. Udeležil se je vseh pomembnejših bitk in spopadov z nacifašisti, a najbolj se je odlikoval, ko je skupino svojih partizanov napadel nemško letališče Belvedere, 13 km sevemo-vzhodno od Vidma. Nemška letala so zasledovala partizane po vsej Beneški Sloveniji, ker nemški in fašistični bataljoni niso mogli zaustaviti pohodov partizanskih brigad, jih razbiti in uničiti. Nemška letala so napravila precej škode našemu prebivalstvu, pod bombami so gorele vasi in ljudje. Ker niso imele slovenske partizanske enote protiavionskega orožja, da bi sklatile letala z neba, je bilo treba poiskati letala v njihovem leglu ali brlogu in jih takoj uničiti. Zato so v noči med 12. in 13. marcem 1944. leta poskrbeli partizani H. bataljona Briško - beneškega odreda, ki jih je vodil komandant, naš beneški rojak iz Zapatoka, Marko Rede-longhi. Partizanov je bilo približno 70 in Marko jih je razdelil v tri skupine. Tekli so preko hribov, ob rekah po dolinah, mimo neštetih sovražnih postojank in so se tako po dolgi, naporni, drzni in nevarni hoji pritihotapili do poslopij letališča. Prva skupina je napadla močno ČEDAD — V nedeljo, 13. oktobra, ob 10. uri bo v Starem selu pri Kobaridu svečano odkritje spomenika beneškemu rojaku, partizanu in narodnemu heroju Marku Redelonghiju. Marko je padel junaške smrti v boju proti nacifašizmu, obenem pa je bil vzor upora beneškega prebivalstva proti okupatorju. Pobuda za otvoritev spomenika je dalo Združenje zveze borcev Slovenije, posebno iz Kobariškega in Tolminskega. Organizatorji vabijo na to pomembno svečanost tudi zamejske Slovence, posebno vabilo pa naj gre bivšim tovarišem in soborcem beneškega junaka Marka. Lik Marka Redelonghija je v zadnji številki Novega Matajurja predstavil Izidor Predan. Članek, ki nosi naslov »Kdo je bil narodni heroj Marko Redelen-ghi?« povzemamo tudi za naše bralce. stražarnico na letališču in po kratkem boju zavzela barako, v kateri se je branilo 30 Nemcev. Zažgali so hišo - poslopje in plameni so kakor nalašč riizsvetljevali prostorno letališko polje, tako da je laže delala druga skupina. Ta je takoj stekla k letalom in začela z zažiganjem. Od treh letal tipa messerschmidt 190, dveh lovcev fokke - w ulf, treh iz-vidniških letal starch, enega kurirskega letala in dveh velikih kamionov, je ostalo le kup ožganega in skrivčenega železa. Tretja skupina je napadla vilo, v kateri so popivali, se zabavali z lahkoživimi ženskami nemški letalski o-ficirji. Pred ognjem partizanskih brzostrelk je padlo 8 nemških letalskih oficirjev. Vodstvo Briško - beneškega odreda je za ta podvig predlagalo Marka za visoko odlikovanje. Marko pa odlikovanja ni več prejel, ker je dne 5. maja 1944. leta umrl junaške smrti v boju. Ranjen je bil v nogo v enem izmed neštetih spopadov z Nemci in je obležal z osmimi borci svojega bataljona v podzemeljskem bunkerju, blizu vasi Breginj, na Kobariškem. Bili so izdani. Proti mali skupini partizanov je šlo 180 nacistov. Šestim tovarišem se je po kratki borbi posrečilo izvitise iz nemškega obroča, Markov namestnik Just je padel, Marko pa se je boril do zadnjega in zadnji naboj, zadnjo patrono, je pusto sam zase. Ni hotel priti sovražniku živ v roke, da bi ga ne mučili, kakor so mučili, maltrali njegovega očeta v Zapatoku in ga potem ustrelili. To je bO, na kratko povedano, Marko Redelonghi, naš rojak iz Zapatoka. Po osvoboditvi ga je Jugoslavija, na predlog Republike Slovenije, pro-glasOa za narodnega heroja. V Kobaridu so ga že zdavnaj počastili s tem. da nosi del mesta njegovo ime: Markova ulica. Dne 13. oktobra pa bomo vsi zavedni in napredni Slovenci, z ene in druge strani meje, svečano odkrili spomenik našemu rojaku v Starem selu pri Kobaridu. Za postavitev tega spomenika so dali tudi ANPI iz Vidina ter sekcije ANPI Nadiških dolin svoj skromen, a čuten in srčen prispevek. S ponedeljkom tiskovne konference v Milanu Beneško podjetje Beneco Kronos med prvimi proizvajalci športne obutve v Italiji MILAN — »Letošnji sejem je pokazal, da smo prav izbrali in da je bila pot, po kateri smo šli do sedaj pravilna. Zato mislimo po tej poti nadaljevati, se pravi izpopolnjevati tehnično plat, pri tem pa ne pozabiti na modo in na lep izgled«. Takšna je bila sintetična ocena nastopa beneškega podjetja Beneco Kronos na letošnjem Mednarodnem sejmu poletne športne opreme in kampiranja (MIAS), ki je bil od 8. do 10. septembra na milanskem razstavišču; pozitivno oceno nam je podala upravna direktorica podjetja Andreina Tomšič, podkrepljeno s števOnimi podatki pa so jo na ponedeljkovi tiskovni konferenci v milanskem hotelu Principe & Savoia zvečer bolj poglobljeno predstavili specializiranemu tisku odgovni za proizvodnjo, upravo in prodajo pri relativno mladem beneškem podjetju. Firma Beneco Kronos, ki od leta 1980 deluje v občini Šent Lenart v Benečiji, se danes lahko ponaša s preko 400 tisočimi pari športne obutve letne proizvodnje in s skupnim prometom, ki je leta 1984 presegel 20 milijard lir. Pri tem je treba vedeti, da se preko 60% prometa nanaša na prodajo v tujini; visoki produktivnosti na področju športne obutve pa je treba prišteti še smučarske palice, ki so bile med prvimi uspelimi proizvodi beneškega podjetja. S temi razveseljivimi podatki ter z zelo bogato kolekcijo za Poletno sezono 1986 se je Beneco Kronos najprej predstavila specializiranim operaterjem na sejmu, nato Pa še tisku, da bi potom njega prodrla v širšo javnost. Pravzaprav pa so proizvodi Kronos prvenstveno namenjeni aktivnim športnikom, tokrat pa so v kolekcijo vključili tudi vrsto sprehajalnih čevljev^ in telovadnih copat, ki sodijo na vedno zahtevnejše in pa tudi donosnejše področje obutve za prosti čas. Med glavne uspehe, kot so na tiskovni konferenci naglasili Andreina Tomšič, odgovoren za razvoj in proizvodnjo Drago Milič ter odgovoren za prodajo Claudio Duriavig, nedvomno sodi prodor Seneca Krnos na četrto mesto v Italiji med proizvajalci športne obutve. Kar zadeva tujino pa se beneška tovarna lahko ponaša z visoko prodajo smučarskih čevljev »Alpina« (z njimi je prodrla tudi na ameriško tržišče) in snežk. Med smučarske artikle spadajo seveda tudi smučarske palice, s katerimi je kot uradni sponsor nastopila tudi na sarajevski zimski olimpiadi. Sicer pa je vlogo tehničnega sponsor ja, se pravi tvrdke, ki nudi svoje proizvode raznim ekipam, prevzela tudi na drugih področjih, še posebej na tistih, kjer je dosegla najvišjo kakovost. Tako bo v tekmovalni sezoni, ki je pred nami, dala na voljo predvsem telovadne copate številnih košarkarskim ekipam, ki nastopajo v prvi moški in ženski italijanski ligi, proizvodi Beneco Kronos pa bodo »označevali« tudi ekipo Jadran. V izdelavi copat za košarkarske treninge in tekme je znak Beneco Kronos dosegel največ uspehov, saj je v zadnjem katalogu tudi posebej skrbno izdelana obutev, ki ji je dal oseben pečat (in podpis) znani jugoslovanski košarkar Dalipagič. Poleg košarke in že omenjenega smučanja je proizvodnja Beneca Kronos še specifično namenjena odbojki, tenisu in raznim zvrstem teka. Z vstopom na področje obutve za prosti čas pa se želi tovarna približati tudi širšemu občinstvu, istočasno pa skrbeti za nenehno tehnično izpopolnjevanje specifičnih vrst športne obutve, vse v težnji za še večjo uveljavitev znamke Beneco Kronos. (bip) V Gorici mednarodni natečaj »Lipizer« za mlade violiniste GORICA — S krajšo slovesnostjo, včeraj dopoldne v deželnem avditoriju, se je v Gorici pričel letošnji (četrti) mednarodni natečaj za mlade violiniste »Rodolfo Lipizer«, prireditev, ki je letos doživela izredno velik odziv v mednarodnem merilu in uveljavitev in priznanje tudi v Italiji. Prijavilo se je kar 62 violinistov iz 23 držav, prisotni so novinarji iz Madžarske in Anglije, ki spremljajo tovrstne glasbene prireditve, vloženi so bili veliki napori, da bi prireditev bila zares na višini, saj je samo to pogoj, da bo pobuda uspevala tudi v prihodnje, kljub temu, da bo treba premagati še nekaj ovir predvsem finančnega značaja. Na to je v priložnostnem govoru opozoril predsednik kulturnega društva »Rodolfo Lipizer«, prof. Lorenzo Qualli, ki je obenem izrekel priznanje različnim ustanovam, ki so izvedbo letošnjega natečaja podprle. Teh je kar dvanajst. Udeležence natečaja so pozdravili še goriški župan Scarano, deželni odbornik Mario Brancati, šolski skrbnik Sanminiatelli, goriški prefekt Pieran-geli ter Luciano Chially, kot predsednik strokovne žirije, ki bo imela prav gotovo nelahko nalogo. Član žirije je tudi znani slovenski violinist Rok Klopčič. Na včerajšnji dopoldanski slovesnosti so z žrebom določili tudi vrstni red nastopov, popoldne pa so se zvrstile že prve preizkušnje. Jutri bo v pokrajinski sejni dvorani, s pričetkom ob 10. uri 3. mednarodni strokovni posvet o violini. Tekmovalni del natečaja se bo zaključil v soboto, 14. t. m., ob 20.30, v nedeljo s pričetkom ob 20. uri pa bo slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj, uro zatem pa zaključni koncert zmagovalcev, ki bodo igrali ob spremljavi simfoničnega orkestra iz romunskega mesta lasi. Mingarelli in Chirico nista več v aretaciji GORICA — Letos spomladi je beneški preiskovalni sodnik dr. Casson odredil artacijo nekdanjega karabinjerskega generala Dina Mingarellija in podpolkovnika Antonina Chirica. Obtoževal ju je, da sta, prvi kot komandant videmske legije karabinjerjev, drugi kot preiskovalni oficir, leta 1972, po atentatu pri Petovljah, u-kazala skriti nekaj tulcev. Pripadali naj bi samokresu s katerim so bili takrat ustreljene metke v avtomobil, v katerem so potem neznanci položili razstrelivo. Za atentat namreč dolžijo nekatere neofašiste, preiskovalci pa so takrat menili, da so za atentat krivi nekateri goriški mladeniči. Casson je pred nekaj meseci dal a-retirati Mingarellija in Chirica. Zaslišal ju je. Sedaj pa so rimski sodniki, na priziv dveh aretiranih, razveljavili sklep sodnika Cassona. Mingarelli in Chirico sta sicer že ' bila na začasni svobodi. MIŠKO KRANJCC Povest o dobrih ljudeh 96. Vse stvari so željne, da se človek ozre po njih, ®e jih dotakne s svojo roko; ker za kaj naj bi sicer bile ba svetu, če ne, da razveseljujejo človeka? Zato pa jim mora človek vračati svojo ljubezen. In dober clo vek to rad stori in tudi vedno dela tako; dober človek Pogladi živali, ki jih vidi, poboža rože, ki cvetejo m ogovarja ptice, ki letajo po zraku ali pojo v gozdu in ga razveseljujejo, človek mora tudi sonce z ljubeznijo Pobožati, prav tako sinje nebo in bele oblake na tem sinjem nebu, pomladne mehke vetrove, večerne^ zarje in drobne zvezde v jasni spokojni pomladni noci. Vse te stvari so željne človeške ljubezni. Giove Pa, ki ni nehvaležen, se ozre z ljubeznijo po slednji stvari, ki je zaradi njega ustvarjena in slednji stvari Posveti troho svoje brezmejne, neugasljive ljubezni, n dokler človek lahko izžareva svojo ljubezen na stvari °koli sebe, toliko časa živi. Kakor bo tudi sonce živelo na nebu in svetilo, dokler bo hranilo v sebi gor-koto do vsega. Morda si ljudje nikjer tako kakor v Koštrčevi hiši ne želijo pomladi. Saj prinaša vsakemu od njih nekaj novega, nekaj, s čimer se mu bo oddolžila in s čimer mu bo pokazala svojo ljubezen. Ogibljejo se sobe in iščejo vsega mogočnega dela na vrtu. Prekopane in poravnane so gredice, shojene so majhne ravne poti, ki ločijo gredice od gredice, vrženo je prvo seme, ki naj ga obudi sonce k življenju. Po gredicah je razmetan papir in krpe in lansko trnje, kar vse naj plaši drobne ptice, predvsem vrabce, da ne bodo pobirali semenja. Vrženo je solatno seme, posajen je lukec in posejane so prve rože, rumeni narcisi pa imajo že popje in se bodo kaj hitro razcveli. Prav tako kaže jurovšček, da bo kmalu 'cvetel, medtem ko dela večno zeleni pušpan plot okoli gredic. Ljudje, ki so pobegnili iz sob, imajo nad vsako drobnjarijo svoje posebne radosti; vse jih zanima, vse hočejo videti; radovedni so na sleherno drobnjavo; ali so se narcisi že razcveli, ali se je seme na gredicah prijelo. Iz gozda, kamor še vedno zahajajo po drva, prinašajo rože, ki jih postavljajo v lončke in v njih cvetejo rože dalje. Za koga? Za staro Ano Koštrčko, ki se že giblje po sobi, ali za slepo deklico Katico? Kaj so rože za Katico, ki ne more videti njihovih barv; edino, kar dojema, je njihov različni in opojni vonj. Toda še stoji Katica pred hišo, zadehti vsa narava; iz gozdov prihaja vonj rož, ki se meša z vonjem breskev. z vonjem zemlje in z vonjem jarkov. Katica stoji sredi vsega tega življenja; zakaj ostala je edino bitje v tej hiši, okoli katere se zbirajo ljudje; ostala je edina, ki še ume zbuditi v njihovih srcih nekaj stare, nikdar pozabne radosti lepih zimskih večerov. Zakaj Katica včasih še zapoje. Njen glas je postal samo otožnejši; niti pomladno sonce ne more vzdramiti česa veselega v njej. Katica poje ob večerih, kadar posede ljudje v Koštrčevi sobi, kajpada še vedno okoli peči, ker ta navada ne bo nikdar umrla, Katica poje, kadar sedi pred hišo in se greje na soncu. Ljudje, ki delajo na vrtu, postoje za trenutek in se zasanjajo. Zakaj zdi se, da manjka v tem svetu nečesa, kar je bilo prej sicer skoraj neopazno; ko pa ni tistega, se jim zdi, da je nastala v hiši vrzel, ki se ne da z ničimer nadomestiti. O tem, kaj je to, ne spregovori nihče, kakor bi se bili dogovorili, da bodo molčali. In zvesto molčijo, ko se tako na široko menijo o vsem drugem. Samo Katičina pesem o zavrženem otroku in njegovi materi razodeva, kaj mislijo. Mislijo na Marto. Marta je prizadejala temu domu težko rano, ki ne bo nehala nikdar boleti. Marta je tista, ki je nekako oskrunila ta mir in lepoto te hiše in kraja, ker se je naveličala življenja v tem domu in med temi ljudmi. Stališče župana Richettija do razstave v Palači Costami Slovenščina da, toda le v družbi angleščine in francoščine Na večdnevni manifestaciji CGIL Med osrednjimi temami tudi slovensko vprašanje nemščine, Tržaški župan Richetti vztraja pri svojem neverjetnem stališču o neprimernosti slovenskih podnapisov na fotografski razstavi o bombardiranju Trsta leta 1944, ki jo je Odbor za mdr od Sv. Jakoba, s Pončane in od Magdalene nameraval odpreti v Palači Co-stanzi. V ponedeljek popoldne se je s svojim spremstvom spretno umaknil članom odbora, ki so ga čakali pred njegovim uradom, da bi se neposredno pogovorili z njim. Zvečer je na seji občinskega odbora lakonsko odgovoril odborniku SSk prof. Alešu Lokarju, da razstava pač ne more biti dvojezična, ker ne zadeva izključno slovenske manjšine. Logično je torej sklepati, da bi po njegovem mnenju slovenski prevod podnapisov hudo »žalil« dobromisleči italijansko govoreči del meščanov, kar normalno razgledani in do minimalne mere kulturni človek lahko sicer vzame na znanje, ne more pa tega do popolnosti razumeti. Drug Richettijev argument- je bil filozofiranje o namembnosti Palače Costanzi, ki po njegovem (zaenkrat kaže da osebnem) mnenju ne bi smela biti na voljo zasebnim združenjem in organizacijam. Do tega spoznanja je očitno prišel prav v trenutku, ko bi slovenski pod- Danes uradna slovesnost V Kulturnem domu bo danes ob 11. uri uradno slovesno odprtje letošnjega 21. seminario za slovenske šolnike na Tržaškem, ki se ga bodo poleg naših šolnikov udeležili tudi predstavniki šolskih oblasti s Tržaškega m iz matične domovine. Pred odprtjem bo dr. Milko Matičetov predaval o svojih raziskovanjih ljudskega izročila med Slovenci v Italiji, po slovesnosti pa bo generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Miro-šič priredil sprejem za naše šolnike. V sklopu seminarja za slovenske šolnike se je včeraj zaključil ciklus predavanj za učitelje. Po predavanju o jezikovnem pouku in sporočanju v šoli smo včeraj sledili predavanju pedagoškega svetovalca za slovenske šole v Italiji prof. Silva Faturja o metodah dela z besedilom v osnovni šoli. napisi na fotografski razstavi utegnili hudo razburiti občutljivo italijansko oko. Kot rečeno, je gospod župan v ponedeljek odnesel pete, včeraj dopoldne pa se mu očitno ni uspelo izmakniti srečanju, ki ga je zahteval omenjeni Odbor za mir. Sprejel je njegovo 9-člansko delegacijo in ji ponovil »tehtne« razloge za odpoved gostoljubnosti v občinski Palači Costanzi, ki jih je že navedel Lokarju v odgovor. še več: če bi italijansko - slovenskim dodali še nemške, angleške in francoske podnapise, bi morda le lahko nasitili volka in hkrati rešili kozo. Zadeva bi tako dobila tisti tolikanj opevani »kozmopolitski« ton, v katerem utone vse, kar je kdajkoli z vseh vetrov prišlo v Trst, le da se ne bi preveč razločno slišala tista nadležna, stoletja prisotna »kraška govorica«. Kakorkoli že, naš prvi občan je v imenu svojih somišljenikov pripravljen prenesti slovenščino v Palači Costanzi le, če jo Odbor za mir spravi v dobro družbo zveneče francoščine in angleščine. V tem primeru bo mnogo manj slepeča za občutljivo italijansko oko; kaj zato, če na raz- Potem ko je definiral kaj pravzaprav besedilo je, je prof. Fatur razčlenil vrste besedil, ki se najbolj pogosto pojavljajo v šoli. Razdelil jih je v umetnostna besedila (sem spadajo lirična besedila — pesmice, epska — zgodbe in dramatska besedila — najpogosteje prizorčki) in v neumetnostna (opis, poročilo o nekem dogodku, članek — na primer v mladinskih tiskih, v šolskih glasilih). Spoznanja sodobne metodike opozarjajo, da se je pouk v osnovni šoli doslej vse preveč opiral zgolj za u-metnostna besedila in zanemarjal neumetnostna, ki pa so otroku mnogo bližja, saj je neumetnostni jezik, navaden jezik, mnogo stvamejši od u-metniškega. Naloga in cilj šole sta v tem, da popeljeta otroka od narečja do obvladanja najvišje stopnje jezika, to je knjižnega jezika. Ta cilj je zelo visok in težko dosegljiv. Sam Beno Zupančič je nekoč opozoril, da se človek uči materinščine vse življenje, nikoh pa se je ne popolnoma nauči, je med drugim omenil prof. Fatur. Prehod iz narečja na višje stopnje jezika ni enostaven, prav tako pa je napačno mnenje, da je izražanje v narečju »grdo« (kot to ponekod učitelji očitajo učencem), saj je navsezadnje tudi narečje del slovenskega jezika. stavo ne bo nobenega Angleža ali Francoza, kaj nam mar, če so gradivo prispevali tudi Slovenci in če so prav oni, skupaj z italijanskimi meščani — in ne Angleži in Francozi — na svoji koži prenesli bombardiranje, o katerem teče beseda. Toda Richetti je širokogruden človek, njegova dobrota gre še dlje. Pripravljen je poravnati tudi stroške za novo postavitev oziroma za tisk novih vabil k ogledu take, mnogojezične razstave. Vse to pa z enim samim, svetim ciljem.: še enkrat stlačiti glavo v pesek, še enkrat prikriti, kar je že stoletja na dlani: Trst je in ostane mesto v italijanski državi, njegovo prebivalstvo pa je narodnostno mešano in se v glavnem deli na italijansko večino in na slovensko manjšino. Resnica, ki še vedno moti, da ne rečemo celo boli, namesto da bi bogatila. Odločen protest proti krivičnemu ravnanju tržaškega župana sta nam poslala Tržaški partizanski pevski zbor in mladinska skupina Finko Tomažič, ki se sklicujeta na tradicijo odporniškega gibanja, na italijansko demokracijo in ustavo, ko ugotavljata nesprejemljivost takega ravnanja 40 let po dogodkih, na katere je razstava hotela opozoriti. Predavatelj se je nato zaustavil prav pri besedilu, pri sprejemanju besedila v šoli ter dopolnil svoja izvajanja z nekaterimi praktičnimi primeri. Nato je prešel na oblikovanje stavkov in povedi, pri čemer je poudaril, da v šoli še premalo razvijajo nekaj osnovnih skladenjskih vzorcev (temeljni stavčni vzorec povedek - Sindikalna organizacija CGIL iz Trsta se1 pripravlja na večdnevno manifestacijo, ki se bo odvijala na Pomorski postaji in na prostoru pred poslopjem. Od 12. do 15. septembra si bodo sledile okrogle mize, razprave o aktualnih vprašanjih, ki se odpirajo v luči perspektiv našega mesta. V ospredju so brezposelnost, pomoč ostarelim in tudi zaščitni zakon za Slovence. Ob vsem tem naj bi se poudarilo predvsem vlogo, ki jo ima sindikalna organizacija z vsemi svojimi možnimi funkcijami. Poleg tega so v teku priprave za razstavo na temo »Nove tehnologije - delo - družba - sindikat«, ki bo odprta od če- osebek - predmet lahko učenec z dodatki širi in tvori s tem razvitejše stavke in povedi). V drugem delu je prof. Fatur skupaj z udeleženci seminarja analiziral spise štirih učencev (prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda), da bi tako prikazal možnosti razvoja izražanja pri osnovnošolski mladini. trika dalje. Posebej bo pripravljen oddelek s knjigami, seveda na tematiko, ki se tesno veže na sindikalne probleme. Poskrbljeno bo tudi za »šagrsko« vzdušje z dobro založenimi kioski, vsak večer pa bo ples ob zvokih ansambla PRIZMA. V četrtek, ob 19.00 bodo srečanje odprli z diskusijo na temo »Biti star v Trstu: problemi in perspektive«. Gotovo je to eno izmed največjih vprašanj, ki je za Trst skoraj tipično. Skušali bodo predstaviti ta pereči problem v luči zdravstvene politike, njenega sedanjega poteka in možnosti boljšega reševanja problemov. Sledila bo v petek ob 11.30 v Časnikarskem krožku tiskovna konferenca o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Vsedržavni tajnik CGIL Bruno Trentin bo govoril o poteku razprav in o stališčih, ki jih zavzema sindikat. Na predstavitvi te manifestacije je bilo vprašanje zaščitnega zakona poudarjeno predvsem kot problem, k; mora biti rešen v najkrajšem, saj predstavlja slepa ulica, v katero je zašel, precejšnjo hibo za italijansko demokratično družbo. Pri tem pa je prisotnost slovenske manjšine važen del realnosti v Furlaniji - Julijski krajini in posebej v Trstu. Istega dne se bodo ob 17. uri srečali predstavniki CGIL, CISL in UIL in razpravljali na temo »Sindikat v spreminjajoči se družbi«. Tema je važna predvsem v tem trenutku, ko so si te tri ustanove neenotne v reševanju problemov italijanskega delavstva. Z diskusijo, odprto vsem prisotnim, bodo skušali določiti skupne smernice nadaljnjega dela. V soboto, ob 20. uri bo srečanje zaključilo predvajanje filma bratov Maranzana z naslovom »La malattia del vivere«, ki v umetniških merilih poudarja značaj Trsta in njegovih problemov. Sledilo bo srečanje z avtorjem in režiserjem. S to pobudo skuša CGIL vzpostaviti nov stik med organizacijo in ljudmi - prebivalci. Glavni poudarek gre na delavca in njegove delovne odnose, še posebej v času, ko prihajajo na dan vedno novejše tehnologije in je delo rok manj potrebno. CGIL bo skušal predlagati možne rešitve za sožitje delavca in tehnoloških novosti. Prof. Fatur med svojim ponedeljkovim predavanjem v Kulturnem domu Prof. Fatur na seminarju za slovenske učitelje na Tržaškem Izražanje v narečju ni »grdo«, saj je narečje del jezika Po skoraj trimesečnem poletnem premoru Jutri spet v šolo! Šolske potrebščine so privlačne a so hkrati tudi vedno dražje Po skoraj trimesečnem poletnem premoru se bo jutri na šolah vseh vrst in stopenj in v državnih otroških vrtcih spet začel pouk. Učenci in dijaki bodo v šolskem letu 1985/86 preživeli v šoli 215 dni. Šolsko leto se b» namreč zaključilo 14. junija 1986. Kot vsa zadnja leta bodo imeli šolarji tudi tokrat dva daljša premora: božične in velikonočne počitnice. Božične počitnice se bodo začele 23. decembra in bodo trajale do vključno 6. januarja prihodnjega leta, velikonočni prazniki pa se bodo začeli 27, marca 1986 in se zaključili 2. aprila. Tudi letos se bodo zrelostni izpiti in preizkusi znanja ob koncu obveznpga šolanja začeli takoj po izteku pouka, in sicer 16. junija. Slovenske šole na Tržaškem bo obiskovalo letos približno 2.700 učencev in dijakov. Končno število ni še znano, saj v teh dneh še vedno potekajo vpisi v šole; predvsem na višjih srednjih šolah, kjer so se šele v ponedeljek zaključili popravni izpiti, je možno, da pride še do nekaterih sprememb. Jutri bodo odprli svoja vrata tudi državni otroški vrtci in občinski vrtci v tržaški in devinsko - nabrežinski občini, medtem ko bo pouk v miljskem občinskem vrtcu stekel v ponedeljek, 16. septembra. Občinska vrtca v Zgoniku in v Gabrovcu delujeta že od 2. septembra. V slovenskih vrtcih na Tržaškem se bo letos igralo skupno nekaj več kot 450 otrok. Če je skupno število neko- liko manjše od števila otrok, ki so lani obiskovali naše vrtce, pa se je povečalo število otrok, ki bodo letos obiskovali prvi letnik. Porast je sicer majhen (od lanskih 158 na letošnjih 167 otrok), a je vseeno pomenljiv, saj se je po nekaj letih krčenja upadanje vpisov v vrtce končno zaustavilo. Natečaji KZE Tržaška krajevna zdravstvena enota obvešča, da se lahko do 14. oktobra vložijo prošnje za sledeče javne natečaje: sanitarni sodelavec (2 mesti), tehnični vodja za žarke (1 mesto), tehnični vodja za laboratorij (1 mesto), sanitarna asistentka (11 mest), administrativni sodelavec (4 mesta), elektrotehnični sodelavec (5 mest). Okrogla miza o odnosih med Trstom in Deželo Krožek Rosselli prireja prihodnji ponedeljek v tržaškem Časnikarskem krožku okroglo mizo, na kateri bo govor o odnosih med Trstom in ostalo deželno stvarnostjo. Na okrogli mizi bodo sodelovah Gianni Giuri-cin, Ugo Poh, Raul Pupo in Avgusto Seghene. Vodil jo bo Gianfranco Carbone. Osrednja tema bo seveda vezana na sedanji trenutek, ki sledi nedavnemu sporazumu na Dežeh. V četrtek se bo začelo novo šolsko leto, lepa sončna vremena pa nam dajejo še vedno vtis počitnic. Veliko otroških pesmi i” beril združuje začetek šolskega leta s padanjem orumenelih listov in s hladnejšim vremenom. Prvi dan pouka pa še vedno o-hranja, zlasti za najmlajše, svoj posebni čar. Ponovno srečaš stare sošolce in prijatelje, z njimi poklepetaš o minulih počitnicah ter se malo bahaš z novo obleko in z novimi pisanimi šolskimi potrebščinami. To vzdušje traja vsaj nekaj dni. Prve strani zvezka z lepo bleščečo platnico so navadno popisane z lepo pisavo. Vse te občutke proizvajalci šolskih potrebščin prav dobro poznajo in seveda tudi izkoriščajo. Zvezki, svinčniki, gumice postajajo vedno bolj privlačni. Trgovci pa skušajo pritegniti pozornost otroka in staršev z bogato opremljenimi izložbami. »Na-lišpane« šolske potrebščine pa so iz leta v leto dražje. Neki trgovec se nam je pritožil, da so se podražile kar za dvajset odstotkov. Po tržaških veleblagovnicah in prodajalnah se že nekaj dni mudijo starši in otroci, da bi si nabavili vse kar je potrebno za šolo. Zaradi nekoliko nižjih cen, so veleblagovnice bolj obiskane. Kupce privabljajo tudi z nagradnimi žrebanji in z znižanimi cenami, ki pa veljajo samo za nekaj dni. Cene posameznih predmetov so si med seboj precej različne. Pri predpasnikih je razlika v ceni odvisna predvsem od kvalitele. Predpasniki iz sintetičnega blaga so cenejši (7000 lir za fantke, 15.000 lir za deklice), tisti iz čiste bombaževe tkanine so dražji (16.000 lir za fantke, 24.000 lir za deklice). Najbolj preproste plastične torbe stanejo od 18.000 do 24.000 lir, usnje ne okoli 30.000 lir, tiste pa, ki so lepo poslikane od 35.000 lir dalje. Zvezki se med seboj razlikujejo ne po kvaliteti papirja, temveč po sliki na platnicah. Preprosti stanejo 500 lir. tisti z »Barbie« ali s »Puff« pa kar 1200 lir. Zvezki s kartoniranimi platnicami ali z obročki stanejo okoli 2000 lir. Za serijo petih zvezkov pa lahko damo od 2400 lir do 3200 lir-Cena peresnic se suče od 1500 do 8000 lir, plastična peresnica, na kateri je naslikan »Pink Phanter« stane celo 12.000 lir. Peresnice, opremljene z vsemi potrebščinami za pisanje in risanje stanejo od 4.500 do 20.000 lir in še več. »Nepogrešljivi« šolski dnevnik pa stane od 2.500 do 7.000 lir, nekateri, prav posebni, pa tudi nad 10.000 lir-Fausta Sisti V petek se pričnejo Kmetijski dnevi Priprave potekajo s polno paro Z žalno sejo v Prosvetnem domu na Opčinah Slovo od sovaščanov Priprave za letošnje Kmetijske dneve, ki se bodo uradno začeli v Bo-Ijuncu v petek, so v polnem teku. Okrog 20 ljudi hiti z urejanjem raznih struktur, ki bodo služile razstavam in drugim prireditvam, press-center, ki ga vodita Boris Pangerc in Dorjan Smotlak pa se bo od danes preselil v prostore otroškega vrtca Pri gledališču v Boljuncu tako, da bo bliže vsem interesentom. Uradna otvoritev Kmetijskih drae-vov, ki potekajo v organizaciji vseh občin tržaške pokrajine in pod pokroviteljstvom deželne uprave, Kraške gorske skupnosti, tržaške pokrajine in tržaške trgovinske zbornice, bo v petek, vendar bo odprtje sej-®a v četrtek z začetkom družabnosti in z odprtjem kioskov. V petek ob 11. uri se bodo Kmetijski dnevi začeli z okroglo mizo na temo »Kmetijstvo in teritorij«. Uvodni referat bo imel prof. Mario Pre-stamburgo z ekonomske fakultete tržaške univerze, predsedoval bo okrogli mizi predsednik kraške gorske skupnosti dr. Miloš Budin, sodelovali pa bodo na njej z raznimi posegi strokovnjaki dežele FJK, dežele E-fnilia Romagna, ter SR Slovenije. Še isti večer bo v Boljuncu predavanje o vplivih fitofarmacevtskih priprav na okolje in prehrano, ki ga bo imel Prof. Jože Maček z biotehniške fakultete v Ljubljani. Z otvoritvijo številnih razstav in faznimi kulturnimi nastopi se bodo Kmetijski dnevi nadaljevali še v so- boto, nedeljo in ponedeljek. Med razstavami, ki smo jih v naših člankih v zvezi s to pomembno manifestacijo že napovedali, bodo še razstava vinogradnikov s Krasa in iz Brega, ki bodo razstavljali svoja vina, razstava ptičev, ki jo bodo pripeljali v Bo-Ijunec iz Doberdoba, obsegala pa bo okrog 300 raznih ptičev, pa še privatnik iz Karnije, Id redi koze in ovce je najavil svoje sodelovanje. Razstavni prostor, kjer bodo potekali Kmetijski dnevi se je letos pove- čal, predvsem pa bo bolje urejen, to pa tudi zato, ker je nared novi most čez Glinščico tako, da bodo na primer race imele svoj prostor v vodi, travniki pa bodo na razpolago za pašnjo krav, puranov, kokoši itd. Naš dnevnik bo spremljal potek Kmetijskih dnevov z poročanjem o vseh prireditvah, predavanjih, okroglih mizah in razstavah, časopis »Gospodarstvo« pa bo v petek izšel s posebno stranjo, posvečeno tej pomembni gospodarski manifestaciji. »Kruta in neizprosna usoda je iztrgala iz naše srede priljubljene vaščane, zavedne Slovence, vzorne može in očete Radija Dolenca, Vence-ta Miliča, Ivana Sosiča in Rudija Vremca.« S temi besedami je začela govor na sinočnji žalni seji, ki jo je KD Tabor priredilo v Prosvetnem domu v počastitev spomina tragično preminulih domačinov, predsednica Nori Jerič. Kako priljubljeni so bili, kako boleče se je zarezala v vse misel, da jih ne bo več med nami, da jih ne bomo srečevali na naših ' prireditvah, je pokazala velika udeležba domačinov in drugih, ki so tiho poslušali govor, se z enominutnim molkom oddolžili njihovemu spominu in nato prav tako v tišini poslušali petje moškega zbora Tabor, ki je, pod vodstvom prof. Svetka Grgiča zapel »Ecce quomodo« in »Lipa zelenela je« in še nastop mešanega zbora Primorec - Tabor, ki je pod vodstvom Vilme Radovan zapel »Zakaj sem partizan«. Ob koncu žalne seje je Nori Jerič izrazila v imenu vseh globoko sožalje prizadetim družinam in pozvala vse, da se udeležijo današnjega skupnega pogreba, ki se bo začel ob 11. uri v tržaški mrtvašnici. Pogrebni sprevod bo nato nadaljeval pot na opensko pokopališče. V dvorani je bil na mizi velik šop cvetja s slovensko zastavo, ob njem pa žalna knjiga, v katero so se vpisali vsi udeleženci. V' Sempolajsko KD »Vigred« priredi filmski večer Jutri zvečer ob 20.30 bo Š£ur orchestre, komaj 24-letne japonske skladateljice Karen Tanaka, tretjo nagrado pa je dobil Italijan Federico Andrioli (29 let) za skladbo z naslovom Gaudium et spes. Trčenje simce z mestnim avtobusom Križišče Drevoreda D'Annunzio in Ulice Rigutti je bilo včeraj zjutraj prizorišče lažje prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 37-letni Ralo Sciarrino iz Ulice Pordenone 19. Sciarrino je s svojo simco trčil v avtobus ACT, ki ga je upravljal 46-let-ni Mario Zacchigna, ki stanuje na Trgu Giarizzole 10. V nesreči se je na simci razbilo vetrobransko steklo in drobci so povzročili številne poškodbe na Sciarrino-vem obrazu, lažje pa ima poškodovano tudi levo oko. Z rešilcem rdečega križa so ga odpeljali na okulistični oddelek glavne bolnišnice, kjer bo okreval v desetih dneh. čite za tehniko lepljenke. Praktični poskusi so dokazali, da imajo otroci rajši lepljenko. Po teh uvodnih navodilih so se prisotni lotili dela, ki si ga bodo prihodnji teden ogledali na ekranu. Seminar torej, ki v svojih izobraževalnih namenih skriva tudi razvedrilo in sprostitev. Tatovi spet »delajo« Po kratkem zatišju so neznani tatovi spet stopali v akcijo. Tokrat je bil njihov »plen« kaj pičel, saj so v ponedeljek p>onoči iz gostinskega lokala »Magie Pub« odnesli le 20.000 lir, ki so jih našli v enem izmed predalov. Leteči oddelek policije je poklicala lastnica lokala, 58-letno Rina Colassi, ki stanuje v Ulici Giuliani 42. Policisti so ugotovili, da so tatovi prišli' v lokal skozi okno, ki ga je pustila odprtega hčerka lastnice. ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubljenega Giuliana Košute se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči svojci Križ, Opčine, 11. septembra 1985 Ob prerani izgubi svojega športnika Ivama Šavrona izreka odbor ŠD Breg občuteno sožalje globoko prizadeti družini. Prijatelja Ivana pogrešajo soigralci članske nogometne ekipe Brega in izrekajo družini občuteno sožalje. Ob prerani izgubi štirih zavednih domačinov izreka sožalje prizadetim družinam in vaški skupnosti Zveza slovenskih kulturnih društev Openska sekcija Slovenske skupnosti izreka svojcem Vincenca Miliča iskreno sožalje. Prav tako izreka sožalje svojcem Radija Dolenca, Ivana Sosiča ter Rudija Vremca. Pevci, zborovodja in člani Sveta sodelavcev OPZ in MPZ »Vesela pomlad« sočustvujejo z družinami tragično preminulih Vincenca Miliča; Radija Dolenca, Ivana Sosiča in Rudija Vremca. V okviru seminarja za slovenske šolnike Na seminarju v vrtcu v Semedeli v ospredju telesna vzgoja otrok Vzgojiteljice prisostvovale hospitacijskemu nastopu skupine predšolskih otrok Prva točka na programu seminarja za vzgojiteljice, ki se je odvijal v četrtek v vrtcu v Semedeli, je bila hospitacija. Tržaške vzgojiteljice so imele tako priložnost, da so priso stvovale nastopu skupine pet in šestletnih otrok. Vsebina hospitacijskega nastopa, ki ga je vodila vzgojiteljica Tatjana Umer, je bil ples na osnovi morskih motivov. Vzgojiteljica Tatjana nam je povedala, da je za vsebino izbrala morje in človekove dejavnosti na morju, ' ker je ta svet najbližji otrokom in tako so se v ples lažje vživeli. Da bi otroke motivirala in v njih vzbudila ustvarjalnost, je učilnico okrasila z ribiško mrežo, s školjkami, z masko, plavuti in s slikami ter učno uro popestrila s primerno glasbo, ki je o-troke kmalu prenesla v morski svet. Ob besedni usmeritvi in zvočni spremljavi je vzgojiteljica vodila otroke v podživijanje vsebinskih motivov in spodbujala otroke k iskanju gibanj, malčki so tako sami oblikovali različne spontane gibe. Hospitacijska ura je segala v področje plesne vzgoje, o kateri je že v sredo na učiteljišču A. M. Slomšek predavala prof. Kroflič. Profesorica nas je opozorila, da je vzgojiteljica Tatjana uporabila metodo usmerjanja k improvizaciji in to ji je posebno uspelo, ker je plesala skupaj z otroci in na tak način spojila statično govorjenje s pantomimo. Gibanje odraslih kot tudi premikanje stvari in predmetov zbudijo pozornost predšolskega otroka. Že med četrtim in trinajstim tednom starosti začnejo otroci slediti z očmi premikom v okolici, še preden se razvije otrokova sposobnost prijemanja z rokami, je opazovanje gibanja ena od oblik otrokovega raziskovanja okolja. Kasneje, t. j. okrog drugega leta začne otrok posnemati gibanje odraslih, ki ga obkrožajo-, in si tako pridobiva nove izkušnje in dragocene vire za gibalno ustvarjanje. Zaradi tega polaga prof. Kroflič precejšnjo važnost na to, da se mora vzgojiteljica skupaj z otroki gibati, plesati ali telovaditi. Drugi del seminarja je bil tako posvečen praktičnim vajam, povzetim predvsem iz gibalne joge, telesne vzgoje in klasičnega baleta. To so bile vaje za prevladanje osnovnih telesnih spretnosti kot so skoki in poskoki, hoja, plezanje, različne oblike sedečega položaja, pravilna drža itd. Ker so bile vse vaje, bližje telovadbi kot plesu, glavna tema seminarja, smo vprašali prof. Kroflič, katera je razlika med telesno in plesno vzgojo. Povedala nam je, da ni prave omejitve med enim in drugim področjem. Aktivnosti so iste in telo je osrednje sredstvo. Vsekakor je glavna razlika v tem, da je smoter telovadbe omogočiti zdrav telesni in duševni razvoj otrok, medtem ko plesna vzgoja kot ostala predmeta estetske vzgoje (glasba in likovna vzgoja) teži k razvoju otrokove ustvarjalnosti. Vsa gibanja in vaje, je profesorica dodala, ki so jih vzgojiteljice izvedle pod vodstvom in nato same improvizirale, so zametek sodobne plesne vzgoje. To je prehajanje iz telesne vzgoje preko kombinacij gibov, improvizacije in gibalne ustvarjalnosti v plesno tehniko. Ob določeni temi ali vsebini kot na primer morski svet — predmet četrtkove hospitacije, postanejo naravni gibi (telovadba) z umetniško ustvarjalnostjo sodobna plesna konstrukcija. Te vaje bodo vzgojiteljice lahko uporabile kot gradivo pri plesni vzgoji predšolskih otrok. Pri vajah je treba seveda upoštevati zmogljivost otrok. Čeprav ni posebnih omejitev, ne bomo zahtevali od otroka več, kot dopušča njegova motorična sposobnost. Poleg tega, pravi prof. Breda Kroflič, so imele vaje na seminarju tudi namen sprostiti in razgibati vzgojiteljice ter jih predvsem osvoboditi predsodkov, ki jih zadržujejo pred gibanjem, plesanjem in igranjem skupaj z otroci. BARBARA BONETA .t5&!™iSSKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU SEZONA 1985-1986 Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi komedija v dveh delih (petih slikah) DANES, 11. septembra, ob 20.30 na dvorišču zadruge »Kulturni dom« na PROSEKU. NE ZAMUDITE! gledališča PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 12. septembra, ob 20. uri: Fulvio Tomizza »IDEALIST (dramatizacija romana I. Cankarja »Martin Kačur«, življenjepis idealista). Red premiera in izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. kino Eden 15.30—22.00 »II profumo del peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.30—22.15 »Mondo cane oggi. L’orrore continua.« Prepovadan mladini pod 18. letom. Excelsior Danes zaprto. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »I desideri di una donna erotica« in »Femmine scatenate«. Oba prepovedana. Dvorana št. 2 16.30—22.00 »Night mare«. Dvorana št. 3 16.30—22.00 »Mondo cannibale«. Mignon 17.00—22.15 »Impariamo ad a-marci«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.45—22.15 »Cavaliere pallido«. Nastopa: Glint Eastwood. Capito! Danes-" zaprto. Vittorio Veneto 16.30—22.00 »La dolcezza . della tua bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30—22.00 »Peat Street. Un’esplosione di musica e di break-dance«. Alcione 15.00—22.00 »Mary Poppins«. Ariston 17.30—22.00 »Le • due vite di Mattia Pascal«. Nastopa: Marcello Mastroianni. Radio 15.30—22.00 »All american girla«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razna obvestila Godka na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ali 220125. Pripravljalni odbor Kmetijskih dnevov 1985 obvešča vinogradnike, ki želijo sodelovati na razstavi grozdja, naj prinesejo šparone v Kulturni center F. Prešeren v Boljuncu v soboto, 14. septembra, od 9. do 14. ure. Prireditve in sporočila kulturnih dručtev in organizacij SKD Vigred iz šempolaja vabi jutri, 12. septembra, ob 19.30 na Odprfje razstave domačih ustvarjalcev (v prostorih bivšega vrtca) in ob 20. uri v osnovni šoli na FILMSKI VEČER s filmi Sergija Verča in Sergija Cesarja. Vabljeni! KD Kraški dom vabi vse občane, prijatelje in soorganizatorje, ki so sodelovali pri izvedbi KRAŠKE OHCETI na družabni večer, ki bo 13. septembra po 20.30 v balinarski koči pod Rupo. ŠD Polet prireja v petek, 13. in v soboto, 14. septembra, ob 20. uri ter v nedeljo, 15. septembra, ob 16. uri na kotalkališču na Opčinah - Repentabrska u-lica kotalkarski kabaret MAVRICA IN ZVEZDA. Vabljeni! Slovenska gobarska družina Trst vabi člane na sejo o pripravah razstave svežih gob danes, 11. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica organizirata v petek, 20. septembra, obisk KONCERTA WA-SHINGTONSKE FILHARMONIJE, dirigent Mstislav Leopoldovič Rostropovič v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odhod avtobusa od Femetičev ob 17.30, povratek predviden ob 23. uri. Cena prevoza in vstopnic 15!000 lir. Vpisovanja sprejemata tajništvi Glasbene matice, Ul. R. Mana 29 in Zveze slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20/11. _____________izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ifcan javlja, da je v nedeljo, 15. septembra odhod izleta v Bohinj ob priliki Kravjega bala ob 7. uri z Oberdanovega trga. Na razpolago še nekaj prostih mest. Rezervacije po telefonu na štev. 61011 od 17. do 19. ure. čestitke Danes bo ugasnil prvo svečko MITJA JEVNIKAR. Vse najboljše mu želijo nona Ivanka in vsi, ki ga imajo radi. Ob 25-letnici poroke AVGUSTA in A-DRIJANE GERDOL jima iskreno čestitamo in želimo še na mnoga skupna srečna in zdrava leta. Pevski zbor Sv. Vincencija. V Gročani praznuje danes svoj rojstni dan ALEKSIJA RAPOTEC. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo vsi domači. Posebna voščila naj sprejme od Roberta in Alenke. Čestitamo tudi noni MILKI za jutrišnji rojstni dan. včeraj-danes Danes, SREDA, 11. septembra MILAN Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.25. — Dolžina dneva 12.47. — Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 18.12. Jutri, ČETRTEK, 12. septembra SILVIN Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb narašča, veter severovzhodnik 11 km na uro, vlaga 40-od'stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sabrina Cuciniello, Viviana Degrassi, Mirella Beltram, Cinzia Penco. UMRLI SO: 80-letna Bogomila Calle-garis, 70-Ietni Guerrino Salvador, 69-letna Matilde Škerlj, 95-letrii Luigi Mu-zic, 91-letna Maria Calcina, 52-letni Luciano Vattovani, 79-letna Stefania Laco-ta, 71-letni Guido Stulle, 64-letna Ida Ferrari por. Petaros, 77-letna Vittoria Cocitto vd. Bonazza. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta Sant’Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Longomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica 10. 9. 1985 Ameriški dotar................. 1.940.— Kanadski dolar..................1.410.— švicarski frank................. .802,— Danska krona..................... 179,— Norveška krona ...... 224.— švedska krona ................... 223,— Holandski florint............. 588 — Francoski frank.................. 215,— Belgijski frank................... 31,— t uru Sterling.............. . 2.530.— Irski šterling................ 2.050,— Nemška marka..................... 662,— Avstrijski šiling................. 93.— Portugalski eskudo................ 10,— Japonski Jen....................... 7,— španska peseta.................... 10,— Avstralski dotar............... 1.250,— Grška drahma...................... 13.— Debeli dinar....................... 5,— Drobni dinar . .................... 5,— išias BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. A. TRST - ULICA F. FILZMQ - ČS BI-AJG mali oglasi Tel.. 775-275 PRODAM moto-frezo vigneto. Telefon 227-240. PRODAM gorilnik riello v dobrem stanju, avtomatski vžig, za 50.000 lir. Tel. 413-848. PRODAM dvojna vhodna železna vrata po 240 cm X 97 cm ter druga 240 X 180 cm. Tel. 226192. IŠČEMO NATAKARICO z znanjem slovenščine, po možnosti stanujoča na Opčinah ali okolici. Gostilna Veto - najemnica Nada Debenjak - Proseška 35-tel. 211-629. MIZARSKI VAJENEC (z dobro voljo) dobi zaposlitev. Tel. 575-145. PRODAM 8 let staro in 72 kv. m veliko stanovanje z garažo na Opčinah. Telefonirati na štev. 211-256 od 19. do 21. ure. 15-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob uri kosila in večerje na štev. 200-882. PRODAM avto fiat 600, še v dobrem stanju. Tel. 411-949. IŠČEM SLUŽBO, tudi začasno, v uradu. Tel. 745-762 ob uri obedov. 20-LETNA UČITELJICA išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 299-762. PRODAM fiat 500, letnik 1972. Zabrežec štev. 19. BOX za avto ali camper v bližini stadiona v Trstu prodam. Tel. 211-805. POČITNIŠKO HIŠO, kombinacija zidano brunarica, 118 kv. m, na zemljišču 2.900 kv. m v gozdu, 20 km iz Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 211-805. PRODAM fiesto 1100 L bele barve, letnik ’79, v odličnem stanju. Tel. 825-656 DELAVEC TVRDKE FIAT proda 5 me-cesev staro pando super po stari ceni, prevoženih 5.000 km. Tel. 229-224 po 18. uri. darovi in prispevki Ob 1. obletnici smrti Marija Emilija darujejo bratje in sestre 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Lučija Sardoča darujejo Bruno, Nadja in Draga 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 20.000 lir za p.c/ski zbor Vasilij Mirk in 20.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Frido Vovk por. Metlika darujeta Danilo in Ivo Birsa 30.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Vladimira Uršiča daruje, ta Zorka in Ernesta 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja' na grob Antonije Žerjal vd. Klun daruje Zofka z družino 10 tisoč lir za Sklad M. Čuk. V spomin na teto Jožico vd. Čok darujejo Angela, Stanko in Anica 100.000 lir za cerkev na Katinari. V spomin na Ninija Hrvatiča darujeta družini Košuta in Hrvatič Viktor 20.000 lir za ricmanjsko cerkev. Namesto cvetja na grob Ivana Hrva-tiča daruje Silvester Komar 20.000 lir za SKD Slavec. Just Hrvatič daruje 10.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Ninija Hrvatiča darujeta Marija in Bruna Kuret 10.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Ivana Hrvatiča daruje družina Gombač 15.000 lir za SKD Slavec. V počastitev spomina Vladimira Uršiča darujejo Mira, Nika in Ernes Sartori 10.000 lir ter Sabina Nibrant 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na dragega moža Ivana Hrvatiča daruje žena Pjerina 50.000 lir za ricmanjsko cerkev, 50.000 lir za SKD Slavec in 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Ladkota Uršiča daruje družina Brecelj 5.000 lir za zidavo športnih objektov SKD Barkovlje. V isti namen daruje Rožka Miklavec 10.000 lir za Sklad M. čuk. Ob priliki fantovske daruje Saško Kalc 50.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Ninija Hrvatiča darujejo cerkvene pevke 110.000 lir za cerkev v Ricmanjih. V spomin na Rinalda Pecaricha daruje družina Pecarich 30.000 lir za KD Primorsko, 20.000 lir za Zvezo žena Mačkolje, 25.000 lir za pevski zbor V. Vodnik in 25.000 lir za sekcijo PCI-KPI občine Dolina. V spomin na Ivana Hrvatiča darujeta Ada in Enzo Rojc 20.000 lir za pevski zbor SKD Slavec. V spomin na Claudino mamo Frido Metliko daruje Silvana Valoppi 15.000 lir za Sklad M. čuk. V spomin na Vladimira Uršiča darujejo žena Olga in otroka Tatjana in Žarko 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za pevski zbor M. Pertot. V spomin na Ido Brizzi vd. Hrovatin daruje Claudia z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na drago mamo Frido daruje hči Claudia 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za Sklad M. čuk. V spomin na Ninija Hrvatiča darujejo Karlo, Lidija in Damijana Furlan 10.000 lir za SKD Slavec in 10.000 lir za cerkev v Ricmanjih. V spomin na Ninija Hrvatiča darujeta Lucijan in Anica Malalan 20.000 lir za SKD Slavec in 10.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Ninija Hrva'tiča daruje--ta Livio in Savina 10.000 lir za Godbo iz Ricmanj in 10.000 lir za SKD Slavec. V spomin na sestrično Bernardo in Ivana Ogrina darujeta Livio in Savina Malalan 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Družina N. N. (Gabrovec) daruje 50 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. Družina Pescatori (Milan) daruje 139.500 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Antonije Žerjal vd. Klun darujeta Vera Kral 10.000 lir in Ervina Kral z družino 10.000 lir za KD F. Venturini. Lovska družina žavlje daruje 300.000 lir za KD F. Venturini. šolske vesti Učenci osnovne šole iz Gabrovca in Briščkov imajo začetno šolsko mašo jutri, 12. septembra, ob 9. uri na Proseku. Osnovna šola K. D. Kajuh obvešča, da bo začetna šolska maša jutri, 12. septembra, ob 9. uri na Padričah. Osnovna šola »P. Voranc« sporoča, d bo šolska maša jutri, 12. septembra, ob 10. uri. Učenci naj se zberejo 10 minut prej pred župno cerkvijo. Celodnevna osnovna šola Žavlje-Koro-šci-Milje sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 12. septembra, ob 11. uri v miljski stolnici. Učenci in učitelji naj se zberejo na šoli ob 10.30. Učenci osnovnih šol K. Štrekelj in J-Jurčič bodo imeli šolsko mašo jutri, 12. septembra, ob 9.30 v Devinu. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda in oddelka za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da se šolsko leto 1985r86 začne jutri, 12. septembra, s šolsko mašo, ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. V petek, 13. septembra, bo redni pouk z začetkom ob 8. uri. Celodnevna osnovna šola »F. Venturini« - Boljunec sporoča, da bo šolska maša jutri, 12. septembra, ob 10.30. Osnovna šola »P. Trubar« iz Bazovice obvešča, da bo začetna šolska maša jutri, 12. septembra, ob 10.30 v župni cerkvi v Bazovici. Učenci osnovne šole »A. Gradnik« -Repentabor imajo začetno šolsko mašo jutri, 12. septembra v župni cerkvi na Repentabru, ob 11. uri. Zbirališče pred cerkvijo. Ravnateljstvo srednje šole »S. Gregorčič« v Dolini obvešča učence, da bo začetna šolska maša jutri, 12. septembra, ob 10. uri v župni cerkvi v Dolini. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo. Po maši bodo učenci odšli na šolo, kjer bodo dobili umik in druga navodila. Ravnateljstvo srednje šole »F. Levstik« s Proseka sporoča, da bosta šolski maši jutri, 12. septembra, ob 8. uri na Proseku ter ob 9.30 v Križu. Tako na Proseku kot v Križu se učenci zberejo v šoli ob 7.50. . Celodnevna osnovna šola »M. Samsa« -Domjo in »L Trinko Zamejski« - Ricma-nje sporočata, da bo šolska maša jm tri, 12. t.m., ob 10. uri v kapelici pri Domju. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča, da bodo šolske maše jutri, 12. t.m.: »O. Župančič« - na šoli ob 9.15, maša ob 9.30; »F. Milčinski« - maša ob 9. uri; »Baztr/iški junaki« - na šoli ob 10.30, maša ob. 11. uri; »F. S. Finžgar« -na šoli ob 10.30, maša ob 11. uri. Ravnateljstvo srednje šole »F. Erjavec« - Rojan obvešča dijake, da je začetna šolska maša jutri, 12. septembra, ob 11. uri v župni cerkvi v Rojanu. Dijaki se predhodno zberejo, ob 10.30 v šolskih prostorih. Ravnateljstvo srednje šole »Sv. Ciril in Metod« sporoča, da bo šolska maša jutri, 12. t.m.: pri Sv. Ivanu ob 9.30, dijaki naj se zberejo ob 9. uri v šolskih prostorih; na Katinari ob 9. uri - učenci naj se zberejo ob 8.30 na šoli za prva navodila. Ravnateljstvo srednje šole »S. Kosovel« sporoča, da bo šolska maša jutri, 12. septembra, ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Zbirališče dijakov pred cerkvijo, po maši bodo dijaki odšli na šolo, kjer bodo dobili umik in druga navodila. Srednja šola »I. Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri 12. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo. Ravnateljstvo liceja »F. Prešeren« sporoča, da bo šolska maša za leto 1985-86 jutri, 12. t.m., ob 8.30 pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične 13. septembra, ob 8. uri. Ravnateljstvo državnega pok!icnega zavoda »J. Stefan« obvešča, da bo šolska maša jutri, 12. septembra, ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ob 9.40 se dijaki zberejo na šoli. Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« s priključeno vzgojitelj sko šolo sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 12. septembra, ob 8.30 v svetoivanski cerkvi. Ob 10. uri bo seja celotnega profesorskega zbora. Reden pouk se začne v petek, 13. septembra, ob 8. uri. Tajništvo je odprto za stranke vsak dan od 10.30 do 12. ure. Celodnevna osnovna šola »S. Gruden« -šempolaj - Slivno sporoča, da bo šolska maša jutri, 12. septembra, ob 10.30 v Šempolaju. Učenci šole »F. Bevk« imajo začetno šolska maša jutri, 12. septembra v župni cerkvi, ob 9.30. Zbirališče pred cerkvijo. Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar sporoča, da bo šolska maša jutri, 12. t.m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Dijaki se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo osnovnih šol pri Sv. Jakobu sporoča, da bodo šolske maše jutri, 12. septembra s sledečim urnikom: »J. Ribičič« ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu; »D. Kette« ob 11.15 v kapelici v Ul. Ronco; »K. širok« ob 9.30 v cerkvi pri sv. Vincenciju; »A. Gregorič« ob 9.15 v cerkvi na Kolonkovcu; »I. Grbec« ob 17.30 v škedenjski župni cerkvi. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da se usposobljeno-stni izpiti na vzgojiteljski šoli začnejo danes, 11, septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Berite JVavi Matajur Uveljavljanje Idrijčanke v rimskem kulturnem krogu Ko je izšla v Združenih državah Gobčeva knjiga o znamenitih Slovencih v svetu, se je marsikdo začudil nad velikim številom imen naših rojakov, ki se s svojimi sposobnostmi in dosežki tako ali drugače odlikujejo v tujem okviru. Tudi naša rudarska Idrija ima po širnem svetu Razkropljene ljudi, ki s svojo kulturno zavzetostjo in prek zvez, ki so si jih znali vzpostaviti, širijo pozna-• vanje naše kulture in umetnosti in s tem uveljavljajo ime naše domovine. Ena takih kulturnih delavk je tudi v Rimu živeča Valentina Orsini -Mazza. Rojena je bila v družini rudniškega uslužbenca Ivana Medvediča, ki je bil kot socialdemokratski odbornik pod staro Avstrijo tesen prijatelj znanega socialista Rudolfa Golouha. Življenjska usoda jo je iz rodne Idrije, kjer je končala triletno nižjo srednjo šolo in dve leti prakticirala kot pisarniška moč na sodniji, pripeljala v notranjost Italije. Leta 1937 se je poročila s polkovnikom letalstva Luigijem Cesarettijem in ga potem spremljala v njegovih službah ter kot izučena bolničarka Rdečega križa tudi sama dobila čin podporočnika. Delovala je v vojaški bolnišnici v Tirani, a moža so po razpadu Italije ujeli Nemci in ga poslali v zloglasno taborišče Čenstohovo na Poljsko, od tam so ga odpeljali v Berlin, kjer so ga osvobodili Rusi. V Rim se je vrnil leta 1946; zaradi Posledic mučne internacije je umrl leta 1954. Valentina Casaretti je pridno skrbela za nadaljnje izobraževanje, tako se je izpopolnila v zgodovini u-rnetnosti in rimskih umetnostih ter arheoloških spomenikov, pa tudi v španskem jeziku in kulturi (leta 1954 diplomirala na »Istituto de lenona y cultura espanda v Rimu). P srbohrvaščini in še v drugih strokovnih panogah. Na njeno kulturno udejstvovanje je nedvomno vplivalo dejstvo, da se je v petdesetih letih naselila na znameniti »Margutti«, ulici, ki se začne Prav v bližini' očarljivega rimskega Španskega trga, saj je v tem umetniškem in živahnem okolju lahko navezala stike s pomembnimi kulturnimi krogi italijanske prestolnice, kjer njeno ime danes ni neznao. _ V začetku se je predvsem posvečala prevajaju iz materinščine in sr-• bohrvaščine. Lepo število krajših del iz slovenske, pa tudi srbske in hrvaške literature je izšlo v rimskem 11 Popolo di Roma (predvsem krajši Cankarjevi spisi kot Moje življenje. Gospod stotnik. Grešnik Lenart, Zaklenjena kamrica, Skodelica kave, Njen grob. Otroci in starci. Sveto obhajilo. Za dnevnik Unità je v prilogi za otroke prevedla več del srbskih in hrvaških avtorjev. Preveden ima tudi Vorančev roman Doberdob, zanj se je zanimala založba Bompiani, vendar se je zaradi težav s slovenske strani (Društvo slovenskih pisateljev ni moglo sprejeti obveze za odkup 200 izvodov) pozneje ohladila. Z letom 1963 je posegla v rimsko galerijsko življenje. V že tako umetniški četrti kot je Ulica Margutta, je tedaj nastala njena galerija SM 13, kàr je pomenilo Studio Margutta 13. Nova galerija se je v kratkem času uveljavila, zlasti še, ko jo je preselila v nove prostore v isti ulici (1968). V svojem drugem možu dr. Gallogeni Mazzi je dobila vso oporo za svoje kulturniško in galerijsko delovanje. S pravo slovensko trmo in vztrajnostjo se je predajala galerijskemu delu, pri tem pa ni pozabljala na posredovanje dosežkov slovenske in jugoslovanske likovne umetnosti širšemu svetu. V galeriji SM 13 so prirejali razstave dobrih, zgodovinsko priznanih mojstrov, predvsem futu-ristov, po drugi strani pa so omogočali razstavljati tudi mlajši generaciji abstraktistov, konstruktivistom in predstavnikom še drugih »izmovn. Za nas je pomembno, da so pri njej razstavljali med drugimi France Slama, Marij Pregelj, Vladimir Makuc, Janez Bernik in seveda -cela vrsta drugih pomembnih jugoslovanskih u-metnikov — Galerija Valentine Orsini - Mazzijeve je delovala trideset let, t.j. do leta 1976, ko je bogato zbirko (»Donacija Orsini - Mazza«) sodobnih italijanskih in jugoslovanskih avtorjev podarila svoji rojstni Idriji. Čeprav je pred devetimi leti zaradi rahlega zdravja prenehala z vodenjem galerije, je še vedno dejavna v rimskem kulturnem okolju, kjer v okviru društva Donna e Arte vodi likovno sekcijo in je že marsikateri umetnici pomagala do prodora v javnost. O njej je pisala tudi Simona Welter v knjigi 11 complesso di Michelangelo (Rim, 1975). TOMAŽ PAVŠIČ Evina balada ^ Neaplju ta čas snemajo film Evina balada, ki govori o odnosih med zaposleno materjo in njeno mlado hčerko. V filmu nastopata Ida Di Benedetto 'n Vanessa Petillo (AGI) lÉp IN V SVETU SLOVENIJALES DOBRO POZNAN radiotelevizij italijanska televizija • Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton Posvečeno Alici Alonso - balet 13.30 Dnevnik 13.45 Rivalità eroica - film Igrajo: Joan Crawford, Gary Cooper, Robert Young 15.35 Potovanja skozi sončni sistem -dokumentarec 16.05 Oleg Popov - professione clown 16.30 Tre nipoti e un maggiordomo - TV film 17.00 Professione: pericolo - TV film 17.50 Grisù il draghetto risanka 18.10 Al Paradise - glasbena oddaja 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 II ritorno degli dei: 25-letnica rimskih olimpijskih iger 22.15 Dnevnik 22.25 Filmske novosti 22.30 športna sreda Treviso - ženska košarka: Italija - Madžarska Bologna - odbojka: Italija - Argentina Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 La dorma di moda - 3. nadaljevanje 14.05 L’estate è un’avventura Towser e il leone - risanka R gatto di Henry - risanka Il primo Mickey Rooney - TV film L’uomo invisibile - TV film 16.55 Se è martedì deve essere il Belgio - film 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Nashville detective - film 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 La trappola - film Igrajo: Lino Ventura, Ingrid Thulin, Sophie San 23.35 Tenco '83 - 2. oddaja 00.20 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tret|l kanal 11.15 Televideo 17.40 Nogomet: Mladinski mednarodni turnir »Angelo Vetta«. 19.00 Dnevnik 3 19.25 La testa nel pallone - oddaja o nogometu 20.00 Šola in vzgoja: Življenjski sistem 20.30 I misteri del giardino di Camp ton House - film Režija: Peter Greenway. Igrajo: Anthony Higgins, Janet Suzman, Anne Louise Lambert 22.10 Delta - dokumentarec 23.00 Dnevnik 3 23.25 Filmska kamera in spomini 23.35 Speciale Orecchiocchio - Glasbena oddaja jatfnslovanska televizija Ljubljana 9.05 TV v šob: čuvaji nakega morja, Učenci ustvarjajo, češčina, Ladje na Jadranu 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 17.20 Teletekst RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 N Kuret: Obuti maček - lutkovna predstava 17.55 Ch. Dickens: Oliver Twist, 1. del predstave SMG Ljubljana 18.25 Obalnokraški obzornik 18.40 Zvok na novih poteh - 2. del glasbene serije 19.24 TV in radio nocoj 19.24 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Dokumentarec meseca: Okvir za sliko mojih prednikov 20.45 Film tedna: Ubijem ga, francoski film 22.20 Dnevnik Koper 15.00 Film 16.30 Manon Lescaut - TV film 17.30 Hiša v gozdu - TV film 18.00 Medved Yoghi - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja Danes bo po ODPRTI MEJI oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija. 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Nogomet: NDR - Francija 21.45 TVD - Vse danes 22.00 Film 23.30 Kokarka: Jugoslavija - Češkoslovaška 24.00 Film Zagreb 8.25 TV koledar, Muppet show 17.20 Videostrani 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Muppet show 18.15 Tokovi samoupravljanja 18.45 Balkanski folklorni festival 19.30 Dnevnik 20.00 Kino Oko O zli usodi otrok in igrani film 22.30 Dnevnik zasebne CANALE 5 9.30 La commedia è finita - film 11.10 Lou Grant - TV film 12.10 Peyton Place - TV film 13.10 Orazio - TV film 13.30 Sentieri - nadaljevanka 14.30 Una vita da vivere - nadalj. 15.30 La famiglia Holvak - TV film 16.30 Natura selvaggia - dokumentarni film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Antologia di Jonathan 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Lobe Boat - TV film 20.30 Sessomatto - film Igrata; Giancarlo Giannini in Laura Antonelli 22.50 Festivalbar domani - glasbena oddaja 00.10 Spiaggia rossa - film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 Avenida Paulista - TV novela 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e pailettes - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Ciao, ciao 13.15 Evelin e la magia di un sogno d’amore - risanke 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 La nonna Sabella - film Igrata: Tina Pica in Renalo Rascel 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film . 18.50 Avenida Paulista - TV novela 19.45 Piume e paillettes - TV novela 20.30 Si o no - Oddajo vodi Maurizio Costanzo 23.10 Sindacato assassini - Film 00.10 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 9.15 Cynthia - film Igrata: Liz Taylor in George Murphy 11.00 Gb eroi di Hogan - risanka 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film pastaje 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gb eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 I Puffi - risanka 20.30 Zodiaco - vodi: Cualdio Cec-chetto 22.00 Toma - TV film 23.00 Šport: Ameriški football 00.15 II terrore viene dal passato -film TELEPADOVA 13.30 Belle e Sebastien - risanka 14.00 Innamorarsi - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 TV film 16.00 Operazione ladro - TV film 17.00 Film 18.30 H ritorno dell'uomo tigre 19.00 Sam il ragazzo del West 19.30 Bebe e Sebastien - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Illusione d’amore - TV film 22.30 Sam e Sally - TV film 23.30 Šport: Baseball 00.30 I nuovi Rockies - TV film TRIVEIMETA 10.00 Siamo sulle loro tracce - film 11.30 TV film 12.00 Non siamo tutte uguab - film 13.15 Horoskop 13.20 Komični filmi 14.30 Sete di potere - film 16.00 Filmski spored 16.30 Risanke 17.30 Film 19.00 TV film 19.30 Dokumentarec 20.15 Filmski spored 20.30 Richezza mia - film 22.00 Razstava slik TELEFRIULI 14.00 Andrea Celeste - TV film 15.00 Scacco matto - TV film 16.00 Hanna e Barbera - risanka 17.00 Astroganda - risanka 17.30 Disperatamente tua - TV film 18.30 Ispettore Dante - TV film 19.20 Športna oddaja 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 R giorno della civetta - film 22.45 Ironside - TV film radia RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10- 10.00 Poletni mozaik; Izbor iz Po- vejmo v živo; Iz arhiva mladinske dramatike: »Roboti so med nami«. Tretji in zadnji del; vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: Pianist Francois Joel Theiolber; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Iz svetovne zakladnice pripovedništva; vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: zbor »Consor-tium musieum« iz Ljubljane; nato: Glasbena priloga; 14.10-17.00 Popoldanski program: Fabianijevi iz Kobdilja: (11) »še o Renziju« Včeraj, danes, jutri; Beležke za zgodovino otroštva ; Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: Gioacchino Rossini: Seviljski brivec (prvo dejanje) ; 18.45 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Grožnjan mesto mladih; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13 30 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenske razmere; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Controluce; 14.35 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Gulp; 17.45 Jadro in motorji; 18.00 Radijski oder; 18.32 Maurice Ravel: Ciganska in španska rapsodija; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Radio anch’io - Popevke; 11.00 II diavolo a Pontelungo - 15. nadalj.; 11.30 Trenta tré trentine - varjete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.00 Radio 1 za vsakogar: On the roand; 16.00 H Pa-ginone estate; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Old blue eyes: Frank Sinatra; 20.45 Glasbeni odmor; 21.00 n cabaliere - radijski variete; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Acchiappafre-quenze - izmišljene zgodbe; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00,- 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne infor--macije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.20 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10,05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - z naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, u-gotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen; 20.25 Johannes Brahms: Kvintet v h-molu; 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Rigoletto«; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse; medigra; 00.05 - 4.30 Nočni program. Župan ponovno Scavano: vodi koalicijo KD-PSI-PSDI-SSk-PRI Na goriški občini potrjena petstrankarska koalicija V' Ze na prvi seji pojav več prostih strelcev v večini darle odločno opozicijo. Očitno jih bo čutiti bolj kritične kot v prejšnjem obdobju. Na pozornici opozicije pa se je pojavil tudi zastopnik zelene liste Renato Fiorelli. Ta je že na ponedeljkovi seji pokazal, da bp jasno nastopal o vseh vprašanjih. Oporekal je Scaranu možnost izvolitve za župana, kar da je uslužbenec KZE, pa čeprav je prosil za začasni dopust. Fiorelli je govoril celo o morali takih Scaranovih odločitev. V razpravo so segli vsi trije fašisti, Coana, No-selli in Cosma. Vsi so igrali na strune obrambe italijanstva. Komunist Battello je bil zelo kriti-čun do štirimesečnega zastoja. Dejal je, da so se večinske stranke pogovarjale le o stolčkih, bolj malo o programu. Napovedal je pobudo o obnovi proste cone. Dejal je, da bo v tem občinskem svetu tekla razprava o globalnem zaščitnem zakonu. Ugotoviti bo trdba kakšna stališča bo v zvezi s tem zavzela večina. Demokristjan Tripani je orisal sporazum, ki so ga sestavile koalicijske stranke. Naznanil je celo vrsto problemov. Gre v glavnem za nadaljevanje pohtike prejšnjih let. Dejal je, da b.odo nadaljevali s sodelovanjem z Novo Gorico. Kar se tiče Slovencev je dejal, da je treba čimprej sprejeti zaščitni zakon, ki naj bo pravičen in primeren. Vse to naj služi sožitju v našem mestu. Ò teh vprašanjih sta govorila tudi Paulin (SSk) in Waltritsch (PSI). Oba sta govorila tudi v slovenskem jeziku. Poudarila sta, da je predsednik Cossiga pred dvema letoma v Gorici govoril slovensko in da je o naših problemih go- Lorenzo Papais potrjen za župana v Starancanu Jutri uradni pričetek šolskega leta 1985/86 Bila je že ena ura ponoči, ko so se svetovalci in publika na trgu pred goriškim županstvom pogovarjali o prav takrat minuli seji, umestitveni seji občinskega sveta, na kateri so bili izvoljeni tako župan kot odborniki. Glavna tema pogovorov so bili prosti strelci znotraj komaj- potrjene večinske koalicije, ki so se tokrat pojavili že na prvi seji občinskega sveta. Dr. Antonio Scarano je bil s 25 glasovi potrjen za goriškega župana. Za efektivne odbornike so bili izvoljeni socialdemokrat Lanfranco Zu-calli, ki. je dobil 26 glasov, ter socialist Mario Del Ben (25 glasov), republikanec Franco Obizzi (25), demokristjan Flavio Culot (25), Armando 0-bit (25) in Nicolò Fornasir, ki pa je dobil samo 21 glasov. Za namestnika sta bila izvoljena Andrej Bratuž od Slovenske skupnosti, ki je dobil kar 31 glasov ter socialdemokrat Luciano Gentile, ki je dobil samo 20 glasov. Ugibanja o prostih strelcih so se pojavila že po glasovanju za župana. Scarano je namreč dobil le 25 od prisotnih 28 svetovalcev večinske koalicije. Komunist Battello je dobil 6 glasov, fašist Coana 4, pet glasovnic pa je bilo belih. Kar je najhuje je to, da je en svetovalec, očitno iz vrst večine, volil fašista Coano. En drug pa ni glasoval za Scarana. Račun je preprost. Scarano očitno ni volil samega sebe, prav tako Battello ne samega sebe. Oddala sta beli glasovnici. Belo sta volila tudi liberalec Fomasir in zastopnik zelenih Fiorelli. Manjka še en glas za župana, očitno iz vrst večine. Tudi v Starancanu so se, podobno kot v Gorici, v ponedeljek zvečer zbrali na umestitveno sejo tamkajšnji občinski svetovalci. Kot je znano so volitve v začetku letošnjega maja dale v tej občini naslednje rezultate: komunisti imajo deset svetovalcev, demokristjani šest, socialisti tri, so-ciademokrati pà enega. V tem dolgem časovnem razdobju je prišlo do vrste sestankov med vsemi silami, ki so zastopane v tem občinskem svetu. Vsakdo je imel svoje zahteve, ki so bile čestokrat v nasprotju s tistimi drugih. Demokristjani so želeli in še želijo, da bi se tako PSI kot PSDI oddaljila od komunistov. Vendar pa jim to ni uspelo. Prišlo je do stvarnih pogovorov med komunisti, socialisti in socialdemokrati. Vendar pa ni bilo moč do ponedeljka doseči sporazuma. Socialisti so namreč zase zahtevali župansko mesto. Ker pa so komunisti vztrajali, tudi zaradi svoje moči, pri potrditvi župana Papaisa, si sedaj socialisti prizadevajo dobiti večje odgovornosti v ožjem odboru. Sporazuma torej ni bilo. Vendar je ponedeljkova seja kljub temu pote- Isto se je ponovilo pri volitvah odbornikov. Med strankami koalicije je bilo domenjeno, da bo starejši odbornik republikanec Obizzi. Kasneje bo župan za podžupana, imenoval socialista Del Bena. Nekateri pa očitno Obizziju niso dali glasov, saj ga je preglasoval socialdemokrat Zucalli. Očitno bodo v koaliciji sedaj nastala nova vprašanja, nova trenja. Znak notranjih sporov v krščanski demokraciji pa je malo število glasov, ki jih je dobil inž. Nicolò Fornasir. Zmanjkalo mu je kar sedem glasov večine. Pri volitvah za namestnika je dr. Andrej Bratuž dobil med vsemi največ glasov: kar 31. Zanj so očitno glasovali tako komunisti kot liberalec, nekateri od večine pa so mu odvzeli glasove. Minimalno število glasov, dvajset pa je dobil socialdemokrat Gentile. Očitno so mu zmanjkali glasovi ene demokristjanke komponente. Ni vse zlato kar se sveti torej. Štirimesečna pogajanja niso razčistila pojmov. Prva, umestitvena seja, goriškega občinskega sveta se je1 pravzaprav začela z zamudo. Napovedana je bila ob 18.30. Pričela se je komaj ob 19.18. Šele takrat so namreč zastopniki petih strank, KD, PSI, PSDI, SSk in PRI podpisali sporazum. Šele takrat je postalo jasno, da liberalci ne pristopijo v koalicijo, pa čeprav so v začetku poletja podpisali okvirni sporazum. Liberalec Sergio Fornasir bo torej v novem občinskem svetu bil v opoziciji. Ta bo tokrat čvrstejša kot prej. Komunisti so namreč s senatorjem Battellom, ki se je vrnil v občinski svet, najavili konstruktivno a ven- kala normalno.. Zastopniki treh levičarskih strank so se domenili, da bodo tako župan kot odborniki izvoljeni že v ponedeljek zvečer. Do tega je prišlo takole. Za župana, komunista Lorenza Papaisa, je glasovalo deset komunistov in en socialdemokrat. Trije socialisti so se vzdržali, šest demokristjanov pa je volilo svojega zastopnika Brusso. Pri volitvah odbornikov tako socialisti kot socialdemokrati niso bili prisotni. Zaradi tega je bila izvolitev odbornikov mogoča z desetimi glasovi KPI, medtem ko so demokristjani glasovali belo. Izvoljeni so bili torej za efektivne odbornike Umberto Volpato, Renzo Di Luca, Flavio Stanich, Roberto Paronitti, za namestnika pa 'Roberto Altran in Fabio Marchio. Vsi so komunisti. Če pride do sporazuma s PSI in PSDI bodo nekateri med njimi odstopili. • Šolsko skrbništvo obvešča, da so od 9. t.m. objavljene dokončne lestvice za dodelitev novih učnih mest v šolskem letu 1985/86 na srednjih šolah z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Jutri dopoldne se bo na šolah vseh stopenj obnovil pouk. Pomemben dogodek, ki ga spremljamo z mešanimi občutki, predvsem pa z zaskrbljenostjo, ko ugotavljamo, da bo zlasti v osnovnih šolah spet manj otrok. Šolsko leto 1985/86 se bo uradno zaključilo čez devet mesecev, oziroma 14. junija, kakor je zapisano v dekretu ministra za šolstvo. Po ustaljeni praksi, se bo pouk na slovenskih šolah pričel z verskimi obredi. Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko se bodo ob 9. uri zbrali v telovadnici v Ul. Alviano, kjer bodo prejeli ustrezna navodila, ob 10. uri pa bo šolska maša. Dijaki slovenskih .višjih srednjih šol bodo imeli mašo ob 9.’ uri, v kapeli v Ulici Alviano. Za učence dveh osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo maša ob 9. uri v cerkvi Sv. Ivana. Učenci osnovnih šol v predmestnih krajih in okohci bodo sledili verskim obredom v domačih krajih. Ravnateljstvo industrijskega tehničnega zavoda »G. Galilei« kjer imajo tudi sekcijo s slovenskim učnim jezikom, pa nam je poslalo obvestilo, da se bo pouk za dijake prvih in drugih na slovenskih Te dni so na vseh slovenskih višjih srednjih šolah objavili rezultate po-, pravnih izpitov. Trgovska šola Ivan Cankar, razred 1. a, izdelali so: Sara Braini, Martina Prisco, Igor Croselli, Barbara Flore-nin, Adrijana Marcocig, Elisabetta Orlandi, Silvester Visintin in Marko Zot-ti. Ena dijakinja se ni predstavila na popravne izpite; razred 1. b, izdelali so: David Argentin, Valter Bandelj, Vesna Primožič in Dean Stekar; 2. razred, izdelali so. David Fabi, Francesca Lo Grasso in Alenka Pahor; 4. razred, izdelal je Mauro Gerin. Klasična gimnazija in licej Primož Trubar, 4. gimnazija, izdelah so: Francesco Bertolini, Ivan Bresciani in Marko Degrassi : 5. gimnazija, izdelali so: David Bresciani, Dušan Cos-sutta in Valter Princi; 1. licej, izde-lali so: Fanika Klanjšček, Ferruccio Porta in Ivana Roner; 2. licej, izdela li so: Igor Ciglič, Mauro Cociancig in Dimitri Roner. Učiteljišče Simon Gregorčič, 1. raz red, izdelali so: Klavdij Alt, Monika 1 Brajnik, Ivana Helena Cragnaz, Sara Devetak, Manuela Maraž, Nataša Mu-zic in Helena Orzan. Ena dijakinja ni izdelala. 2. razred, izdelali so: Mirjam Gornic, Emanuel Ferfoglia, Kristina Gergolet, Mateja Klanjšček in Myrta Podversic; 3. razred, izdelali so: A-lenka Devetta, Federico Mirko Pelicon in Damjan Visentin. Ena dijakinja ni izdelala. razredov pričel jutri, ob 9. uri, v petek, ob 9. uri pa se bo pričel pouk za dijake triletnih tečajev s specializacijo na področju mehanike, elektronike in informatike. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja in nagrade najboljšim dijakom. Protest sindikata SNATOSS Pred dnevi je sindikajnla zveza CGIL - CISL - UIL napovedala zaostritev sindikalnega boja spričo nesprejemljivega načina upravljanja javne zdravstvene službe na Goriškem in spričo neupoštevanja predlogov in zahtev sindikata s strani u-pravnega odbora goriške KZE. Podobno akcijo napoveduje zdaj sindikat SNATOSS, avtonomni sindikat, ki združuje tehnično osebje, zaposleno v laboratorijih goriške splošne bolnišnice. V tiskovnem poročilu sindikat SNATOSS opozarja predvsem na veliko pomanjkljivost in zmešnjavo v organizaciji dela. srednjih šolah Trgovski tehnični zavod Žiga Zois, 1. razred, izdelali so: Maja Fajt, Denis Gergolet, Marko Marassi, David Pahor in Tamara Pahor. Ena dijakinja ni izdelala. 2. razred, izdelali so: Peter Gej, Pavel Durčik, Mara Leban, Andrej Pacor, Tanja Peteani, Ivo Spazzapan, Robert Tabaj in Vlasta Terpin. Dve dijakinji nista izdelali. 3. razred, izdelali so: Iztok Devetak, Boris Farndolič in Jožko Pacorini. 4. razred, izdelali so: Erik Bensa, Boris Bonetta, Doriana Grinovero, Helena Humar, Alojz Poberaj, Matjaž Ter-cic in Matej Terpin. Na tečaju za vrtnarice ena dijakinja ni izdelala. Tatovi v stanovanju Tatovi so se pred dnevi oglasili tudi v stanovanju Marie Clemente Piccinini v Ul. Giusti 1 v Gorici. Polastili so se 10 in pol milijona lir v gotovini in nekaj zlatnine. Kdaj se je to zgodilo, ni znano. Priletna gospa namreč živi sama, tatvino pa je ugotovil šele te dni sin, ko je prišel na obisk. Tatovi so se polastili tudi ključa skrinje, kjer je bila v posebnem železnem zabojčku shranjena zlatnina. V teku je preiskava, ki pa je zelo otežena, saj skorajda ni elementov, ki bi pomagali pri identifikaciji storilcev. voril tudi v nastopnem govoru v parlamentu. Globalni zaščitni zakon mora upoštevati dejansko stanje, ne sme biti omejevalnega značaja, treba je najti sporazum. Govorili so še Zucalli (PSDI), Dru-fuca (PRI), Brunello (PSI). Vsi so orisali predvsem razna upravna vprašanja. Govor je bil o večji povezavi med Gorico in podeželjem, kajti glavno mesto pokrajine se ne sme izolirati. V govorih so prišle do izraza nekatere razlike s krščanskodemo-kratskim gledanjem. Sledila so glasovanja, ki so dala rezultat o katerem smo že prej pisali. Zatem je župan Scarano, potem ko se je zahvalil za izvolitev, povedal kakšno politiko bo vodil v naslednjem petletju. Omenil je, poleg drugega, tudi slovensko narodnostno manjšino. Prav tako je govoril o odnosih z Novo Gorico, o tistih s Trstom, Vidmom in z deželno upravo. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - NARODNA IN ŠTUDIJ SKA KNJIŽNICA — DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV — DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV — OBČINA SOVODNJE vabijo na JAVNO PREDSTAVITEV REZULTATOV 5. mladinskega raziskovalnega tabora »Sovodnje 785« DANES, 11. t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah. Rajonski svet za Rojce Jutri, v četrtek, 12. t.m. ob 18. uri, je napovedana seja rajonskega sveta za Rojce. Razpravljali bodo predvsem o programu športnih in kulturnih prireditev ter raznih podobnih manifestacij. Seja bo v prostorih v Uhci Pasubio 8. Načrt ureditve prometa v Ronkah Občinski svet v Ronkah se bo sestal v petek, 13. t.m. ob 14. uri. Razpravljal bo o nekaterih spomembnih vprašanjih s področja javnih del, tako tudi o odpravi težav v prometu med Romjanom in centrom. Železnico naj bi cesta prekoračila v nadvozu, o katerem je sicer že dalj časa govor. V PETEK, 13. T.M. Slovesnost pred ladjedelnico Pred spomenikom ob vhodu v trži-ško ladjedelnico bo v petek, 13. Lm., slovesnost, ki jo prireja VZPI - ANPI. ob 42. obletnici kapitulacije fašistične Italije. Govoril bo podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI _ ANPI za videmsko pokrajino Luigi Raimondi C'ominesi. razna obvestila Šola Glasbene matice obvešča, da sprejemajo prijave za glasbeni pouk samo še danes in sicer od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure na sedežu v Ul. della Croce 3, in od 17. do 19-ure v Doberdobu na sedežu Kulturnega društva Jezero. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Dolce baby sexy erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Zaprto. Tržič EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.30 »Seksi komedija poletne noči.« Ob 20.30 »Oče na službenem poto vaju«. SVOBODA 20.30 »Mladi bojevniki«. DESKLE 19.30 »Biti ali ne bitk. Na pobudo zavoda IRSAE Zaključil se je seminar o integraciji motenih otrok Včeraj se je v Gorici, v prostorih starega semenišča, zaključil dvodnevni seminar za učitelje in profesorje nižjih srednjih šol in sicer o integraciji otrok z motnjami v razvoju v obvezno šolo. Seminar spada v sklop izpopolnjevalnih tečajev in predavanj, ki jih organizira deželni zavod Irsae in ki obravnavajo problematiko šoloobveznih otrok. Pobudi se je odzvalo veliko število slušateljev, bodisi z Goriškega, kot tudi s Tržaškega, kar nedvomno priča o precejšnjem zanimanju za to po membno in občuteno temo. V ponedeljek in torek so predavatelji osvetlili različne aspekte integracije šoloobveznih in motenih otrok, bodisi pri nas, kot v Sloveniji. Govor je bil o vlogi in pomenu slovenske psihopedagoške službe pri integraciji otrok z motnjami v obvezno šolo in na splošno o vključevanju prizadetih otrok v vzgojnoizobraževalni sistem. Včeraj popoldne je pedagoginja Stanislava Ciuk predstavila u-deležencem seminarja osnutek zako na o vključevanju otrok v obvezno šolo. Zanimiva je bila razprava, med katero so prišle na dan seveda različne smernice in pogledi na to temo. Po skupinah so tudi predstavili o-snutke programov in načrt dela za šolsko leto 1985 - 86. Skupščina v Detroitu Na skupščini so se zbrali nekdanji delavci tržiškega podjetja Sem - Detroit ter ocenili trenutni položaj, ki nj najbolj ugoden. Delavci, ki so še zmeraj brez zaposlitve, so ugotovili, da nova družba ne spoštuje dogovora, ki je bil dosežen pred dvema letoma, glede rekvalifikacije in ponovne zaposlitve delavcev. Sindikati so s svojimi zahtevami seznanili tudi deželno odbomištvo za industrijo. Tatovi v kavarni Garibaldi Nepovabljeni gosti so se oglasili v goriški kavami Garibaldi, v križišču Korza Italia in Drevoreda 24. maja. Ukradli so za okrog 250 tisoč lir drobiža in tudi telefonskih žetonov. V notranjost so prišli potem, ko so dvignili železno navojnico in odstranili pomično šipo na oknu. Po isti poti so se tudi umaknili, potem ko so na silo odprli blagajno ter se polastili denarja. Druge škode, kot kaže, niso povzročili. Podvig so izpeljan, po vsej verjetnosti, v ponedeljek ponoči. Rezultati popravnih izpitov Dvaindvajseto srečanje pisateljev na Štatenbergu O slovenski zgodovini in literaturi V baročnem dvorcu na Štatembergu, ki se v zgodovini omenja že od 12. stoletja, je tudi letos Potekalo že tradicionalno srečanje slovenskih pisateljev in njihovih gostov. Na gradu se je zbralo veliko število književnikov, ki so se odzvali vabilu organizatorjev — mariborske podružnice Društva slovenskih pisateljev in Samoupravne interesne kulturne skupnosti občine Slovenska Bistrica. Srečanje je trajalo tri dni, ko so pisatelji razživeli sicer zapuščeni grad s svojimi razmišljanji, opazkami, razpravo, referati itd. Letošnje srečanje je bilo kot vsa doslej zanimivo, potekalo pa je pod sivim vtisom smrti dveh vidnih članov Društva slovenskih pisateljev Valentina Polanska in Mire Miheličeve, katerih se je v svojem uvodu ob otvoritvi srečanja s toplimi besedami spomnil predsednik DSP Tone Partljič. Prisotni so njun spomin počastili z zbranim molkom. Ko smo sedaj zadostili tem prepotrebnim formalnostim (naj še zapišemo, da so bili iz zamejstva na Štatenbergu Maja Haderlap, Andrej Kobot, Filibert Benedetič, Marij čuk, Aleksi] Pregare in Boris Pahor), se lahko v celoti posvetimo temi srečanja. Zgodovina in literatura (s podnaslovom samozavedanje in samozavest) — to je bil predmet razprave — je danes nadvse aktualna problematika, saj so bili glede tega o zadnjem času storjeni zelo vidni premiki, tako kar zadeva literarne teme kot mišljenje samo. Dilema, ali je zgodovinskost, zaziranje v preteklost slovenskega naroda, zares vredna literarnega zanimanja, se ni izkazala kot taka, saj je bilo večini jasno, da s poznavanjem preteklosti lahko hranimo narodno zavest in samozavest, odstiramo najrazličnejše zastore, ki jih politika ne zna ali noče, spoznavamo same sebe. Seveda, narodova zgodovina ni za vse ista, tu so lahko tudi bistvena razhajanja, ki pa vendarle odkri-vajo pravo narodovo dušo, potrjujejo njeno identiteto. Mestoma polemična, a nadvse odkrita razprava, pa se ni dotikala samo »zgodovinsko literarnih« pojavnosti, prej je osvetljevala osebne izkušnje posameznikov, ustvarjalne travme in težave, i-skala prostor in mesto slovenske kulture v Evropi, navezovala misli na enotni slovenski kulturni prostor. Vse to pa iz enakih intenci] — dokazovati moč in veljavnost narodne kulture in samobitnosti, seveda v povezovanju, sožitju in ob skupnem življenju z drugimi narodi. Skratka, s skupnim imenovalcem v globoko doživeti, čuteči in povezujoči kulturi. O veljavnosti kulturne karte sta v prvem delu razprave spregovorila tudi Aleksij Pregare in Filibert Benedetič, ki sta z različnih stališč opisala stanje v zamejstvu. Prvi je potožil, da je prostora za kulturo malo, obžaloval, da prihaja do škodljivih ideoloških nasprotij, ki so kulturi vsekakor škodljiva in se zavzel, da bi SR Slovenija ustanovila v Trstu svoj informativni center, s katerim bi odpirala Slovencem okno v svet, da bi jih le-ta bolje spoznal. Benedetič pa je poudaril, da je glas pisatelja danes prepotreben, saj je glasnik narodove indentitete. Koncept enotnega slovenskega kulturnega prostora predstavlja kulturno vrednoto za manjšinski in večinski narod, druži narode nad vsemi pregradami. Veliko besed se je zgrnilo nad širokim omizjem tudi glede trditve o pojmovanju naroda, ki bo izumrl, čemur je nasprotoval na primer Miloš Mikeln, ki je dejal, da se je ta teorija formulirala v 30 letih v Sovjetski zvezi, tako pojmovanje o izumrtju pa je nemarksistično in nena-predno. In seveda, niti Boris Pahor (čeprav z drugačnih izhodišč) se ni mogel s tem strinjati in je naglasil, naj enkrat naredimo križ nad tem, da bo narod izumrl in da se bodo narodi spajali. Sedaj je treba postaviti na prvo mesto vprašanje nacionalnega bistva in ne ideološkega, kot se je to delalo po vojni, ko smo naše nacionalno vprašanje podredili ideološkemu. Pahor je govoril tudi o pomanjkljivi informaciji o zamejstvu v SRS, o katastrofalno slabih slovenskih učbenikih in z njegovimi izvajanji se je večina strinjala, čeprav je Mikeln dejal, da se danes narodna zavest krepi in da ni na tako nizki ravni, kot pravi Boris Pahor. Sam Mikeln pa je v svojem zaključnem referatu govoril o družbenem angažmaju pisatelja in njegovem političnem značaju. Ob tem se seveda ni mogel izogniti razmišljanju o slovenski polpretekli zgodovini in mislim okrog narodne sprave, ki si jo nekateri želijo. Analiziral je pojav domobranstva, ki je hodilo svojo pot zaradi svojega ideološkega ekskluzivizma in bilo netolerantno do vsega po geslu — pogine naj pes. Zato je človeško skoraj nemogoče pričakovati, da bi nekdanji rablji in žrtve prišli do skupne besede. Zato glede tega ostaja samo lahko molk, vsaka druga sprava je nemogoča. To je bilo v kratkem samo nekaj utrinkov z bogatega štatenberškega srečanja pisateljev, ki iz leta v leto (že 22 let) potrjuje svoj smisel in odpira ■vrsto vprašanj, ki jih mora slovenska družba (ne samo pisatelji) razčistiti in se z njimi soočati. Pri tem pa imajo pisatelji seveda naravno nalogo, da o vsem tem pišejo, razpravljajo in postavljajo v ospredje, skratka, da jemljejo narodovo usodo v svoje roke, so njeni glasniki, kritiki in usmerjevalci. Letos so to na nekaterih tribunah že dokazali, še bolj pa dokazuje to njihovo delo. To se pravi, da je pisatelj v areni življenja in družbeno angažiran, kot dokazuje na primer tudi Pahorjev predlog, ki je bil na Štatenbergu soglasno sprejet, in sicer, da se pošlje dve izjavi v Rim in na Dunaj. Prvo ob 10-letnici podpisa osimskega sporazuma, v kateri naj bo zahteva, da se končno sprejme zaščitni zakon za Slovence v Italiji in drugo kot protest, naj se nehajo mahinacije v zvezi z dvojezičnim šolstvom na avstrijskem Koroškem. MARIJ ČUK Simpozij v Dubrovniku 0 reformi izobraževanja Mednarodno združenje za šolsko in profesionalno usmerjanje je poverilo Zvezi združenja za profesionalno usmerjanje Jugoslavije organizacijo seminarja na temo: Vloga poklicnega usmerjanja v reformi izobraževanja in poklicnem razvoju. Ta zanimiv simpozij strokovnjakov s področja dela, izobraževanja in zaposlovanja bo od 23. do 28. t.m. v Dubrovniku pod pokrovi tel jstvom jugoslovanskih ustanov za izobraževanje in zaposlovanje, vključile pa so se tudi druge ustanove, kot na primer UNESCO, Center za razvoj ljubljanske univerze Edvarda Kardelja in odsek za psihologijo pri zagrebškem vseučilišču. Nekaj sto strokovnjakov z vseh celin bo razpravljalo o danes vse aktualnejših temah, ki zadevajo vpliv bodočega gospodarskega razvoja na splošno in strokovno izobraževanje, nadalje reformo izobraževanja ter profesionalni razvoj deklet in žensk, profesionalno usmerjanje kot instrument profesionalnega razvoja po končani šoli itd. Posebej bodo prikazane vrednosti, življenjske vloge in izbor zanimanj in to kot rezultat mednarodnega projekta »Pomen dela v življenju posameznikov«. Uvodne referate bodo imeli znani strokovnjaki UNESCO, za njimi pa še predstavniki ustanov iz ZDA, ZRN, Češkoslovaške, Nizozemske, Velike Britanije in Jugoslavije, medtem ko bodo imeli koreferate tudi predstavniki iz razvitih in manj razvitih držav. Premiera Idealista f o uspešnih uprizoritvah v Trstu in na Dunaju je Primorsko dramsko gledali-sče prvo slovensko gledališče, ki se je spoprijelo z zanimivo pisateljsko »koprodukcijo«, za katero je prevod pripravila Jolka Milič. Kačurja - idealista i<-‘ v novem branju tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze upodobil Bine Matoh, Pomagal pa mu je celoten ansambel PDG. Delo je zrežiral nestor slovenskih režiserjev Jože Babič, dramaturginja je bila Alja Predan, lektor Srečko Fišer, seeno si je zamislil Sveta Jovanovič, kostume Anja Dolenc, glasbo pa je napisal Ivan Mingozzi. Z Idealistom praznuje PDG 30. rojstni dan in 40. oblet-“ico osvoboditve. Predstava bo jutri, 12. septembra, ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu Maleševo medvojno obdobje Že nekaj let zapored v okviru Ko gojevih dnevov spoznavamo ustvarjalnost slovenskih likovnih umetnikov v prvih desetletjih 20. stoletja. Postopoma se nam torej razgrinja čas delovanja Marija Kogoja, čigar spominu so dnevi posvečeni, čas, ki je povezoval, družil in spodbujal mnoge nove smeri in novosti ekspresionizma, futurizma, konstruktivizma in drugih avantgardnih umetnostnih tokov. In ko obravnavamo likovno umetnost medvojnega obdobja, nikakor ne moremo odbiti deleža Mihe Maleša, grafika, ilustratorja, slikarja, keramika, fotografa, urednika in publicista, u-metnika torej, ki je več kot šest desetletij sooblikoval slovenski likovni prostor s številnimi deli, ki so danes že del slovenske likovne kulture in zgodovine. Tudi Miha Maleš si je, tako kot skoraj vsi iz njegove generacije, nabiral znanje na tujem in tu vpijal predvsem nemške ter posredno francoske likovne pobude. Navdušen nad spoznanji, predvsem nad francoskimi likovnimi tokovi, se je vrnil v pretežno nemško umetnostno usmerjeno domače okolje in tu skušal uvajati vse tisto, za kar se je na tujem ogreval in odločal. Čeprav slikarsko sicer nadarjen se je sprva kot odličen risar posvečal predvsem grafiki, ki je prav v tem času po zaslugi mlade generacije postajala v slovenskem prostoru zelo cenjena likovna zvrst. Samosvoj in dinamičen je »vnesel v slovenski kulturni prostor nov tip umetnika«, umetnika, ki ni bil usmerjen zgolj v klasične likovne zvrsti, v sliko ali grafični list, marveč se je enakovredno loteval in upošteval tudi druga likovna področja. Že mlad se je vključil v slovensko likovno življenje ne samo kot ilustrator, ki je kasneje zavzel Vidno vlogo v grafičnem oblikovanju slovenske knjige in drobnega tiska, pač pa tudi kot odličen organizator in animator kulture. S pisano besedo in aktivnim organizatorskim delom je umetnost skušal, predvsem grafič- Razslava Černigojevih grafik v Tolminu . Po sežanski razstavi, ki je vzbudi-a toliko zanimanja in na kateri se J® nestor tržaških slikarjev predsta-yn v svoji značilni luči, razstavlja /Metni Avgust Černigoj ,te dni v Tolminu. Knjižnica Cirila Kosmača v, Tolminu namreč predstavlja vsem tebiteljem umetnosti dela priznanega slikarja. , Razstavo so odprli prejšnji petek. Ji 'ie na otvoritveni slovesnosti govori o Černigojevem življenju in delu eter Krečič, ki je o našem ustvar->alcu nanisal že več del in ki _ napisal že več del in s tem prispeval k pravilnemu vrednotenju njegovega dela. L ^zstava bo odprta do 20. septem-a' in sicer v knjižnični galeriji. ni medij, približati čim širšemu krogu. Da bi umetnost čimbolj približal ljudem, je v Ljubljani odprl tudi U-metniški salon za rezbarstvo, podo-barstvo, pozlatarstvo, prodajo umetnin in izdelovanje umetniških reklamnih osnutkov. Tudi v tovrstnem angažiranju, ki naj bi pojasnjevalo svoj lasten likovni koncept in vizijo razvoja likovne umetnosti, je videl svoje poslanstvo. Miha Maleš je poet, ki se kot rojen risar z virtuozno mehko, tekočo in e-nostavno izpeljano linijo izraža predvsem z risbo, ki je sproščeno igriva, »vodeča preko deziluzije stvarnosti v čustveno lirično občuteni znak pred-metnosti«, dominantna in nosilna v grafiki in v slikarstvu. S črto oblikuje, poudarja, s črto govori in pripoveduje. Slogovno črpa iz različnih virov: secesijska igrivost in dekorativ-nost, ekspresionistična poduhovljenost, trpkost in deformacija, kubizem, zmemi sunrealizem, simbolizem in fauvizem se prepletajo ali spregovore V svoji čisti izraznosti v Maleševem predvojnem opusu. Njegov svet je Slikarji izseljenci razstavljajo v CD V Cankarjevem domu so včeraj odprli razstavo (trajala bo do 2. oktobra) slikarjev in kiparjev izseljencev ali njihovih potomcev, ki žive in ustvarjajo v tujini. Slovenska izseljenska matica, ki je skupaj z Domom Ivana Cankarja v Ljubljani organizirala to razstavo, se je v ta namen povezala s posamezniki in slovenskimi društvi po svetu. Vabilu so se s svojimi deli odzvali slikarji iz ZDA, Kanade, Avstralije, Argentine in Švedske, skupaj 20 imen. Med izbranimi deli slikarjev samoukov ali šolanih slikarjev prevladujejo motivi, ki se nanašajo na čustvovanje, povezano z matično domovino, njenimi lepotami, krajino, vasmi in etnografskimi posebnostmi. Druga dela prevevajo stilni tokovi, ki danes prevladujejo v sodobnem slikarstvu, saj so mnogi avtorji svetovni popotniki in iskalci, ki vnašajo svojo, slovensko noto v dele, za katerega se navdihujejo po mnogih deželah in različnih kontinentih. Ta razstava izseljencev je mejnik na likovnem področju, ob katerem se bo začela kulturna dejavnost in izmenjava kulturnih vrednot med izseljenci in matično domovino bolj poglabljati in preraščati nekakšen narodnozabavni značaj. svet predmetnosti in nikoli ne zaide v abstrakcijo. Tak» se tudi vsebinsko V veliki meri posveča predvsem figuri, zlasti ženskemu telesu, delno se prepusti socialni motiviki predmestnega življenja, vedutam in krajinam, pa tudi tihožitju. V obdobju med vojnama poznamo Miho Maleša predvsem kot odličnega ilustratorja, grafika in slikarja, ki je motivno posegal resda na mnoga področja, vendar je najpristneje in najbolj podoživeto u-podobil žensko telo. Tako se v obdobju ekspresionistično poudarjene trpkosti povojnega vsakdana odzove tudi socialni motiviki in s širokimi zamahi ustvari trpeče, ekspresivno poudarjene like, a ga vedno znova in znova prevzame žensko telo, dekorativno poudarjeno ali čutno erotično in čustveno podoživeto. Sprva še dekorativna in kontemplativna ženska podoba »dobiva vse več zdrave erotične primesi«, je »lepotno tipizirana in eterična, zgrajena iz enakovrednih črt, ki se obtičijo v obraz, v valovanje telesnega obrisa... Ženski lik se mu spremeni v elementarni simbol življenja in v prvega nosilca izpovedi«, pa najsi jo podoživlja v risbah za zbirko »Rdeče lučke ali risbe o ljubezni« (1929) ali skoraj deset let kasneje v oljni tehniki v celi vrsti ženskih aktov. Vse bolj uveljavljajoči se grafični tehniki se je ob Božidarju Jakcu, čigar opus je ob Kogojevih dnevih že bil prikazan, zapisal tudi Miha Maleš. Preizkusil se je v vseh klasičnih tehnikah, na razstavi (ki traja do konca meseca) pa so zastopane: li- norez, lesorez, litografija, jedkanica in akvatinta. Po zgledu čeških kolegov je, poleg posameznih grafičnih listov, ustvarjal tudi ciklične zbirke in mape ter prve bibliofilske knjižne izdaje: »Golnik«, »Sence« (1936), Prešernov »Sonetni venec« (1937), ilustracije Macho ve pesnitve »Maj«... Po nekaj letih ukvarjanja predvsem z grafiko je prijel tudi za čopič. V oljni tehniki je najčešče upodabljal različne poze ženskega telesa s pridihom dekorativne ljudske umetnosti, ki je tu najbolj izstopajoča; pritegnila pa ga je tudi krajina, kjer je še najbolj prišel do izraza fauvistični slikarski princip, ki ga zaslutimo že v risbah in grafikah. Šest desetletij je Miha Maleš tvorno doprinašal v slovensko umetnostno zakladnico. V kanalski Debenjakovi galeriji je ob Kogojevih dnevih osve-. tljen samo njegov medvojni delež, ko so tudi likovniki odločno iskali nov umetnostni razvoj, za katerim smo Slovenci zaostajali za nekaj desetletij. Pred nami je za mesec dni na ogled časovno in vsebinsko omejen izbor, ki pa želi prikazati glavne črte njegovega mladostnega delovanja: risbo, grafiko in olje ter glavne teme (akt, polakt, krajina), ki se jim je tačas posvečal. NELIDA SILIČ NEMEC Na turnirju nastopajo Gibona, Simac, Bancoroma in Stefanel Drevi v Trstu vrhunska košarka Košarka: zensko evropsko prvenstvo »Azzurre« in »plave« uspešne Po nastopu slovitega Michaela Jordana, bo tržaško občinstvo vnovič deležno vrhunske košarkarske predstave: drevi, ob 20.00 se bosta pomerili zagrebška Gibona in italijanski prvoligaš Bancoroma. Šlo bo za otvoritveno srečanje velikega turnirja Lotto, ki se ga bosta udeležili še Stefanel ter italijanski prvak Simac. Omenjeni turnir bo v športno palačo zanesljivo privabil veliko število ljubiteljev košarke, saj gre dejansko za vrhunsko predstavo. Cibonin nastop bo oplemenitila prisotnost enega najboljših evropskih košarkarjev Dražena Petroviča, ne gre pa spregledati nesporne vrednosti vseh ostalih članov moštva, ki je letos osvojilo pokal evropskih klubskih prvakov: Čuture, Nakiča ter Vukičeviča. Milanski Simac se nam bo predstavil v nespremenjeni postavi. »Nerjaveči« Dino Meneghin je namreč pred nekaj dnevi obnovil pogodbo in je tako nje- gova navzočnost zagotovljena. Pravi neznanki predstavljata nova Sima-cova tujca. De Sistijeva Bancoroma ravno tako ni bistveno popestrila zasedbe, saj razpolaga, kljub Tombola-tovemu odhodu, s pravim rušilnim potencialom pod košema. Posebno poglavje velja posvetiti tr- Segafredo - Cibona 94:85 (51:44) SEGAFREDO GORICA: Biaggi 4, Marušič 16 (1:2), Zulini, Sfiligoi 3 (1:2), Lorenzi 4 (2:2), Ardessi 10, Jackson 33 (7:7), Stramaglia, Bulla-ra 12 (2:2), Catehings 8 (2:4), Bor-si 4, Gregorig. CIBONA ZAGREB: M. Nakič 8 (2:2), Šoštarič, Bečič 6 (1:3), Čutura 28 (8:12), Pavličević 5 (1:1), Vuki- žaškemu Stefanelu, ki bo drevi baje nastopil v popolni postavi, z drugo ameriško okrepitvijo Sheltonom vred. SPORED TURNIRJA. DREVI: ob 20.00: Cibona - Bancoroma; ob 21.30: Stefanel - Simac. JUTRI: ob 20.00 finale za 3. mesto; ob 21.30: finale za L mesto. čevič 10, Cvijetičanin 15 (1:1), Ušič 7, I. Nakič 6, Ralič. SODNIKA: Chiarella (Gorica) in Orlando (Videm). GLEDALCEV : 2 tisoč. PON: Marušič (38). 3 TOČKE: Bullara 2, Marušič 1; Cvijetičanin 2, Bečić 1, Ušič 1. GORICA — V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi je goriški Segafre-do premagal evropske prvake zagrebške Gibone, ki pa so nastopili brez VICENZA, TREVISO — V tretjem kolu izločilnega dela evropskega prvenstva so bile včeraj uspešne tako italijanske kot jugoslovanske košarkarice. V Vicenzi so Jugoslovanke po pričakovanju premagale Nizozemsko, Italija pa je zanesljivo odpravila Belgijo. Medtem ko so »plave« že v polfinalu, pa bodo morale »az- svojega najboljšega košarkarja Dražena Petroviča Le ta je sicer bil na Cibonini klopi, ni pa stopil na igrišče. Bolj motivirani Goričani so po začetnem vodstvu gostov prejeli pobudo v svoje roke in tako tudi zmagali. V goriškem moštvu je igral tudi novi Američan Catehings, ki pa je le nekaj dni v Gorici in zato na tem srečanju še ni mogel pokazati, kar zmore. zurre« drevi' premagati Madžarsko, da se bodo lahko borile za eno od kolajn. SKUPINA A (Vicenza). IZIDI 3. KOLA: Francija - Romunija 70:62 (38:38); Jugoslavija - Nizozemska 71:52 (33:22); Bolgarija - Češkoslovaška 93:89 (53:47). LESTVICA: Jugoslavija 6, Bolgarija in Francija 4, ČSSR in Romunija 2, Nizozemska 0. DANAŠNJI SPORED: Nizozemska - Romunija; Francija - Bolgarija; ČSSR - Jugoslavija. SKUPINA B (Treviso). IZIDI 3. KOLA: SZ - Madžarska 87:65 (48:34); Italija - Belgija 90:37 (45:14); Španija - Poljska 70:65 (31:41). LESTVICA: SZ 6, Madžarska in I-talija 4, Poljska in Španija 2, Bel-gi-ja 0. DANAŠNJI SPORED: Španija - Belgija; Poljska - SZ; Italija - Madžarska. Brez D. Petroviča Cibona sinoči izgubila proti Segafredu Kvalifikacijske nogometne tekme za SP Evropski prvaki v NDR Atletika: včerajšnji memorial Stanka Pertota na Kolon ji Zanimivi boji in odlična organizacija Na evropskih nogometnih igriščih bo danes vse živo. Na sporedu bo namreč več izločilnih srečanj za SP v Mehiki. V središču pozornosti bo srečanje med NDR in evropskimi prvaki Francije (skupina 4, v kateri nasto-pa tudi Jugoslavija). Platini in tovariši bi se verjetno proti neugodnim nasprotnikom zadovoljili tudi s točko. Vzhodni Nemci pa bodo jurišali odločno na zmago. LESTVICA 4. SKUPINE Bolgarija 6 4 1 1 9: 2 9 Jugoslavija 6 3 2 1 6: 4 8 Francija 5 3 1 1 7: 2 7 Vzh. Nemčija 5 2 0 3 10: 7 4 Luksemburg 6 0 0 6 1:18 0 OSTALI SPORED. Drevi: NDR -Francija; Luksemburg - Bolgarija (25. 9.); Jugoslavija - NDR (28. 9.); Fčandja - Luksemburg (30. 10.); Francija - Jugoslavija in NDR - Bolgarija (16. 11.). Danes pa bo še nekaj drugih izločilnih srečanj. SKUPINA 1: Poljska - Belgija. LE- STVICA: Poljska in Belgija 7; Albanija in Grčija 3. SKUPINA 3: Turčija - S. Irska in Anglija - Romunija. LESTVICA: Anglija 8; S. Irska, Finska in Romunija 6; Turčija 0. SKUPINA 6: Švica - Irska. LESTVICA: Danska 6; Irska in Švica 5; SZ in Norveška 4. Orešar premagal C. Panatto PALERMO — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Palermu je Jugoslovan Bruno Orešar nepričakovano, toda zasluženo premagal Italijana Claudia Panatto s 7:5, 6:2. Karpov in Kasparov zopet remizirala MOSKVA — Včerajšnja tretja partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Anatolijem Karpovom in Garrijem Kasparovom se je končala z remijem pri 20. potezi. Kasparov tako še naprej vodi z 1:0 ob dveh remijih. Atletski delavci Bora Infordate so pripravili drugi atletski memorial za mlajše mladince in mladinke, v spomin na pedagoga, športnega delavca ter podpredsednika in predsednika ŠZ Bor in nazadnje načelnika atletske sekcije pri tržaškem združenju Stanka Pertota. Na lepo obnovljenem stadionu na Kolonji je nastopilo več kot 100 mladih prijateljev atletike iz naše dežele, Reke in Kopra. Tako mlajši mladinci kot mladinke so pomerili moči v 6 disciplinah. Zastopniki Bora Infordate so bili najboljši v štafeti 4x100, Oberdan je bil odličen drugi v metu kopja, Glavinova pa v višini. Sprinter Možina se je uvrstila na 3. mesto v teku na ICO m, Vera Kermec pa na 3. mesto v skoku v daljino. Prvi trije so bili nagrajeni' s kolajnami, An-dretti pa v teku na 100 m ovire in Grando na 400 m z ovirami za tehnično najboljša dosežka pa s pokalom. Ob dobri organizaciji in lepem vremenu je miting odlično uspel. MLAJŠE MLADINKE 100 m: 1. Rossi (Edera TS) 12”2; 2. Smerdu (AK Koper) 12”3; 3. Me-deot (SGT) 13”2. 800 m: 1. Frkič (Kvarner RI) 2T9”5; 2. Brezzoni (S GT) 2’20”1; 3. Taschetto (Libertas Sac.) 2’23”3; 7. Kozlovič (Bor Infardata) 2’41”2. 100 m ovire: 1. Andret-ti (UGG) 14”5; 2. Stomi (UGG) 15”1. Daljina: 1. Andretti (UGG) 5,36 m; 2. Dodi (Edera TS) 5,09 m; 3. Kermec (Bor Infordata) 5,02 m. Višina: 1. Pizzamilio (Torriana) 170 cm; 2. Uccheddu (Libertas Sac.) in Glavina (Bor Infordata) 154 cm. Disk: 1. Paulin (UGG) 33,14 m; 2. DalTA-gnese (Libertas Sac.) 30,00 m; 3. Mondekic (UGG) 28,74 m. MLAJŠI MLADINCI 100 m: 1. Grando (CSI TS) 11”3; 2. Appuzzo (Prevenire TS) 11”4; 3. Možina (Bor Infordata) 11”4; 7. Gustinčič (Bor Infordata) 11”9; 8. Ška- bar (Bor Infordata) 12’’00. 3000 m: 1. Koce (AK Kopelr) 9’02”8; 2. De Laurentis (CSI TS) 9’29”5; 3. Poš-čić (Kvarner RI) 9’39”7; 7. Kozlovič (Bor Infordata) 10’11”0. 400 m ovire: 1. Grando (CSI TS) 57”00; 2. De Schiller (CSI TS) 58”5; 3. Gre-goris (Libertas Sanvito) 1’00”3. 4x100 m: 1. Bor Infordata (Oberdan, Gustinčič, Škabar in Možina) 46”6; 2. Kvarner RI 48”2; 3. S. Giacomo 49”3. Daljina: 1. Furlan (Fincantie-ri Tržič) 640 cm; 2. Olič (AK Koper) 620 cm; 3. Simonič (Kvarner RI) 593 cm. Kopje: 1. Pignatti (CSI TS) 49,34 m; 2. Oberdan (Bor Infondata) 45,60 m; 3. Battistella (Stel-laflex Spil.) 45,60 m. G. Furlanič Predstavili »Italio« PORTO ROTONDO — Včeraj so uradno predstavih jadrnico »Italia«, ki se bo kot »Azzurra« udeležila Ame-rica’s Cup leta 1987. Odbojka: danes v osmih italijanskih mestih Začetek mladinskega svetovnega prvenstva Za Mladost, Juventino in Sovodnje turnirji in prijateljske tekme Danes se bo pričelo v osmih italijanskih mestih 3. svetovno odbojkarsko prvenstvo za mladince in mladinke. Merjenje moči najboljših mladih odbojkarjev sveta bo izredno zanimivo, saj bodo nastopih odbojkarji stari dvajset let, saj so nekateri že nastopali za članske izbrane vrste, številnim drugim pa bo nastop v Italiji odskočna deska za igranje med najboljšimi selekcijami posameznih držav. IZLOČILNE SKUPINE MLADINCI BOLOGNA: Italija, LR Kitajska, Argentina in Egipt. NEAPELJ: SZ, Kuba, Saudska Arabija in Francija. BERGAMO: Južna Koreja, Tunizija, Čile in Nizozemska. CfflETI: Bolgarija, Brazilija, Mehika in Japonska. MLADINKE REGGIO CALABRIA: Itahja, LR Kitajska, Peru in Finska. BRESCIA: Južna Koreja, Kuba, ČSSR in Kolumbija. PERUGIA: Japonska, Me- hika, Bolgarija in Nova Zelandija. ANCONA: SZ, Brazilija, Avstrija in Avstralija. Doslej sta bili samo dve svetovni mladinski odbojkarski prvenstvi. Pri mladinkah so dvakrat zapored slavile zastopnice Južne Kareje, med mladinci pa SZ. Tj dve reprezentanci pa sta slej ko prej tudi prva favorita za osvojitev tretje zlate kolajne. Pod- rejene vloge pa ne bosta odigrah tudi italijanski reprezentanci in še posebej mladinci, ki so na skupnih pripravah neprekinjeno leto dni pod vodstvom Poljaka Aleksandra Skibe. žal ne bosta nastopili reprezentanci Jugoslavije, ki sta tretjič zapored izločeni iz tega velikega tekmovanja, kar najbolje potrjuje nazadovanje odbojke v tej državi. (G. Furlanič) Zadnjo nedeljo septembra se bo začelo prvenstvo 3. amaterske hge. Na Goriškem nastopajo naše enajsterice: Juventina, Sovodnje in Mladost, ki se v tem času vestno pripravljajo na prvenstvo. V okviru raznih prijateljskih tekem in turnirjev, je treba povedati, da je štandreška Juventina v nedeljo zmagala v Gorici, na memorialu Slemitza, ki ga prireja društvo Azzurra. Vižintinovi varovanci so namreč v finalnem srečanju, po 11-me-trovkah, s 4:2 odpravili Azzurro. Naj povemo, da je napadalec Juventine Del Negro dobil posebno priznanje, kot najboljši strelec turnirja. Juventina bo jutri, 12. t.m., ob 19.30 igrala v Moraru proti San Lorenzu. Štandrežci in Doberdobci pa se bodo v nedeljo udeležili turnirja v Zdravščini. Ob 15. uri se bosta srečala Juventina in Poggio, ob 16.30 pa Mladost in Sagrado. Finalni srečanji bosta na sporedu naslednjo nedeljo. Drevi ob 18. uri pa bodo Sovodenj- ci igrah prijateljsko srečanje z Vodicami iz Šempasa. Marsomovi varovanci so v okviru priprav igrah v soboto v Biljah in dosegh neodločen izid (1:1). Sovodnje bodo v sredo, 18. septembra, igrale prijateljsko srečanje proti Piedimonteju. Milutinovič zaskrbljen ZRENJANIN — V včerajšnji trening tekmi med člansko in mladinsko reprezentanco Jugoslavije so sicer zmagali »starejši« z 2:0 (1:0), s prikazano igro pa so razočarali. Zadetka sta dala Bursač (5) in Mu-semič (50). Pred nastopom proti NDR je zvezni selektor Milutinovič upravičeno zaskrbljen. »Rimski olimpijski prvaki« danes po italijanski TV RIM — Prvaki rimske olimpiade (leta 1960) so se zbrah v Rimu, kjer jim bo italijanska TV posvetila posebno oddajo (drevi na prvem sporedu) ob proslavi 25-letnice organizacije OI v Rimu. Tri tekme med Italijo in Jugoslavijo Jugoslovanska moška odbojkarska reprezentanca je prispela v Videm, kjer bo 10 dni na skupnih pripravah. Do petka bodo Jugoslovani trenirali sami, v petek pa se jim bodo pridružili še varovanci zveznega trenerja Prandija. V soboto bosta Itahja in Jugoslavija odigrali prijateljsko tekmo v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. Drugo prijateljsko srečanje bo v ponedeljek zvečer v Vidmu, dan kasneje pa še tretji obračun v Pordenonu. Slednji dve tekmi se bosta pričeli ob 21. uri. Zvezni selektor Šemper in trener Dihua sta v Videm dopotovala s 13 odbojkarji, od katerih jih bo 12 nastopilo na letošnjem EP na Nizozemskem. Reprezentantje so naslednji: Malevič, Čauševič, Glinac, Kasič, Jano-ševič, Jelič, Lozančič, Jovič, Djurič, Trifunovič, Urnaut Veljko in Djuro Bašič. (G. F.) Nogomet: turnir za Racetov memorial S. Giovanni drugi finalist V konkurenci tudi Breg, Gaja, Kras, Primorec in Primorje Spored tekem 3. nogometne AL skupine M San Giovanni — San Nazario 2:0 (2:0) STRELEC: v 9. in 35. min. Fa-vento. SAN GIOVANNI: Ramani, Stigliarli, Benedet, Zacchigna, Francini, Mi-chelini (Rossetti), Pavento, Fabris, Ussai (Bariha), Zurini, Nicotera. SAN NAZARIO: Buzza), Persi, Ca-rone, Prelaz, Tremul, Balos, Scher (Racman), Cepak (Coslovieh), Gher-sinich, Mihich, Lanza. SODNIK: Zotti iz Trsta. GLE- DALCEV: 100. Drugi finalist memoriala Žarka Raceta je ekipa San Giovanni, ki je z 2:0 premagala šibkejši San Nazario. Za prvo mesto se bosta tako v petek srečah ekipi San Giovannija in Krasa. Jutri pa bo na sporedu mali finale med Zarjo in San Na-zariom. San Giovanni je tako že četrtič zaporedoma: finalist turnirja in v primeru, da bi letos zmagal, b,i dokončno osvojil trofejo za 2. memorial Žarko Race. Tržačani so si namreč zmago priborih že v prvem polčasu, ko so povsem zasluženo vodih z 2:0. V nadaljevanju pa so le zadrževali žogo in brez večjih težav obranih osvojeno prednost. (H.V.) Deželni nogometni pokal: kriška Vesna proti Opicini V tretjem kolu deželnega nogometnega pokala bo kriška Vesna, ki je v 2. kolu po enajstmetrovkah premagala ekipo San Nazaria, igrala v gosteh proti Opicini. Le-ta je v prejšnjem kolu z 1:0 odpravila Gajo. 1. KOLO (29. 9.) PRIMORJE - PRIMOREC; Chiar-bola - BREG; CUS - Union; GAJA -KRAS; Aurisina - Campanelle; S. Marco Sistiana - San Nazario. 2. KOLO (6. 10.) Campanelle - San Nazario; KRAS - Aurisina; Union - GAJA; BREG -CUS; PRIMOREC - Chiarbola; PRIMORJE - San Marco. 3. KOLO (13. 10.) Chiarbola - PRIMORJE; CUS - PRIMOREC; GAJA - BREG; Aurisina -Union; San Nazario - KRAS; San Marco - CampaneJle. 4. KOLO (20. 10.) KRAS - Campanelle; Union - San Nazario; BREG - Aurisina; PRIMOREC - GAJA; PRIMORJE - CUS; Chiarbola - San Marco. 5. KOLO (27. 10.) CUS - Chiarbola; GAJA - PRIMORJE; Aurisina - PRIMOREC; San Nazario - BREG; Campanehe - Union; San Marco - KRAS. 6. KOLO (3. 11.) Union - KRAS; BREG - Campanelle; PRIMOREC - San Nazario; PRIMORJE - Aurisina; Chiarbola - GAJA; CUS - San Marco. 7. KOLO (10. 11.) GAJA - CUS; Aurisina - Chiarbola; San Nazario - PRIMORJE; Campanelle - PRIMOREC; KRAS -BREG; San Marco - Union. 8. KOLO (17. 11.) BREG - Union; PRIMOREC - KRAS; PRIMORJE - Campanehe; Chiarbola - San Nazario; CUS - Aurisina; GAJA - San Marco. 9. KOLO (24. 11.) Aurisina - GAJA; San Nazario - CUS; Campanelle - Chiarbola; KRAS - PRIMORJE; Union - PRIMOREC; San Marco - BREG. 10. KOLO (1. 12.) PRIMOREC - BREG; PRIMORJE - Union; Chiarbola - KRAS; CUS -Campanelle; GAJA - San Nazario; Aurisina - San Marco. 11. KOLO (8. 12.) San Nazario - Aurisina; Campanelle - GAJA; KRAS - CUS; Union -Chiarbola; BREG - PRIMORJE; San Marco - PRIMOREC. URNIK SREČANJ: od 29. 9. ob 15.00; od 20. 10. ob 14.30; od 1. 2-1986 ob 15.00; od 5. 4. ob 15.30; od 30. 5. ob 16.00. Sobotni in nedeljski tradicionalni turnir v Bazovici tudi letos uspel >BAZOVIŠKI JE VEČ KOT EE ODBOJKARSKI TURNIR« S finala za tretje mesto med Meblom in Novo Gorico Tradicionalni odbojkarski turnir, ki je bil v soboto in nedeljo v Bazovici in na katerem je nastopilo osem moštev, je tudi letos lepo uspel. Ta prireditev pa ni bila le športni dogodek, za udeležence in vse, ki so bili v soboto in nedeljo v Bazovici, pa je Pomenila marsikaj več, kot sta tudi dejala govornika ob nagrajevanju ekip. Tako je v imenu odbora za proslavo bazoviških žrtev spregovoril Odo Kalan, ki je v svojem goyoru med drugim poudaril pomen, ki ga ima za zamejske Slovence turnir, ki je Posvečen prvim žrtvam fašističnega terorja v Italiji. Podčrtal je tudi, da je zelo pomembno, da so na vsako: letni komemoraciji bazoviških žrtev Prisotni v velikem številu prav predstavniki mladega rodu, ki na tak> na-Cin še enkrat dokažejo, da so zvesti idealom, za katere so darovali svoja mlada življenja Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. V imenu organizatorja turnirja, ki sodi tudi v okvir športnih prireditev ob 40-letnici padca fašizma in nacizma, je nato spregovoril tajnik ŠZ Sloga Ivan Peterlin. Po pozdravu vsem navzočim, med katerimi so bili poleg predstavnikov Odbora za proslavo bazoviških junakov predsednik deželnega odbora italijanske odbojkarske zveze Silvano Pipan, deželni tajnik FIPAV Domenico Jacolino, novi predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Paolo Ruggieri, predsednika teritorialnega odbora ZSŠDI za Trst in Gorico Jurij Kufersin in Aldo Rupel, predstavniki tiska in drugi, je bilo na vrsti nagrajevanje. Vse ekipe so prejele pokal, prvourvščeni Fu-žinar pa tudi prehodni pokal Bazoviških junakov. Nagrajene so bile tudi štiri igralke, in sicer Tatjana Lipušček (Fužinar) kot najbolj popolna igralka prvouvrščene ekipe, Bogdana Klun (Koper) kot najpopolnejša igralka drugouvrščene ekipe, Gorda- na Lorber (Fužinar) kot najboljša režiserka igre na turnirju in Jadranka Jakomin (Kope) kot najboljša mlada igralka na turnirju. Pokale 'so prispevali: Odbor za proslavo Bazoviških žrtev. Primorski dnevnik, TKB, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Centralsped, ZSKD, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, IRET, Medi-terranea, SKGZ, urama in zlatarna Malalan in ZSŠDI. (INKA) Na gostovanju v Novigradu Pomembna izkušnja za Krasove rokometaše V nedeljo so bili rokometaši Krasa gostje pri rokometnem klubu Triko iz Novigrada, pri katerem je pred leti nastopal tudi njihov trener Maglica. Najprej so se zjutraj Krasovi mladinci v trening tekmi pomerili z istrskimi vrstniki in glede na to, da v letošnji sezoni še niso pričeli s treningi in da sp doslej odigrali zelo malo podobnih srečanj, so kljub temu zapustili dober vtis. Popoldan pa so na igrišče stopili člani. To je bil njihov letošnji prvi nastop, svojo nalogo pa so opravili zadovoljivo. V nedeljo so se pričeli tudi treningi mladinske vrste Krasa pod vodstvom trenerja Cotiča. Ker bodo letos opravili v prvenstvu svoj uradni krstni nastop, se bodo skušali kar čim-bolje pripraviti. (Z. S.) Na avtorellyju po goriških gričih Dobra uvrstitev Stekarja Na sobotnem tekmovanju v Tablji Uspešen nastop naših rolkarjev Rodolfo Aguzzoni, Bambi, je zmagovalec 2. izvedbe avtoraJyja po go-riških gričih, ki ga je v noči od sobote na nedeljo organiziralo društvo Gorizia Corse ob, sodelovanju Avto-Kiobilskega kluba. Za to priložnost se je na startu na Travniku zbralo skoraj 100 tekmovalcev iz severne Italije. Tudi tokrat se je, kot rečeno, nad vsemi izkazal veteran Aguzzoni, ki je za 14 sekund s svojim ritmom 130 TC prehitel Marchiora na opel asco-te. Povedati je treba, da so se tudi drugi Goričani, ki so sodelovali na rally ju, dobro odrezali. To velja za dvojico Mervič - Corraro, ki je za- sedla 4. mesto, in za posadko Bran-cati - Brancati (10. mesto). Posebno dobro se je izkazal števerjanski voznik Danilo Štekar, ki je na renaultu 5 alpine, dosegel enajsto mesto, 2. mesto v svoji kategoriji ter 1. mesto v posebni kategoriji za mešane' posadke (vozil je skupaj z Zniderčičevo). Naj povemo, da je goriška dirka privabila okoli tekmovalne steze veliko obiskovalcev, predvsem mladih, ki so z zanimanjem sledili raznim posebnim vožnjam, ki so bile speljane na Kalvariji, v Štmavru in v Sovod-njah. V soboto, 7. t.m., so se rolkarji SK Devin in ŠZ Mladina udeležili promo-cionalnega tekmovanja v Tablju. Tekmovanje je organiziral Dopolavoro Ferroviario iz Tahija v sodelovanju s Pro Loco prav tako iz Tablja. Proga je bila izpeljana v reber in je bila še kar zahtevna. Tekmovanja se je u-deležilo 35 rolkarjev. Devinčani so nastopili z desetimi rolkarji. Najvišjo uvrstitev je dosegel komaj 8-letni Erik lori, ki je v kategoriji baby-sprint zasedel 1. mesto. Prevozil je 3 kilometre. V kategoriji cicibani je Andrej Legiša zasedel odlično drugo mesto. Tretji je dospel na cilj Aljoša Ga- brovec, četrti Andrej Mervič, peti Deap Peric in šušti David Širca. Vsi so pretekli 3 kilometre. V kategoriji mlajših začetnikov, pretekli so 5.500 metrov, je Ervin lori zasedel zelo dobro 3. mesto. Rajko Zajčevič je bil 5., Miloš Šušteršič pa 6. V kategoriji mladincev je Elio lori zasedel dobro 5. mesto. Za ŠD Mladina pa je tekmovala Roberta Sardoč, ki je v kategoriji mladink zasedla najvišjo uvrstitev, saj je dospela prva na cilj. Pretekla je prav tako 5.500 metrov. LESTVICA Kategorija baby-sprint: 1. Erik lo- ri 14T3”00; Mlajši začetniki: 1. Stefano Mattei 26’53” (SC Monte Lussali) ; 3. Ervin lori (SK Devin) 31 minut 43”; 5. Rajko Zajčevič (SK Devin) 33’23”; 6. Miloš Šušteršič (SK Devin) 39T9”. Mladinci: 1. Dino ■ Mansutti (Gruppo Sportivo Forestale) 20’55”; 5. Elio lori (SK Devin) 25’45”. Cicibani: 1. Mladen Trsteljak (SK Rateče) 11’20”04; 2. Andrej Legiša (SK Devin) 21’25”07; 3. Aljoša Gabrovec 12’22”29; 4. Andrej Mervič 13’28”15; 5. Dean Peric 15’06”41; 6. David Širca 15’32”95 (vsi SK Devin). Mladinke: 1. Roberta Sardoč 28T2”00 (ŠZ Mladina). (Elio lori) pismo uredništvu Repen, 4. 9. 1985 Spoštovano uredništvo! V Primorskem dnevniku stalno be~ Temo o padanju števila slovenskih otrok in pri tem razmišljamo o vseh tiegativnih posledicah, ki so v zvezi s tem. Kdor dela na športnem področju ve, da vse manj rojstev poceni vse manj razpoložljivih sil. Pri tem pa bi rad opozoril na še en Vroblem, ki ponavadi ne pride jas-no na dan, je pa po mojem odločilen za naš nadaljnji telesnokulturni napredek. Mislim na naš šolski sistem, ki ne predvideva nekega organizira-ne9a telesnokulturnega dela, zlasti nn' področju osnovnošolske mladine. Ne bi preveč zgrešili, če rečemo, da se večina njih resno odloči za neko športno panogo pri 12. -13. le-tih. v razdobju 7-12 let pa pona-vadi zija velika luknja. Kaj bi lahko storili, da bi se stva-P izboljšale? Prvič je zgrešeno, da se mladina v osnovnošolskih letih o-dloči za nek specifični šport, ker Pi rečeno, da ji le ta najbolj ustreza. ®rugič, je to čas, ko se otroci v °bliki igrice najbolje naučijo na disciplino in na red pri delu, kar je Predpogoj za vsak športni uspeh; tretjič, so v letih, ko se s primer-nirni testi in s primernim kadrom Pujbolje ugotovi, za katere športne zvrsti je otrok nadarjen, saj ni še n’č zamujenega. Skratka, manjka nam nek orga-Piziran program, s katerim bi sledili fši mladini že od prvega šolskega dPe dalje. Spričo zmeraj manjšega števila otrok si ne smemo dovoliti, da bi bilo vse odvisno samo od o-trokpvih staršev in razpoložljivosti društev! Vsi otroci, ki končajo osnov-Pl šolo, bi morali dobro plavati, ve-,!fco bi morali dati na spretnost (a-^robatika), seznaniti bi se morali z Vsemi ekipnimi športi, morali bi že '-deti za otrokove atletske sposob-P°sti. Strukture za to imamo skoraj Povsod (telovadnice v Nabrežini, Zgo-Plku, Repentabru, Dolini, na »L ma-v Gorici. . .), naklonjene so nam udi vse slovenske občinske uprave p organizacije. . Treba je le izbrati primerne kadre p Prepričati čimveč staršev. Pomi-.Pio samo na Borisa Viteza. Začel le kot nogometaš, pri 14. letih pa se c odločil za košarko. Talent, pred-pa točna izbira športne pano-°e in dejstvo, da je osnovno šolo o-Prp-vil v Avstraliji, kjer šolski sistem a zelo veliko na telesno kulturo, sta |a privedla v sam košarkarski vrh. Gel bi, da bi vsakdo prišel na dan i Predlogi, naloga nas vseh, ZSŠDI t večinskih uprav pa je, da se za P cimprej zavzamemo. Naj bo to P dodatni plus za našo slovensko lo- S spoštovanjem. IVAN ŠKABAR Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem Kulturno društvo Kras iz Dola in Poljan Kulturno društvo Kras iz Dola in Poljan se v zadnjem desetletju u-.kvarja z rekreativnim športom. Društvo je nastalo leta ’51 in je dolga leta temeljilo samo na pevskem zboru. V drugi polovici sedemdesetih let pa je prišla na dan, pod vplivom novih generacij, voljja in želja po športnem udejstvovanju. Kraj je premajhen, da bi lahko imel velike športne objekte, vendar je rekreacija možna povsod. Prvi korak k novim pobudam je bila ustanovitev fotokrožka, ki je moral prenehati s delovanjem zaradi pomanjkanja pro štorov. V istih letih so v čisto va škem duhu tudi začeli gojiti nogomet. Ko so dobili travnik v najem in ko so ga usposobili za nogometno dejavnost, je vsa stvar zasijala v novi luči. Začeli so nastopati na raznih turnirjih, med katerimi je bil krstni nastop v Štandrežu. Od tedaj je bila amaterska ekipa povsod prisotna. Vse to' dolgoletno udejstvovanje je bilo kronano letos, ko so priredili nogometni turnir, me-mdrial R. Devetak. Sodelovalo je osem ekip, od katerih tri iz bližnjega jugoslovanskega Krasa. Turnir se'je odvijal cel mesec, saj je formula tekmovanja predvidevala, da vsaka ekipa igra proti vsaki. Prvi dve sta nato napredovali v polfinalni del. Letos so pokal odnesli Opatje-selčani. Predsednik Frandolič nam je dejal, da je bil uspeh daleč nad predvidevanji. Predvsem je bil od ziv publike zelo velik. Po njegovem mnenju je tudi formula tekmovanja dajala igralcem več zagona. Kdor je prvo tekmo izgubil je še vedno lahko nadoknadil zamujeno. Po takem uspehu bo turnir postal vsakoletna praksa. »Poleg nogometa ste svoj čas gojili tudi odbojko. Kako je sedaj s to panogo?« »S to športno dejavnostjo smo začeli v polovici sedemdesetih let. Na Palkišču (Dol) je bilo zasilno igrišče. Profesor Robert Pahor nam je pomagal pri vadbi. Na treninge je nodilo več fantov. Vendar ni bilo pravih treningov. Vse je potekalo v obliki rekreacije. Vse to pa je trajalo le eno poletje. Sodelovali smo tudi potem na raznih turnirjih. V zadnjem času pa je delovanje precej zamrlo. Ni možnosti za treninge, zlasti pozimi je vsaka vadba nemogoča. Ni niti možnosti rekreacije. Kljub temu pa vsako leto priredimo odbojkarski turnir, ki je posvečen spominu Bernarda Frandoliča. Letos se je manifestacija odvijala že šestič zapored. Poleg moške je bila na sporedu tudi ženska konkurenca. Naša improvizirana ženska vrsta je do sedaj žela več uspehov kot moška.« »Pred leti ste igrali tudi namizni tenis.« »V edinem prostoru, ki smo ga imeli na razpolago, t.j. v »skednju«, smo igrali namizni tenis. Igrali smo samo rekreativno in smo kdaj pa kdaj prirejali notranje turnirje. Ta dejavnost je trajala približno tri leta.« »Kaj pa glede novih programov?« »Skušali bomo obdržati in okrepiti to, kar smo dosedaj delali. Drugega za enkrat ne bo. V nadaljnjem pa mislimo popraviti nogometno igrišče. Zadeva pa je še precej zapletena, a je rešitev nujna. Treba bo namreč obnoviti pogodbo z gospodarjem. Pripomniti pa moram, da ni več tiste volje do športa, kot je bila nekoč. Več stvari je odpadlo, ker se mlajši ne zmenijo za športno udejstvovanje. Za vse to je verjetno krivo pomanjkanje družbenega življenja. Nekoč je bila skupnost bolj združena. Posledica tega je bilo večje navdušenje in več volje do dela, kar je dajalo veliko zadoščenja. Žal, pa sedaj vsega tega ni več.« Marko Jarc Balinarji iz Istre pri nas na povabilo ZSŠDI Prejšnji četrtek so bili igralci balinarskega kluba Istra iz Poreča gostje v Bazovici na povabilo bahnar-ske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Na balinarskih stezah v Padričah so najprej odigrali dve prijateljski sračanji četverk proti izbrani vrsti Zarje in Gaje. Čeprav so istrski igralci veliko bolj izkušeni, pa so se jim naši predstavniki vseeno odlično upirali, saj so bili celo večji dol srečanja v vodstvu. V zaključnem lučaju pa so jih gostje prehiteli in v obeh tekmah zelo tesno slavili z 9:8 in 11:10. Naj omenimo, da je v vrstah Istre nastopil tudi bivši jugoslovanski reprezentant Vdlemik, ki je leta 1976 v Turinu osvojil 4. mesto na ekipnem članskem svetovnem prvenstvu. Po tekmovalnem delu je sledilo družabno srečanje v društvenih prostorih ŠD Zarja, kjer so se predsednik zveze za telesno kulturo občine Poreč Ivan Šegon, predsednik balinarskega kluba Istra Vladimir Belaz in tajnik omenjenega kluba Josip Ši-ničič skupaj s predsednikom naše krovne organizacije Odom Kalanom dogovorili, da eden drugemu pošljejo podatke o športni dejavnosti v zamejstvu in v občini Poreč, da bi lahko vzpostavili medsebojno sodelovanje tudi v drugih športih. (Z. S.) Fizično prizadeti tekmujejo V organizaciji italijanskega športnega združenja telesno prizadetih je bilo v soboto v Trstu 4. srečanje med zastopniki iz Slovenije, Koroške, Železne županije in Furlanije - Julijske krajine. Zamejski Slovenec Pavel Križmančič (na sliki) je bil odličen drugi tako v plavanju kot v metu diska obvestila JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI Začela se je prodaja Jadarnovih a-bomnajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo. Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem pa pri turistični agenciji GOTOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019. ŠZ BOR obvešča, da bo pričetek košarkarskih treningov letnika 1973 (propaganda) v ponedeljek, 16. t.m., ob 15. uri na stadionu »1. maj« Vse informacije pri Vanji Joganu (tel. 412680). ŠD KONTOVEL obvešča, da bodo umiki košarkarskih treningov naslednji: ob torkih, četrtkih in petkih od 16.00 do 17.30 propaganda; od 17.30 do 19.00 kadeti; od 19.00 do 20.30 mladinci in ed 20.30 do 22.00 člani. MEBLO obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek, 17. t.m., ob 20.30 na r' "-"u »Prvi maj«. ŠD POLET — KOTALKANJE prireja začetniški tečaj kotalkanja za otroke. Začetek bo 17. septembra. Vpisovanje v društvenem baru na 'kotalkališču vsak dan od 18. do 20. ure in med kotalkarsko revijo. ŠD POLET — MINIBASKET obvešča, da se bodo treningi mi-nibasketa začeli po 15. septembru. Vpisovanje v društvenem bara vsak dan od 18. do 20. ure in pri posameznih odbornikih. KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da so treningi naraščajniške e-kipe (letnik 1971) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 16.30 na stadionu »1. maj«. Obenem sporoča, da bo v sredo, 18. septembra, ob 19. uri na »1. maju« seja za starše. KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi gojili minibasket. Vpisovanje v tajniš) u ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377 vsako popoldne. Seja staršev otrok, ki se bodo vpisali za minibasket, bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 15.30 na »Pr-•naju«. Naročnina: mesečna 10.000 Ur - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tokoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš. 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalm oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT ^lan *taI'ians*