Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 128.
v lihim v Detel. 2. Mi m.
Leto XL1V.
= Velja po poŠti:
Za oelo leto naprel . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom t
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesefino „ 1*80
— Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
LOVENEC
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (72 mu široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po tiO vin.
Izhaja vsak dan, izvremšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
tur Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Nadvojvoda Evgen pohodil kronike Me, ki so se v zadnjih bojih posebno Izkazali. - flsingo ln Arsiero v naših rabah. - Dosedanji plen: Nad 31.300 mož, 313 topov, 148 strojnih pušk. - v morski bitki pri Sbagerak-Hornsvill izgubili Angleži 9 bojnih ladij, veliko število torpednlh rušilcev in en podvodni čoln. - Nemci izgubili dve mali križarkl, eno nemško ladjo in nekaj torpedovk pogrešajo
Kranjska nadvojvodu Evgenu.
Deželni predsednik kranjski, Henrik grof Attems, je 1. junija sporazumno z deželnim glavarjem dr. Ivanom šusteršičem poslal nadvojvodu Evgenu naslednjo brzojavko:
Njegovi c. in kr. Visokosti generalnemu polkovniku nadvojvodu Evgenu I Povodom zavzetja trdnjav Asiaga in Arsiera, s čimer je dosegla naša junaška armada, v katere vrstah se hrabro bore za cesarja in domovino tudi kranjske čete, pod vodstvom Vaše c. in kr. Visokosti važno stopnjo svojega zmagoslavnega pohoda, blagovolite Vaša c. in kr. Visokost najmilostneje spre-
jeti prespoštljive častitke in najboljše želje dežele Kranjske,
Deželni predsednik grol Attems.
Deželni glavar dr. šusteršič.
Nato je dospel od nadvojvoda brzojavni odgovor:
Deželni predsednik grof Attems.
Ljubljana,
Vam, gospod deželni predsednik, kakor tudi gospodu deželnemu glavarju se najtoplejše zahvaljujem za patri-jotične želje Kranjske, katere hrabri sinovi so se v bojih zadnjih dni posebno odlikovali.
Generalni polkovnik nadvojvoda Evgen.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. maja. Uradno se poroča:
Pod poveljstvom Nj. c. in kr. Visokosti generalnega polkovnika Evgena boreče se bojne sile so vzele Asiago in Arsiero.
V	prostoru severno od Asiaga so prepodile naše čete sovražnika iz Gallio in osvojile višinske postojanke severovzhodno od tega kraja. Monte Baaldo in Monte Fiara sta v naši posesti, Zahodno od Asiaga je naša bojna črta južno od Assa soteske do osvojene utrdbe pod Corbinom sklenjena.
Čez potok Posina prodrle čete so vzele Monte Priafora,
Ponovni obupni napori Italijanov, da bi nam iztrgali postojanke južno od Bet-tale, so bili brezuspešni.
V	polovici meseca od začetka naših napadov je bilo ujetih 30,388 Italijanov,
med njimi 694 častnikov, in zaplenjenih 299 topov.
Danes zjutraj je več naših pomorskih letal metalo številne bombe na kolodvor in vojaške naprave v San Giorgio di No-garo. Opazili so, da je bilo kolodvorsko poslopje štirikrat zadeto.
Dunaj, 1. junija. Uradno se poroča: Naše čete, ki so prodirale v prostoru severno od Asiago proti vzhodu, so dosegle sela Mandrielle in prekoračile cesto vzhodno od Monte Fiara in Monte Baldo.
Vzhodno od Arsiero smo osvojili Monte Cengo in višine južno od Cava Freschi, ujeli smo 900 Italijanov, med njimi 15 častnikov in zaplenili tri strojne puške. Pri Arsiero so se naše čete ustalile na južnem bregu Posina in odbile močan napad Italijanov. Ravnotako so se izjalovili sovražni napadi na postojanke naših deželnih strelcev pri Chiesa v dolini Lenno di Vallarsa in vzhodno od Passo Puole.
Ko smo še v napadalnem prostoru pobirali, se je plen, o katerem smo poročali včeraj, pomnožil na 313 topov. Drugega našega skupnega plena še nismo popolnoma pregledali. Dozdaj smo spravili 148 strojnih pušk, 22 metalcev min, 6 avtomobilov, 600 koles in zelo velike množine streliva, med njimi 2250 najtežjih bomb.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Uspeh prvega, dela naše sfenzive je z osvojitvijo Arsiera in Asiaga zagotovljen. Zato jamči tudi dejstvo, da je naša bojna črta, ki sega južno od Posine pa do Gallio (severovzhodno od Asiaga), sklenjena. Cadorna ne more več tajiti svojega poraza, ki ga je doživel na tem prostoru. Njegova glavna odporna črta na tem ozemlju je predrta.
Z Asiagom so naše čete vzele okrožno glavno mesto italijanske province s 6000 prebivalci. Asiago je glavno mesto »Sette comuni« (sedem občin), Nad mestom se dviga star, romantičen grad. Asiago ie znan po živinskih sejmih. Tudi trgovina s tobakom je zelo razširjena. Kraj leži na pusti, 900 m visoki planoti, 40 km vzhodno od Folgarijc in 20 km od avstrijske meje. Asiago je končna postaja železnice, ki pelje iz Benetk čez Vicenco, Schio in Arsiero proti Tirolski, in je zato strategično največjega pomena. Mesto je bilo obdano z dvema skupinama obrambnih utrdb, ki so bile napravljene deloma na okoliških višinah, 4 km proč od Asiaga. Kako močno so bile te utrdbe preskrbljene z artiljerijo, lahko sldepamo iz števila osvojenih trd-njavskih topov.
Na enak način ie 'oil utrjen Arsiero, Ta kraj je branilo 12 utrdb, ki so bile napravljene v štirih skupinah. Kot kraj je Arsiero s svojimi 2000 prebivalci brez pomena. Važen pa je v strategičnem kot prvovrstna zapora vseh vpadalnih črt v gornji Italiji, ki vodijo iz doline Posine, s Col de
Laghi in z Monte Fermone doli v dolino Astico.
Bilo bi napačno misliti, da nima Cadorna na tem operacijskem ozemlju nobenih opirališč za defenzivo. Južno od doline Posine ima močno trdnjavsko črto, koje najvišji vrhovi so Monte Forni Alti (blizu naše meje, vzhodno od Cosabella, ki je v naši posesti), Colle di Como (1249 m). Monte Cogolo (1653 m), Monte Novegno (1532 metrov) in Campo de Stubaldo (južno od Arsiera ob izlivu Posine).
Naše prodiranje krepko .napreduje, Skupina, ki se bojuje severno od Asiaga, prodira na prostoru cestama, ki vodita iz Gallia, odnosno Mandrielle proti kolenu, ki ga napravi reka Brenta med Valstagno in Primolano. Ospcdaletto leži že levo zadaj te skupine. Tudi napadi, ki so naperjeni proti visoki planoti na obeh straneh Monte Novegno, in ki so bili uvedeni z osvojitvijo Monte Priafora, so v sredo napredovali s prekoračenjem Posine južno od Arsiera.
Laško uradno poročilo.
29. maja. V dolini Lagarina je sovražnik trdovratno in krvavo napadal po noči na 28. in zjutraj naše postojanke med Adi-žo in Vallarso. Napadi so se zrušili na neustrašenem odporu 37, divizije. V odseku Posina-Astico se jc nadaljeval včeraj ljuto dvoboj s topovi. Sovražnik jc naskočil popoldne del naših postojank južno od Posina, odbili srno ga po ljutem boju z izdatnimi izgubami zanj. Na visoki planoti Asiago drže zdaj naše čete naše postojanke in se utrjujejo tam. kjer se nadvlacluje kotlina Asiago. S sijajnim protinapadom naših hrabrih čet 14. pešpolka (brigada Catanza-ro) smo osvobodili dve bateriji na Monte Mosciach, ki sta bili že obkoljeni in smo rešili lopove popolnoma varno. V dolini Sugana mali boji. Na ostali bojni črti je močnejše delovalo topništvo v odsekih Plave in Tržič.
30. maja. Poiožaj se splošno na celi bojni črti ni izpremenil izvzemši odseka v zgornji dolini Astico. kjer se je včeraj zo-
Kako smo marlinovali m (tojl
ii.
Naj pri tej priliki zapišem še par zanimivih dogodbic iz Oslavja. — Dopoldne 11. novembra sem nastopil spet nadzoro-valno stražno službo. Stisnil sem se s še nekaterimi fanti v edino še ohranjeno kritje na desnem koncu našega voda. Kar naenkrat nam zabriše Italijan eno »težko«, ki eksplodira ravno pred našim kritjem. Vse se je potreslo, žična ograja je zletela v zrak in cele kepe zemlje so padale na streho. Nismo se še dobro oddahnili, že zatuli v zraku druga in zadene nad naše kritje, par korakov od nas. Veš kaj,« mi pravi tovariš, »Lah jc vzel našo ,dekungo' na piko, videl je nas, ko smo šli noter; pojdimo ven na drug prostor, ne bo miroval prej, dokler ne bo zletela v zrak.« Pa smo skočili vun, po čisto odprtem jarku nazaj bolj na levo. Toda joj! blato je bilo do kolen in še smolo sem imel, da sem v najglo-bočjo brozgo zagazil. Poskušam noge izpuliti ven, pa kar ni šlo. Slednjič, ko na-pnem vse moči, se ini le posreči, toda gorel Moj čevelj (takrat sem nosil škornje, ki i)i;,o zanič za tak kraj) mi ostane v blatu. Ko sem ga v naglici izpraznil in sc spet obul, že spet zabriše eno. Ko sc jc dim raz-
kadil, sem videl, da mojega kritja ni več.
Italijan ni tako slab vojak, in lagal bi, kdor bi dejal, da so bojazljivi. Vendar tako fanatičnega zagrizenca nisem še videl, kot ko sem bil tretjič na Oslavju. Tam smo bili čisto blizu skup; če bi svet med nami ne bil malo vzdignjen, bi se bili z lahkoto razgovarjali ž njimi s čisto navadnim glasom. Saj sami so ljubo celo noč in dan klepetali, samo razumeli jih nismo. Dasiravno pa so vse naeno puške pele svojo pesem na obeh straneh, Lahi še niso mirovali. Vse na eno so metali na nas ročne granate. Posebno eden je bil silen. Kot duh se je priplazil kar vsake četrt ure prav do naših jarkov, privalil s seboj težko mino, jo za-žgal in zbežal. Dasiravno so mu vsi posvetili vso pozornost, zadeti ga ni mogel nihče. Ko ga nekoč pomerim, mi falot še za-kliče: Aspetto un poco!« (čakaj malo!) in izgine kot kafra. Vse je žc jezilo, ko ga nismo mogli zbiti. Posebno razkačen je bil neki Hrvat. »Kleti Taljanac,« mi jc dejal zvečer. »če vso noč ne zatisnem oči, mora mi pasti.« In res, ko se je storil mrak, je predrznež menda bolj brezskrbno prišel s svojo mino; a to pot ga je nadelalo. Bistro oko Hrvatovo ga jc zapazilo in topot pogodilo. Biti jc moral hudo ranjen, ker je na ves glas vpil: O mama mia. Dio mio! Ubijte me! Oj glava, glava!« Hrvat pa je bil tako razkačen nani, da je hotel iti nanj še z bajonetom (bil je čisto blizu, par korakov od nas) in komaj sem ga zadržal. — Proti jutru, ravno ko so mi trudne oči ma-
lo vkup padle, pa me zbudi spet tisti Hrvat. »Što je? : ga vprašam. Poglej, gospo-dine,« mi pravi, po ranjenega Italijana so prišli; jaz bom streljal.« »Ne,« sem mu dejal, naj ga odnesejo, saj vidiš, cla celo noč kriči in zdihuje, saj vidiš, da so sanitejci prišli ponj.« »Šta,« mi pravi, »vam se smili vrag, a mi se njemu nismo? Sicer ubogljivemu fantu sem moral vzeli puško, sicer bi bil vse potolkel. A v boju mora bili človek pravičen in spoštovati hrabrost tudi pri sovražniku. Ni bila mala nevarnost za saniteto, priti po tovariša nam čisto pred nos. Pa če že oni streljajo na naš Rdeči križ, mi ne bomo, ker krutost proti neoboroženemu nasprotniku ni več — hrabrost.
Še nekaj naravnost smešnega se je dogodilo tisti dan. Tam, kjer ie bil naš vod, sc je črta zavila nazaj dol proti Gorici, tako da smo mi in Lahi imeli hud navskri-žen ogenj. Na tej strani ceste je tekla naša bojna črta naravnost, dočim jc šla na drugi strani ceste nazaj paralelno s cesto. Zvečer, v temni oblačni noči, nam jc kuhar prinesel menaže. Ker pa ni vedel, kako naša črla gre, je šel predaleč po cesti in zašel med Lahe ter vprašal, katera stotnija da jc. To je debelo pogledal, ko je dobil odgovor v tujem jeziku, ki jc za Janeze »nem tudom«, Da jo je pobrisal, kar so ga noge nesle, mi pač ni treba omenjati. Smejali smo se, ko nam je to svojo storijo pravil, in morda se bo tudi tisti, ki bo to bral, a kuharju pa takrat ni bilo nič za smeh.
V tem čudnem ovinku pa je zašel tudi neki Italijan, ki je nesel že proti jutru v vreči »fasungo«. Ko smo ga zapazili, so se seveda vse puške obrnile proti njemu. V tej hudi stiski se je ubožec hitro stisnil za neko debelo drevo, ki ga je izborno krilo, da ga kar nismo mogli podreti. Ko smo pa malo ponehali s streljanjem, pa fant popusti svoj žakelj pa jo stisne nazaj v jarek. Sedaj pa je nas imelo, kako bi mi prišli do njihove »fasunge«. Vsak bi bil šel rad po-njo, pa nazadnje je le tam ostala, ker se je vsak bal, da bi zraven še kaj druzega ne »fasal«.
Pri mrtvih Italijanih sem dobil različne kartice, ki so jih imeli s seboj. Skoraj same iredentovske, naravnost smešne razglednice: Gorica, Trst, Pulj, Ljubljana itd. Vsaka je bila okrašena z italijanskimi barvami, zgoraj pa sc je lesketala italijanska zvezda s kraljevo sliko. Spodaj pa napis: Terra irredenta. Na neki drugi sedi ponosna žena, oblečena v italijanske barve z italijansko zvezdo na glavi, predstavljajoča mater Italijo! k njej se stiskajo štiri hčerke z grbi Trsta, Gorice, Tridenta in Pulja. Pod sliko jc napis: K tebi, mati, hrepenimo, reši nas iz krempljev sovražnika! — Spel na drugi je bil cel zemljevid naših obmejnih dežel in meja, kot so si jo izmislili v svoji buini domišljiji, Toda ta meja bo tudi v bodoče ostala le na papirju, za to ' bomo že mi poskrbeli,
Vide iz Mirne.
pet pojavilo prodiranje sovražnika. V dolini Lagarina in v odseku Pasubio je delovalo na obeh straneh živahno topništvo, sovražniku smo uničili z ognjem vozove, ki so živahno vozili. Po temeljiti pripravi s topovi južno od Posina je napadel sovražnik v smeri Soglio di Campiglio in Monte Pri-afora, a v ljutem boju so naši držali postojanke. Na visoki planoti Asiato in v dolini Sugana so poizvedovali manjši oddelki. Sovražno topništvo je pričelo obstreljevati Ospedaleto. V ozemlju Tofana smo odbili mal napad sovražne pehote. Na severnih robeh gore Sv. Mihaela je uničila naša raz-strelba podkopov dolg kos sovražnega strelskega jarka.
»Da se sovražnik vrže popolnoma na tla«.
Na čestitko poveljnika južnozahodne-ga bojišča, generalnemu polkovniku nadvojvodu Evgenu, namestniku v Trstu ob tirolskih zmagah, je odgovoril nadvojvoda; Vaši ekscelenci se najveselejše ginjen najtoplejše zahvaljujem na topli čestitki izraženi mi v Vašem in v imenu prebivalstva. Naj se nam in našim hrabrim četam z božjo pomočjo kolikor mogdS^kmalu posreči, da priborimo blagodefštvif blagonosnega miru po vojski tako v štiškanem prebivalstvu dežela poverjenim ^u:jyzkušeni upravi Vaše ekscelence s ten^, ^ se sovražnik
topolnoma vrže na tla.^— Nadvojvoda vgen.	^
Naše prodiranje od koraka do koraka.
Lugano. Italijansko časopisje je seveda pisalo, ker naši počasi prodirajo, kar je zelo umljivo, saj morajo popravljati ccstp in skrbeti za dovoz topov in živil, da naše prodiranje stoji, a Cadorna v svoji previdnosti seveda tega ne trdi. Laško časopisje je pa tolažilo s tem Lahe, toda padec Vrsiera in Asiaea 'fh gotovo vzdrami.
Razbit« laške trdnjave v vicenških planinah.
Budimpešta. France Molnar je poroča! listu Az Est z južnozahodne bojne črte: Črta utrdb Asiago—Arsiero se lahko smatra za močna vrata, ki zapirajo italijansko ravnino. Trdnjave so stale veliko milijonov in gospodarijo dolinam in prela- j zcm. Ozemlje Sette Comuni (sedem občin) obiobujeta dve krasno zgrajeni veliki j cesti. Severno ozemlje obdaja velika de- 1 žel na cesta Trident — Borgo — Bassano, i pa cesta Rovereto—Schio—Vicenca; \ ofccj j odi ta na laško planoio. Med navede- ; nin^a, cestama, ki se strneti v Padovi, so i 2gt;£$ili obrambno črto Arsiero—Asiago, ker^c od teh cest odcepijo druge dobre in jslabjp ceste, ki vodijo na ravnino. Naše če-Je ,191 prekoračile edin most čez Val d'As-sa ^ -naskokom in so tu kakor pri Bettalla dcs^le nekaj odseko-«, ki vodijo v doiino, da^jjjih je sovražnik najskrbneje čuval,
' 39Lahi občudujejo naše topničarie. n ""Lugano. Corriere della sera se je top?'! pričela pečati s premočjo topništva osrednjih velesil. Pisala je med drugim: "Italija naj ustanavlja nove tvornice in naj ^po-. čča stare. Na uspehih pri Verdunu in ha "i ridentinskem gre zasluga v prvi vrsti -učinkovanju topov. V Nemčiji je zaposlenih v tvornicah nad 1 milijon ljudi, v Avstriji tudi ne dosti manj. Italija naj posnema ta zgleda.
Bukarešt. Agenzia Stetani« ie poslala tudi rumunskim časopisom poluradni komentar glede na poročila Cadorna, ki naglasa, da je umikanje Italijanov povzročila premoč avstrijskega topništva.
Čete dovažajo z avtomobili.
Lugano. List »Veneto« v Padovi je poročal: Z vlaki prihajajo v Vicenco velika ojačenja; vojake vozijo takoj z avtomobili na bojno črto.
Laške tolažbe.
Lugano, 1. juniia. »Secolo« piše: Železnica Videm-Treviso-Padova-Verona, ki varuje celo gornjo Italijo, je za sovražnika ne-zavzetna.
Lugano. Italijanski ministrski svet, Se je pečal v torek s sporedom bodočega zasedanja zbornice. Listi so poročali. da je zagotavljal vojni minister tudi zdaj svojim tovarišem, naj se zaradi položaja na, bojišču ne vznemirjajo. Z Benečanskega se je poročalo, da se rezerve sijajno razvrstujejo. Pravijo, da so rezerve izvrstno oborožene in opremljene in navdušene za boj, in da takih čet ni mogoče premagati.
Lahi o svojih porazih.
Lugano. 1. maja. (K. u.) Pojasnila časopisja glede na poročila Cadorna, ki je priznal šele danes, da je popustil Punta Cor-bin in sicer o položaju pri Asiago in Arsiero, so bolj zavita, kakor so bila kdaj koli, »-Corriere della sera je opozoril, da se sovražnik nekoliko prostejše giba v dolini, ker je zavzel vrh Monte Priafora in da lahko prodira v Arsiero, ki je že dolgo izpraz-nuje. Dalje je azvajal, da italijanski topovi ne morejo več streljati s Punta Corbin, kjer so branile utrdbe prostor, kjer se spojiti Assa in Astico, proti L\iserne in Belvede-re. Ker je zasedel sovražnik gore dvanajstih < in enajstih vrhov« in ker je obšel črto Assa, so morali Italijani popustiti tudi
postojanke na vzhodnem delu soteske Asiago. V teh postojankah so sc Italijani metodično utrdili, v njih branijo vsako ped zemlje in zadajajo sovražniku izgube.
Jeremij ade Lahov.
Lugano, 1. junija. Včerajšnji listi niso posebno tolažljivo tolmačili poročila Cadorne. Bralce so pripravljali, da uvajajo avstrijski napadi južno od Posina novo prodiranje in da pričakujejo od Italijanov, da se bodo morali še dlje umikati. Zelo se dvomi, če opogumijo Lahe petrograjske brzojavke, ki so končno poročale, da so pohvalili ruski listi obrambo Italijanov. »Giornale d'Italia« je pa tolažil Lahe še na drug način. Prejšnji poročevalec lista na Dunaju, ki živi zdaj v Milanu, je spisal članek z nadpisom: Razočaran Dunaj, Položaj v Avstriji opisuje v zelo temnih barvah. Na Dunaju so pričeli dvomiti na uspehih prodiranja in zahtevajo, naj jim pomaga Nemčija. Ampak če se čitajo pozorno italijanski listi, se lahko čita med vrstami, da so nevoljni in nezadovoljni ravno v Italiji. Veliko listov je sploh prekinilo vse razlage glede na uradna vojna poročila, ker so se naveličali bralce tolažiti z izboljšanjem, ki ga več ne pričakujejo. Zelo živahni so postali v Italiji socialisti, »ldea Nazionale« je tožila, da je zabra-nil socialistični občinski svet v mestu Reggio ob obletnici vojne napovedi razobesiti zastave na mestni hiši. Položaja tudi ne izboljšavajo mnoge razsodbe zaradi odtegovanja od vojaške, službe. Ruski poslanci, ki jih pričakujejo te dni, pridejo na italijansko zemljo v slabem trenutku. Odbor, ki se je ustanovil. da jih sprejme, je prevzel težavno nalogo, da navduši Lahe za nje, ker se zopet in zopet pojavlja v italijanskem časopisju boječe vprašanje, zakaj Rusi ne napadejo in prisilijo velik del avstrijskih čet, da bi se morale podati s Tridentinskega v Galicijo.
Žele?.ni<!e v zgornfi Italiji vodi voja-štvo.
Lupano. Iz Milana se je poročalo listom v Švici: v se železnice v zgornji Italiji so podredili 30. m. m. poveljstvom vojaštva.
Laška iorpedovka v tržaškem pristanišču.
Dunaj, 1. junija. (Kor. ur.) -Agenzia Štefani« je poročala: V tržaškem notranjem pristanišču smo 28. majnika ponoči torpedirali in potopili velik transportni; parnik. Z merodajne strani se glede na to pripominja: Sovražna torpedovka se je približala 2S. majnika ponoči, bilo je temno in nepregledno, tržaškemu pristanišču, Izstrelila je dva torpeda; prvi je razpočil na dnu morja nedaleč od brega, drugi je zadel nek pomol, vsled česar je bil pomol in neko skladišče na bregu lahko poškodovano. Na bližnjih poslopjih se je razbilo veliko šip. Zadet ni bil noben transportni parnik in tudi nobena druga ladja. V Trstu sploh transportnih parnikov ni.
Italija po prvem letu vojske.
Črnovice. List Opinia v Jassy je objavil članek znanega italijanskega profesor-1 ja Sinigaglia z nadpisom: Italija po enem lelu vojske. Pisatelj ne taji, da se je vzbudilo narodno čuvstvo, a ravno to ga sili, da posveti žalosten oklic nesrečnim italijanskim pustolovcem ob koncu prvega leta vojske, ki mora posvariti italijanski narod, Sinigaglia je izjavil, da je opozoril še pred vojno napovedjo rimsko vlado na nesrečo, ki naj se pričakuje. Če bi bila sreča orožja tudi Italijanom mila, ne veruje pisatelj, da bi mogoči dobiček poplačal žrtve. Dogodki so potrdili, kar je napovedoval. Italija se vojskuje, da osvoji neodrešeno zemljo 24.000 štirjaških kilometrov z 800.000 Italijani in s 3,000,000 prebivalcev, ki niso Lahi in ki
bi.bili vedno nevarni Italiji. Italija je izdala flozdaj pet tisoč milijonov in žrtvovala strašno veliko krvi. Zakaj? Da oevobodi 800,000 avstrijskih Lahov, Naj se ne taji, da so Italijani v neosvojenem ozemlju skozi in skozi avstrijskega mišljenja, Pisatelj se peča na to z vojaškimi operacijami in pravi: Avstrijci Italijane zelo prekašajo. Vojske so navajen', telesno so utrjeni m se ložje prilagode obnebju gora kakor Italijani. Voiski v gorah so kos le alpinci in bersaglieri iz severne Italije, a ne tako, kot Avstrijci. Blazna je bila misel, da se mora iztrgati Avstrijcem Trst.« Končal je svoj članek: Ali še ni srečala Italije pamet? S solznimi očmi si mora reči vsak Italijan: »Boiim se. da je že prepozno!«
Begunci iz doline Sugana.
Lugano. V Milan se je pripeljalo iz doline Sugana s tremi vlaki 2435 beguncev: žene, otroci in starci. Dom so morali zapustiti v dveh urah na ukaz laškega poveljnika.
Cadorna sestavlja Rusiji posebno poročilo.
Lugano. Italijansko vojno vodstvo jc sklenilo, da sestavlja dvoje poročil, in sicer je eno namenjeno Italiji in inozemstvu, drugo pa Rusiji. To je že rodilo sad. Ruski listi zdaj vojskovanje Italijanov hvalijo, toda o kaki pomoči ničesar ne pišejo.
Cadorna pred padcem.
Lugano. V Rimu bo zboroval vojni svet, od katerega je odvisno, če obdrži Cadorna
poveljstvo laških čet.
Generalni policijski nadzornik v Italiji zaprt.
Rim. (K, u.) Zaprli so generalnega nadzornika policije notranjega ministrstva Tringoelija. Pri komisijah si jc zaračunal goljufivo visoke osebne izdatke in je po-tvarjal potrdila,
V Italiji so poostrili cenzuro pisem.
Baze) j. »Baseler Nachrichten« sa poročale z italijanske meje: Poveljstvo laške vojske je vpeljalo 28. majnika cenzuro pisem, ki prihajajo z bojišča.
Laški ministrski predsednik v glavnem stanu.
Lugano, i. junija. (K. u.) Po končanem ministrskem svetu je odpotoval ministrski predsednik Salandra v glavni stan h kra-lju.
Francozi se boje za vlado Salandra.
Genf. Bienaime je izjavil v »Victoire«: Avstrijci so napadli zgolj zato, da vplivajo na zasedanje italijanskega državnega zbora, ki prične s svojimi sejami 6. junija, ker lahko vihar odstrani vlado Salandra in pomaga na konja Giolittiju, ki želi, da se sklene mir. — »Le Journal« je pisal: Položaj Italije je resen, toda brezupen ni. Če tudi vdre sovražnik na Beneško, se nudi Cadornu prilika, da poizkusi drzen napad s strani na krilo sovražnika, dokler ostane nedotaknjen italijanski četverokot trdnjav.
Laško ministrstvo za preskrbo živil.
Pariz, 1. junija. (K. u.) »Temps« je poročal: Italijanska vlada namerava ustvariti posebno ministrstvo za preskrbo živil. Novo ministrstvo nameravajo poveriti voditelju reformnih socialistov Bissolattiju.
Aretacije v Milanu.
Lugano, V Milanu so zaprli več oseb, ker so širile vznemirjajoče govorice. »Idea nazionale« in »Corriere della sera« sta vprašali, kaj namerava vlada upreniti proti socialističnemu občinskem zastopu v Reggio d' Emilia, ki je odklonil ustanovo študijskih prispevkov potrebnim sirotam padlih vojakov z izjavo, da take ustanove lahko pozive vojni duh, ki se mora zaničevati.
Prodiranje v Italiio,
Razbito Italijansko letalo.
Lugano. (K. u.) Na laškem letališču pri Pizi sta ponesrečila neki častnik in neki desetnik na Farmanovem letalu; letalca sta mrtva, letalo se je pa razbilo.
Zopet dve Italijanski letali ponesrečili.
Chiaso. (K. u.) Na letališču Tabedo pri Milanu in na letališču Busko-Arse-zio je ponesrečilo po eno letalo. Mrtev je neki vojaški letalec.
Dve italijanski jadrnici potopljeni.
Turin, 1. junija. (K. u.) »Stampa« je poročala iz Piareggio, da je potopil povodni čoln na Sredozemskem morju
italijanski jadrnici »Valsesia« in »Re< ta«. Moštvo so rešili.
Italija in Anglija. Lugano. Laški listi so objavili ia
Luzattijevegu govora na gospodarskem kongresu parlamentarcev v Parizu: Tovariši iz Anglije! Vaša dežela je delala čudeže, a velikodušnejši ste na videz, kakor v dejanju. Zakaj ste zahtevali jamstva v zlatu, kakor kaka zastavljalnica za posojila, ki ste jih do-< volili Franciji in Italiji? Francija in Italija sta dolžnika, ki nista nikdar zamudila izpolniti svojih obveznosti. Če bi jih ne mogli izpolniti, vas jamstvo v zlatu ne reši posledic poloma. Pre-mali, cla vas krijeti, sta dovolj veliki, da se vam zahvaljujeti za dovoljenje posojila. Listi pozivajo viado, naj naznani pogoje, o sklepanju finančnih operacij z inozemstvom.
Lugano. »Corriera della Sera« je poročal iz Londona: Trgovinski minister Runciman je obolel in zato ne more odpotovati v Rim zaradi tovornin. Tudi v gospodarski posvet v Pariz n« pride. Anglijo bo zastopal tam Bona* Law.
Poslanstvo ruske dume v Italiji. Lugano. Poslanci ruske dume so sa pripeljali 30. m. m. v Italijo.
0 slovenskem jnnako Albino Mlakarju
se nam poroča še sledeče: Oče mladega junaka je bil več let postajenačelnik v Planini na Kranjskem in v Moškanjcih blizu Ptuja in je bil ob svojem napredovanju premeščen v Ptuj. Bil je znan kot vedno to« čen, zelo vesten, a tudi postrežljiv uradnik, ki je svoj prosti čas večinoma uporabil za velik, modern čebelnjak in za pe-rutninarstvo. Mati je bila vsled svoje ljubeznivosti in skromnosti ter svoje ljubezni do petja splošno priljubljena in spoštovan na. Otroci — tudi Albin — so obiskovali ljudsko šolo pri Sv, Marjeti niže Ptuja. Šola je seveda slovenska. Tudi v Ptuju so Mlakarjevi ostali zvesti sami sebi in svojemu narodu. Imajo v Vičavi pri Ptuju ljubko vilo z obsežnim sadovnjakom in Čebelnjakom. Otroci so bili v šolah vpisani kot Slovenci. Junakova mati je doma iz Uršniht sel na Dolenjskem. Na svojem novem domu na levem bregu Drave je videl Albin dan na dan vaje pionirjev in gotovo ga je to navdušilo za vojaški stan, ki je prinesel sedaj toliko slave njemu, starišem in našemu slovenskemu narodu. Da, Mlakar je tip: po svojem izvoru in svoji vzgoji sin slovenskega naroda, ki se žrtvuje za svoj dom in svojega cesarja. Albin Mlakar- je tipičen reprezentant junaškega tretjega ali graškega armadnega zbora, ki združuje po svoji večini sinove avstrijske, slovenske zemlje.
Albin Mlakar je rodom s Kranjskega. Rojen je bil 25. februarja 1891 v Planin^ pristojen je pa v Krčevino pri Ptuju.
Drugo poročilo se glasi: Albin Mlakaf je gimnazijo z dobrim uspehom dovršil na deželni gimnaziji v Ptuju. Že kot tretje-šolcu so močno ugajale vaje v Ptuju nameščenega prionirskega bataljona in ko je dovršil spodnjo gimnazijo, je vstopil v pionirsko kadetnico v Hainburgu na Nižjem Avstrijskem. Novembra 1909 je bil odbran za praporščaka v 5. pionirskem bataljonu, ki je bil tedaj nameščen v Kremsu o. D., in meseca maja 1912 je bil imenovan za poročnika. Ženialen mož je to, z izvrstnim darom jezikov, v fiziki in kemiji, zemlje-pisju in zgodovini in posebno v svoji najljubši stroki — literaturi — sijajno izobražen. Razen tega je mojster na cellu. Tu je v resnici umetnik. Idealno navdahnjeni mladi mož je prišel začetkom vojne na rusko bojišče. Toda težka živčna bolezen ga je prisilila, da je čez nekaj časa zapustil bojišče. Ko jc nekoliko okreval, je bil dodeljen svojemu bataljonu kot vežbalec. Iskreno jc prosil, da bi smel zopet na bojišče. Končno se jc njegova srčna želja uresničila. Zopet na ruskem bojišču je šel jeseni 1915 tik mimo smrti. V žepu vrh-nega suknjiča je nosil s seboj pesmi svojega najljubšega pesnika Lenaua in v tem zvezku je obtičala japonska krogla. Kasneje je bil prestavljen k saperskemu bataljonu št. 14, ki spada k inomoškemu poveljstvu, in prišel je na italijanska bojišče. Isti duh kakor Albina Mlakarja preveva celo njegovo družino. Njegov oče, višji revident Štefan Mlakar, dela noč in dan v svojem
uradu pri južni železnici v Ptuju. Hči Štefanija streže neumorno od začetka vojne ranjencem v Ptuju. Sin Jožef, istotako nastavljen pri južni železnici, je prišel po junaškem boju o Božiču 1915 v rusko vojno ujetništvo. Malo srebrno hrabrostno svetinjo, ki si jo je bil priboril, so poslali sta-rišem. Mlajši sin Aleksander, nazadnje sedmošolec na ptujski gimnaziji, je na bojišču kot enoletni prostovoljec - četovodja. Obe mlajši hčerki sta pa napletli za vojake že neštevilne volnene jopice in nogo-vice in napravili na tisoče cigaret za Rdeči križ v Ptuju.
vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 31. maja. Uradno se poroča: _
Povišano bojevanje ob besarabski bojni črti in v Voliniji traja dalje.
Dunaj, 1. junija. Uradno se poroča:
Sovražno topništvo je obstreljevalo v Voliniji naše postojanke včeraj zopet več ur. Ponoči večkrat živahne praske na polju pred postojankami. Sovražnik je deloval dalje tudi na besarabski bojni črti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. junija. Veliki glavni stan:
Odbili smo slab sovražen napad na južni del Dojranskega jezera. Pri Brestu, severovzhodno od jezera, smo ujeli v angleške uniforme preoblečene Srbe.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 29. maja. Uradno: V odseku pri Rigi je sovražna artiljerija obstreljevala železnico pri Kortenvo (12 km jugovzhodno od Rige). Naše letalno brodovje je metalo bombe na sovražno brezžično postajo pri Kumaju (18 km severno od Na-roškega jezera).
NA NAŠEM VZHODNEM BOJIŠČU.
31. majnika. Vojni poročevalci so poročali: Na južnoruski bojni črti so v zadnjih dneh znamenja, da sovražnik bolj živahno deluje. Ruske poizvedovalne patrulje delujejo zelo goreče. Sovražno topništvo je pomnožilo v posameznih odsekih svoj ogenj. Tu in tam so se razvili boji med prednjimi .stražami, posebno v Voliniji. in Bes-.arabiji.
NAPAD NA RUSKEGA CARA.
Prestolonaslednik ranjen.
Budimpešta, 31. maja. Mednarodna agentura je poročala iz Bukarešta:
Poveljnikom ruskih čet v Reni se je poročalo iz Odese, da se je izvedel na cara napad. Ko se je namreč carjeva rodbina nameravala podati na kolodvor, je ustrelil nek inženir trikrat z revolverjem na cara; en strel je ranil eareviča na levi roki, dva strela nista zadela. Napadalca so zaprli.
CAR V SEBASTOPOLU.
Curih, 1. junija. Iz Petrograda se je brzo javilo: Car se je pripeljal s celim svojim spremstvom v Sebastopol.
RUSKI DVOR SE PRESELI NA KRIM.
Rotterdam. Iz petrograjskih dvornih krogov se je poročalo: Dvor carja se bo preselil v kratkem na Krim, kjer bo ostal, dokler bo trajala vojska. Preselitev so povzročila zaupna obvestila ruskega glavnega štaba glede na ukrepe v obrambo glavnega mesta. Tudi veliki knezi sc bodo preselili na Krim.
PREDSEDNIK DUME ZA NADALJEVANJE VOJSKE.
Haag, 1, junija. Petrograjski dopisnik lista ; United Press« je imel razgovor s predsednikom dume Rodziankom o možnosti sklepa miru. Rodzianko je dejal, da v Rusiji ni nobene mirovne stranke. Cela duma soglaša v tem, cla se mora vojska nadaljevati, dokler ne bodo Nemci svojih topov vrgli med staro šaro in se ne bodo vklonili željam sporazuma. Vsakdo, od carja do zadnjega kmeta misli tako.
K MIROVNEMU VPRAŠANJU NA RUSKEM.
Hamburg, 1. junija. »Hamburger Frem-denblatt« poroča iz Kodanja: Petrograj-skemu časopisju je cenzura dovolila pisati o mirovnih vprašanjih.
RAZLASTITEV NEMŠKE POSESTI V RUSIJI.
Stockholm, 1. junija. V guberniji Cher-son so razlastili 2026 nemških posestev z 833.000 desetinami. Plačali so poprečno 93'/n rublja za desetino.
RUSKO POSOJILO V AMERIKI.
Bukarešt. Tukajšnji listi so poročali; Rusija je sklenila v Združenih državah pogodbo za najetje posojila več tisoč milijonov, a prepustiti mora za to za dobo 25 let vse rudnike v Sibiriji. Prvi rok posojila se izplača Rusiji 1. junija. Združene države se obvežejo, da na račun tega posojila dobavijo Rusiji vojno orožje in streliivo.
Dogodki oa Balkonu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 31. maja. Uradno se poroča:
Severno od spodnje Vojuze so naše čete prepodile italijanske patrulje. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Prodiranje Bolgarov v Macedonijo.
Lugano. Laško časopisje je poročalo, da Bolgari v Macedoniji vedno bolj prodirajo. Grke Italijani zasmehujejo, češ da zdaj tudi Bolgarom in njih zaveznikom brez boja prepuščajo kraje, kakor so jih prej sporazumu. »Secolo« je pisal, da bi se Italiji ravno tako godilo, če bi bila ostala nevtralna.
Bolgari korakajo proti Kavalli.
Geni. Iz Pariza so poročali: Bolgari napredujejo dalje proti Kavalli. Od ostale Grške je odrezana vsa vzhodna Macedo-nija, ki šteje 1,600.000 duš, odrezani so tudi grški vojaki. Grki se morajo umikati proti jugu.
Genf. Francoski listi so poročali iz Soluna: Iz Xanti je odrinila bolgarska divizija, da zasede grško utrdbo Kej-lar, ki zapira pot v Kavallo.
Berlin. »Lokalanzeiger« je poročal iz Genfa: Iz Aten so baje brzojavili, da se je sklenila med Atenami in Sofijo pogodba z ozirom na zasedbo grških in vojaških opirališč. »Matin« in »Gau-lois sta pisala zelo ogorčeno in besno.
Kaj je ukrenil general Sarrail.
Amsterdam. General Sarrail se morebiti pripravlja, da napade, saj iz njegovih ukrepov bi tako sklepali. Vsem častnikom dovoljene dopuste so preklicali; izkrcali so iz ladij sanitetne priprave. Indijske čete so poslali v Egipt, nadomestile jih bodo francoske maročanske čete.
Zadnji čas, da se pri Solunu napade.
Kristianija. V Parizu so strašno vznemirjeni, ker so pričeli Bolgari prodirati. Herve je pisal: Sporazum mora zdaj popolnoma izpremeniti svoj nastop nasproti kralju Grške, ker če se to ne zgodi, ne pristopi Grška nikdar četverosporazumu. — »Echo de Pariš« je pa odkrito pisal, da je prodiranje Bolgarov v dolino Struma skrajno nevarno angleško-francoski bojni črti in da je za napad zadnji čas.
Sarrajlova ofenziva.
Solun, 1. junija. Generalu Sarrail So ukazali, naj prične prodirati.
Grški protest.
Atene, 1. junija. Grška vlada je pri vseh kabinetih vložila enak protest radi vkorakanja bolgarskih čet na grško ozemlje. Grška je s tem vložila podoben protest, kot pri vkorakanju Angležev in Francozov na grško ozemlje.
Zasedba utrdbe Rupel.
Genf. Venicelistično časopisje je izšlo z žalnim robom, ker so zasedli Bolgari utrdbo Rupel.
Francozi zasedli Poroj.
Solun, 31. maja. (K. ur.) Francozi so zasedli včeraj popoldne Poroj.
XXX
Poroj leži ob grškobolgarski meji na planini Veleš, 30 km zahodno ocl Strume in 10 km severno od železniške proge Solun—Seres.
Oblegovalno stanje v Solunu.
Curih. Iz Aten se je brzojavilo, da so nad Solunom proglasili oblegovalno stanje, vsled česar so na Grškem zelo razburjeni. Bolgarske straže so oddaljene od glavnih obrambnih črt zaveznikov komaj dva dni ho la.
Pariz vznemirjen radi Soluna.
Geni. Pariško časopisje je pisalo tako, da se vidi, kako se boji razvoja dogodkov pri Solunu. »Petit Journal« je pisal: Sarrail je izpostavljen nevarnemu napadu s strani. Herve je pisal, da se boji katastrofe, če Angleži ne pošljejo takoj iz Egipta šest divizij v Solun. — »Matin« in »Gau-lois« sta svarila, naj se ne zanašajo na pomoč grške armade.
Liga grških častnikov.
Rotterdam, 31. maja. »Morning Post« iz Aten: Majhni grški listi vnovič poročajo o ustanovitvi častniške lige, ki zahteva, da naj se opozicijo in kritike zatre z oboroženo roko. Venizelosovo časopisje naj se ustavi. Tako hočejo baje ustrahovati Ve-nizelosa in vzdržati na vladi Skuludisa toliko časa, da bi Venizelos ne mogel več izpremeniti sedanjega političnega kurza.
Vse srbske čete srečno došle v Solun.
Pariz. (Kor. ur.) Minister mornarice Lakaze je poročal ministrskemu svetu, da so prepeljali srbske čete s Krfa v Solun. Prečital ie ministrom pismo srbskega kra-
ljeviča, ki je na prevozu čestital francoski mornarici.
Srbi zahtevajo vojno pristanišče.
Lugano, 1. junija. Italijansko časopisje prinaša izjave Pašiča in Sazonova, ki se nanašajo na rešitev slovanskega vprašanja v Evropi, zaenkrat brez komentarja. Med vrstami se pa spozna nevolja Italijanov, ker je Pasič zahteval ne samo trgovsko pristanišče, marveč tudi vojno pristanišče ob Adriji.
Nova Bratianujeva izjava.
Bukarešt, 31. maja. Na prvem kongresu lekarnarjev je ministrski predsednik Bratianu rekel: Morda se vam naprtijo težka bremena, toda vsekakor se trudimo, da posle dežele vodimo tako, da to preprečimo,
Grško-rumunska trgovska pogodba,
Kodanj, 31. maja. Iz Petrograda poročajo, da je tudi Grška sklenila z Rumunijo trgovsko pogodbo kakor osrednji sili.
Boli oo zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 31, maja. Iz velikega glavnega stana se poroča:
Sovražne torpedovke, ki so se približale obrežju, je prepodil ogenj s topovi.
Živahno streljanje v odseku med prekopom La Basse in Arrasom traja dalje. Podjetja nemških patrulj pri Neuve Cha-pelle in severovzhodno od tam so uspela. Ujeli smo 38 Angležev, med njimi enega častnika, in zaplenili eno strojno puško.
Na levem bregu Moze smo očistili južno od vasi Cumieres od sovražnika žive meje in grme, ob tej priliki smo ujeli tri častnike in 88 mož. Med napadom 29. majnika smo zaplenili v gozdiču Laurette vzidan top mornarice, 18 strojnih pušk in šc veliko drugega orodja.
Na obeh bregovih Moze so zelo živahno streljali s topovi.
Berlin, 1. junija. Veliki glavni stan:
Severno in južno od Lens se je streljalo tudi včeraj živahno s topovi.
Na levem bregu Moze so pripravili Francozi sinoči znatne sile na napad proti »Mrtvemu možu« in proti višini Cau rette. Na južnem vznožju »Mrtvega moža« se jim je posrečilo, da so se ustalili v našem naj-sprednejšem jarku v širini 400 metrov. — Drugod smo odbili več napadov sovražnika z najtežjimi izgubami zanj.
Vzhodno od Obersepta je vdrl nemški poizvedovalni oddelek v širini približno 350 metrov in v globini 300 metrov v francosko postojanko in se je vrnil z ujetniki in s plenom.
V zračnem boju je bilo sestreljeno angleško dvokrilno letalo zahodno od Cam-brai. Letalce, častnike, smo ranjene ujeli.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko poročilo.
30.	majnika ob 11. uri ponoči. Na levem bregu Moze se je zelo ljuto streljalo s topovi pri Mrtvem možu in pri Cumieres. Topovi so delovali na desnem bregu Moze in na Woevre. Z ostalih pozorišč se nič ne poroča.
31.	maja ob treh popoldne. Na levem bregu Moze so se razvili včeraj in ponoči na danes besni boji med Mrtvim možem in Mozo. Po nečuveno ljutem obstreljevanju, ki je trajalo dva dni, so Nemci večkrat osredotočeno napadli z zelo velikimi silami francoske strelske jarke vzhodno od Mrtvega moža in na obeh straneh Cumieres. Povsod smo jih odbili z zelo znatnimi izgubami za nje. Francozi so pa morali južno od gozda Counette izprazniti strelski jarek prve črte, ki ga je obstreljevanje popolnoma zravnalo. Nemcem se je posrečilo južno od Cumieres, da so z napadom na obeh straneh vasi začetkoma potisnili Francoze proti postaji Chattancourt, a živahni protinapad jih je zopet potisnil do vhodov vasi. Naš ogenj je popolnoma uničil nekaj oddelkov, ki so prišli v varstvu megle ob Mozi do višine postaje. Na desnem bregu Moze boji topov s presledki. V zgornji Alzaciji so napadli Nemci po besni pripravi s topovi postojanke Francozov v širini približno 1200 metrov pri Sept in so se ustalili v nekaterih odsekih jarka, iz katerih smo jih takoj s protinapadi pregnali.
31. maja ob 11. uri zvečer. Na levem bregu Moze ljuto obstreljevanje z granatami velikega kalibra pri Avocourt in pri vrhu 304. Naše čete so vzele popoldne z živahnim napadom močno nemško utrdbo na južnozahodnem robu Mrtvega moža. Ujeli smo 220 mož, med njimi 5 častnikov in smo zaplenili 7 strojnih pušk. Na južno-vzhodnem robu Mrtvega moža smo ujeli v minuli noči s presenetljivim napadom 25 mož.
Na levem bregu Moze sta zelo delovali obe topništvi. Med Mozo in utrdbo Vaux pehota ni delovala. Naše baterije so obstreljevale in razkropile sovražna zbiranja severno od gozda Fosjes. Na ostalih višinah od časa do časa s presledki živahno streljanie s tooovi.
Uspehi Nemcev na francoskem bojišču.
Bern. Vojaški strokovnjak »Tempsa« je pisal: Nemci priborujejo zdaj uspeh %a uspehom. Od Cumieres do južno od Douaumont se mora računati z dejstvom, da so vdrli tudi v postojanke južno od gozda »Krokarja«. Uspehe je priborilo pet novih divizij, ki so jih pripeljali Nemci na bojišče. Pretirane važnosti pa le ne pripisujemo našim neuspehom, ker nam naše končne zmage ne morejo iztrgati.
Resna poročila z Dunaja Francoze skrbe.
Genf. »Guerre Mondiale« je izvajal v popisu avstrijskega prodiranja na južnozahodni črti: Beležiti moramo, da postaja strategični položaj vedno bolj napet. Z Dunaja prihajajo resna poročila. Pred polomom od koraka do koraka moramo vprašati, kje stoje rezerve Cadorne, kaj misli pričeti z njimi in če pomanjkanje vsakega odpora pome-nja anarhijo ali pa strah.
Francoska ministra se vrnila iz Rusije.
Pariz. (Ko,r, >ur.) Ministra Viviani in Thomas sta se vrnila iz Rusije.
Žrtve štirih nemških zračnih napadov na Angleško.
Amsterdam. Herbert Samuel je iz-javil v angleški poslaniški zbornici: Zaradi štirihrP-cmških zračnih napadov na Angleško je bilo ubiti 409, ranjenih pa 1005 oseb. Ob treh napadih z morske strani je bilo ubitih 141, ranjenih pa 606 osel).
Kje je mir?
Grof Tisza o mirovnih pogojih.
Berlin, 31. maja. (Kor, ur.) »Berliner Tageblatt« prinaša razgovor z grofom Tisza, ki je rekel: Brez dvoma se v zadnjih mesecih krepijo objektivni mirovni predpogoji, ki na naši strani obstoje že dolgo. Zadnje, kar bi si mogli v tem oziru še želeti, se dogaja v teh dneh: Italijane podimo iz ozemelj monarhije. Da pa bi bili podani subjektivni predpogoji miru, to iz zadnjih Poincarejevih in Greyevih izjav ni razvidno. Še vedno zavisi samo od sovražnikov, kdaj da pridemo do miru.
Nemški kancler v Monakovem. Krepka, jasna a vendar milejša beseda.
Prav uradno se zatrjuje, da je bil razgovor nemškega kanclerja z bavarskim' kraljem v Monakovem prav velike politične važnosti. Govorila sta o vseh zunanjih političnih in notranje političnih vprašanjih, ki se bližajo rešitvi. Navadno je dipIonf?acija svoje delo skrivala, sedaj pa marsikaj razglasi svetu. Zato so porabni časnika^ V Monakovem je nemški kancler Bethrnknn-Hollweg imel razgovor z glavnim urednikom »Miinchener Neueste Nachrichten« in ta poroča o tem razgovoru, kar je vredno pazljivega branja:	n ,
»Bred dvoma sprevidijo danes v;;Angliji, Franciji in v Rusiji, da je zmaga entente izključena. Vedno moramo imeti ipred očmi, kaj imajo osrednji sili in njuni zavezniki v rokah: celo Belgijo, severne in vzhodne departemente Francije, najbolj močne po bogastvu in davkih, celo Poljsko, Kurlandijo, Srbijo, Črnogoro, Albanijo itd. Če se odgovorni državniki entente ozro na zemljevid in dajo besedo edinole tam začrtanim dejstvom, tedaj bodo razumeli tudi kanclerjevo izjavo, da mora sedanji vojni zemljevid tvoriti podlago za mir. Namenoma rečemo podlago. Čisto napačno je umevanje, če se hoče iz kanclerjevih besed brati, da morajo sedanji neprodirni strelski jarki osrednjih sil na vzhodu in zahodu, da mora sedanji neporušljiv zid nemških vojakov tvoriti tudi mejo mirovnega sklepa. Še v nobeni vojni, — pomislimo na 1. 1870 — se to ni zgodilo. Toda vojaške pridobitve, pridobljene za neskončne žrtve krvi, morajo biti izhodišče za pogajanja. To je tako nedvomno in jasno, da vsako drugače umevanje mora sloneti 1p na zlobnosli in zavijanju dejstev.
Ententino časopisje piše, da je Nemčija kriva, če še ni konca te grozovite vojske. Toda Nemčija, svesta si svoje sile in dragocenih jamstev, ki jih jc imeia v rokah, je bila vedno pripravljena končati to krvavo borbo. Vsi sloji nemškega naroda so prepričani, da ima nemška vlada to dobro voljo in da ni kriva vsak dan novih' strašnih žrtev evropskih narodov. Vzdržali bomo v vseh razmerah. Sploh se pa sedaj tudi nevtralci spoznali, da Nemčija ne stremi po nadvladi.«
Stuttgart, 31. maja. (Kor. ur.) Po za-jutreku pri ministrskem predsedniku se je kancler Bethmann - Hollweg odpeljal v Karlsruhe.
»Secolo« prinaša londonsko vest, da hoče kancler južne nemške države pridobiti za odstop Alzacije. Vest vzbuja veliko veselost.
Wilson.
O Wilsonovem govoru za mir ima sko« ro vsak list drugačno sodbo; vsakdo vidi drugače, ker človek je kratkoviden ali da* lekoviden. Zapisali bomo nekaj glasov. Ameriško časopisje ne piše ugodno o njegovem govoru; tudi so baje ameriški Nem-
pravljali bodo o konterbandi in omejitvi gospodarskih pomožnih sredstev sovražnika.
Amerika nastopi zaradi blokade?
Newyork, 29. maja. (K. u.) Wolff poroča iz Washingtona, da bo Amerika najbrž kmalu napravila odločnejše korake. Uradni krogi dobivajo vsak dan večje prepričanje, da hoče Nemčija izpolniti svoje obljube v zadevi pod vodnikov in da tega nič ne spravlja v zvezo z ameriškim postopanjem proti ententi. Zato Amerika lahko nastopi v zadevi blokade, ne da bi vzbudila videz, da jo k temu priganja postopanje Nemčije.
Turčila v vojski.
Turška zmaga na Kavkazu.
Carigrad, 31. maja. Uradno: Kavka ško bojišče; Na levem krilu nobenih dogodkov, izvzemši neznatnega streljanja pehote. Naše prodiranje zjutraj 30. majnika v splošni smeri proti potoku Zuzla in proti Mamahatunu proti ruskim postojankam 6 km južno in 18 km južnozahodno od Mamahatuma, — prodirali smo v širini 30 km — je uspelo. Ker smo opisane operacije izvedli naravnost presenetljivo, so se morali JRu.si v tem odseku umakniti; umikali so se deloma proti vzhodu in deloma proti severu; odpor se jim ni nikjer posrečil. Naši so zasedli kraj Mamaha-tun. Napade Rusov kot odgovor na naše prodiranje v odseku Čoruha in na levem krilu smo odbili po ljutem boju s topovi, s pehoto in z bombami. En monitor in dve sovražni torpedovki sta obstreljevali ponoči na zahodnem bregu otoka Ivostep ležeče odprte kraje, nekaj hiš je nekoliko poškodovanih, ranjen je neki kmet.
Z ostalih bojišč se ni nič važnega poročalo.
Kozaki v Mezopotamiji.
Carigrad- (Kor. ur. Rusko vojno vodstvo je poročalo 25. majnika, da so prišli kozaki v angleški tabor v Mezopotamiji. Rusi bi radi na ta način prepričali svet, da so se združile njih čete z Angleži. Tako Angleži kakor Rusi s celim svetom vred pač umevajo, da dohod peščice kozakov, ki so se združili vodeni po Perzih, po dolgi, težavni poti skozi Luristan, z Angleži, nikakor ni združitev Rusov z angleško armado.
umor mm uieinikov v Hssijf.
Carigrad. (Kor. ur.) - Agence telcgra-phique. Milli« je izvedela z zanesljive nevtralne strani: Ruski vlak, s katerim so se peljali turški ujetniki v Sibirijo v zapečatenih vozovih, je vozil 12 dni, predno se je pripeljal v Penzo. Iz vozov je strašno smrdelo, Vrat se niso železničarji upali odpreti in so jih odprli šele čez tri dni na iz Petrograda došel ukaz. Našli so 700 mrli-čev; nekaj ujetnikov, ki so še bili živi, je umrlo v bolnišnici.
Rožno poročila.
Položaj osrednjih sil po sodbi sovražnikov. Geni. >Echo de Pariš« se je pečal s za Francoze neugodnim položajem pri Verdunu in s presenečenjem Bolgarov v Mace-doniji. Izvajal je: Sovražnik poizkuša premagati zaveznike posamič, da si povsod zagotovi jamstva. Zdi se sicer navidezno, da niso v enotni zvezi nastopi pri Verdunu, resno avstrijsko prodiranje proti Italiji in pohod Bolgarov, toda v resnei je vse to trdno strnjeno delo po pripravljenem vzpo-redu. Nikakor ne zadošča, ako ukrenejo zavezniki v obrarrtbo od slučaja do slučaja junaške in genialne ukrepe, ker razpolaga sovražnik glede na razdelitev svojih sil z ugodnostmi notranje črte in z enotnostjo višjega poveljstva.
Indijske čete se puntajo.
Amsterdam. Iz Milana se je poročalo; Uprla sta se dva polka indijskih čet južno od Kaira; 60 evropskih častnikov in 100 mož je izgubilo življenje.
Odlikovanja.
Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 47. pp. Rudolf Passy. — Duhovniški zaslužni križec
2.	vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat Franc Zagoršak, pri epid. bolnišnici št. 1. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 7. polj. top, p. Rudolf Kalt. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 47. pp. Anton Cipin. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: okrajna straž-mojstra 7. dež. orož. pov. Josip Čebokli in Henrik Kodrin, oba pri 5. armadnem poveljstvu, nad, stražmojstri 7. dež. orož. pov. Franc Ogrinc, Avgust Godnič in Josip Mel-zer, vsi pri 5. armad. pov. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 1. pp. Rudolf Jakše in nadporočnik 7. trd, top. p. Josip Obrist. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 17. pp. Robert Osler, nadporočnik 87. pp. Julij Svoboda in poročnik 1. bos. herc. p. dr. iur. Zma-goslav Knapič. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak 87. pp. Bohuslav Novotny. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmojster
3.	tren. div. Ivan Likar, narednik 97, pp. Oton Iiornisch in podkovski mojster 7. p. top. p, Josip Poženel, — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja 47. pp. Ivan Krois in četovodja 3. tren. div, Anton Močnik,
Odlikovanja pri 17. pešpolka. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: sanitetni kadet Wank Ivan, kadeta Šterbenc Ivan in Telčnik Viljem. .— Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: sanitetni kadet Jančič Anton, četovodja Zvveidick Ivan in Jaklič Alojzij in poddesetnik Simo-nič Mihael. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik Strehovec Josip, infanteristi Radovič Lovrenc, Majdič Ivan, Pusswald Ivan, Aufschlager Emil, Podpa-dec Ivan in Pureber Martin.
Odlikovanja pri 7. pešpolku. Srebrno svetinjo 1. vrste so dobili: narednik Uran-šek Štefan, poddesetnika Ogris Leopold in Paier Ivan.
novice.
-j- Nadvojvodinja Cita je v sredo dne 31. maja povila sinčka. Novorojeni nadvojvoda je krepko razvit in tehta nad 5 kg. Splošno stanje nadvojvodinje je vseskozi zadovoljivo. — Nadvojvodinja Cita se je 21. oktobra 1911 poročila s prestolonaslednikom nadvojvodom Karlom Francem Jožefom. Dosedaj imata sledeče otroke; nadvojvoda Franc Jožef Oton, roj. 20. novembra 1912, nadvojvodinja Adelheid, roj. 3. januarja 1914, in nadvojvoda Robert, rojen 8. februarja 1915. Tudi ob tej priliki se vedno zvesti slovenski narod veseli z visoko cesarsko hišo in spremlja v duhu z najiskrenejšimi željami visoke starše v njihovi molitvi, da Bog novemu nadvojvodi da na pot največjo srečo. Bog čuvaj Habs-burg in daj sijati na našo cesarsko hišo samo solnce sreče! Mogočna Avstrija bo sreča Evrope'
ci ogorčeni nad tistimi Nemci, ki bi hoteli tWilsona sprejeti kot mirovnega posredovalca. Nemško narodno liberalno časopisje si Wilsona ne more misliti v laki vlogi. Francoski vladni Temp« ga odklanja, Angleške Times« se posebno spodtikajo nad Wilsonovimi besedami, da nima interesa preiskavah temnih virov, iz katerih je privrela ta krvava povodenj. Pač pa da ima Amerika dolžnost in pravico zelo odkrito govoriti o svojih velikih interesih. »Times« protestirajo proti takemu stališču in pravijo, da zavezniki ne bodo nikdar dovolili, da se" v to vojno za pravo urinejo ameriški notranji politični interesi. Zavezniki bodo šele takrat poslušali mirovne predloge, če pridejo od premagane Nemčije. Iz Angleškega prihajajo tudi glasovi, da bi Angleži v vlogi mirovnega posredovalca lažje kakor Wilsona videli Švico, ali španskega kralja ali holandsko kraljico. Naš dunajski oficijozni Fremdenblatt« pa pravi, dai je Wilson edini državnik, ki bi z enim zamahom mogel ustaviti boj. Sredstvo za to: takoj naj ustavi pošiljanje orožja v Evropo.
Asquith o miru.
London, 31. maja. (Kor. ur.) Poslanec Markham je stavil na angleškega ministrskega predsednika z ozirom na izjavo nemškega kanclerja Združenim državam, da je v zadnjih mesecih Nemčija dvakrat naznanila svetu, da je pripravljena za mir pod pogoji, ki zagotove njene življenjske koristi in da ni kriva Nemčija, če Evropa šc ne uživa miru, sledeče vprašanje: So-li pripravljeni zavezniki, da se poslužijc uslug nevtralcev, da naznanijo Nemčiji pogoje, s katerimi da bi bila Nemčija pripravljena isti čas in na isti način obvestiti zaveznike o določnih pogojih glede na sklepanje miru? — Asquith je izjavil: Državni tajnik Grey je že podal javno izjavo o vprašanju miru. Izjava nemškega kanclerja ne obsega ničesar, kar bi kazalo, da bi se nc hotela Nemčija pečati z mirovnimi pogoji, ki bi zavarovali koristi četverozveze in bodoči mir v Evropi. Ne mislim, če bi koristilo, ako pridenem kaj Greye-vemu govoru v zadnjih tednih.
Anglija in bosanska kriza.
London. 30. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Z ozirom na poročilo nemškega petrograjskega poslanika Pourtalesa, ki ga je prinesla Norddeutsche Allg. Ztg.« o tedanjem postopanju angleške vlade, oziroma tedanjega petrograjskega poslanika Ni-colsona, izjavlja zunanji urad na podlagi odiočne Nicolsonove izjave, da obdolžitve proti njemu niso utemeljene. Dne 9. marca 1909 je Nicolson Greyu pisal, da je docela neresnično, da je on v ruskem zunanjem uradu vodil Nemčiji in Avstriji sovražno politiko. Nikdar ni nasvetoval smeri, ki bi mogla razširiti prepad med Dunajem in Petrogradom. To politiko je Nicolson zastopal tudi v bosanski krizi. Zunanji urad označuje kot neutemeljeno tudi obdolžitev, da je Grey izjavil, da po njegovem mnenju angleška javnost odobrava vojno Anglije na strani Rusije. Grey take izjave o bosanski krizi ni nikdar podal. Zunanji urad končno navaja Nicolsonovo pismo z dne 27. februarja 1909, da je dal Izvolskemu razumeti, da bo Anglija Rusijo o srbski zadevi diplomatično podpirala, stvari pa da ne bo gnala do vojne in da bi ne stalo v nikakem razmerju z interesi, če bi se hotelo gnati vsled srbskih teritorialnih zahtev do vojne, v katero bi se najbrže zapletla velika večina evropske celine. Izjava zaključi: Diplomatični zapiski iz leta 19CS. do 1909. dajejo ta vtis, da se je leta 1909. izognilo vojni, ker Rusija srbskih teritorialnih zahtev proti Avstriji ni hotela tako dal eč podpirati, da bi prišlo do evropske vojne. To je bilo tudi stališče angleške vlade, s katerega se ni nikdar premaknila. Če bi Nemčija leta 1914., ko se je avstrijsko zahtevo proti Srbiji gnalo do uničenja srbske neodvisnosti, zavzela isto stališče, ■edaj bi se takrat izognili vojni.
Sv. oče pile holandskl kraljici.
Curih, 31. maja. »Neue Zuricher Zeitung« poroča iz Haaga: Semkaj je prispel bruseljski nuncij Tacci-Por-celli in je bil sprejet od kraljice in zunanjega ministra. Kakor se sliši, je nuncij v avdijenci kraljici izročil papeževo pismo. Avdijenci pripisujejo velik političen pomen.
Nevtralno časopisje ve nekaj več o mirovnem stremljenja.
Berlin, 31. maja. »Lokalanzeiger« Poroča iz Haaga: Londonski »Econo-mist« pravi, da tako v Londonu kakor tudi v Nemčiji hrepenijo po miru. Toda londonski listi zadenejo pravo ravno tako malo, kakor časopisi osrednjih držav. Samo nevtralni vedo več kakor angleško občinstvo, in zato zdnj z večjo pazljivostjo čitajo nevtralno časopisje. posebno ameriško.
Konterbanda in lzstradanje.
Patiz, 31. maja. (K. u.) Zbornični podtajnik v zunanjem uradu lord Robert Cecil je prišel na posvet k ministrskemu predsedniku Briandu in ministru brez sedeža Denis-Coclinu. Raz-
Cesar Viljem obiskal Hindenbnrga.
Berlin. Cesar Viljem je obiskal maršala Hindenburga v vzhodnem glavnem stanu.
Liebknecht obtožen.
Berlin, 1, junija. Kakor se čuje, je proti poslancu Liebknechtu vložena obtožba radi vojne izdaje.
Juanšikaj zastrupljen?
Peking, 1. junija. Juanšikaj je zadnji etek obolel. Njegovo stanje je že sedaj ta-o resno, da ne more več govoriti. Trdi se, da je bil zastrupljen.
Pomot Portugalske.
»Secolo« je poročal iz Lizbone, da sestavljajo Portugalci armado 100.000 mož, ki jo porabi pozneje sporazum na nekem bojišču.
Na Sredozemskem morju potopljenih tekom enega tedna i3 iadij.
Baselj. »Bascler Anzeiger« je poročal: Minuli teden so potopili podvodni čolni na Sredozemskem moriu 13 ladij.
+ Najitn vojakom slovenskih knjig! — Ustanovimo knjižnico junakom 17. pešpolka. Iz krogov 17. pešpolka so došle želje, da si žele vojaki knjig. Vsaka želja naših vojakov, ki tvegajo svoje življenje za domovino, mora biti nam v zaledju povelje. Zato hitimo z veseljem in požrtvovalnostjo na delo, da našemu 17. pešpolku ustvarimo lepo knjižnico, dar domovine njenim junaškim sinovoml Slovenske knjige naj se blagohotno pošiljajo našemu uredništvu, prosimo pa, da vsakdo poštnino sam poravna, Ne sprejemajo se knjige »Družbe sv. Mohorja«, ker ima teh dovolj, pač pa naj vsak čitatelj »Slovenca« daruje kako drugo leposlovno ali znan-; atveno knjigo. Kdor ne more darovati knji-
ge, naj pošlje kak denarni prispevek na naslov našega upravništva. Vse poslane denarne darove bomo izkazali v našem listu.
—	Povišanje cen tobačnih izdelkov,
Uradno smo prejeli: Počenši s 1. junijem 1916 so se tobačni izdelki splošno podražili, kar je bilo neizogibno in je naravna posledica povišanja izdelovalnih stroškov in potrebe dvigniti državne dohodke. Cene inozemskih tobakov so poskočile do 100% in one ogrskih tobakov do 50%, poleg tega so se pa tudi podražile vse druge pq§ trebščine, Razen tega so se povišale osebne doklade uradnikom in delavcem, tako da se mora računati s tem, da se bodo zvišali v najbližji bodočnosti po vojni izdelovalni stroški še za 30 do 50 milijonov kron. Da mora država v svrho pokritja velikanskih vojnih stroškov iskati novih virov in obstoječe vire dohodkov, kjer je le mogoče dvigniti, bo vsakomur jasno, Vsled tega se, kar je čisto naravno, tudi kadilcev ni moglo prezreti. Uprava tobačnega monopola si je pa prizadevala, da po možnosti ne obremeni preveč kadilcev. Tako so se podražile male tuzemske, mešane inozemske smodke, cigarilos, portorike, kube in viržinke, ki zavzemajo 90% kon-zuma pri smodkah, le za 1 vinar komad, boljše vrste smodk za 2 do 4 vinarje, najfinejše smodke za 6 vinarjev in konečno razkošnostne smodke za 10 do 40 vinarjev komad. Isto velja za svalčice. Od teh so se ogrske, drama in športne svalčive, ki znašajo 80% vsega svalčičnega konzuma, podražile le za V2 vinarja in najfinejše za 3 in 4 vinarje komad. Navidezno so se v višji meri podražili svalčični tobaki, pri kojih je cena, in sicer pri najcenejših in onih, po katerih je povpraševanje največje, sledeče poskočila za zavitek 25 gramov: pri najfinejšem ogrskem svalčičnem tobaku od 22 na 30 vinarjev, pri dramskem tobaku od 30 na 40 vinarjev, pri srednje finem turškem od 44 na 65 vinarjev in pri finem hercegovskem od 60 na 90 vinarjev. Pri finih svalčičnih tobakih se je dvignila cena pri 100 g za 1 K 80 vin. do 4 K 20 vin. in pri najfinejših vrstah za 6 do 8 K. To podraženje je pa le navidezno, kajti od kadilca samega napravljena svalčica, ki tehta 1 gr, ne stane nič več, kakor izgo-tovljena svalčica, ki se jo kupi v trafiki. — Pri tobakih za pipe se je podražil domači tobak od 8 vinarjev na 9 vinarjev za zavitek 30 gr. — Cene tobaka za nosljanje, po kojem je zanimanje vedno manjše, so ostale neizpremenjene. — To podraženje tobačnih izdelkov ho pa imel za državo šele po povratku normalnih razmer popoln finan-cielni uspeh, ker se sedaj v vojnem času zvišani prejemki iz podraženja tobaka zjednačijo s povišanimi izdelovalnimi stroški in z oddajo tobačnih izdelkov v veliki množini vojaštvu po znižani ceni.
—	Nove cene za cigare, cigarete iti trbak. Odslej bo veljaja cigara : co-ronas 1 K rogalia favonia 34 h, regalia media 26, trabuko 22, britanika 20, ope-ras 16, viržinka 12, kuba 12, portori-ka 9, cigarillos 7, mešane tuje (»kratka«) 7, male, domače 5 h; cigarete; sfinks 14, kedive 10, nil 9, dames 8, egiptovske 8, memfis 7, cesar 5, dame 5, šport 31/*, Donava 3, drama 2%, ogrske P/is h; tobak za cigarete: najfinejši turški 10 K, kir 9 K, puržičan 8 K 30 h, najfinejši hercegovinski 8; fini turški 1 K 35 h, fini hercegovinski 90 h, srednje fini turški 65 h, drama 40 h, ogrski 30 h. Tobak za fajfo: latakia 1 K 50 h; varings 1 K 50 h, cesarska mešanica 1 K 30 h, krul 26, knaster 22, treh kraljev 22, fini ogrski 20, srednje fini ogrski 14, kmečki tobak, fino rezan 12, navadni kmečki 9 h.
—	Smrtna kosa. Nagloma je umrl pri Gradcu polkovnik Jožef Fux. — V Badnu pri Dunaju je umrl rudniški inženir Fric Wehrhass, bivši celjski občinski svetovalec. — Umrl je v celjski okolici posestnik in gostilničar Martin Kostomaij, star 56 let. Zastopal je nemško stvar v teharskem občinskem zastopu. — Umrl je v Celju prostak pešpolka št. 87 Tomaž Dimnik. —
! Umrl je v Beljaku v bolnici praporščak Franc Pirnat, doma od Sv. Gregorija-Ga-špinovo.
—	Iz uredništva zagrebških »Novin« je izstopil dosedanji glavni urednik Peter Ro-gulja.
Padel je na bojišču kraj Dobrdobske planote kand, inž. c. kr. poročnik g. B o g -dan Š a v n i k , sin g. zdravnika dr. Edvarda Šavnika. Junaku bodi lahka zemlja domača, za katero je žrtvoval svoje mlado življenje. Spoštovani rodbini iskreno sožalje!
—	V italijanskem ujetništvu je Anton Jež, bivši načelnik vipavskega Orla. Materi je pisal iz Verone,
Sladkor za vkubavanje sadja bodo dobile na podlagi dopolnilne sladkorne karte le one družine, ki nimajo doma več nego 2 in pol kilograma sladkorja za vsako osebo, ki se preživlja v dru> Zini.
—	Hrvata v belgrajski službi. Stotnik Zeno pl. Soretič je dodeljen naučnemu oddelku pri vojnem guvernementu v Belgra-
st. m
StavENEČ, rdric ?. junija 191«.
Stran S.
du, a poročnik dr. Manko Gagliardi jc imenovan za policijskega prefekta v Kragu-jevcu. Oba sla svojo novo službo že nastopila.
—	Padel je 12. t. m, na tirolskem bojišču čevljarski mojster Ivan Prpar, rojen 1. 1897 v Velikem Lipovcu št. 10 pri Žužemberku. Sovražna granata mu je pretrgala nit življenja. Poleg sorodnikov žaluje za njim cela občina. Junaku blag spomin!
—	»Ilustrirani Glasnik« št. 40 ima sledeče slike: Aeroplan v boju. — Soteska ori Predilu ob koroški meji. — Bolnica »Rdečega križa«. — »Nevada«, največja vojna ladja združenih ameriških držav. — Vojni kurat tolaži umirajočega vojaka na bojišču.— Padli junaki.— Ranjen slikar. — Črnogorski kralj Nikita. —- Odličen Čerkez.
—	Bolgarski kralj Ferdinand v razgovoru z vojakom. — Bengalski jezdeci.
—	Otroka povozila. Neka posestnica iz Most je po Zaloški cesti s svojo vprego tako naglo in neprevidno vozila, da je podrla šestletno dekletce Ivano Milatovič iz Sela in jo povozila. Otrok se nahaja v domači oskrbi.
Rodila tri sinove. Kmetica Franja Er-gotič iz Velike Kopanice na Hrvatskem je rodila 12. t. m. tri sinove, kateri so živi, zdravi m dobro razviti.
Proti muham. Puljsko pristaniško poveljstvo je izdalo 14. aprila dnevno povelje, v katerem nalaga najstrožjo snago in zatiranje muh in mušje zalege. Muhe so nevarne prenašalke različnih kužnih bolezni, zato veljajo navodila mornariške oblasti nasplošno. Predvsem treba gledati, da se spomladi nemudoma zatro zalege, muh, še predno so godne. Svoje zalege ima muha predvsem po gnojiščih in smetiščih, latri-nah in straniščih in po nesnagi ob potih, vogalih, na dvoriščih, vrtovih itd.. Z eno I besedo: vsakovrstna nesnaga je tisto gnezdišče, kjer se plodi ostudni mušji mrčes. Čimbolj pazimo na snago v stanovanju, kuhinjah, straniščih, dvoriščih, na ulicah in vsepovsod, temmanj bo mušje nadloge. Vsi odpadki naj sc sproti zakopavajo ali sicer spravljajo od človeških bivališč daleč proč; ognjišča naj se večkrat oblivajo s kakim razkužilom. Zlasti v klavnicah, preskrbo-valnih skladiščih in bolnišnicah ter krog njih se mora najstrožje gledati na skrajno snago. Muhe, ki so že zletele, naj se love na s klejem namazane palice, trakove ali ploskve.
Harmonike si žele naši fantje topničarji na italijanskem bojišču. Kdor bi jim jo hotel podariti, naj jo pošlje na J- Pečnika, Marinegeschutz-Batte-rie 15 cm, L 40.
Miletinsko mehanično tkalnico v Miletinu pri Hoficah je kupila tvrdka Stransky & Fischer v Pragi in jo bo v povečanem obsegu vodila dalje.
—	Uredništvu doposlane knjige: Dragan Šanda »Lepa Vida«, Tragedija (Brod-Slavonija). — Fzm. Franz Freiherr v, John »Blatter der Erinnerung an den Chef des Generalstabes flzm. Fr. Freiherrn v. John. Graz.« — Hlidka (Redaktor dr. Pavel Vy-chodil v Brne). — Časopis katolickeho du-chovenstva. Red. dr. J. Tumpach v Praze.
—	Uputa u zadružno poslovanje. Sp. Fran-jo Zenko Donadini. Spljet. — Der Welt-krieg 1914/16 und sein Zusammenhang mit der Orientkrise, von Ing. Rud. Wahn. Wien und Leipzig 1916. K. k. Universi-tats - Verlagsbuchhandlung. — Hrvatska Straža. Ured. dr, Ante Alfirevič, Split,
Velika pomorska bilka med Anflleži io Nemci.
Angleži premagani s strašnimi izgubami.
Berlin, 1. junija. (K- u.) Uradno se je poročalo:
Naše bojno brodovje je zadelo 31. maja na znatno premočni glavni del angleškega bojnega brodovja. Razvila se je popoldne in ponoči vrsta težkih bojev, ki so izpadli ugodno za nas. Uničili smo, kolikor je dozdaj znano, bojno ladjo velikanko (dread-nought) Warspite, bojni križarki Queen Mary in Indefatigable, dve oklopni križarki, ki, kakor se je zdelo, sta pripadali vrsti Ahil, eno malo križarko, nove rušilne vodilne ladje Torbulent, Mestor, Alcaster, veliko torpednih rušilk in en podvodni čoln. Celo vrsto velikih angleških bojnih ladij smo težko poškodovali, med drugim je bila zadeta s torpedi velika bojna ladja Marlbo-rough. Na naši strani je potopil sovražnik mali ladji križarko Wiesbaden in ladjo Njegovega Veličanstva Pommern. Usoda ladje Njegovega Veličanstva Frauenlob in nekaterih torpedovk dozdaj še ni znana. Vojna brodovje se je pripeljalo danes v naše pristanišče.
XXX
Angleži so se končno le toliko oso-kolili, da so odposlali na visoko morje svoje velike bojne ladje, železne trdnjave, katere so dozdaj tako skrbno čuvali in zapirali, da so se že celo njihovi zavezniki in prijatelji norčevali iz njih. Odrinili so na Severno morje, morebiti so mislili vdreti skozi Skaeerrak
in Kattegat Rusom na pomoč, a na Severnem morju med Skagerrakom in Hornsriffom, so jih napadle nemške bojne ladje. Razvili so se na morju strašni boji. Izgube Angležev so naravnost strašne tudi za mogočno angleško vojno brodovje. Dreadnought »Wars-pite« spada med najnovejše angleške vojne ladje velikanke, ki je gotovo 21.000 tonska in šteje posadka nad 800 mož. Tudi bojna križarka »Queen Ma-ry« je iz najnovejšega časa, uničena bojna križarka »Indefatigable« je spadala. v I. vrsto angleških zavarovanih križark; dolga je bila 91, široka 13.3 m in je obsegala 3600 ton. Posadka je štela 273 mož; oklop je bil debel na krovu 51 mm. V morje so jo izpustili 1. 1891. Oklopne križarke vrste Achilles, dve so Angleži izgubili, so dolge 146, široke 22 metrov in obsegajo 13.550 ton. Stroji proizvajajo nad 23.000 konjskih sil, oklop je debel 152 mm. Posadka vsake križarke te vrste šteje 704 mož. Križarke te vrste so iz let 1903, 1904 in 1905. Tudi večkrat, s torpedi zadeti angleški dreadnought Marlborough spada med najnovejše angleške bojne ladje velikanke. »Pommern« spada med nemške linijske ladje, ladjo so izpustili v morje leta 1905. »Frauenlob« je bila mala nemška križarka, ki so jo izpustili v morje leta 1900. Posadka je štela 264 mož. Nemške izgube naravnost izginejo v primeri s strašnimi izgubami Angležev v tej prvi veliki bitki na morju v sedanji svetovni vojski.
Primorske novice.
Zahvala nadvojvode Evgena Primorski.
Na namestnikovo čestitko poveljniku jugo-zapadne fronte, nadvojvodi Evgenu, ob priliki podeljenega mu odlikovanja in uspehov na fronti je dospel naslednji odgovor: »Namestnik baron Fries-Skene, Trst. Za čestitke, izrečene, mi v toplo občutnih besedah v svojem lastnem in v imenu primorskega prebivalstva, izrekam, zelo vzrado-ščen, Vaši ekscelenci svojo najtoplejšo zahvalo. Naj bi se z božjo pomočjo posrečilo kmalu našim hrabrim četam, da bi s popolnim porazom sovražnika priborile hudo prizadetim deželam, ki so poverjene izkušeni upravi Vaše ekscelence, blagoslov srečnega miru. — Nadvojvoda Evgen."
Goriška županstva in goriški deželni odbor. Leto dni je že preteklo, odkar se bije od naših junakov na naši zemlji zmagoslaven boj proti Lahom. Leto dni je že preteklo, odkar je zbežal goriški deželni odbor daleč proč iz dežele na Dunaj in ni ga še danes nazaj. Vemo sicer že davno, da je bil slovenski del dežele za goriški deželni odbor neke vrste pastorka, pač pa tega bi ne mogel preje nikdo niti slutiti, da bi utegnil goriški deželni odbor ob času vojne z Italijo, v najhujših trenutkih, pustiti slovenski del dežele brez vse zaslombe na cedilu. Slišali smo besede in obete deželnega glavarja, ki jc deželni glavar za italijanski i n slovenski del dežele, katere je izrekel pred časom, v Ajdovščini, češ, da se vrne deželni odbor kmalu v deželo nazaj, čakali smo, čakali. Lastovke, slavčki in kukavice so se vrnile v deželo nazaj, toda deželnega odbora le ni, njega od nikoder ni. Zato goriška županstva, vaša naloga je sedaj, da spomnite goriško avtonomno oblast, goriški deželni odbor, da je njegov sedež na Goriškem in naj se zato še tekom prelepega meseca maja nemudoma vrne na Goriško. Goriška županstva na plan!
O Trstu In njegovi trgovski bodočnosti je predaval v Gradcu 29. maja t. 1. grof Viktor Attems, dvorni svetnik in ravnatelj pomorske vlade v Trstu. Predavanje je bilo veleštevilno obiskano; dohodki se obrnejo za štajerski aprovi-zacijski fond in za vdove in sirote, padlih štajerskih vojakov.
— Kdo ve kaj? Ivan Tinta, četovodja, kk. Lst. Inf. Baon. . Feldkomp., II. Z., i. i _ . prosi kakršnihkoli pojasnil o družini Petra Tinte in njegovih sosedov iz Gorenjega polja, obč. Anhovo. — Josip Križnič, k, u. k, Stab-Back., Feldpost 603, prosi obvestilo o svoji ženi Mariji Križnič iz Gorenjega polja št, 74 pri Kanalu, ki je bila lani meseca junija zajeta od Italijanov. — Franc Koren F. A. R. Nr. 4, Komp. 21, Marinefeldpostamt Pola, prosi pojasnil o 181etnem Andreju MišiČu, ki je ob začetku italijanske vojne odšel k topničarjem. — Rafael Tinta iz Galjevice na Kanalskem, sedaj: Murzzuschlag, Firma Bleckmann, Portier II., prosi obvestil o Josipu Gabri-jalčič iz Ložic, občina Anhovo pri Kanalu.
Po bolnlSnicoti.
Marsikateri doma povprašuje, kako živimo po bolnišnicah. Bodi tu odgovorjeno s tem, kar sem doživel sam.
26. avgusta lani smo se odpeljali iz Pulja proti Ljubljani. Škoda, da smo se mimo Ljubljane peljali ponoči, tako da nisem mogel nič videti našega največjega slovenskega mesta. Povsodi na našem potu so nas čakale množice jludi, posebno de-
kleta s šopki, ki so nam jih metale v vagone. Pa tudi jabolka. Toda vlak je prehitro vozil in ni vsak dobil teh dobrosrčnih darov. Jaz seveda nisem bil zadnji, dobil se svoj šopek in par dobrih jabolk.
Dospeli smo v Karpate, Začela se je dolgočasna vožnja. Tu ne vidiš druzega nego visoke gore na obeh straneh, ob vznožju pa stojijo stare lesene, napol podrte hiše. Tam pred hišo vidiš kakšnega starega juda z brado, ki si jo smehljaje gladi in češe. — Pripeljali smo se v Galicijo. No, tukaj smo že videli sledove strašne vojne. Tam po polju vidiš vse polno grobov, v katerih počivajo naši junaki. Vsak grob je ovenčan s cvetlicami in ima križ z napisom. Še naprej vidiš poslopje vse zgorelo in porušeno. Ko smo stopili z vlaka, smo morali še nekaj ur peš dalje. No, tukaj smo že videli poslopja, ki so še gorela. Sedaj smo že vedeli, da smo blizu našega cilja. Kar naenkrat nam pride nasproti godba in nam zasvira par koračnic. Hitro smo bili vsi dobre volje, čeprav smo bili trudni, Godba nas je spremila do cilja, potem nas pa zapustila. Kar naenkrat zaslišimo pa že drugo godbo, v kateri so se še posebno dobro razločevale naše težke havbice. Kakor boben v muziki. Tretji dan so me že dodelili k topu. No, prvo noč smo preži-vili še precej v strahu, ker še nismo bili vajeni te nove muzike. Že to prvo noč so prav pridno letele svinčenke iz ruskih pušk krog naših ušes, tako da nisem smel dvigniti glave iz jarka, da bi je prvo noč ne izkupil. Nato zadoni naš boben in kmalu smo imeli več miru.
Drugo jutro mi pravi prijatelj, da se mu je sanjalo, da so jo Rusi ponoči odkurili nazaj. In glej hudirja! Njegove sanje so bile resnične: Rusi so se bili ponoči umaknili. Okolu poldne se pripravimo za odhod. Tre ba je iti za njimi, da ne izgubimo sledi. Naš stotnik potegne sablo, zakliče »marš!« in odšli smo po cesti.
Pridemo v neko vas, kjer nas je čakala velika množica ljudi. Nasproti nam do-nesejo kruha, mleka in vseg,a kar so imeli pri rokah. Slišim, kako se pogovarjajo stari in mladi: »Bože, Bože, Bože, kako velike kanone imajo, Bože, Bože!« Smejati sem se jim moral. Vprašam starčka: »Kje so Rusi?« »Daleko, daleko! mi odgovori. No, drugi dan smo bili že zopet skupaj z njimi. Pa tam nismo imeli sreče. Rusi so bili v preveliki premoči proti nam. Zato smo morali iti nazaj na boljšo postojanko.
Lačni pri vsem tem nismo bili. ker smo si poleg menaže kuhali še krompir. Posebno jaz in Švagel iz Štanjela na Krasu su nisva tega zamudila noben večer. Čez dan so nam ruske granate izkopale krompir, zvečer smo ga šli pa poberat.
Pa tega veselja nisem dolgo vžival. Kmalu zbolim. Zastrupil sem si levo nogo. In moral sem vzeti slovo od svojih prijateljev. Odšel sem v bolnišnico v B. Tam sem bi! mesec dni. Oh, kakšno jokanje in stokanje je bilo noč in dan. Seveda, jaz tudi nisem bil nič boljši. Imel sem tudi jaz velike bolečine. Saj so mi nogo operirali in mi naredili. 16 šivov. Mrzlice sem imel večkrat do 40 stopinj. Imel sem tudi hud revmatizem po celem telesu. Čez mesec dni so nas poslali v bolnišnico v S. Tukaj nismo bili dolgo.
Čast bodi Bogu, to ni dolgo trajalo, tukaj smo bili samo šest dni. Nato so nas zopet znosili na vozove in peljali na postajo. Povpraševali smo, kam nas pošljejo, pa nobeden nam ni vedel povedati. Ko so nas položili v vagone na dobre postelje, smo pa že vedeli, da blizu se ne peljemo, ker je bilo vse dobro preskrbljeno za potovanje. Vprašal sem češkega sanitejca, kam se peljemo. Rekel je, da na ogrsko stran, v kateri kraj pa ne ve. Ob 4. uri popoldne smo odrinili proti Karpatom. Vozili smo se celo noč in cel drugi dan; na večer smo dospeli v Szatmar Nemeti na Ogrskem, Bilo je ravno pred Božičem. Na postaji so nas že čakali ruski ujetniki in nas znosili v barake. Na sv. večer je vsalt dobil kolač, cigaret in cigar in 60 vinarjev. Razen tega vsak pol litra dobrega vinca, ki se nam je posebno prilcgel.
No, tudi od tukaj smo se kmalu poslovili. Odšli smo v Budimpešto in ostali ondi šestnajst dni. Potem pa zopet dalje, in sicer v Klosterneuburg pri Dunaju. Tukaj so nas prav lepo in prijazno sprejeli. Dali so nam cigaret, čokolade, kruha, kave, razglednic in vsega, kar smo si želeli. Tukaj je bilo zelo dobro. Tudi ljudje so bili usmiljenega srca za bolnike. Tukaj sem bil dva meseca. Prav težko sem se ločil od svojih prijateljev, ko sem moral zopet proč. Za menažo sem si moral preskrbeti karto, s katero sem moral hoditi jest. Jedli smo pa v veliki dvorani; bilo nas je približno 600 bolnikov. Pa jaz nisem mogel hoditi tako daleč menažirati. Zato sem prosil zdravnika, da sem šel v bolnišnico in sem tukaj dobil menažo.
Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 K.
Knjiga jc najboljša pomoč za sestavo različnih prošenj in vlog; z njo si lahko vsakdo sam polaga v raznovrstnih potre-
bah, Poleg vsake vloge je prav kratka, pa jasna opazka glede koleka, prilog in pojasnilo za druge okolščinc,
Knjiga je razdeljena v štiri glavne dele: I. Politične in vojaške vloge. — II. Finančne in davčne vloge. — III. Sodne vloge s 6. pododdelki. — IV, Razne druge vloge.
Kar pojasnijo druge knjige v dolgih razpravah, pove ta knjiga na eni strani s raktičnim, naravnost porabnim vzorcem, luži vsem stanovom in potrebam. Kratko povedano: Knjiga služi vsakemu v občevanju z uradi. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju), podpor in preskrbnin. Cena 50 vin.
Knjižica je pisana jasno in vsakemu umljivo; deli se v štiri poglavja: I. Vzdrže-valnine družin vpoklicanih v vojno službovanje (preživnine, prispevki k preživljanju). — II. Preskrbnine vojakov invalidov in njih družin. — III. Preskrbnine družin padlih in umrlih ali pogrešanih vojakov. — IV, Vzorci za prošnje.
Vsakdo, ki se čuti prikrajšanega; v podporah, najde v zadnjem oddelku različne vzorce za prošnje, katere mu je vložiti, da dobi to, kar mu je po postavi zajamčeno. Dobi se v Katoliški Bukvatni v Ljubljani.
Zarola proti egipčanskemu sultanu.
Kairo. (Kor. ur.) Reuter: Sliamsel-din in IIellbawi sta spoznana krivim zarote umora egipčanskega sultana in sta bila obsojena na smrt.
LjuDljanske novice.
lj Ljubljana in zavzetje Arsiera in Asiaga. Ljubljana je vsa v zastavah. V sredo zvečer je vojaška godba svirala po Ljubljani. Spremljale so jo množice vojaškega in civilnega prebivalstva. Na Slovenskem trgu, kjer se je pred cesarjevim spomenikom zbral tukajšnji častniški zbor s polkovnikom pl. Kieinschrodtem na čelu, je bila velika manifestacija. »Gospodarska Za 'eza« je svoje poslopje slovesno razsvetlila,
li Naše šole za »Rdeči križ«. Z dovoljenjem c. kr. policijskega ravnateljstva z dne 30./V. 1916, št. 6/3/Pr., priredi zasebna slovenska dekliška osemrazredna ljudska šola v Lichtenturnovem zavetišču v ponedeljek, dne 5. junija t. 1. zvečer ob pol 7. uri šolsko slavnost, katere dohodek se izroči Deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa« v Ljubljani. Slavnost se vrši na dvorišču Lichtenturnovega zavoda.
lj Pregledovanje črnovojnikov 1897-t 1866 za mesto Ljubljano sc prične v ponedeljek dne 5. junija in traja do sobote dne
10	junija. Razvrstitev letnikov na posamezne dni je razvidna iz razglasa mestnega magistrata. Duhovniki in bogoslovci pridejo vsak dan skupno, in sicer ob 7. uri zjutraj k pregledovanju.
Ij Poročena sta bila 1. juniia v mestni, župni cerkvi sv. Jakoba Rudolf vitez pl. Schildenfcld z gospico Pavlo Ramovš. Mlademu paru naše častitke in obilo sreče.
lj Popis vreč. C. kr. trgovski) ministrstvo je odredilo zopetni popis vreč in sicer jih ie naznaniti po stanju z dne 31. maja. Za sprejemanje naznanil je pooblaščena avstroogrska centrala za bombaž. Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magh strata.
lj Ustreljen po prekem sodu. Uradni list naznanja: Jožef 1 g 1 i č , delavec v Ljubljani, Krakovski nasip 10, je bil vsled zločina motenja javnega miru po § 65. o. drž. zak. po prekem sodu ustreljen.
Ij Umrli so v Ljubljani: Marija Urban-čič, bcgunka-hiralka, 74 let. — Franc Jereb, bivši trgovski sluga, 46 let. — Valentin Brandsteter, dninar-hiralec, 77 let. — Josip Farek, črnovojniški pešec. — Josip Maksa, črnovojniški pešec. — Rudolf Božič, sin železniškega zavirača, 14 mesecev.
—	Marija Žabkar, občinska uboga, 61 let.
—	Marija Žirek, hči železniškega delavca,
11	mesecev. — Fran Žibert, delavec, 60 let. — Julij Brecel, kadetni aspirant. — Nikolaj Jerman, bivši užitninski paznik-hiralec, 70 let. — Marija Erker, posestni-kova hči, 22 let. — Marija Jeran, premo-garjeva žena, 50 let.
lj Izgubila je Kobald Ivanka, Ambrožev trg 6, torbico z denarnico na poti s Streliške ulice do Prul. Pošten najditelj je naprošen, naj izgubljeno vrne.
Trdovratno se vzdržuje govorica, da
je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani«

Vsem, ki so naši sedaj v Bogu pokojni mamici, gospe
Heleni Hanptmann
storili kaj dobrega, ji delili v dolgi bolezni dušno utehe in telesnih olajšav. jo spremili na zadnji poti in nam dokazali sočutje ob njeni izgubi, izrekamo udano in najiskre-nejo zahvalo. V Ljubljani, dne 2. junija 1916.
Obitelj Hauptmann.
1324
r i r i i__i i_11 j €—s i—j —j
Harocajfe ..Slovenca."
CHCZ3»—"—i'—»i-lf—if—i
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstrijskega Rdečega križa t srečko ogrskega Rdečega križa 1 srečko budlmpeštanske baziliko 1 dobltni list 3" „ zemlj. srečk iz 1.1880 1 dobltnl list 4% ogr.hlp. srečk Iz 1.1884
2569
Mesečni obrok za vseh pet srečk oztr. dobltnlh listov samo 5 kron
Klanjajoč se božji previdnosti sporočave vsemsorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina sestra, oziroma mati in stara mati, gospa
roj.
učiteljeva vdova
danes 29. maja po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti vdano umrla.
Pogreb se vrši 31. maja ob 10. uri dopoldne na župno pokopališče na Gočah.
Blaga pokojnica se priporoča v molitev!
Goee, dne 29. maja 1916.
Marija in Regina,
sestri.
—12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron —
tlnhi^n igralno pravleo do dobitkov aonne ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonj 1
1'ojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Vina
belena in rdečega, Rakcr tudi več hekto
ima v zalogi IVAN OGRIN, Laverca pri Ljubljani.	1155
Proda se do-bro ohranjeno
s stranskim sedežem, prostim tekom in dvojno prestavo 6—7 konjskih sil. Ogleda se pri tvrdki Vojnovič & Ljubljana, Dunajska c. 22. 1300
Krepak
se sprejme takoj v kavarni »Austria«.
Bolgarske bluze s
kakor tudi največja izbera drugih bluz, ročno vezenje. Damska konfekcija zadnje novosti. Najfinejše in najmodernejše moške, deške
in otroške obleke. Vse, kakor vedno po znano čudovito nizkih cenah, v
..ljubljanskem skladišču oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana,
Mestni trg 5— 6.
Ali ste že ponovili naročnino?
3t>an Gričar
ulica 3
%aioc^a
izgofopljenil] obh\
^ tjoopoSe in de&he>.
iSIIl mCa
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar leve vrečice
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar. lekarna, Vrhnika; J. Koschir (.,Pri Orlu),
rt____:u	A1:
Kamnik.
43
išče službe, mogoče pri kaki starejši osebi, ali tudi kot prodajalka na deželo, oziroma majhno prodajalno v mestu. — Položi tudi kavcijo. Naslov pove uprava lista pod štev. 1305.
Gostilno v najem
♦	odda Marija Oman v Vevčah
♦	pri Ljubljani. Gostilna obstoji iz T treh gostilniških sob, kegljišča, ^ kuhinje, jedilne shrambe in kleti. ^ Tudi ledenica je na razpolago. + — Za oddati je takoj radi od-
♦	sotnosti moža, ki se nahaja v ♦
♦
vojski.

Štev. 1307.
RISISECjiSISB
:
:
Mestna občina Kranj proda v svojem gozdu na Šmarjetni gori nad kolodvorom postaje Kranj približno
400 m3 smrekovega lesa.
Kupni pogoji so na vpogled v občinski pisarni od 5. junija 1916 naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
Rok za ponudbo poteče dne 13. junija 1916 opoludne.
Mestno županstvo v Kranju,
dne 30. maja 1916.
131P
Župan: F. Polak s. r.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarova^o^icem
Stanje^ garancijskih fondov koncem le'ta 1911.' ! ! ... . . . • • • • • • « ^'^.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . n m.iii 00
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjlIO zaparopanje, lastno korist obrne do gori imenovane podružnice - Prospekti zastonj in
poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12
naj se v
I	<
A. Mlldncr-jcva nasl. f priporoča bogato zalogo dun. '
modelov nakinčanih in prazniti
P. BARBORIC
Ljubljana, Mestni trg 7.

slamnikov
cvetic, peres, i. t. d.
V žalnih klobukih vedno ve-■	lika izbira.
IMT Najnižje cene. - Popravila hitro In ceno.
se nadomesti s me-lasnimi krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35—K za 100 kg.
JI. S C.&fia6ern&
Specijalna trgovina pletenin, trittofaž in perila
' £ju6ljana ■
cfflesfni trg 10.
Udil^a
izbira
nogauie
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
^deovorni urednik: Jože! Gnstlnfcar. državni poslanec.
17641722