IS 119 3 5
JUGOSLAVIJA - ZA VSAKO CENO?
V emigraciji nekaterim ne gre in ne gre v glavo,kaj 3e vl'o= ga in naloga svobodnega tiska, zlasti tiska, ki hoee biti poli = tieno neodvisen. To je po našem mnenju glavni vzrok,da tolikokrat v odkriti ali zaviti obliki letijo na KlIC TRIGLAVA polena.Takih freal se mi niš ne bojimo, ker smatramo, da je pogoj za demokra= cijo svobodna razprava in da je mogoče gledati na sleherni dogo= dele ali politično mnenje iz različnih zornih kotov; saj smatra= mo, da je moč samo preko razprave, argumentacij e in kr it lice prebi ti se do optimalne rešitve nekega vprašanja,človeško govorjeno." Zato nismo jezni, kadar se kdo spravi na naš list in z boljšimi ali slabšimi dokazi pobija KlICovo stališče. Kar pa nas draži in obenem skrbi je, da nekateri hotfe,leto za letom, nočejo dojeti,da ima vsakdo pravico do svojega mnenja in da na kritiko ne smemo gledati kot na nekaj a priori rušilnega, nepatriotskega,odklonil nega.Ge namreč to počnemo, potem v kali zatiramo in onemogočamo vsalco ■ demokracijo, onim pa, ki se z nami ne strinjajo,krivično pripisujemo namene in cilje, ki jih nimajo odnosno jim jih ne mo romo dokazati. To zgrešeno pojmovanje vloge svobodnega tiska ali pa pripisovanje zločestih namenov tako političnim nasprotnikom kot kritikom, je bilo v preteklosti mnogokrat vzrok, da smo bili deležni hudih zamer, nepravičnega obsojanja in celo sovraštva.In to ne glede na to, da so nam dali, ne le enkrat,pozne jši dogodki prav. Mi nismo krivi, če predaleč ali prehitro gledamo naprej,in če na preteklost neradi pozabljamo; v politiki je zgodovina od = lična učiteljica. Po vesti se čutimo dolžne, ko smo vstopili v slovensko javno življenje, da bre z strahu in brez sramu povemo, kaj mislimo in kako sodimo. In tega tudi nikomur drugemu sami ne odrekamo! Nasprotno: vsakomur nudimo priliko in prostor, da pove v našem listu svoje mnenje. Tudi če je to naperjeno proti nam!
Ker mislimo v kratkem, ob posebni priliki, več pisati o vlo gi svobodnega in neodvisnega tiska, naj velja gornje kot uvod,ko se znova vračamo k stansteadski deklaraciji. Pričakujemo, da nas bodo torej sodili po argumentu, in da bodo na argument odgovarja li s protidokazom ne pa s frazami in zavitimi besedami. 0 tej de kl-raciji razpravljajo zdaj v nekaterih političnih organizacijah - pa je zadeva že zaradi tega pomembna,če pri vsem tem niti po = sebej ne poudarjamo, da gre za politično deklaracijo, ki bi ob zelo ugodnih pogojih lahko odločala o naši ali našega naroda us_o di. Že samo to je bil torej dovolj tehten razlog, je od počet kn nismo ignorirali,ampak smo jo vzeli tako resno, da smo ostro protestirali proti organiziranemu molku okoli nje, kot da se ti= če le desetih posameznikov odnosno političnih skupin, katerim ti Pripadajo, in ne - ob ugodnih pogojih - celih narodov, in. da je treba o njenih določbah razpravljati v najširših krogih, t.j.tu= di in še prav posebej v tisku, in ne le pri stalnih kavarniških omizjih.
Zapisali smo, da ki jul vsemu vendar ne moremo prezreti prve svetovne vojne in zedinjenja, saj so se naši dedje in očetje ven dar dolga desetlerja pripravljali in končno s srcem in pametjo odločili za skupno državo. Naše stališne je bilo, da se države ne us tv ,rj jo preko noči, da imajo vedno neke razloge za nastanek xi obstoj, in da je vprav zelo buren petinštiridesetleten razvoj Ju goslavije dokaz, da ima ta državna id .>ja neko življenjsko silo,-* saj je preživela zunanje udarce in notranje krize, ki bi kako drugo državo brez duše gotovo uničili, .če ne -bi bilo neke volje po skupnem življenju. Rekli smo, da vendar časa ni moč obrniti na = zaj in spot začeti Jovo na novo pri letu 1918.
Ugovor se. je glasil, da se kasnejše generacije lailxko odloča jo proti temu,kar so zgradili očetje in dedje in da je to vendar znak demokracije. To sicer ne bo povsem držalo, ker drugače ne bi številne federacije izrecno izključevale odcepitvena so kljub temu zelo demokratične. .A vendar dopuščamo, da ima začetna misel sinov proti očetom nekaj na sebi.
Toda vsaka konfederacija, zlasti še na tako malem ozemlju , pa s tolikimi odločujočimi činitelji, mednarodno vzeto vsaj, nikoli no predstavlja stabilnosti. Na to so podpisniki očividno p_o zabili ali pa so bili mnenja, da smo sami bogati dovolj in da no va konfederacija ne bo potrebovala tujega kapitala in investicij pri katerih, je zaupanje v stabilnost vendar neobhoden pogoj.To -da krčno res obstoj države ni nujno odvisen od tujega kapitala, pa je torej s tem naš ugovor moč pobijati.
Sveti egoizem
So še tehtni pomisleki, poleg že prej izraženih,ki jih bomo še slišali in brali, in brez dvoma bomo dobili nanje primerna po jasnila, v kolikor se podpisniki in zagovorniki ne mislijo posta viti na piedestal, da se vse te reči raje,ki ni v gotovih politi]Č nih organizacijah, ne tičejo.
Eno pa je,kar nas je v deklaraciji najbolj zbodlo in kar nos najbolj skrbi: gre za načelo brezpogojne in neokrnjene pravice do samoodločbe. Na prvi pogled bi se zdelo, da spričo naše šte= vilčne majhnosti prav ta pravica nam Slovencem najbolj konvoni = ra, saj nas postavlja v enako raven z večjimi narodi, in da je prav to najboljši adut,ki bi ga imeli v rokah. Vsak se bo stri = njal, da je ta točka v vsej deklaraciji očividno najbolj važna m odločilna.
Mi znova jasno in glasno povemo, da smo proti tej neomejeni pravici. Vsak prigovor, da to ni demokratično, ali da to ne izra ža en .k opr vnos ti narodov ali da celo forsira centralizem, je na vadno dlakocepstvo ali izvijanje dejstev. Eno kot drugo in treige nima nobene nujne zveze s to naj višjo, neomejeno pravico;in piša nje KLICi TRlG-liVA tokom šestnajstih let je zgovoren dokaz, kje~ smo stali in še vedno stojimo.
Rečeno je bilo, da s stansteadsko deklaracijo jugoslovanska državna skupnost ne mora nujno razpasti, ampak da celo talca ne = ornejena.pravica do odcepitve krepi to skupnost, saj zadovoljuje Zelo močne nacionalistične posebnosti sestavnih narodov. Tega dm gega nikakor ne zanikamo in pred leti je naš argument v neki dru gi zvozi tekel prav po tej Črti. Toda v sedanji zvezi leži kri = tična točka nekje drugje: deklaracija namreč a svojim lahkim na= činom izstojpa iz zveze direktno Vabi V jfo,* 'da'spricb*VallcansIcfK"' navad",* Vazrae’r,' ’t’ra3Ticij Tn paTftTk6v ' 'preko noči lahko najmanjši politični nesporazum postane kamen spodtike in dejanski vzrok za agitacijo in izstop. To je tisto, česar se mi tako bojimo in za= kaj potem tako ostro odklanjamo nekvalificirano pravico do samo= odločbe. Ne samo v stansteadskem primeru, ampak v načelu povsod, kadar je v vprašanju naš primer.
(Zaključek uvodnika s zadnja stran)
Ster.,297.
2r .AVGUST S F Hi IGO J :
STVARNOST V POLITIKI
V januarskem 5GLICÜ TRIGLAVA (št. 29 6.) je bil 'objavljen, uvodnik "Friinorska edinost", ki se je nanašal na uvodnik TRŽAŠKE EHM[OKRACI=
JE od 30.decembra lani, To me sili, da v pojasnilo navedem nekaj Podatkov, ne ozirajoč se pri tem na neko drugo obvestilo, ki ga je isti tržaški list objavil istočasno na prvi strani; tisto trditev v zvezi z mojim članstvom v konzorciju DEMOKRACIJE sem že zavrnil v
:• -katoliškem glasu.
Uvodnik TRŽAŠKE DEMOKRACIJE do danes ni na Primorskem, zlasti pa ne na Goriškem, imel skoro nobenega ugodnega odmeva. Kar zadeva nas goriške demokrate okoli Slovenske demokratske zveze, gledamo stvarnosti v oči in se ne pustimo motiti od lego donečih zapeljivih gesel. Kas ne strašijo- ovire, vedno prazna blagajna in trud v priza dovanju,da pomagamo ljudstvu.
Straši nas: politična odpoved titovcev,ki so se brezpogojno pre dali italijanski socialistični odn.komunistični stranki in trdijo,da so zelo ponosni na ta svoj korak in položaj; narodna brezbrižnost mno gib slovenskih staršev in družin, zlasti tistih premožnih, ki ne po=” šiljajo svojih otrok v slovensko šolo; popolna brezbrižnost Titove p_o litike za slovensko skupnost v Italiji, ko bi vendar z lahkoto moglo" Priti do neke vrste dogovora med Italijo in Jugoslavijo glede statuta o spoštovanju pravic'obeh jezikovnih skupin:italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji; nerazumevanje stvarne politike pri nekaterih slovenskih politikih na Tržaškem in njihovo ravnanje nasproti goriškim demokratom.
Goriški demokrati nismo nikdar zaupali politiki titovcev,ki so za Pravili svojo politično samostojnost že pred kakimi desetimi leti. Z njimi smo večkrat imeli razgovore in včasih tudi kaj sklenili,toda vselej smo bili razočarani. Zato pač nastopamo goriški demokrati že kokih deset let sami in sami predstavljamo slovensko skupnost na Go = niškem.
Kc smo videli, da smo snrtii in da ni nobenega upanja na kako pomoč, se nismo vdali obupu. Nismo zapustili čolna v viharnem morju,nismo vrgli puške v koruzo,Svoje delo smo nadaljevali po začrtanem programu, ne da bi zahtevali od svojih somišljenikov kakih stalnih visokih pri= spevkov. Pri polni mošnji denarja zna, seveda, vsakdo graditi palače. So pa tudi tolci "politiki",ki ne znajo graditi niti ob takem pogoju...
S_tiki ^z_ Demo oris tiano
KT.
Stvarnost nam je narekovala, da ne smemo zavreči.prilike,ki se nam jo večkrat nudila od 1956.leta da'! je, (3a namreč vzpostavimo stike z mlod.iiai silami Krščanske demokracije na Goriškem. Tako smo potem 1958. Podprli njena' kandidata, ki sta bila izvoljena tudi zaradi naših gla= sov, kakor kažejo številke in kakor sta oba pošteno priznala.
S tem smo se rešili politične osami jenes ti, a smo kljub temu ohra--nili samostojno organizacijo. Razbili smo led In onemogočili vsako u einkovito reakcijo italijanskih šovinističnih krogov proti nam Sloven--cem. Že prve mesece v letu 1961. je goriški občinski svet skoro soglasno izglasoval predlog za uzakonitev slovenskih šol,(izjema so bili j c-štirj e misovci ali novi fašisti.)Zadevni zakon je izšel še istega leta in tako se naše šole počasi,a gotovo,ustanavljaj o. Upamo tudi na sko -Pajšnji izid celotnega pravilnika za popolno ureditev šol in namesti = te v os ob ja.
Slovenske občine so deležne vseh državnih prispevkov in v mejah kokona s tem tudi naši kmetovalci in delavci. Ne moremo reči,da je slovenska okolica goriške občine zanemarjena. Dobili smo tudi vodovo= de in v kratkem še n vršilca j drugega. Vsega hkrati pa županstvo nemo= ■Ro nuditi.Občinski svet je dal brezplačno zemljišče zrayen: cerkve v Standrežu za zgradbo poslopja v vzgojne namene in določil je kakih 335 bilijonov lir za nove slovenske šolske stavbe v Gorici.
Lani je vodstvo goriške o DZ sklicalo sestanek svojih m upnikov in somišljenikov,ter jim predlagalo,naj hi nasvetovali slovenskim vo livcetn,-da pri dr^avnoahorskih volitvah podprejo kandidata krčanske demokracije, :,ki bosta kot v pre teki os ti. tudi v bodoče podpirala re šitev določenih vprašanj,ki zadevajo slovensko manjšino, in sicer vprašanj šolskega,gospodarskega, socialnega in narodnega- značaja."Iz voljen je bil kandidat za senat; d asi je kandidat EL za poslansko zbornico prejel na Goriškem kakih pet tisoč preferenčnih glasov več kot leta 1958.,ni bil izvoljen, ker so ga volivci v pokrajini Bellu no pustili na cedilu. Toda ta odločitev goriških demokratov je rodi! la. uspeh.
Mir_ med jnanjšino in večino
Na kongresu 15.decembra 1963. so namreč demokristjani objavili jasno in točno stališče glede njihovega odnosa do nas Slovencev:spo štovanje manjšine, njeno varstvo in no zatiranje. To po navodilih-"" Janezove okrožnice "Mir na zemlji", ki razpravlja o odnosih med ve= čino in manjšino.
To odločitev Krščanske demokracije je voditelj njene skupine v goriškem občinskem svetu potrdil na seji 31.januarja letos, ko smo trije svetovavci Slovenske liste izjavili, da bomo glasovali za kan didata Krščanske demokracije na županovo mesto.
Ne rečem,da smo s tem dosegli vse,kar nam gre. Losegli pa smo že marsikaj in zdaj imamo javno obvezo goriških demokratov glede slo venske manjšine. To pa vsekakor nekaj velja, ako pomislimo, da je’bi la vse do leta 1956. utopiš tična vsaka misel na kako zbližan je z L= talijani, kaj pa šole misel na kake razgovore, s odelovanje, medseboj_ no razumevanje in podpiranje. Treba je priznati, da je bil s tem stojen velik korak naprej.
Vendar pa imamo goriški demokrati prijazne stike tudi z neka= terimi drugimi italijanskimi demokratičnimi strankami in politiki. Tudi s te strani imam besedo, da bodo podprli, ko pride čas, našo zahtevo vsaj za neke vrste generični zaščitni zakon.
Zaradi vsega tega, mislim, se goriški demokrati ne moremo kesa ti lanskoletne podpore demokrščanskiina kandidatoma. Takrat smo ra = čunali, da so se glasovi naših volivcev za oba kandidata povečali in da smo demokrati v tem pogledu številčno napredovali. V tržaški ob= čini je tedaj skupna slovenska lista prejela 818- glasov manj kot na občinskih volitvah prejšnje leto. Seveda pa pada odgovornost za to tudi na tržaško Krščansko demokracijo, ki ni ravnala prav,ko ni zna la pridobiti slovenskih demokratičnih organizacij in volivcev. Tudi zato imajo Tržačani še vedno komunističnega senatorja
Nisem pa optimist glede bližnjih deželnih volitev: morali bi doseči kakih 14.000 gl sov, da bi dobili svojega p osi,mi ca. Toh gla= sov pa danes nimamo,niti ni upanja, da bi jih sami Slovenci to= liko lahko spravili skupaj. Vsaj tako kažejo številčni izidi/lanskih državnozborskih volitev.
Mi hočemo s_qd el o van j e !
Goriški demokrati kličemo in vabimo k sodelovanju vsakega po = štenega Slovenca in ne podimo proč nobenega, še manj iz organizaci= je. Kdor odpade sam, nosi odgovornost sam.
Izloč iti mlade in zmožne sile, ki jih tako nujno potrebuj orno, je politični nesmisel. Prepovedati javne nastope slovenskim isobražen= cem, je politična nezrelost in narodna nezavednost,
A protislovno in naivno je klicati na vse grlo potem ene in dru ge na pomoč, ko se čoln potaplja.
V naši politiki morajo vladati sledeča načela:
-poznati vsa vprašanja naše manjšine; -poznati ustavo in državne zal^one.; -nastopati pošteno in pravično v vsakem oziru in z vsemi po štenimi in odkritosrčnimi prijatelji,sotrudniki in somišljeniki;-ne iskati osebnih koristi, ne strašiti se truda.
Žoli . pa članek zaključiti vsaj z eno veselo novico: Bratje Sl_o venci iz doline Nadiže so v nedeljo, 26. januarja, odprli v Čedadu s_e dež prosvetnega društva "Ivan Trinko" . To sO' na levo usmerjeni Slo = venci. Pa so vendar vredni pohvale, ker nastopajo v mnogo težjih ra_z merah kot mi na Goriškem in Tržaškem. In nastopajo v imenu in v duhu ms gr. Ivana Trinlca. Želi h od o lepe uspehe!
'BOJTE SE PLEBISCITA!'
Ze pred leti je g.B.Žerjav opozoril na tem mestu,kako krivičen lahko postane kak plebiscit.Z-objavo spodnjega članka enega naših starih prijateljev na Koroškem hočemo opozoriti tudi zagovornike morebitnih jugoslovanskih plebiscitov,kako !	malo lahko plebiscit reši kako vprašanje. Urednik.
Zakaj smo pravzaprav izgubili Koroško, ko pa jo bila Koroška ti soč let slovanska, del slovenske zemlje in koroški Slovenci del slo= venskega naroda? Po razpadu .Avstrije je imel slovenski narod polno pravico,da si priključi slovensko Koroško,da združi vse dele sloven= ske zemlje.
Nemci so neprestano vpili: "Kärnten frei and ungeteilt!" - Kor o_š ka svobodna in nedeljiva. Toda pod to rečenico se je skrival zgolj nemški imperializem.Ce bi namreč veljalo,da se Koroška ne sme razde= liti, potem se ne bi smela deliti niti štajerska niti Tirolska in ves Trent bi moral ostati na vse večne čase pri nerazdeljeni Tirolski, -kar pa je navadna neumnost.
Koroško smo izgubili,ker smo bili premalo pripravljeni. Premalo smo poznali Koroško.Vsi Slovenci,kot narodna celota, so se premalo zavedali,da je slovenska Koroška slovenska zemlja in da ime= jo edinole Slovenci (kot narod) pravico do nje. Jurij Trunk piše v Spominih,da so govorili po izgubljenem plebiscitu nekateri izvenko = roški Slovenci: Prav se jim godi;kaj pa so imeli iskati na Koroškem!
Odgovor: na Koroškem so iskali slovensko zemljo, do katere so i meli polno pravico! Kajti samo tisti je pravi Slovenec,ki ima pred očmi vso slovensko zemljo.
Slovenci smo naivno mislili, da bomo kar tako lahko dobili KqroJ ko.Verjetno bi se bilo to tudi zgodilo, če bi ostali koroški Nemči' in nemčurji lepo mirni.Toda ti si niso dali izviti lahko pridobljenega
plena.S pravnega in moralnega stališča je bilo to,kar so storili kor. Nemci navaden rop. Hoteli so,da naša lastnina na vekomaj ostane nji= hov plen.
In naš narod kot celota na to ni bil pripravi jen.Narodna vladav Ljubljani je igrala klaverno viogo.Položaj je razumel edino dr.Janko Brej c.Neprestano je ponavljal:K0roško jevtreba takoj zasesti! To je: kar je našega, si moramo takoj vzeti! -- Žal ga niso poslušali, ampak so ga zmerjali s sitnežem!
In plebiscit?’ Ta je bil za Koroško ena na j več j ih krivic, ki seje kdaj zgodila našemu narodu. Zakaj naj bi šele glasovali o nečem, kar je bilo tisoč let naše?!
Dvakrat krivično pa je bilo to glasovanje, ko so nam ga vsili = li, potem ko so Nemci tekom petdesetih let pred plebiscitom sistema= tično potujčevali naš narod na Koroškem v ponemčevalni šoli.Tako smo
morali izguoiti plebiscit!	EDEN IZMED 15.279-ih
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda". Njeno mnenje predstavljajo le članki,podpisani od izvršnega odbora . List ureja Dušan Pleničar, 76 Graeme Road, ENEIELD,Middz.Tel:ETE 5097
Uprava: BM/TRIGLAV, London, W.C.1
BORUT GORENC:
AMNESTIJA !N AMNESTIJE
Komunisti so se polastili izraza ‘'demokraci j a1' in mu dali svoj pomen» Obogatili so izrazoslovje s tem, da so imenovali ne-komunisti-( čne . žrtve v gestapovskih ječah in koncentracijskih taboriščihi'špi j one1, kar je vsekakor bistvena izprememba prvotnega pomena» Begunec, ki je zapustil domovino, je s tem postal ‘'aktivni pomagač vojnih zločincev' in je zato vpisan v ''seznam komisije za ugotavljanje vojnih zločinov kot vojni zločinec1'» Ahil, legendarni junak Homerjeve Ilijade ni več edini ideal možatosti» Pridružili so se mu 'heroji'', kot na primer I8-letni biciklist, ki je prikolesaril za mladeničem in ga ''likvidiral’' s strelom v tilnik in neovirano odkolesaril, pustivši žrtev na obljudeni ulici, dokler j e-ni po preteku dveh dni odnesla čuječa italijanska pol ici j a» ■ Ljudj e, ki so se predvojno spodtikali nad izrazom ''Savez1',hodijo zdaj navdušeno na ''mitinge1' in ustanavljajo ''komitete"»
Niso pozabili dati ''amnestiji1' nov pomen» Ce je kdo prvič amne-stiran potem, ko j e odslužil n.pr. 3/4 svoje kazni, mu ne vrnejo vseh prejšnjih, z delom pridobljenih pravic» Gez nekaj let pa. dobi dekret, ki pravi da je vse odpuščeno in pozabljeno in se smatra, kot da ni bil nikoli kaznovan» Sirota nato prosi za vrnitev z delom pridobljenih pravic, pa mu odgovorijo, da za pokojninsko ustanovo takšna amnestija ne velja.
Pomen zadnje amnestije se lahko preceni iz naslednjih, na samem mestu preverjenih primerov treh beguncev, ki so si pridobili državljanstvo nove domovine» Prvi se je tudi izbrisal iz jugoslovanskega državljanstva in je dobil jugoslovanski vizum za obisk» Čez nekaj dni ga je povabila "notranja uprava''» Spraševali so ga za podatke o begunskih osebnostih, pa jih ni dal» Verjetno je bil to tudi namig češ, da se je tuji gost preveč družil s starimi znanci. - Drugi begunec se ni izbrisal iz jugoslovanskega državljanstva. Konzul je zavrnil njegovo prošnjo za jugoslovanski vizum iz neobjavljenih razlogov. Med vec me= sečnim bivanjem v sosedni državi ga ni mogel obiskati noben sorodnik ali prijatelj iz Jugoslavije.- Tretji begunec se tudi ni izbrisal iz jugoslovanskega državljanstva. Prijatelj mu je obljubil srečanje v sosednji državi. Čuječa "notranja uprava," pa je prijatelja (amnes ti ranega bivšega "vojnega zločinca") klicala, na razgovor, ki je izzvenel v svarilu: "Neki.emigrantski elementi se klatijo okrog meje» Mi se jih ne bojimo, kajti smo trdno v sedlu» Zavedajte se pa, da uživate našo pokojnino." Prijatelja, ni bilo»
To bi bila tista amnestija v praksi» Amnestija, ki nič ne pozabi, nič ne odpusti» Amnestija s pridržki in omejitvami, ki jih tolmači sedmeroglava UDBA, amnestija zaradi pospeševanja tujskega prometa, amnestija kot vir pridobivanja tuje valute, amnestija v posmeh deklaraciji o človeških pravicah. Vse to j e vsekakor nov in revolucionaren pomen
K O NIKA
-	Po dolgi bolezni je v Celovcu umrl dr Prano Kolterer, eden od za stopnikov Slov.demokratske stran= ke v Narodnem odboru za Slovenijo. V Kaliforniji pa je umrl dr Alek= sander 13 ilimovič,b .profesor narod nega gospodarstva na ljublj.uni = verzi, rodom iz Rusije.
-	Tanganjika bo postala enopar= tijska država.V ustavni komisiji, ki naj pripravi prehod iz veepar^ tijskega sistema,bi naj bil tudi svetovavec iz Jugoslavije.
-	Pavle Bojc je novi ambasador v Argentini.
PREJELI: Zbornik S vob .Sloveni j e.
- Predsednik verske komisije pri ljubljanski vladi je priredil spre jem za katoliške in protestantske dos tojans tvenike »Navzoči so bili mar iborski škof dr Držečnik, Ijublj pomožni škof dr Pogačnik ter apo= stolska administratorja A.Kjuder in Andrej Simčič. Kocjančič je go voril o dobrih odnosih med državo in Cerkvijo. Kaže, da je dr»Pogač nik z navzočnostjo to pot popravo! slab vtis,ki ga je lani napravil, ko se nekega drugega sprejema ni udeležil.
Slov.luke so imele lani 376.000 ton več blagovnega prometa kot 1.1962.
E KT RI KA JE I.N NI
V	"Januarski kroniki" sem omenil, da je Elektrogospodarska skupnost Slovenije zaradi pomanjkanja elektrike prepovedala uporabo električnih pe= či, bojlerjev in drugih električnih aparatov v gospodinjstvu ter radikalno omejila svetlobno reklamo in cestno razsvetljavo. Do podobnih prepovedi je prišlo tudi v drugih republikah. Toda to je bil šele začetek - začetek ve= like gospodarske Jcrize, katere posledice je trenutno še nemogoče z gotovo= stjo oceniti. Dejstvo je zaenkrat to, da je prišlo do kritične redukcije električne struje v elektrokemiji, elektrolizi in elektrometalurgiji.Tovar na dušika v Rušah je ustavila proizvodnjo karbida in ferolegur že začetkom januarja, zaradi česar ima dnevno 14 milijonov din škode, a odpadel je tu= di izvoz^vreden 200.000 dolarjev namenjen v Anglijo, Zahodno Nemčijo, Av = strijo, Švico in' Sovjetsko Zvezo. Med drugim je odpadla pošiljka 1,000 ton karbida za IMPERIAL CII.A ..ICAL INDUSTRIES v Angliji. Tuji kupci grozijo z ar bitražnimi tožbami in zahtevajo odškodnino v tuji valuti, a mnogi izmed njih so se že obrnili na druge solidnejše dobavitelje. Zaradi zastoja proizvod= nje karbida in ferolegur je ogrožena sedaj proizvodnjo tudi v JUGOVINILU, železarnah in montažnih podjetjih. Jeseniška železarna je že v januarju,ko je prišlo šele do delne prekinitve toka, znižala proizvodnjo svoje električ ne peči za 250 ton, medtem ko je pomanjkanje mazuta prizadelo tudi njeno ~ martinarno. Največjo škodo zaradi zmanjšane dobave električnega toka pa i= ma tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, ki je komaj pred nekaj mese= ci vključila peči v novi elektrolizi in s tem podvojila svojo proizvodnjo aluminija, a ji sedaj stoji polovica teh peči. Lista podjetij, ki so priza deta, je predolga, da bi se z njo pečal na tem mestu, saj ne gre le za po"d jetja, ki uporabljajo električno strujo, ampak tudi za ona, ki uporabljaj'ö mazut in premog - a nimajo dovolj ne enega ne drugega. Tako stojijo "kapa= citete" neizkoriščene, plan neizpolnjen in plače v negotovosti.
Postavlja se zato vprašanje, v čem je vzrok za tako stanje? Kdor bi rekel, da gre izključno za običajno gospodarsko nesposobnost komunistične= ga režima, bi stvar preveč poenostavljal, čeprav je res: - in to vedo danes tudi v Ljubljani - da so energetske objekte v Jugoslaviji gradili po vojni brez znanstveno obdelanih programov in analiz, s čimer bi zajamčili nižje stroške graditve in eksploatacije ter gospodarsko upravičenost graditve na eni strani ter onemogočili lokalistične pojave in sklepanje kompromisov v pogledu ekonomičnosti graditve in eksploatacije na drugi strani.
Oglejmo si najpreje, kako je bilo stanje pred vojno. V celi Jugoslavi ji so obstojale tri večje hidr ocentr ale: Fala na Dravi s 33.000 k'r, Kralj_e vac na Cetini pri Splitu s 2J.000 kW in Manojlovac na Krki pri Šibeniku z 18.000 k’/. Največja termoelektrarna je obstojala v Trbovljah z 12,200 ki/. Razen tega so obstojale v Sloveniji tudi majhne hidroelektrarne v lasti in dustrijskih podjetij in majhne termoelektrarne v podjetjih, ki so potrebo= vale paro v proizvodnem procesu. Dalje je obstojala hidroelektrarna Završ= niča pri Žirovnici s 2.500 k' in termoelektrarna Velenje s 6.000 kV/, a v ljubljanski elektrarni je obratoval turboagregat za 2.500 k1/.
Med vojno so Nemci zgradili hidroelektrarno Dravograd s 15.000 kW in termoelektrarno Brestanico z 12.500 kW, medtem ko so v Trbovljah postavili nov agregat za 2/f.OOO kV. Italijani so zgradili na Soči hidroelektrarno Do blar s jK.OOO kV in Plave s 15.000 kW.
Proizvodnja električne energije v Jugoslaviji je znašala 1.1939 1.17 milijard kilovatnih ur, v Sloveniji pa 350 milijonov kilovatnih ur. Lani je proizvodnja v Jugoslaviji znašala okrog 13•E milijard kilovatnih ur, v Sloveniji pa okrog 3.^7 milijard. Razlika govori sama zase. Zdaj so na Dr a. vi razen F.ale in Dravograda (s povečano zmogljivostjo 22,500 kV/) še štiri nove velike hidroelektrarne: Mariborski otok, Vuzenica, Vuhred in Ožbalt -vsaka s 50.000 do 60.000 kV/. Na Savi so zgradili hidroelektrarne Savica (3.200 k ), v Most e (15.800 kW) in Medvode (l6.800 k'7). Postavili so termo= •elektrarno Šoštanj, ki je s 135.000 kW največja elektrarna v Sloveniji, medtem ko so trboveljsko elektrarno povečali na zmogljivost 56.8OO kW in termoelektrarno Brestanica na 25.000 k1. V Ljubljani gradijo sedaj toplar_ no z zmogljivostjo 6J.000 kV in povečujejo falsko elektrarno za še en agre gat. V pripravi je, kot sem omenil, gradnja hidroelektrarne Srednja Drava med Mariborom in Ptujem z zmogljivostjo 133.000 k/.
V	ostalih predelih Jugoslavije obratujejo velike hidrocentrale kot so
Jablanica na Neretvi, Split na Cetini in Peručica na Zeti, od katerih vsa= ka daje več električne energije kot je znašala celokupna jugoslovanska pr_o izvounja pred vojno. V gradnji so tudi druge, a največja hidroelektrarna v Evropi bo v Djerdapu na Donavi, katero gradijo skupaj z Romunijo in ki bo sama proizvajala 10 milijard kilovatnih ur na leto.
SPOPAD S FEDERACIJO
Kljub vsemu temu ni dovolj električnega toka. Vzrokov je več. Enega -nesmotrnost pri graditvi elektrarn - sem že omenil. Drugi vzrok leži v dej_ stvu, da predstavljajo osnovni vir energije v Sloveniji pretočne hidroelek trarne, katerih proizvodnja je odvisna od trenutnega dotoka vode. Zaenkrat ne obstoja nobena hidroelektrarna s sezonsko akumulacij o, ki bi krila pri= manjkljaj v obdobjih suše in ob večji potrošnji trenutnega značaja. Prete= klo jesen so imeli doma prečej , suho vreme, ki se je zavleklo tudi v zimo, pa ni bilo dovolj dežja, da bi se dvignila višina rek. Celo v hidroelektrar nah v drugih republikah, ki imajo akumulacijska jezera, so imeli v januar= ju za dobrih 30% manj vode kot ob istem obdobju lani. Obstojajo sicer načr_ ti za gradnjo hidroelektrarne Trnovo pri Kobaridu s takim jezerom,toda grad nja te elektrarne bi trajala štiri leta - poleg tega pa načrti niti odobre_ ni še niso, saj je Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva komaj odo= brila gradnjo Srednje Drave I in ignorirala minimalni predlog, ki so ga d^a li v Ljubljani, da se gradi tudi termoelektrarna Trbovlje II, ker je seda= nja trboveljska elektrarna na zadnjih nogah. To je povzročilo med sloven = skimi gospodarstveniki precej hude krvi, ker so menili, da bo ta predlog brez nadaljnega sprejet, ako so se že odpovedali drugim načrtom, zlasti še, ker bi morala republika tako ali tako, po pravilu, kriti najmanj 40% izgra ditve termoelektrarne (udeležba republike pri stroških za hidrocentrale zna ša 20%), Tretji vzrok je v počasnem razvoju prenosnih naprav - daljnovodov in trafonostaj, tale o da je težko prenašati tok iz enega kraja v drugega odn. iz ene republike v drugo na hiter in učinkovit način, a predvsem poceni. Medtem ko prenos toka v sami Sloveniji znaša 0,36 din za kilovatno uro,zna ša ta cena za prenos iz drugih republik do 1.16 din. Slovenija dobiva v zim skih mesecih zaradi nizkega stanja na njenih rekah dnevno dva milijona k'-ff izven Slovenije, medtem ko pošiljajo dravske hidroelektrarne energijo na jug vpoletnih mesecih.
Četrti vzrok leži očividno v razvoju industrije in elektrifikaciji p_o deželja, saj je bilo pred vojno elektrificiranih samo 2.700 naselij, sedaj pa I3.5ÖO. Število gospodinjstev z električno razsvetljavo se je povečalo od enega na dva in pol milijona. V Sloveniji je že težko najti hiš.o, ki ne bi imela električne razsvetljave. Peti vzrok zato leži v višjem življendaem standardu, ko se poleg električnih likalnikov in kuhalnikov pojavljajo se= daj v naših domovih tudi električni štedilniki, bojlerji, hladilniki,pral= ni stroji in tako dalje. Cena elektrike namreč ni visoka. Pred vojno je stala ena kilovatna ura tri in pol dinarjev, kar bi po sedanji vrednosti dinarja odgovarjalo 100 dinarjem, a dejansko stane samo okrog 10 dinarjev.
Kljub temu pa, da, da je bila proizvodnja električne energije v zad = njih desetih letih povečana v Jugoslaviji 4.2-krat, potrošnja na prebivalca še vedno ni dosegla 600 kilovatnih ur, medtem ko se v razvitih deželah gib= Ije med 1.500 in 2.000 kWh, v ZDA pa dosega celo 4.000 kWh. V Sloveniji je stanje sicer nekoliko boljše kot v ostalih republikah, toda Slovenija je za to tudi toliko bolj razvita, pa potrebuje več energije, vkolikor ne želi za stoja v svoji industriji. Skupna količina energije, ki jo potrebuje Slove= nija pri sedanji stopnji razvoja, je vsaj 10 mili j onov kWh na dan, ima pa s_a mo 8 milijonov. Zato je tudi prišlo do predloga za zgraditev Srednje Dra ve in Trbovlje II, saj je bilo že tako ali tako jasno, da bo kriza trajala še vso dobo, ko se bodo te elektrarne gradile, torej tja do konca 1967.1e= ta. Leta 1968 bi namreč letni primanjkljaj znašal 1.6 milijard k/h, kar bi bilo možno pokriti z omenjenima elektrarnama in ljubljansko toplarno,ki jo gradijo sedaj. Kaj se bo pa zgodilo sedaj, ko Trbovlje II ni odobrena,a.Tr_ bovlje I ima dva stroja stara okrog 25 let, ni jasno. Zaenkrat bodo spravni li v obrat - ako bodo imeli premog - vse majhne termoelektrarne pri indu = atrijskih podjetjih, ki so bile zaprte zaradi visokih proizvodnih stroškov, toda brez radikalne rešitve bo nedvomno ogrožen nadaljni industrijski raz= voj Slovenije, ki ga tudi uvoz elektrike iz Avstrije - ki jo ima sama pre= malo - ne bo mogel trajno zagotoviti.
M.P.G.
KULTURA IN OMIKA
SPECTATORr
Pokojni Fran Ksaver Meško ni želel vencev na grobu. Tako je Društvo slovenskih književnikov pozvalo vse,ki
so hoteli počastiti pisateljev spomin z vencem, naj namesto tega pošljejo ustrezno vsoto društvu, ki bo z denarjem kupilo knjige za knjižnico v vasi, kjer je pokojni Meško živel in preminil. Svet za kulturo občine Slovenj Gra dec pa je iz istega razloga ustanovil Sklad Ksaverja Meška za štipendije,
V Ljubljani je umrl slikar in konservator Frence Podrekar,
OBLETNICI IN, KULTURNI SPOMENIKI: Kipar Tine Kos je koncem januarja slavil svojo 70,letnico.
Aprila meseca bodo v Ljubljani uprizorili več prireditev v spomin na 150.letnico ilirskih pokrajin.
Zavod za spomeniško varstvo v Kranju in Društvo slovenskih književni= kov sta si zadala nalogo, da bosta uredila rojstno hišo F,S.Finžgarja v Do slovčah kot memorialni in etnografski kulturni spomenik. Etnografski sporne" nik bo zato, ker bo "po restavraciji (hiše) predstavljala materialno kultu ro slovenskega kmečkega proletarca ob koncu 19.stoletja, ki mu krpa zemlje" ni dajala dovolj kruha in si je; poleg udinjanja pri kmetih služil kruh še kot tkalec in krojač", - Društvo bo preuredilo tudi rojstno hišo-Louisa A= damiča na Blatu pri Grosuplju.
PRIREDITVE TU GOSTOVANJA: Ljubljanska opera in balet sta januarja gostova= la v Severni Italiji s šestimi nastopi v Reggio Emilii, Parmi, Modeni in Mantovi, Italijanska gledališča kažejo zanimanje za izvirne slovanske novi tete,
V Ljubljani so se predstavniki koroške deželne vlade in vlade v Ljubija ni dogovorili o obrisih kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo v LlS^žA".
Program kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko Zvezo za leto I96T/65 predvideva med ostalim, da bo v Rusijo šlo na strokovno izpo= polnjevanje okrog 100 jugoslovanskih profesorjev in učiteljev ruskega jezi ka. V Sovjetski zvezi bp gos'tbval tudi ansambl ljubljanske opere in baleta.
KNJIŽNI TRG: Iz poročila odbora na občnem zboru Društva slovenskih knjižejv nikov je razvidno, da ima društvo 135 članov in da je lani izšlo 13 sloven skih pesniških zbirk. Društvena komisija za zveze s tujino izdaja trimeseč nik za- popularizacijo slovenske knjige v tujini "Le Livre Slovčne" in je pravkar sklenila pogodbo za izdajo pesmi Srečka Kosovela v francoščini, ki bodo izšle pri pariškem založniku Seghersu v zbirki "Po^tfes d1aujourdhui",
Prešernovo nagrado so letos dobili igralka Štefanija Drolc, Edvard Koc_ bek za pesniško zbirko .."Gr oza", Miško Kranjec za roman "Mladost v močvirju^ slikar Marij Pregelj in Slbveriski oktet. Med nagrajenci Prešernovega sklada pa so flavtist Boris Čampa, solist na rog Jože Falout, pesnik Ivan Minatti, avtor Milan Sega in drugi'.
KnjigaA'Ziljsko štehvanje" Nika Kureta je izšla kot peta publikacija Instituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umet nosti v-Ljubljani. Delo obravnava značilno ziljsko igro prebijanja soda.
Državna založba Slovenije Vabi na prednaročila za Zbrano delo Srečka Kosovela v dveh knjigah. Delo bo izšlo za 60-letnico pesnikovega rojstva in 38-letnico njegove smrti marca in maja tega 'leta. Izdajo bo pripravil dr. Anton Ocvirk,	‘
Turistična zveza Slovenije je izdala nov splošni prospekt Slovenije. Ima štiri celostranske In -28'črnobelih slik ter orientacijsko karto, Bese= dilp v angleščini, nemščini, -francoščini -in italijanščini. Prospekt je-tna= menjen predvsem razyoju- inozemskega turizma.
Javni tožilec v Novem Sadu zahteva'od okrožnega sodišča naj prepove razpečavanje romana mladega zagrebškega avtorja Alojza Majeti^a ''Cangin,ki je pred kratkim izšel v založbi novosadskega "Progresa". Tožilec zahteva, naj prepovedo to knjigo zaradi pornografije in neresničnega prikazovanja mladine na delovnih akcijah. Založba "Progres" pravi, da mnenje okrožnega tožilca ni umestno.
. Pod naslovom "Deset Žebljic" je DELO začelo prinašati intervjuje s slo venskimi kulturnimi delavci, 1.februarja, je bil na vrsti Josip Vidmar,Peto vprašanje je bilo: Ali ste res krivi, da DZS (Drž.Založba Slov.) ne more prodati nove izdaje Slovenskega Pravopisa?- Odgovor: Kriv je: kvečjemu pravo pis. Pa tudi ta ne do kraja,.. V primeri-z bogastvom,ki ga vsebuje,je zade= va -vec oz. -lec v bistvu.malenkostna,sicer pa je tako ali tako ad acta.
LJUBLJANSKE RIBE
Zdelo se "bo neverjetno, da so ribe na ljubljanskem, trgu cenej = še kot pa ribe na Reki, pa oeprav leži Reka ob Jadranskem morju, pot od morja do Ljubljane pa je dolga in s-orazmerno draga. In vendar je res j da je lani poleti stal brancin na Reki od 1000 do 1200 din kg, d očim je bil kg iste vrste ribe v Ljubljani samo 600 din. Ključ za rešitev te na videz nelogične trgovske uganke je treba iskati pri -Japoncih.
Njihove ladje namreč lovijo ribe v Atlantiku, ob _ dale ar s ki oba= 1i, in jih nato dostavljajo v Izolo, kjer se majhne ribe konservi = rajo, večje pa v hladilnikih dostavijo v Ljubi jano,kjer ima poleg glavnega ribjega trga mestne občine Izola svojo lastno ribjo proda jalno. V glavnem gre za ribe velikanke, katerih predelava za proda= jo je seveda mnogo bolj rentabilna kot pa lov in prodaja malih rib, ki plav.. j o v Jadranu in od katerih je v glavnem odvisen reški ribji trg.
Ni dvoma, da ta japonska konkurenca slabo vpliva.na domače,.dalmatinske ribice, ki enostavno ne morejo s svojimi malimi ladjami na visoki Atlantik in izriniti japonske rib je.trgovce z jugoslovanske= ga, v glavnem slovenskega, trga. Obstoja sicer ena ekipa dalmatin = skih ribičev,ki se spušča v Sredozemsko morje in lovi ob tuniški o= bali, toda paradiž za obilni ribji lov, zlasti velikih rib kot so npr.mečarice, je samo v oceanih.
To je napotilo jugoslovansko ribiško industrijo "Jugoatlantik" da je sklenila z ladjedelnico v Pulju pogodbo, da ji ta v letu 1965 izdela tri velike ladje za pogoje ribolova v Atlantiku. Pogonske stroje bo izdelal Litostroj, opremljene pa bodo ladje tudi z elek = tronskimi napravami za odkrivanje rib. Vsaka ladja bo imela ribjo nosilnost do 450 ton. Trgovski krogi Predvidevajo, da bodo s to no= vo ekipo nalovili v enem letu okrog 1,00 ton, To sicer ni veliko z ozirom, da mora jugoslovanska ribja industrija kupovati letno v ino zemstvu okrog 12.000 ton rib, a vendar utegne prebiti led. Vpraša= nje pa je, ali bodo domači ribiči v celoti kos tej nalogi.Tak lov na visokih morjih ne zahteva samo ladje in opremo ampak tudi tradi= cijo, ki j e.pa mi še nimamo.	(^s)
Borbo za odškodnino
(DOPIS)
Ko smo Slovenci usodnega maja 1945.nastopili' begunsko pot»marsikateremu staremu človeku,ki je bežal,ni bilo jasno,kako trd in grenak bo tuji kruh.A že tekom nekaj mesecev je postalo jasno,da bo begunstvo najtežje za ostarele bivše državne u -radnike,njihove vdove in sirote,ki ti niso imeli pravega poklica,ki bi jih usposabljal za tujino, medtem ko so se svobodni poklici in mladina hitreje in laže znašli-Tak položaj je odločil,da je pred desetimi leti nekaj prizadetih posameznikov v Cie velandu (Ohio,USA) ustanovilo "Odbor državnih in javnih nameščencev,njihov vdov in sirot iz bivše kraljevine Jugoslavije" (1249 East 79 Street,Cleveland,Ohio 44103.) Začeli so trdo borbo,kako doseči od jugoslovanskih oblasti odškodnino vsaj za vso tisto,kar so nekdanji uradniki vplačali v pokojninski sklad.Ameriške oblasti so za ta problem pokazalo nek-j razumevanj a,toda rešitev vprašanja je odvisna od zakonodaje in kajpak tudi nekega sporazuma z Jugoslavijo.Lani 22.oktobra so izglasovali zakon, ki bi mogel zadovoljivo rešiti vsaj najhujše primere,če no bi zakonskega osnutka pred končnim glasovanjem okrajšali,saj je za prvotno besedilo glasovalo 47 senatorjev in 160 kongresnikov.Toda po okrajšavi bodo ugodnosti deležni samo tisti bivši nameščenci,ki so bili ob času komunistične zaplembe že ameriški državljani.S tem so bili jugoslovanski begunci seveda trdo prizadeti.Borbr je šlo naprej in odbor je dosegel,da je nekaj kongresnikov vložilo dva popravka,in sicer enega k zakonu o tuji pomoČi(Titu nobeno pomoč,dokler ne plača odškodnino za oropano premoženje'.) .Ker se v to vmešal State Department,je prvi popravek propadel s pičlo večino.Drugi popravek, ki še čaka na glasovanj e,pa se nanaša na zgoraj omenjeni okrnjeni zakon.Podtem popraj ku "nej se odškodnina prizna vsem oškodovancem,ki bodo prejeli ameriško državljanstvo vsaj do dneva,ko bo ta popravek postal zakon".
Odbor,katerega častni predsednik je ohijski narodni poslanec g.Anthony Novak,a predsednik g.Rudolf Lukež,vsekakor zasluži priznanje za humana prizadevanja.
I I S f\/i/\ U 1'A EJDNIKU ALTERNATIVA! G.uredniki Odkar amo v izgnan
stvu se trdovratno vzdržuje in naglasa na-ziranje,da bi "Zapad" pripustil,ali celo izročil,ali pa vsaj pospeševal prevzem oblasti po demokratični alternativi,če bi prišlo do sporazuma med nasprotujočimi si demokrati vseh vrst in odtenkov..Po tej logiki bi torej v primeru,če bi demokrati sklenili sporazum,prišel trenutek,ko bi "Zapad" odpustil Tita in poklical na oblast složne demokrate. To logiko bi seveda morali nadaljevati tudi v situacij o,ki bi nastala, če bi se vladajoči demokrati zopet sprli ter bi "Zapad" ponovno poklical Tita. V tej zapletajoči se pajčevini misli, hočem prikazati nesmiselnost naziranja,da je sporazum po treben samo zato,da se nad njim raveseljuje "Zapad". Sporazum je res potreben,Časa •3?nj je dovolj, potreben pa je zato, da se z njim potrdi volja,da se ohrani državna skupnost,ki jo zahteva srečna bodočnost domovine ter sreča in zadovoljstvo državlja -nov. - V marcu 196$. podpisani "Načrt predloga za demokratično alternativo" je do b$r začetek prizadevanj a,da bi se našel skupni imenovale» pri iskanju jugoslovanske demokratične■alternative. Ta načrt ae ne predstavlja končnega sklepa,ker pri njegovi
sestavi niso sodelovali vsi £aktorji?iz katerih naj bi izšel pravi skupni imenovalec. Avtorjem-j e	treba priznati,da	so storili prvi pogumni korak; če drügega ne, je uspeh
ze	v tem,da	imamo izhodišče,h	kateremu se naj vrača	vsak bodoči napor,ki bo stremel
za končno vsebino in obliko alternative kot predstavnice volje vseh demokratov Jugo -slavije. - Začeto delo je vredno,da se nadaljuje ob pritegnitvi vseh,ki mislijo na bodočnost,opustivši neplodno razglabljanje o preteklosti.Pred njimi je končni cilj,ki je	skrb vseh,katerim sta pred	očmi državna skupnost	in zmaga svobode in demokracije.
-	Analiza	načrta ne spada v	okvir tega pisma.. Eno	je: jasno: širši krog sodelujočih
bo marsikaj dodal ali izpremenil, kar bo rezultat sporazumnega posvetovanj a.Posamezne doktrine se bodo prilagodile skupni doktrini,kot vrhunski volji in želji vseh udele -zenih in prizadetih. - In kdo bo poklican? Pri tem poslu ne sme veljati relativno večinsko pravilo, češ: večina teh, večina onih itd. naj predstavljajo skupno večino. ■To bi bila napaka,ki se je maščevala po prvi vojni,ko se je prezrlo mnenje in stališče politične manjšine. Upajmo, da bo medsebojno zaupanje rodilo tolerantnost,ki bo te melj uspešnega dela.	1 LADISLAV J.BEVC
G.uredniki V zvezi z mojo kritiko akcije g.V.Ivanoviča, mi je dr.Ljubo Sire (KT 293) očital,da sem so poslužil marksistične obrazložitve,pa nato nekako posiljeno pri merja našega kapitalista s položajem in vlogo governerja Rockefellerja in pok.prezi -denta Kennedyja. Gospod Sire je tu,podobno kot večina evropskih intelektualcev,ki pa-metnjačijo o USA,pokazal popolno nepoznanje družbene strukture te dežele. Niti Rockefeller niti Kennedy nista vstopila v ameriško javno življenje zato,ker sta bila bogata,ampak ker so ju vodili socialni in politični nagibi,da povečata politični in socialni napredek svoje domovino. V obeh primerih ni denar igral nobene vloge,zlasti ne v primeru Kennedyja, niti je kdq od obeh računal ,da bo z denarjem dosegel politično o-blast. Edino,kar jima je finančna samostojnost omogočala,je bilo,da sta bila neodvisna od vsakršnega finančnega, vpliva od katerekoli strani že. Drugo važno vprašanje je tole: denar i Rockefellerjev i Kennedyjev, zlasti prvih, je lastnina velikih korporacij,in v mnogih primerih je preko ustanov,ki so.j ih ustanovili, razdeljen enako na skupnost v različnih smereh. Prvorazrednega pomena je, da nimajo niti Rockefellerji niti Kennedyji nobene osebne kontrole nad razdeljevanjem kapitala v številnih ustanovah. Tako člani teh ustanov razpolagajo popolnoma samostojno z denarjem,ki jim je bil stavljen na razpolago. Tako npr.Rockefeller ne bi mogel,tudi če bi želel, osebno in -tervenirati pri razdelitvi štipendij in eventualno nagraditi neko osebo,ki bi mu bila po volji. Koje to bogastvo namreč enkrat postalo lastnina avtonomnih ustanov,ni več lastnina Rockefellerjev,Fordov,Carnegiejev ali Morganov (ti zadnji so celo vsi pomrli) niti v manjši meri Kennedyjev,katerih bogastvo se sploh ne da primerjati z bogastvom prvih. Korporacije in ustanove so spremenile značaj sodobnega ameriškega kapitalizma, kot je odlično pojasnil v svoji knjigi A.A.Berle, Revolucija XX.stoletja.
Pri takem gledanju na ta predmet,primer g.Ivanoviča ni niti podoben,ker on sam u -provlja s svojim denarjem in razdeljuje svoj denar po svoji osebni presoji,kot to sam zeli,pa naj gre za osebe ali za publikacije,za katerimi on stoji in za katere bi mo -ral potem tudi nositi odgovornost. Z drugimi besedami: v USA bi bil jaz: lahko nagra -jen od neko Kennedyjeve ali Rockefellerjeva ustanove in bi pri tem na volitvah glasoval proti njima. Dvomim pa, če bi mogel v tretji Jugoslaviji,v kateri bi imel g.Ivano vič glavno bssedo, sprejemati od njega materialno pomoč a obenem politično delovati proti njemu. Tudi če bji on še tako idealno mislil o takšni bodoči državi,bi bila stvar nost takšna,da mu ta ne bi dopuščala igrati analogno vlogo,ki jo igra v USA kapitalist ko vstopi v vlado.- Nisem še omenil,da se mora v USA manjši kapitalist,ko vstopi v vla
do,naravno odpovedati vsem svojim zvezam s finančno ali poslovno družbo,s katero je bil prej povezan. - Poleg tega gre še za mero: g.Ivanovič ni niti politično niti intelektualno to,kar je bil Kennedy.A v kolikor bi želel biti podoben Rockefellerju,mu cega ne osporavam. Vse namreč»kar vemo o g.Ivanoviču je, da je tudi on sodobni "bomo acquaticus", ki ga bolj zanima življenje pod morjem kot pa življenje nad zemljo.
BOGDAN RADIČA
PRED DVAJSETIMI LETI: G.urednik'. Dopisnik Š.T. zahaja vstran, ker namen polk.Glušica očividno ni bil, razpravljati o "čudnem in črnem", v vaških stražah,legijah,domobran. *
■ .stvu in pri četnikih,ampak je pisal o političnem razvoju pred in med vojno,ki je pripeljal do uspeha komunistične revolucije. Ni dvoma,da so ljudje,ki so tudi pri četnikih doživela marsikaj "Čudnega in črnega" - in tudi jaz sem med njimi. A vse to nima nobene zveze z Glušičevo razpravo.Grem tako daleč,da trdim,da se Novak ne-bi nikdar spajdašil z Italijani,če bi ga politiki ide reno podprli, in ne podirali ilegalo v Sloveniji.' V redu, pa bodo rekli: toda Novak je bil -svojeglav in je brezobzirno hotel u-veljaviti svojo- voljo, ali, pa,kot j'e zapisal g.dr Zdravko Kalan nekje, da legije niso bile rekrutne komisije, ki naj bi le dobavljale človeški materijal komandantu Sloveni . je. Toda nič bolje se ni zgodilo Prezljevim četnikom, pa čeprav je bil general Andrej^ vse prej kot svojeglavqn in je stremel po najširši koncentraciji v -vojaških in politic .nih ozirih, vključno pri soodločanju. -Sodim,da Prezljevim četnikom ne bi bilo treba i-ti jest nemški komis k Djujičevim četnikom,če ne bi slovenski politiki ustavili denarja,ki je bil poslan od Mihailoviča in namenjen za ilegalo.	J.LAH
G.urednik'. Polkovnik g.Glušič je zavzemal med vojno tak položaj v naših organizacijah,da mu črno in čudno ne more biti nepoznano .Tudi- drugi so ga zavzemali. Razlika je v tem, da je on romal v Dachau,drugi pa so se sprehajali.po Ljubljani do 9,maja 1945«
S tem nočem reči,da leži na poIk.Glušiču sorazmerno majhna odgovornost za tisto čudno in črno. Toda on iz tega ni delal-kapitala, -zato predvidoma.o tem tudi ni pisal, pdbg tega,da bi popis tistega črnega .in--čudnega (ne samo pri.-četnikih ampak na vsej nekomunistični strani) zavzel desetkraten obseg dr Bajlečeve razprave v VES3NIKU (slovenskih protikomunističnih borcev),kar če prav slutim - jo načelen Glušičev odgovor glasniku SLS« Gre le za dva koncepta, ne za detajle: ali se upreti okupatorju, ali pa doseči z njim miroljubno koeksistenco,če že ne sodelovanje. Ne Izključujem,da je v enem ali dru gem primeru tudi odločalo vprašanje morebitnih žrtev - poleg deseterih drugih osebnih in skupinskih ozirov. Izkušnja je zaenkrat dala prav prvi koncepciji,ker j o.bilo več žrtev zaradi druge kot pa zaradi prve (tu vključujem partizane). Dopuščam,da je bilo
-	težko računati odnosno da je bilo morda težko predvidevati, kdo bo dobil vojno,(čeprav je narod kot colota nagonsko slutil in uganil prav,) odnosno, če ne bodo morda sli za-
■	padni Zfevez-niki skupaj z Nemci proti Rusom. To pa je bilo politično vprašanje in na ta-•' kih vprašanj ih se izkažejo politiki-in državniki. Na žalost smo mi imeli - z nekaj red
kimi politično dozorelimi- možgani,ki v glavnem niso prišli do veljave, - le kup poli -
-	tikantov.	-•	....	.	■ M.K.
NARCDNOST: G.urednik'. Neodvisni BOSANSKI POGLEDI v raznih dopisih zadnje čas.e-logično in -umestno zastopajo idejo bosanskega naroda,.pčiyidno proti dosedanji praksi,da so mu slimanijki se nacionalno ne izjavijo,le "nacionalno neopredeljeni". V zvezi s tem,bo kmalu treba revidirati■dr.Pešljevo "Demokratsko alternativo". V prvi (1946) ni bilo še makedonskega naroda, dočim je v drugi (1963) že.V obeh projektih se je zahtevala kon -; federativna država,ker so .jo Hrvati hoteli'. To se pravi,da hočejo Hrvati vsiliti dru -• gim narodom Jugoslavije konfederacijo, S kakšno.pravico potem odrekajo "pravico naroda •do samoodločitve" Slovencem,Srbom,Macedoncem-in Bosancem? Ce je Hrvatom,res.toliko do konfederativne ureditve države,kot pogoj,da ostanejo v njej, ali ne bi bilo mogoče,da
■	bi bila Hrvatska-v konfederativnem odnosu zdržavami drugih narodov Jugoslavije? Po
tem načelu bi bilo povsem na mestu,če bi bila npr.Slovenija v konfederativnem odnosu do Hrvatske, a v federativnem, odnosu do Srbije,Bosne,Črne.gore in Mekedonije.Srbija in Črna gora bi bile lahko, v centralističnem.odnosu. Bosna bi mogla biti npr. s Srbijo v federalističnem odnosu,s Hrvatsko v konfederalističnem in s Slovenijo v pentralistio nem.Kombinacij in varijacij je brez števila. Ali nima torej tudi to isti pomen kot oni predlog iz 1946.ali 1963.?	V.FARKAŠ
ZA NOVO LETO: G.urednik'. KT bi moral vendar nekaj reci k bombastični dr.Krekovi izjavi (KT 296)"da smo Slovenci v dolgi in težavni dobi uspeli ohraniti skupno narodno zastop stvo",kar da "predstavlja znak politične zrelosti in solidnosti".Jaz bi rekel: znak nezainteresiranosti s strani "ljudstva" za Narodni odbor in-ognoriranja "ljudstva" od strani Narodnega odbora.Slovenski politiki iz Nar .odbora,razen SLS,nikjer ne sodelujejo v mednarodnih organizacij ah,a SLS preprečuje svojim partnerjem v Nar.odboru,da postavljajo svoje zastopnike po lastnem preudarku.Ali nas ima g.dr.Krek za norce,ko piae o "blagodejnem vplivu",ki da ga ima NO na "razvoj v vsem našem življenju in nastopa^''
M.P.G.
FRANTISEK HLA.VA.CEK:
PORTRET ENE GENERACIJE	(17)
NADALJNJE DENUNCIJACIJE FRANKOVCEV IN RAZVOJ SPORA MED CIVILNO IN VOJAŠKO UPRAVO
Takozvana ‘'Cista stranka prava" in predvsem njeni voditelji dr» Ivo Frank in dr» Aleksander Hrovat,- so hoteli skupno z nekaterimi agenti, zlasti Klobučarićem, izkoristi ti dogodke v Sremu za nove denuncijacij e Srbov, HSK, bana Skerlecza in civilne uprave vobče» Njihov glavni cilj je bil, da bi bila na Hrvatskem ukinjena ustava, razpuščen Sabor (v katerem je imela večino HSK), odstavi Skerlecz in uvede vojaški komisari-jat, ki bi izročil oblast frankovcem ter pričel z novo dobo preganjanja "veleizdajavskih koalicionašev" in srbskega prebivavstva»
Do nuncijacij e je Scheure predložil vrhovnemu poveljniku avstro--ogrske vojske, nadvojvodi Fridrichu, ta pa je "opozoril" Tisza,da ban Skerlecz in njegova civilna uprava ne vrši svojih dolžnosti ter ščiti Srbe in razne sumljive in veleizdajavske elemente» Tisza je nadvojvodi odgovoril s pismom od 29«septembra 1914, v katerem piše, da prihajajo denuncijacij e, klevete in laži s strani "nizkih intrigantov, ki sestavljajo t»zv» Frankovo stranko prava", da oni sumnjičijo vse druge stranke (razen seveda Radičevce, Rauchovce' in Tomašičevce , s katerimi so bili v "sveti zvezi") in njihove voditelje, ter da je žalostno, da vojaški krogi tem ljudem verjamejo» Poudaril je nadalje, da tudi on odobrava vse kazni, ki so podeljene resničnim krivcem, katerim je krivda zares dokazana, da pa je treba proti takozvanim "sumljivim elementom" postopati previdno, da ne bi bili kaznovani nedolžni- ljudje in s tem razdraženo ljudstvo» Prosil je nadalje nadvojvodo, naj on odpre oči vojaškim poveljnikom ter jim priporoči naj ne verujejo poznanim intrigantem in prekinejo zveze z njimi» če pa bi nadvojvoda njegovi, Tiszini, prošnji ne ustregel, bo vso zadevo predložil Njegovemu Veličanstvu»
Tiszino pismo je bilo zelo ostro ter je vsebovalo celo pretnjo, da se bo obrnil direktno na cesarja, toda svojega cilja ni doseglo: zveze med generalom Scheurom in frankovskimi elementi, kot Klobučarič, so se nadaljevale» Frankovci so Scheuru v novembru izročili nov memorandum, ki sta ga podpisala Ivo Frank in Aleksander Horvat, v katerem so ponovno obtoževali režim bana Skerlecza, da ščiti veleizdajavske elemente in predvsem Hrvatsko-srbsko koalicijo. Zanjo je sedaj nastopila velika nevarnost, ker je Scheure kopijo tega memoranduma s pismom 14 novembra poslal nadvojvodi Fridrichu in vojaškemu poveljniku v Bosni, generalu Potioreku (očividno z namenom da bi tudi Potiorek podprl njegovo akcijo pri nadvojvodi)» V pismu pravi Scheure, da je izvajanje Frankovega memoranduma v glavnem točno ter da civilna uprava ne postopa z vso potrebno energijo proti "državi nevarnim" strujam in proti "velesrbski propagandi,ki lahko v takih razmerah zajame vse vojaštvo iz hrvatskih in slovenskih pokrajin, zlasti še, ker so ji že podlegli številni častniki "»
Dalje pravi pismo, da je imelo nelojalno obnašanje gotovega dela prebivavstva "kvaren vpliv na naše vojne operacije" ter da vladni komisarji v posameznih okrajih niso vršili svojih dolžnosti proti sumljivim elementom, temveč so jih celo ščitili, kot na primer vladni komisar v Vukovaru Hidegethy, ki ga ljudje nazivajo "srbski ban". Če bodo take razmere trajale šc dalje ter ne bodo proti njim podvzete energične mere, obstaja nevarnost, da bodo Hrvatje, doslej verni cesarju, potisnjeni v "objem srbstva"» Nadalje navaja pismo, da niso hrvatski koalicionaški časopisi vesti o uspehih avstro-ogrskih in nemških armad na bojiščih, prinašali z nikakim občutkom radosti in nadušenja, temveč da so samo hladno ponatiskovali uradna poročila, vlada sama pa ni "niti ene same naše velike zmage v Srbiji objavila s posebnim komunikejem", da niso bile izobešene zastave itd»
Temu pismu jo general Scheure priložil tudi kopijo svojega pisma banu Skerleczu z dne 26«,novembra, v katerih se pritožuje, da vlada ne podvzema nikakih mer proti ''fantastičnim vestern1' o porazih centralnih sil na bojiščih, da se v Zagrebu prosto razpečavajo zamejski časopisi» da se ne pazi na delovanje raznih konzulov itd. Na koncu pisma odločno, zahteva, da civilne oblasti vendar že podvzamejo ;'potrebne mere" proti tem nevarnim pojavom«
Konflikt med vojaško in civilno upravo na Hrvatskem se je z vsemi temi dogodki vse bolj in bolj zaostroval, nevarnost za "sumljive elemente", to j e za koalicionaše, je stalno naraščala, do razpleta v vseh teh stvareh je prišlo šele po novih velikih dogodkih na srbskem bojišču, ki jih moramo preučiti« Posledice so bile težke za može "generacije 1895"» v prvi vrsti pa spet za Večeslava Vilderja»
BITKA NA KOLUBARI
DEKLARACIJA SRBSKE VLADE 0 BORBI ZA OSVOBOJENJE IN ZEDINJENJE
Po Potiorekovi ofenzivi, s katero je hotel preprečiti nadaljnje prodiranj e'šrbske vojske v Srem in po dolgi vrsti obramnih bitk, je büa srbska vojska do kraja izčrpana, predvsem zaradi slabega vremena in blat' nih poti. Zato se je - ko je Potiorek novembra pričel z novo, pojačano ofenzivo,- umaknila za drugo obrambno črto, na desno stran reko Koluba-re, vso do bližine Rudnika, tu pa se je junaško branila in sovražnika ni pustila naprej, predvsem seveda ne do Kragujevca, zaradi tamkajšnjih zavodov vojne industrije. Medtem pa so jo tudi dosegla ojačanja novih rekrutov in pa - municija iz Francije.
Srbska Vrhovna komanda se je tedaj odločila za odločilno bitko, zaradi katere j e na kolubarsko bojišče pritegnila tudi del obrambe Beograda, ki so ga nato 2.decembra 1914, za kratek čas zasedli Avstrijci. Bitka na Kolubari se j e pričela zjutraj 3.decembra z napadom srbske vojske na vsej.fronti. Avstrijci so bili do kraja presenečeni, ker so vedeli za izčrpanost srbske vojske in j e niso smatrali sposobno za ofenzivno akcijo. 3 sijajnim naporom so Srbi prebili center avstri j ske vo j ske, ki se j e umaknil do Valjeva. S tem je bila razburkana celotna avstrijska fronta, Avstrijcev se je polastila panika (ki so jo še povečali češki vojaki s svojim prostovoljnim in navdušenim prodajanjem Srbom) in sledU je splošen beg, ki ga general Potiorek kljub obupnim poiskusom ni mogel ustaviti. Srbi so gonili Avstrijce do Drino in Save, en del pa se j e obrnil proti Donavi in Beogradu, odkoder je že 15 decembra pregnal Avstrijce. Bila je to druga velika srbska zmaga v tej vojni: zajet je bil ogromen vojni plen in 60 tisoč ujetnikov!
Francoski Vrhovni poveljnik, maršal Joffre je o tej zmagi izjavil: "Gorska in Kolubarska bitka, vodeni z odločnostjo, navdušenjem in sigurnostjo, kažeta ne le na sposobnost srbskega poveljstva, temveč bosta zavzemali častno mesto v naši strateški znanosti".
Kolubarska bitka je tudi omogočila Srbom in Črnogorcem prodor v Bosnoi, vse do bližine Sarajeva. Na žalost pa je med njimi prišlo do spora glede razmejitve mod njunim vplivnim področjem (spor je morala poravnati ruska vlada) ter sta se obe vojski spet umaknili iz Bosne.
Ti vojni dogodki pa so imeli tudi važne politične posledice:vlada Radikalne stranke jo smatrala za potrebno da v tem trenutku razširi tako svojo odgovornost kot vpliv na narod s tem, da se ostvari koalicijska vlada z Davidovičevo Samostojno demokratsko stranko. Milada Paulova (Jugoslovanski odbor, str 47/48) piše o tem: "Za stranko srbskih samo-stai’cev je bil vstop v vlado v tem trenutku žrtev, ki pa je morala biti doprinesena, kajti na kocki je bil obstoj države... Srbska ‘aa^mostojna demokratska stranka j e ob vstopu v vlado naznačila kot svoj cilj idejo ’ 'gsdinjenja vseh Jugoslovanov v eno državo.
To je iznešeno tudi v deklaraciji, s katero se je nova vlada 7.januar j a 1915 predstavila Narodni skupščini v Nišu: "Vlada Ibraljevine smatra kot glavno in v teh usodnih trenutkih tudi edino nalogo, da zagotovi ispešen zaključek tega velikega vojevanja, ki je v trenutku,ko se j e pri celo, postalo tudi borba za osvobojenje vseh naših bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev".	Bo še
HOMO CARNIOLANUS ■
(Kratek pregled slovenske emigrantske družbe)
Tekom let so je slovenska povoj na'emigracij a ustalila v svojih naselbinah In med njo so se pojavili čisto določeni In zaznavni ^tlpl'R '■oprav se v naslednjem dotikam predvsem ameriškega dela slovenske eml-'raclje, se ml vendarle zdlj, da se Isti ali podobni ‘'tipi’’ pojavljajo tudi drugod med Slovenci, kjerkoli se že nahajajo.
Največ naših ljudi, se ml zdi, bi lahko označili z Vodnikovo formulacijo: Zadovoljni Kranjec, (Homo Carnlolanus Expatrlatus Contentus)^
To so ljudje, ki se v nedeljo k maši ali popoldne na piknik, pripeljejo v bleščečih avtomobilih, v oblekah Iz solidnega blaga. Z obrazov jim je Izginila takorekoč poslednja sled taboriščnega življenja, v razgovoru uporabljajo slabo Izgovorjene ali prikrojene angleške besede, po načinu starih naseljencev. Bolj kot za dnevno politiko, se zanlrajo za višino zaslužka. Na splošno so to zdrave slovenske korenine, brez najmanjšega namena, da se prilagodijo ameriški družbi, čeprav nekako v krbeh Izjavljajo, da njih otroci počasi, pa gotovo, pozabljajo domačo ’ovorlco.
Odlikuje jih neka lojalnost do starih ''predstavnikov' In s tem slu-■ Ijo kot nekaka podlaga za politične (?) mahinacije takih ''predstavnikov', dasl brez obotavljanja priznajo, da na, povratek domov ne računajo več.
Radi pomanjkanj a. bol j š.e oznake, bi morda .kazalo v to grupo postaviti tudi poseben razred "starih samcev", (morda tudi samic) - Homo Carnlolanus Expatrlatus Nubtlls - Genus mascullnum all Genus femlntnum.
Tl so v glavnem•Istih lastnosti, kot zgornja skupina, le da so morda nekaka prikladna tarča za šale In dovtipe, pa dvoumno zbadanje.
. Ot*0 ti grupi imata svojo značilnost v tem, da prav za prav ne predstavljata nikakega problema in sta samo del tisočev doseljencev, ki jih čas in usoda na en ali drug način zaneseta v ameriško topilnico ter se v njej prej ali slej-izgube tekom enostavnega procesa eliminacije
V drugo grupo -pa bi postavili takozvane "problematične izseljence", •Homo Carnlolanus Expatrlatus Probtematicus>
Tu- se pojavljajo nekako tri pod-grupe, ki pa v Večini primerov ne • obstojajo istočasno, temveč posamezniki polagoma prehajajo iz ene v drugo ter je od različnih, popolnoma osebnihckotiščin.odvisno, v kateri od _pt''h 'pod-grup obsedi eden takih "problematičnih",
Homo Carnlolanus Expatrlatus - Genus Cyntcum, bi bila prva'grupa problematičnih izseljencev, V njej še.nahaja cela vrsta različnih ljudi najrazličnejših preteklosti, ki pa j ih vse druži zamrznjen cinizem.Vse je propadlo, vsi voditelji in prednjaki so.bili barabe,- Rusi bodo 'itak .ves svet dobili v svojo post; kdor so kamorkoli "vtakne",, j e 'čisto-navaden "vosu'1 itd. To so nekako žive mumijo, omaziljonc z oljem spominov na preteklost, odišavljene s parfemom pretekle glorij e j obenem pa čvrsto ... povite v povoje cinizma in' za slovenski živelj - mrtvo,	’ •	•
Druga grupa: Homo Carnlolanus Expatrlatus Genus Vituperosum, 'po domače - zabavljači. Ti so polni načrtov.za izboljšanj® toga in onega, (ootem, ko je nekdo drugi že pokazal svoj načrt), njihova zabava je 'zvoniti po.toči. Včasih jo v ozadju zavist, prikrita ambicioznost, sem in tja tudi navadna - zloba.	:	•
Tretjo grupo: Homo Carnlolanus. Expatrlatus - Genus Dejoctum, malo-dusneše, pa odkrijemo šele potem, ko si podrobneje ogledamo predvsem kulturno... življenj o izseljencev.
Izseljenci v večini primerov'niso prispeli na- svoj a'mesta v večjih skupinah, temveč' posamezno. Potrebo po raznih "duhovnih dobrinah" pa so se pokazale prav kmalu in vselej so sc našli ljudje, ki so bili voljni, če.že ne povsem sposobni, da jih zadovolje Tako jo marsikak zakasnel 'došlec, poln načrtov in voljo, spoznal, da' j.e. njegovo polje'že zasedeno, pa j.e-iz enega ali -drugega razloga obstal ob strani in postal maloduš-nož-o Drugi spet so imeli tako možnost in sposobnost, pa nobene voljo; nič se ne da storiti, Vso je zavoženo, -spot nov malo ušnež, Izguba
teh ljudi je najtežja in so bo verjetno v vseh naselbinah slovenskemu življu v prihodnjih nekaj lotih, ko bodo neizogibno omagali dosedanji ''garači", grdo otepala. Od vsoh skupin, jo ta morda podvržena najhitroj-š.mu razkroju in čeprav sc vzdržujejo stike s slovenskim življem in jih jo še videti tu in tam, se vedno vztrajno levijo v novo grupo - Homo Carntolanus Expatriatus CUottdtanus - vsakdanježi.
Omembe vredni bi bili morda še manjši grupici
Homo. Carniolanus Expatriatus Politicus, ti imajo svoja mnenja in poglede ter so vselej pripravljeni na dolge razlage vsem, ki jih hočejo poslušati;
Homo Carniolanus Expatriatus Academicus ali samo Studiosus, poklicno prizadevanje jih od slovenskega življenja vse močneje in uspešneje odtrguje»
Morda se bo kdo ob branju gornjega vprašal, kam prišteva pisec teh vrstic samega sebe? Naj mi bo dovoljeno, da podobo, ki mi jo kaže zrcalo življenja, obdržim zase ter se podpišem samo s
Homo Carniolanus Expatriatus Slovanski emigrant.
UVODNIK
Zaključek: JUGOSLAVIJA - ZA VSAKO CENO?
Res je,da ne smemo gledati na zadevo samo s slovenskega stališča,čeprav visi ta Damoklejev mec tudi nad drugimi bratskimi narodi,ki menda ne bodo vstopali v skupno zvezo,če ne bodo gotovi vsaj v nekem pogledu,da bo njeno življenje možno.Toda mi ne bi bili Slovenci,če ne bi gledali na problem predvsem s slovenskega stališča,saj ne bo nihče drugi gledal za nas. In mi smo od vseh Jugoslavijo sestavljajočih narodov v najbolj izpostavljenem in neugodnem položaju.
Gledano s slovenskega stališča, nimamo po našem mnenju kaj iskati v taki hokuspokus Jugoslaviji,če ne bo neke mednarodne pravne garancije,da se kupna zveza ne bo preko^noČi znašla v agoniji,ko bi neka sestavna država tebi nič meni nič hotela ven.
Če se namreč Hrvatje odločijo zapustiti Jugoslavijo - in navadna večina enostav nega plebiscita lahko to odloči1. - potem bi se znašli Slovenci v mednarodno hujšem položaju,kakor pa če ne bi nikdar vstopili v skupno jugoslovansko zvezo. V normalnih medrarodnih razmerah,(in te bodo potrebne,da bi bilo stansteadsko deklaracijo sploh mogoče uresničiti1.),se ne zdi tako nemogoče, doseči preko Združenih narodov priznanje neodvisnosti in nevtralnosti slovenske države,če Jugoslavija ne bi bila možna. Zdaj ne gre več tako lahko,da bi nas trije sosedje kar razdelili med seboj.Čeprav smo potem mnenja,da samostojna Slovenija za nas ni najboljša rešitev,zlasti še,ker je izgu ba T^sta gotova stvar, bi bil položaj take samostojno-nevtraine Slovenije v mednarod nem oziru daleč bolj stabilen kot pa v na smrt obsojeni jugoslovanski konfederaciji.
Če bi se namreč ta nenadoma znašla v krizi,tedaj mi ne bi mogli postavljati pogojev in iskati najbolj ugodno razmerje do ostalega sveta. Alternativa bi bila: izbira med večjim ali manjšim zlom naslonitve na Hrvatsko,Italijo ali Avstrijo. Tega se bojimo in zato odklanjamo nekvalificirano samoodločitev. Bodočo usodo Slovenije je treba drugače zavarovati,ne pa jo vezati na morebitne politične kaprice redkokdaj zadovoljnih hrvatskih politikov. Zato potem izjavljamo, da nam je ljubši načrt za samostojno in nevtralno Slovenijo, ker bi od vsega začetka vedeli, kje stojimo.
Opraviti pa imamo tudi s kritiko,češ da vsi ti načrti nimajo nobenega smisla,ker živijo doma svoje življenje in gre tam razvoj v drugo smer kot v emigraciji.Tega ne tajimo,saj smo nedavno opozarjali,da stansteadsko deklaracija premalo upošteva ta razvoj in da zaradi mnogih dreves ne vidi gozda. Toda z vsemi političnimi izjavami je če-sto tako,da nikdar ne veš,kdaj jo boš robil,in da nenadni dogodek lahko povzroči,da jo potegnejo iz arhiva,(dogodek, no katerega so take izjave prav Čakale in bile zanj izdelane.)Drugo je,da takö razprave ne škodujejo in da je bolje razčistiti nejasnost kot pa jo gojiti.Mi sami se nagibamo že leta k mnenju,da emigracija ne bo odločala o razvoju v domovini in da bodo novi rodovi v domovini poklicani rešiti njihov in nas skupni problem.Vendar po lahko emigracija z zdravimi mislimi pomaga rešiti idejno-po litični problem, lahko nanj celo vpliva.
V zadnji vojni smo Slovenci dokazali,do imamo toliko podzavestnega političnega instinkta,da se nismo odločili za mednarodno politični samomor.Poročila iz domovine se sicer v mnogih podrobnostih razlikujejo,toda v njih ni težko najti tiste stične točke,v kateri se večina naroda strinja: obstoj skupne države ne sme biti v vprašanju. Velika škoda bi bila, če stansteadska deklaracija tega dejstva ne bi priznala, ker bo sicer podrla vse drugo,kar je v njej zdravega,naprednega.	UREDNIŠTVO.