fred spremembami v jugoslovanski vladi ? poro¿¡ia) prihajajoča z Dunaja, zavejo, da se pripravljajo važne spre ,tlGTibe v jugoslovanski vadi ter da bo Jovtič najbrž primoran podati os-ttVto. Te napovedi, se oslanjajo na Wv°> da Jevtičeva kandidatna lista Pri zadnjih volitvah ni dobila takšne kakor Vzrok je bilo pričakovati. — je treba morda iskati v nasle-Jem: Izgledalo je sprva, da hoče v"i pritegniti k sodelovanju tudi ^itelie 'bivše opozicije, katerim je ^ °1 po marseilleskem atentatu spet Popolno osebno svobodo, in znano ' ^a eo se v Beogradu vršili tudi govori v tem smislu z dr. Koroš- z dr. Spahcm in nekaterimi dru- gmu. T i • pogajanja niso inogla do je t' Prftktičnega sodelovanja, ker e»a v narodni skupščini ogrom- st Jugoslovanska nacionalna jj .. , a> ki novih smernic Jevtičeve ^ ^ e ni odobravala. Jasno je bilo, vl&da, v kateri bi bili tudi zaupniki - (ielo opozicije, ne mogla so* s takšnim parlamentom. £°dki so se tedaj logično razvijail Je ter »o še bolj opravičevali zgo-' navedena ugibanja o Jevtičevih ^enih: na njegovo pobudo je kra- lleV8k0 MARŠAL PIL S UD S KI UMRL V nedeljo je podlegel raku - Pokojni je bil eden izmed prvih borcev za neodvisnost Poljske ter je imel do zadnjega velik vpliv na notranjo in zunanjo politiko ljudovlade 'Odi namestništvo razpustilo na-no skupščino ter razpisalo nove lolitve, dasi je imel poteči mandat te 4lljih poslancev v jeseni. Jevtiču se je torej mudilo. Znaki rna^ali' da noče izKubljati časa, Roje ^ da Pre^ ustvar'ti po pr¡(j' ^ k* omogočili sodelovanje v '¡tif ^avne skupnosti tudi onim po- ¡ ni'n borcem in voditeljem, ki jih v Sl0ianuarska politika potisnil« ^adje. vti« je imel človek tudi, ko je " Ml» „ vi v, . Polna slavospevov Jevtiče- si(U ter so razpustitev narodne rpo t tolmačila kot smrtni uda- dob *ac*nia *eta delala v Jugoslaviji v0j.. 111 slabo vreme po svoji mili 'ok ^ ie imela vso oblast v svojih "h. Slovanski nacionalni stranki, 80 se priprave za volitve in It; j'V.tlé ie íbstal'nositelj vladne liste, 8peli le 1)11 že v naprej zagotovljen u-i* i' Treba je bilo izbrati kandidate ni imel lahkega posla: t Jevtič ■ ,lliki Huc|.. 80 poročali, da se mu je po-»jiu',0 Preko 5 000 kandidatev in med b¡Vje le bilo prav mnogo pristašev Jugoslovanske nacionalne stran ke, Ni V°<1, stranke, kateri je opozicija mrtvaške koračnice po- , j, razpustitve narodne skupščine ^ majhen del JNS se ni hotel *tvrw 1 z Jevtiem ter je pod m Mak, njeg0vl °brnili hrbet: dr. Korošec in Ut*v( dr Prista5i 60 se vzdržalii vo ' Spah° Pa je šel krepit vrete ov® opozicije... G. Jevtič se je bil ustavil nekako sredi poti. Zato tudi volitve niso mogle prinesti onega pričakovanega in napovedovanega notranjega prekva-šenja. Po dunajskih vesteh je Jevtide va omahljivost anajala njegov položaj, ki se je zdel pred tedni še prav trden. In v političnih krogih že ugibajo, kdo bo njegov naslednik: naj brž sedanji finančni minister dr. Sto jadinovič. Da je pričakovati v Jugoslaviji važ nih dogodkov, to moremo sklepati tu di iz dejstva, da je g. Jevtič sporočil v Rim, da ne more priti 18. maja v Benetke na sestanek s Suvichem, ker zahtevajo notranje-politične zadeve njegovo prisotnost v Beogradu, Mussolini o sporu z Abesinijo Ker jo Pilsudski že iz svoje rane ski do svoje smrti odločilno vplival na notranjo in zunanjo politiko poljske republike. Bil pa je svojevrsten diktator, saj je imel proti sebi reakcionarno poljsko žlahto in burokraei-jo ter ekstremistične militnriste, ki so zahtevali, naj sablja vlada narodu. Pilsudski je bil pri veliki večini pol jskega naroda nad vse priljubljen: ljudstvo ga je častilo kot narodnega junaka, kot obnovitelja neodvisne države. Morda pa je imer star! maršal eno napako oziroma slabost: ni znal pozabiti. Ruse je zamrzil že v rani mladosti in mržnjo do njih j6 gojil do zadnjega. Nemcev ni imel rad, ker je dobro vedel, koliko so morali pretrpeti Poljaki pod njihovim gospod-stvom, vendar pa se ni obotavljal zdru žuli se z Nemci v skupni fronti proti Rusom, Tudi s Češkoslovaško ni bila nova Poljska v preveč prijateljskih stikih, dasi je imel Pilsudski dovolj vpliva in moči, da bi bil lahko razčistil vsa sporna vprašanja s sosedno slovansko republiko in dasi na češko slovaški strani ni primanjkovalo dobre volje. O Pilsutlskem bo zgodovina morda povedala, da je bil preveč Poljak in premalo Slovan. Zanikati pa mu ne bo mogla, da je bil odličen poljski sin, ki. je goreče in nesebično ljubil svoj narod ter njemu posvetil vse svo je življenje. mladosti najbolj sovražil Rusijo, je v Avstriji organiziral poljsko legijo ter se z njo boril proti carski vojski. Legija se je v bojih odlikovala in Pilsudski je postal brigadni general. Z Dunaja so mu ponujali razne avstrijska odlikovanja, pa jih ni hotel sprejeti. Po brest-litovski pogodbi, ko je boj proti Rusom prenehal, je Pilsud ski razorožil svojo legijo ter je odpovedal nadaljnjo pokorščino avstrijske mu generalnemu štabu. Avstrijci so ga radi tega internirali v nemški trdnjavi ¡Magdeburg, kjer je ostal do konca vojne. Ko se je vrnil v Varšavo, ga je narod proglasil za prvega borca za osvoboditev Poljske. Postal je prvi polj ski maršal in je kot tak organiziral vojsko osvobojene Poljske. Sodeloval je pri organizaciji mlade države, najvišjih časti pa ni hotel nikoli sprejeti. Ker so boji mod strankami postajali vedno hujši ter so po njegovem mnenju ogražali nadaljnji obstoj države, je Pilsudski izvršil leta 1926 državni udar ter zgrabil s krepko roko za vajeti državnega voza. Svet ga je proglasil za diktatorja. In res je Pilsud- V italijanskem senatu je Mussolini spregovoril o ital-ijansko-abesinskem sporu. Oglasil se je k besedi pred vsem za to, da pojasni stališče rimske vlade napram raznim vestem, ki napovedujejo, da bosta Francija in Anglija intervenirali v sporu z namenom da bi se na miren način poravnal. Mussolini je dejal: "O kakšni inter venciji nam ni nič znanega. Beseda intervencija je našim ušesom zelo ne prijetna. Nihče si ne more lastiti pra vice, ki bi je mi nikdar ne priznali, da se vmešava v naše varnostne priprave v Afriki. Razen Italije, ne more biti nihče sodnik v tej zadevi". Hujše ibesede jé povedal senatorjem državni podtajnik za kolonije. Dejal je, da se Abesinija pripravlja na boj proti Italiji, a da je italijanska vlada pripravljena v celoti izvršiti svojo dolžnost, Zatrjeval je o Abesiniji, cla je dežela anarhije in nereda ter da je Italija primorana ščititi napram takšni sosedi svoje kolonijalne interese. Mussolinijeve izjave, protivne sle- hernemu posredovanju za mirno poravnavo spora, so izzvale neprijeten .vtis v Londonu. Angleška vlada je po zvala k sebi svojega rimskega poslanika, da ji poroča, kako in kaj namerava Mussolini. Angleži so v precejšnjih skrbeh, ker domnevajo, da bi utegnilo priti v Evropi do zapletljajev, če bi se Ita lija preveč zaposlila v Afriki. Nemci bi morda podlegli skušnjavi, da izrabijo priliko ter se polaste Avsft-ije. — Angleški tisk odkrito namigava na to možnost. Sedaj se bo razrešitev odnošajev med Abesinijo in Italijo najbrž spet nekoliko zavlekla. Obe državi sta ime novali svoje zastopnike v italijansko-etiopsko komisijo, ki naj bi spor poravnala. Ker pa imajo Italijani namen poskusiti svojo vojno srečo v Afriki, kar sami neprikrito izjavljajo, je jasno, da ima ta komisija en sam namen: zavlačevati izibruh sovražnosti, dokler ne preneha doba nalivov v Abesiniji. pametim naredba Kakor delajo druge države, tako je tudi Argentinija sedaj primorana držati se v svoji trgovinski politiki načela reciprocitete, ki veleva: kupim od tebe, če tudi ti kupiš od mene. In tukajšnji listi kaj radi pokažejo s prs torn na one države, glede katerih argentinske statistike izkazujejo, da so Argentiniji več prodale nego od nje kupile. Dogaja pa se čestokrat, da se statistike nekaterih dežel nc- skladajo s statistikami argentinske republiko kar se tiče uvoza in izvoza. Pred par meseci na pr. so tukajšnji češkoslovaški listi reagirali na argentinske vesti, da je češkoslovaška republika izkazovala v preteklem letu, v svoji trgovinski bilanci z Argentinijo, znaten saldo v svojo korist. Češkoslovaški tisk je dokazoval, da argentinske statistike niso točne, ker je v njih blago, ki ga Češkoslovaška dobavlja preko italijanskih in nemških pristanišč, vpisano kot da je bilo prodano Italijanom oziroma Nemcem, kar seveda ni res. Da ne bo v bodoče nesporazumi j en j, je češkoslovaška vlada odredila, da mora odslej vsako pošiljatev, prihajajočo iz Argentinije, spremljati spričevalo o provenijenci, overovljeno od češkoslovaškega poslaništva v Buenos Airesu. Tako bo lahko bolje zčiti-la svoje trgovinske interese. Mnogo blaga, ki ga Jugoslavija prejema iz Argentinije preko italijanskih pristanišč, .vpisuje argentinska statistika kot Italiji prodano blago. Lani je tukajšnje jugoslovansko posia- . ništvo opozorilo liste na velike r;i/li-ke med argentinskimi in našimi urad nimi izkazi. Odločnejši koraki za zaščito jugoslovanskih trgovinskih interesov pa se doslej niso storili. Ali bi ne kazalo posnemati zgled češkoslovaške republike? Lavalov poset v Varšavi in Moskvi Francoski zunanji minister I.aval je obiskal pretekle idni Varšavo in Moskvo. V Varšavi ga niso sprejeli s posebnim navdušenjem in nekateri poročevalci zagotavljajo celo, da je policija preprečila, da bi ljudstvo šlo sprejemat francoskega zastopnika na kolodvor. Poljska z.unanja politika je ubrala že pred meseci svoja pota, ki se ne skladajo s francoskimi željami in potrebami, ter namerava vztrajati pri svoji politiki. Takšen je vtis prvega Lavalovega obiska v glavnem mestu Poljske. Čisto drugačen pa je bil sprejem, ki so ga priredili Lavalu v Moskvi. Stara jeza sovjetskih voditeljev na kapitalistično Francijo, ki je bila huda sovražnica Sovjetske unije, je popol I Nov napredek,v oboroževanju; motor na vozila angleške vojske so opremljena z oddajnimi in prejemnimi radio I aparati. noma pozabljena. Listi poročajo, da še nobenega diplomata niso v Moskvi sprejeli s takšnim navdušenjem, kakor baš Lavala. Litvinov in drugi čla ni vlade so 'ga pričakovali na kolodvoru, okrašenem s francoskimi in rus kiini zastavami, velika množica je po zdravijala francoskega gosta, ko se je -peljal skozi mesto. Takoj so se pričele konference in I-avala je sprejel tudi Stalin. O čem so še državniki razgovarjali, to vedo zidovi: Uradna poročila zagotavljajo, da je na konferencah prišla do jasnega izraza vroča želja Francozov in Rusov, da store vse, kar bi mogla 0-krepiti mir v Evropi ter onemogočiti vojne. Litvinov je priredil Lavala na čast banket in svečan sprejem in tudi so-v vjetski novinarji so počastili svoje francoske stanovske torariše s posebnim banketom. j. O razgovoru, ki ga je imel Laval s 1 Stalinom preteklo sredo, je bil objavljen poseben komunike, v katerem je posebno važno zatrdilo, da Stalin popolnemu odobrava francosko narodno obrambno politiko, katere namen je služiti miru. Izjava je važna, ker so komunisti v Franciji že več časa vodili gonjo proti vojski ter so skušali izpodkopati vojaško disciplino z aktivno komunistično propagando med vojaštvom. Laval si je ogledal razne moskovske zankiiavosti, med njimi tudi moderno pddzemeljsko železnico, o kateri pravijo, da je najlepša rta svetuj nakar se je odpeljal proti zapadu Omenimo naj še, da je tudi češkoslovaška republika sklenila posebno pogodbo z Rusijo; državi se obvezujeta pomagati druga drugi, če bi bila katera izmed njih napadena v Evropi. Posredovanje v chacovskem sporu V Buenos Airesu so se začela podajanja za poravnavo spora med Bolivijo in Paraguayeni. Kot posredovalci sodelujejo poleg argentinskega zunanjega, Brazilija še poslaniki Chileja. P« ruja, Brazilije,1 Uruguaya in Združenih držav. SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: Dr. V. KJUDER Jambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Cmcmííh 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. _ BUENOS AIRES 18. MAJA 1935 Štev. 82 NAROČNINA: Za Ju£. Amsriko in u celo leto $ arg. S.—, za pol l«ta 2.50. - Z» drug« dež »I» 2.50 USA-Dolarj*v. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrt, LIST IZHAJA OB SOBOTAH Stran 2 novi list ARGENTINSKE VESTI S Otvoritev novega parlamentar nega zasedan ja V sredo popoldne se je z običajnim ceremonijalom otvorilo 72. redno zasedanje kongresa. Predsednik republike gen. Justo je zbranim senatorjem in poslancem prečital spomenico, v kateri je podal sliko v preteki era letu izvršenega dela ter smernice in načrte za bodočnost. Uvodoma je predsednik povedal, da jo bilo ustavodajno delo v pretekli parlamentarni dobi izredno plodovi to: rešili so se izredno važna vprašanja, Med najvažnejše zakone, ki so bili odobreni; spadajo: unifikacija .no tranjih davkov, temeljita preureditev finančnega sistema, konverzija notranjih dolgov in Ilipotekarrnh obveznic, zakona o petroleju in žitu ter več drugih. O gospodarskem položaju je predsednik zatrdil, da se je država uspeš no borila proti gospodarski krizi, najtežji izmed vseh, kar jih je doslej prestala. Niso še minule vse nevarno «ti, vendar pa sme Argentinija zaupati v svoj finančni in gospodarski ustroj, ki ji bo p ora ogel popolnoma obvladati krizo brez zlih posledic za bodočnost. Predsednikova poslanica se v na-daljnem bavi z vprašanjem organizacije političnih strank ter napovedu je načrt za zakon, ki bo vsako stranko prisilil, da si postavi točen in jasno začrtan program. Namen napovedanega zakona bi bil preprečiti, da so volilci lovijo z visokodoreečimi frazami ali pa da slepo sledijo le osebam ne pa idealom in programom. Predsednik republike je nato izpričal svojo vero v demokracijo, rekoč: Ljudstvo rabi voditelje in demokracija mu jih lahko da,-jih lahko vzgoji in jih vodi, ker jim zagotavlja svobo- I do, pod katere vplivom se razvijajo najboljše človeške kakovosti in sposobnosti. Če nam demokracija ne da takšnih voditeljev, zapade narod v demagogijo. Narod pa se v ■ takšem slučaju kmalu zave nevarnosti ter si poišče vodjo med močnimi —- in to pomeni diktaturo, ki ljudstvu vzame voljo, zmanjša osebno vrednost posameznikov ter ubije iniciativo, ki je hčerka svobode. Narodi padajo iz e-nega ekstreiha v drugi, če nimajo primerne obrabne organizacije in zmožnih voditeljev. O notranjem položaju ugotovlja spomenica, da je v pretekli poslovni dobi v vsej deželi vladal popolen red.V zunanji politiki vzdržuje Argentinija prijateljske stike z drugimi državami — kakor doslej. O finančnem položaju je predsednik dejal, da je povsem zadovoljiv. DoCim je finančni minister predvideval, da se bo poslovno leto 1934 zaključilo s približno 20 milijoni primanjkljaja, znaša primanjkljaj v res nisi komaj 1 milijon pesov; dohodkov je bilo 903,3, izdatkov pa 904,3 mi lijone. Vlada v spomenici obžaluje, da je bila primorana uvesti nove davke, vendar pa zagotavlja, da je bilo to potrebno, ako se je hotela država izogniti finančnemu polomu. Tudi na šolskem polju zaznamuje preteklo poslovno leto lep napredek. Ustanovljenih je bilo mnogo novih šol:263 v provincah, 73 v teritorijih in 31 v glavnem mestu. Končno je predsednik republike obrazložil, kaj je vlada storila za poljedelce. Izjavil je, da so poljedelci pre jeli potom žitnega odbora 370 milijonov pesov več za svoj pridelek, nego bi bili sicer izkupili. Žitni odbor nakupuje, kakor znano, žito, koruzo in lan po osnovnih cenah ter prodaja pridelke na svetovni trg po vsakrat-ni tržni ceni. Primanjkljaj se krije iz dobička, ki ga ima vlada 'od trgovanja z devizami. NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA BRZOJAVNO, Z A V I O N O M, Z NAVADNO POŠTO NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM: POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGRERU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOSTI TOČNOST! USLUŽNOSTI ZAUPANJE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob Isobotah do 12.30. Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 322'/ BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 617 BERISSO F. C. S. KROJACNICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Melinc Baunes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T. 59 Paternal 1262 Kmalu se bo razpisal natečaj za gradnjo velikega omrežja elevatorjev žitnic, v katere bo mogoče spraviti 10 milijonov ton žita, kar bo zadostovalo za potrebe izvoza. Priprave za sprejem dr. Vargasa Predsednik braziljske republike bo prispel v Buenos Aires 22. t. m.; pripeljala ga bo braziljska vojna ladja. Tu je že vse pripravljeno za čim lepši sprejem. Vlada je odredila, da bo 22. t. m. praznik, ker hoče omogočiti čim večjemu številu občinstva, da se udeleži sprejema v pristanišču. S predsednikom dr. Getuiijem Var-gasom pride v Buenos Aires prav ve liko spremstvo: 19 visokih državnih funkcionarjev z ženami, 475 častnikov in gojencev vojne akademije, 250 čast nikov in gojencev mornariške šole, 57 letalcev in posadke vojnih ladij; vkupno okrog 2.500 oseb. Poleg tega bo posetilo ob tej priliki Buenas Aires kakšnih 2.000 braziljskih turistov. UI. Corrientes postane avenida Dne 23. t. m. se bo otvorila na novo preurejena in razširjena ulica Corrientes, ki bo dobila ime avenide. Popoldne bo na tej avenidi velik ljudski ples, za kterega bo svirala cela vrsta znanih buenosaireških orkestrov. Služkinja dobi delo pri dobri družini. Naslov: Piedras 1566, U. T. 23-6111, Buenos Aires. Z našega poslaništva Kr. jugoslovansko poslaništvo (Char cas 1705, Buenos Aires) želi izvedeti naslov izseljenca Marka Bolteka, doma iz Vinice, kateri se je zadnji krat javil iz kraja General Madariaga FCS, Lepo število novih naročnikov se je prijavilo v zadnjih tednih. Prijateljem, ki širijo Novi list, se iskreno zahvaljujemo za njihovo naklonjenost ter se jim tudi za v doboče toplo priporočamo. Ne bo Vam žal ako se udeležite velike prireditve "Tabora", ki bo na argentinski državni praznik zvečer v znani dvorani ulica Alsina 2832 (dve kvadri od Plaza Once). Ponovi se nad vse živahna in zabavna igra "Cigani", ki je že pri premieri vsem izredno ugajala. Mnogi, ki so igro že videli, pravijo, da jo pojdejo spet gledat ter delajo že veliko pro pagando za ponovitev. Bojakinjc, ki so bile 5. t. m. zadržane zaradi službe., imajo sedaj priliko, da se od srca nasmejejo "Ciganom" ter da prežive lep večer v domači družbi. Na svidenje 25. maja zvečer! Naročnino za "Novi list" poravnate lahko tudi pri Bco. Germánico, av. L. N. Além 150, Buenos Aires. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov DentUta Tralles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 Lft Paternal 172« DARUJEM Ustanovitev slovenskega društva v Villi Devoto Lepo število rojakov iz Ville Devoto ter zastopnikov drugih, že obstoječih slovenskih društev v Buenos Ai-resu, se je zbralo preteklo nedeljo v hiši rojaka Ivana Furlana, v ul. Calderón 3371, kamor je pripravljalni odbor Gospodarskega in podpornega društva sklical ustanovni občni zbor prve organizacije naših devotovskih priseljencev. Občni zbor je otvoril Metod Kralj, ki je v lepem govoru obrazložil cilje in namene novega društva, ki hoče biti ne samo kulturno središče tamoš-nje naselbine slovenskih priseljencev, marveč jim hoče biti tudi gospodarska opora in zaslomba v potrebi in stiki. Vse tamošnje naseljence družijo skupni interesi in najlaže bodo te interese ščitili, ako si bodo vzajemno pomagali v skupnem in močnem druš tvu. Gospodarsko in podporno društvo v Villa Devoto pa hoče tudi pomagati slovenski šoli, ker se prav dobro zaveda, da čaka vse naše organizacije smrt, če ne bomo skrbeli za izseljenski naraščaj. Govornikova izvajanja so žela odobravanje vseh prisotnih. Prečitala so se nato pravila novega društva, ki so bila soglasno odobrena. Po blagajniškem poročilu pripravljalnega odbora, se je vršilo vpisovanje članov; k onim, ki so bili že člani pevskega zbora, iz katerega je potem izšla pobuda za ustanovitev društva, slonečega na gospodarski podlagi, so pristopili na občnem zboru še drugi; preden so se pričele volitve, je novo društvo štelo že 56 članov. V odbor so bili izvoljeni naslednji rojaki: Predsednik Aloizij Podgornik; podpredsednik Joško Ukmar, tajnik Ivan Bajt, podtajnik Viktor Zlobec, blagajnik Franc Mihelj, podblagajnik Avgust Štolfa, knjižnjičar Julij Colja, gospodar Franc Levpušček. Revizorski odbor: Anton Colja, Anton Lokar in Anton Lozej. Razsodišče: Franc Žorž, Jakob Lisjak, Andrej Berlot in Vinko Vodopi-vec. Načelnik pevskega odseka: Franc Vodopivec; načelnik dramskega odseka: Angel Brišček. Pri slučajnostih so se oglasili k besedi zastopniki "Tabora", "Prosvete" in "Ljudskega odra", ki so želeli novemu društvu mnogo uspehov pri njegovem delu za koristi slovenskih izseljencev. Razvila se je tudi debata o nekaterih vprašanjih, kakor o vprašanju graditve društvenega doma, o šoli itd., nakar je predsednik zaključil lepo uspeli ustanovni zbor. Otvoritev šole v Villi Devoto šolski odsek Izseljenskega društva "Tabor naznanja slovenskim staršem iz Villa Devoto, da se v nedeljo, dne 26. maja t. 1., «tvori tretje šolsko leto tečajev za paučevanje materinščine v omenjenem mestnem okraja O-tvoritev se bo izvršila ob 3. popoldne v hiši rojaka Cvetka Kebra, ulica Tl-nogasta 5180, kjer bo letos šolska soba. Na otvoritev so vabljeni vpisani šolarji in njihovi starši. Šolski odsek "Tabora" ROJAKI!! pri 2ivcu v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefri prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC paternal Osorio 5085 KROJACNICA IN TRGOVINA GORICA povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotoaraf ij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naé atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikil jugoslovanski fotografski zavod "sava" Sava Jovanovič — San Martin 608, Buenos Aires Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 * Buenos Aire» PRAVILA GOSPODARSKEGA POD PORNEGA DRUŠTVA V BUENOS AIRESU Ime in sedež društva člen i. Društvo se imenuje: "GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV" in ima svoj sedež v Buenos Airesu, začasno v- n!. Navarro 5201. Namen društva Člen 2. Namen društva je organizirati vse Slovence v Buenos Airesu in okolici v svrho medsebojne pomoti, širjenja kulture in podpiranja slove« ske šole. b) Poučevati v društvu petje, glasbo in dramatiko. c) Prirejati prireditve, preda\anja in domače zabave v prid druitva. d) Biti v prijaznih stikih z že ob stoječimi slov. društvi v Argentini. c) Delovati v obsegu zakonov republike. f) Pomagati članstvu v slučaju bolezni, po možnostih društva, v slučaju smrti pa z vsoto 50 $. g) Gledati na to, da se pride čim prej do lastnega skupnega doma. h) V slučaju smrti člana preide de lež na družino člana, ali se pa Splača, če tako želi družina umrlega. Značaj društva, i Člen 3. Društvo je strogo nepolitičnega značaja ter je v njem prepovedana vsaka politična agitacija 7.9 ali proti kakršnikoli politični stranki. Kr šitelj tretjega člena se kaznuje z izključitvijo. Vodstvo. člen 4. Društvo vodi odbor, izvoljen na občnem zboru za dobo enega leta. Člen 5. Odbor sestoji iz: a) predsed nika, b) podpredsednika, c) tajnika, d) podtajnika, e) blagajnika, f) pod-blagajnika, g) knjižničarja, h) gospo darja, i) načelnikov sekcij, k) revizir skega odbora in razsodišča. Dolžnosti odbora. Člen 6. Odbor mora skrbeti za razvoj in napredek društva, za njegovo premoženje. Člen 7. PREDSEDNIK: Predsednik društva ima dolžnost: a) sk'Icovati in predsedovati seje. Glasuje lahko samo v slučaju enakosti glasov. t>) aobriti sklepe večine. c) Podpisovati zapisnike, računsH knjige, račune in pogodbe. Zastopa*' v vsi h slučajih društvo. d) Reševati v slučaju važne zade?? društva, za kar pa je dolžan obvestil1 odbor na prvi seji. Član 8. PODPREDSEDNIK: P<>* predsednik ima dolžnost zasto) predsednika v njegovi odsotnosti. b) v slučaju predsednikovega odsl<> pa nadomestujo njega do prvega čnega zbora. c) V slučaju odsotnosti obeh o4W izvoli iz svoje srede enega člana, 15 nadomestuje predsednika-podpre nika. Člen 9. TAJNIK — PODTAJNIK: ' Dolžnosti tajnika so: b) Držati v redu vse spise in a) Upravljati društvene knjiK3. držati od vsakega spisa é,-, dupliW c) Podpisati spise skupno s preii' sednikom, vedno ko je to potrebno f pritisniti društveno štampiljo na f društvene spise. d) Odgovarjati za vse spise, ki & sijo društven žig. Člen 10. Podtajnik mora tajniku magati v njegovem poslovanju i» domestiti ga v slučaju njegove o-i«01' nosti. Člen 11. BLAGAJNIK — PODBl> GAJNIK. Dolžnosti in pravice blag8-' nika so: , a) Prejemati članarino in vse m te denarja, ki pridejo v društvi blagajno. i b) Vslučaju potrebe naložiti den81 v hranilnico, katero odloči odbor. c) Predložiti odboru mesečno stani' blagajne in čiste račune, kateri eo vf dno na razpolago članom v društv8 nih prostorih. d) Skrbeti za red blagajniške ge in podpisovati vse spise, ki spi 1 jo v njegov delokrog. e) Naznaniti odboru vse člane, ^ teri so zaostai s članarino. f) Dati odboru na razpolago bi a?9] niško knjigo in ne plačati nobene?1 računa, ki ni odobren od odbora. g) Je odgovoren za vse vsote, ki' mu jih zaupa. __ , h) Podblagajnik je dolžan blagaj^ ku pomagati in ga v slučaju njeg0< odsotnosti nadomestovati. POŠLJITE DENAR SVOJI DRUŽINI Prej nego nakažete denar svoji družini, pridite v naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK. Postregli Vam bodo brž in prijazno jugoslovanski uradniki, ki Vam bodo pojasnili ugodnosti, katere Vam nudi naš način dostavljanja denarja potom pošte, brzojava ali potom letala. Nakazana vsota se bo izročila prejemniku v gotovini in V njegovi hiši proti potrdilu, ki Vam ga dostavimo s prejemnikovim podpisom. Nakazila sprejemamo od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Ros»r¡o) _ ZAUPANJE VLJUDNOST.. VARNOST; HlTB0" NOVI LIST Stran 1 i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE ] dr. todorovic umrl Dne 6. aprila je preminul v nekem ^grajskem sanatoriju pomočnik notranjega ministra dr. Radomir Todo-r°vič. Zbolel je bil na vnetju slepiča ter je podlegel komplikacijam, ki so nastopile v te bolezni. praški pevci v beogradu v prvih dneh aprila je gostoval v Be 0Kradu pevski zbor praške učiteljske 2veze. Češkoslovaške goste so v jugoslovanski prestolnici nad vse lepo "Prejeli. Zbor je priredil par koncertov» ki so odlično uspeli. regulacija sore v škofjeloškem okraju bodo letos re Kulirali Soro. Banska uprava je v ta "amen dovolila 100.000 dinarjev, prispe vali pa bosta tudi občini Stara Loka in zminec. Soro bodo regulirali v bliži-nl Gosarjevega kopališča, kjer je stru ga izredno nevarna in je začela v za-dniih letih odnašati sipine, na katerih )e Pozidana vas Dol. Obstojala je ne-varnost, da zdrkne sčasoma vsa vas ^navaden samomor Josip Kegljevič, trgovec s svinjami iz Koprivnice, je zadnji čas nakupil ve ®Je število svinj. Zašel je pa v denar-ne stiske in svinj ni mogel plačati. To 8a je tako potrlo, da je sklenil vzeti 8i Življenje. Vzel je vrv, se spravil pod Kiost preko Glogovnice in se obesil. Ker pa ni prav visel, je — že obešen — vzel iz žepa nož, prerezal vrv, padel v vodo in utonil. odnesel pol milijona ^ Derventi so našli ustreljeno 04 lptno vdovo Milko Petričevo Stanova n)e je bilo izropano in preiskava je Ugotovila, da je ropar odnesel 500.000 tli1arjev gotovine in dragocenosti. A-retirali 80 nekega brivca, o katerem trde, da je bil ljubimec stare oblasti upajo, da se jim bo v posrečilo pojasniti zločin. FRANCOZI SO SE ODDol-2ILI SPOMINU KRALJA ALEKSANDRA Iz domovinskih listov posnemamo naslednje poročilo iz Francije, z datumom 7. aprila: Francija se je hotela oddolžiti spominu kralja Petra I. ter kralja Aleksandra s tem, da je začela zbirati prispevke za spomenike obema jugoslovanskima vladarjema. Prispevke so na birali ne samo v Franciji, marveč tudi v vseh francoskih kolonijah. Mnogo uglednih pariških gospa, nešteta de kleta in deklice so, z jugoslovanskimi trakovi na rokah, tekmovale pri zbiranju denarja. Danes je človek lahko videl na prsih skoro vsakega pasanta v Parizu značko iz kartona v jugoslovanskih barvah in s podobo kralja A-leksandra. Po nalogu pariškega kar-dinala-nadškofa so duhovniki v vseh cerkvah glavnega mesta pridigali ver nikom, naj prispevajo k ovekovečenju spomina na dva velika prijatelja Fran cozov. Postavili se bodo trije spomeniki: spomenika kralju Petru I. in kralju Aleksandru v Parizu ter še en spomenik kralju Aleksandru v Marseilleu. i ALBERT BELTRAM j : : 5 ^Poroča cenj. rojakom svojo J ^Kovino črevljev, šolskih po- _ trSovino črevljev, šolskih J trebščin in tobakarno. Ima ve-' 1'ko izbero copat in nudi naj- ! kolj ugodne cen« • * Alvarez 2288, esq. Trelles POD VLAK JE SKOČIL V Vižmarju nad Ljubljano si je vzel življenje 42-letni primorski emigrant Viktor Cuderman, rodem iz Divače. Skočil pod gorenjski osebni vlak, ki je njegovo truplo prerezal na dvoje. Ko je izvršil samomor, je bi! nekoliko vinjen, kar je tisti dan popival v druž bi dveh prijateljev v Št. Vidu nad Ljub ljano. Cuderman je bil zadnje čase zelo obupan, ker ni mogel najti dela. Dalmatinsko obalo čaka lepa bodočnost Direktor varšavskega meteorološke ga instituta dr. Gorzynski izjavil, da so v Evropi pravzaprav tri rivijere, in sicer vzhodna španska, znana pod i-menom "Ažurna obala," francosgo-ita-lijanska in jugoslovenska rivijera. Ju-goslovenski rivijeri je napovedal veliko bodočnost, ker je turistična propaganda že doslej kazala velike uspehe. O Hvaru je dr. Gorzynski trdil, da ima več solnca kakor Nica, posebno pohvalno pa se je izrazil o Dubrovniku, ki je pravi biser v primerjavi z drugimi rivijerarni. OBSODBA Nekdanji voditelj slovenskega proti alkoholnega gibanja, duhovni svetnik Jamez Kalan je stal 26. marca drugič pred sodniki, obtožen po zakonu o zaščiti države. Prva razprava je bila prekinjena in preložena, ker je sodišče sklenilo poklicati psihiatre, da preiščejo obtoženčevo duševno stanje. Zdaj se je razprava nadaljevala. Obtožen je proti državnega delovanja, ker ]e izdal v Gradcu brošuro "Dosti je!" v kateri slika razmere v Jugoslaviji tako, da je bila brošura prepavedana in da so hoteli obtožiti Kalana, ki je bil podpisan kot avtor in izdajatelj brošure. Toda Kalan je bil takrat v inozemstvu. Jeseni 1932 je namreč Kalan zapustil Slovenijo ter je odšel v Ber 'in. od tam pa v Gradec v Avstrijo. Kmalu po njegovem odhodu iz domovine je izšla v Gradcu brošura "Dosti to brošuro napisal in izdal Janez Kalan. Izšla je v 10,000 izvodih, vsekakor visoko število in očitno namenjeno, da se v množici razširi med Slovence. Seveda je bilo treba brošuro tihotapiti čez mejo, pa tudi Kalan sam jo je poši ljal na razne naslove v Sloveniji. Po kraljevi smrti se je Kalan vrnil v domovino in bilo mu je baje obljubljeno, da se mu ne bo nič zgodilo.Toda že na meji v Mariboru je bil aretiran. — Nato so ga odvedli v Beograd, odtam so ga poslali v Ljubljano in tu je čakal in niso vedeli, kaj naj počno z njim. Nazadnje so ga le obtožili. Zdaj na drugi razpravi sta psihiatra izjavila, da je Kalan polno odgovoren za svoje dejanje in zaradi tega je sodišče obsodilo Kalana na 7 mesecev ¿tragega zapora. Z njim vred je bil obtožen u-pokojeni kaplan Komljanec Anton od Sv. Križa pri Moravčah, ki je najbrže širil omenjeno brošuro. Ta je bil qbso-jen na tri mesece strogega zapora. SMRT ZNANEGA LJUB-KAVARNARJA V Ljubljani je umrl 11. aprila ka-varnar Fran Krapeš. Pokojni je bil splošno znana oseba in ga v Ljubljani skoro ni človeka, ki ga ne bi poznal. Fran Krapeš se je rodil na novega leta dan 1864 v Otlici — Dol nad Ajdovščino, kot sin siromašnega kmeta. Komaj 11 leten je šel z doma in se v Gradcu izučil čevljarstva. Od tu je prišel v Ljubljano, kjer se je z 21. letom osamosvojil in kmalu odprl trgovino s čevlji. Toda to mu ni zadostovalo, ker mu njegova podjetnost in prirojena ži lavost ni pustila mirovati. Krtalu je vzel v najem gostilno a leto za tem 1886 je odprl prvo slovensko kavarno v Ljubljani. Tako je postala njegova kavarna središče vsega slovenskega narodnega občinstva. S tem je začel svoje podjetje izpolnjevati in ga dvignil na zelo častno višino dokler ni ta koj po vojni prevzel prostore znanega Kazina, ki je bil prej nemška trdnjava v Ljubljani in je tu uredil moderno kavarno in restavracijo "Zvezda Poleg vsega tega pa je našel vedno do volj časa za udejstvovanje v javnem življenju, zlasti v vseh nacionalnih društvih. Tako je bil član sokola, dalje pevskega društva "Slavec", kolesarskega kluba, gasilskega društva, kmetijske družbe, obrtnega društva, gostil ničarske, zadruge itd. Radi svojega trdnega narodnega prepričanja je moral Prostovoljce iščejo Iz Matulj, v Istri, poročajo, da so tamošnje oblasti pozvale na nekakšno zborovanje, ki se je vršilo 7. aprila, vse fante letnikov 1900 do 1910 iz cele Liburnije. 'Na zboru se je zbralo kakšnih 700 oseb, ki so radovedne u-gibale, kaj bo. Kmalu je bila stvar pojasnjena. Zbora so se namreč udeležili tudi nekateri italijanski oficirji, iz notranjosti kraljevine; bili so v ci-vilu ter so prišli nabirat prostovoljce za v Afriko. Govorniki so skušali navdušiti mladeniče, naj bi se prostovoljno priglasili za boj proti Abesin-cem, pa niso imeli sreče. Ko so fantje videli, za kaj se gre, so se brž porazgubili. Niti eden se ni vpisal za prostovoljca. Vesti iz Idrije Že pred časom smo poročali, da so pri Sv. Luciji aretirali Ludvika Štruklja, doma iz Modrejc pri Sv. Luciji. — Štrukelj je bil odpeljan v goriške zapore, kjer pa mu niso mogli ničesar dokazati in tudi ne obsoditi. Prepeljan jo bilo na to v Sv. Lucijo, od koder pa so ga poslali v idrijske zapore, kjer je po večmesečnom zaporu prišel na zatožno klop. V četrtek, 4. aprila, je bil pred idrijskim sodiščem obsojen I. 1908. celo na zatožno klop. Kot poštenjak in mož kremenitega značaja ie bil dobrotnik ne samo številnih društev temveč tudi siromakov in mar sikateremu študentu je opomogel in ga podprl tudi denarno pri študiju. — ,Jogreb pokojnika se je vršil v petek ob častni udeležbi sokolstva. in gasilcev z godbami, številnih rojakov ter ljubljanskega meščanstva. S tem možem je legla v grob ena najbolj vidnih iseb, ki si je pridobil v boju z nemš-tvom za naš narod nevenljivih zaslug. S je!" in na njej lepo natisnjeno, da je Prodajalna jestvin in točilnica vina Cenjenim rojakom se priporočata BRATA K UR IN Čl Č Ul. Chiclana 3899, vogal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296. Izseljensko društvo "Tabor" vabi na Veliko prireditev Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrbo hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvriuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vedno ie v vasem jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES Dečman v vlogi Petra Brenka KI SE BO VRŠILA V SOBOTO, 25. maja v dvorani ul. Alsina 2832 v Bs. Aires Spored 1. Argentinska državna himna; svira društveni orkester. 2. E. Adamič: Kresovale tri devojke, mešan zbor. ....... 3. Milčinskega velika zabavna igra v treh dejanjih in z eno sliko, z godbo, potjean in kupleti, pri kateri sodeluje preko petdeset oseb iu ki Je pri prvi uprizoritvi žela izreden uspeh: »CIGANI OSEBE SodnT nadzornik ..................... Sodnik .....................t......... Radoslav Zajec, avskultant ............ Peter Brenk, sodni sluga .............. Dr. Veselko, odvetnik ................. Gospa Puc, gostilničarka pi "KronI"-.. Anica Puc, njena hčerka ............. Rezika, natakarica ................... Cvetan, član slov. drame .............. Cvetana, njegova žena ................ Njun sinko ........................... Cerne, v njuni družbi ................. Juro Brajdlč, cigan ................... Daniel Brajdlč, cigan ................. Marija Brajdlč, ciganka ............... Katarina Brajdlč, ciganka ............. Dr. Pacek, zdravnik .................. Pisar ................................ Orožnik............................... Gostje, pevci itd. Srečko fipula Ivan BergJnc Vlado Blatnik Gustav Dečman Martin Keber Kati Jekietova Amalija Berglnčeva Leopolda Bizjakov« Anton Baučar Marija Mavčeva Janko Blaznlk Leopold Komet Valerij Godina Sllvan Pečenko Marija Blaznikova Matilda Zugwltxeva Bernard Primožič Maks Bizjak Franc Husu Prireditev prične točno ob 9. uri zvečer in bo trajala do zon. VSTOPNINA za moške in ženske: $ 1.—; člani in članice: proetft-YQl|ni prispevki. Po tporedu: VELIK PLES in PROSTA ZABAVA pogojno na 3 mesece zapora ter večjo denarno globo. Ko so ga pa drugi dan, v petek izpustili iz ječe, ga je politični komisar dal takoj spet aretirati. Odveden je bil ponovno v zapor ter o na daljni njegovi usodi še ničesar ne vemo. Prejšnjo nedeljo so v Idriji aretirali dva mladeniča, Adolfa Rupnika, elek-tromehanika in nekega njegovega znan ca. Rupnika so pridržali v tukajšnih zaporih, dočim so njegovega znanca takoj odpeljali v Gorico, kjer ga kot zgleda pripravljajo za posebno sodišče. Vzroka teh aretacij ne vemo, toda domneva se, da sta bila denuncirana radi nekega šaljivega razgovora. Proti slovenskim gostilničarjem Iz St. Petra poročajo, da so tamkajšnji daleč naokoli znani Muhovi gostilni oblastva odvzela koncesijo. Točna motivacija tega postopka ni znana, ve se le toliko, da je za vrem politično ozadje. To postovanje napram našim gostilničarjem in lastnikom drugih javnih lokalov nam je prav dobro zna no in se slučaji kar vrste. Na ta način skušajo fašistične oblasti uničiti še one naše podjetnike, ki so se vzdržali do danes. V Trstu so oblasti odvzele koncesijo lastniku bufeta v ulici Milano, Kristjanu Colja, doma iz Štrbine na Krasu. Oblasti so ga obdolžile, da je bil v neki gostilni pri Sv. Ivanu v družbi, ki je prepevala slovenske pesmi. Zaradi tega ga smatrajo kot protidržavni element in kdor pade pri fašizmu v nemilost, ta je obsojen na gospodarsko propast. Tako počasi izginjajo lokali za lokalom, ki so še v slovenskih rokah. Ne samo v Trstu, isto je v Gorici, kjer smatrajo slovenske podjetnike in obrtnike za hude konkurente pri seljencem. Isto je po deželi, kjer mora jo izginiti stare znane gostilne, da tako odpirajo svobodno pot "dopolavo-ru" in njegovim ustanovam. Kolesa plenijo Pred nedavnim so oblasti izsledile dobro organizirano tihotapljenje iz reš ke svobodne cone; v afero so bili zapleteni tudi nekateri italijanski finan carji. Višje oblasti so uvedle preiskavo, ki se še vedno nadaljuje. V začetku aprila je prišel v Golac, v Istri, kape-tan finančne straže, ki je pozval vse domače moške v Tomašičevo gostilno ter jih tam izpraševal, ali kaj vedo o tihotapljenju. Štirideset domačinov, ki so jih bili financarji aretirali, so še vedno v zaporih. Finančne oblasti pravijo, da so naši ljudje izumili nov način tihotapljenja: kavo da so prevažaH iz svobodne cone v gumijastih kolesnih ceveh. Zaplenili so domačinom preko 200 koles in jih sedaj financa v Pod-gradu prodaja pa 20 do 50 lir. Slovenska pesem prepovedana Iz Ilirske Bistrice poročajo, da so karabinerji aretirali v Podgrajah dva domača fanta, ker sta prepevala slovenske pesmi. Poročilo, ki pa še ni po trjeno, pravi, da sta bila oba prepeljana v tržaške zapore. Vojne priprave v Baski dolini O raznih utrdbenih delih v podbrš-kem kotu smo že večkrat poročali. U-trjevanje pa se še vedno nadaljuje in celo pospešuje tako tik ob meji kot v zaledju. Podminirani so vsi važnejši objekti v Baški Dolini, posebno železniški. Tudi v bohinjskem predoru vrta jo velike jame pri vhodu iz Podbrda, in siccr na obeh straneh visoko pod stropom. V slučaju, da bi Italijani raz strelili predor, bi nastale grozovite posledice: iz vsega podbrškega kota bi nastalo jezero, ker bi bila Bača s tem zajezena. Učinek eksplozije same si lahko predstavljamo, če pomislimo, da se je že sedaj pri vrtanju jam .v predoru posulo del škarpe ob Bači. Posadko v Podbrdu so ojačili V novo vojašnico, ki so jo začeli graditi v začetku poletia 1933, končali pa koncem leta 1934 in ki stoji med Hudajužno in Podbrdom tam, kjer so bile med vojno bolnice, se je naselilo kakih 3.Ó00 vojakov. Do sedaj jih je bilo naseljenih v vojašnici le okrog 200. Vojašnica je popolnoma dokončana, sedaj skušajo napeljati v njo šo vodovod. Vodo nameravajo napeljati s Porezna. S tem je dobilo Podbrdo novo nadlogo, saj je že itak vse pre-pravljeno s priseljenci in uniformiran ci. Iz Vodic v Istri Bivši vodiški župan Grdo Bubnjič, ki je bil lansko leto aretiran ter poslan na Liparske otoke v konfinacijo, je bil pred nedavnim obsojen na 2 leti in sedem mesecev ječe, ki jih bo moral odsedeti po prestani konfinacij-ski dobi. Na praznik sv. Jožefa je prišla v Vodice tajna policija z nekoliko karabinerji. V hiši trgovca Grge Šverka so napravili veliko preiskavo, našli pa niso ničesar, kar bi moglo Šverka kompromitirati. Vkljuh temu pa so ga aretirali. Za povod jim je služilo dejstvo, da je Šverko v začetku marca šel v Kastvo, v Jugoslavijo, kjer ima premoženje, dasi je prekoračil mejo z dovoljenjem, ki so mu ga izstavile pri stojne oblasti. Istega dne so aretirali tudi Grgo Poropata, ki se je bil po U letih vrnil domov iz Severne Amerike, odšel nato v Jugoslavijo, pa prišel spet domov. Dva dni kasneje so so karabinerji vrnili v Vodice, tudi ta krat v družbi tajne policije, pa so zaprli gostilno in mesnico trgovca Šverka. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ i.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom In rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA UlIlllllllllllllllllllllllllMIHIlIltlIllUIIIIIIIIIIIIIIÜIlUItlMIIIlMlIHI»' ! Restavracija | "TRENTO-TRIESTE" I | Točna postrežba in nizke cene. i Igrišče za krogle. — Prostori pn | pravni za svatbe. — Domača godD.i- Rojakom se priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac I AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aires f ¡ (Dve kvadri od parka Chacabuco) f ? i 'IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIMII / KROJACNICA P.-CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Bllllnghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesljonar portlandskoiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA ¡MATERIJ Al>A Añasco 2783 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal! Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuiedbe v