L / ¿Liter -'ÏA V V. 'jr* !'X Isf PRVO BERILO PRVO BERILO ZA PRVI RAZRED OBČIH LJUDSKIH SOL PO K. WIDERJU PREUREDILA SLOVENSKA UČITELJA * MILANO NATISNIL IN ZALOŽIL LUIGI TREVISINI ZALOGA ZA JULIJSKO BENE&IO iRlESTE. PORT1CI D1 CHIOZZA, 1 159546 fUi% I? fcjniuii çi J? /iW/mö: Milano : Natisnil in založil Luigi Trevisini I u i ueo J2Z. M///SX7Z; j-y/.//J.///, f 7 s r i, u, e, o, a, a, e. o. il /TW/TTS/ /MS// V77?y s//// s//// ' SS/MS/S//S-/MS/S n, ni, na, ne, no. ///W/SAW/SfTm?- m, mi, me, mu, i-me, me-ni, me-ne; i-ma- mo i-me. /////-/////-y////7 v, vi, vi-no, ve, vene, va-ma, ve-mo. r, re-va, ri-ne, mi-ri, meri, u-ra; on mi-ri; o-na me-ii; 011 v; a-re. S/SS/-///S// /7777- c, ce-vi, ce-na; re-ci mu; re-ci-va; on i-ma me-ri-co; i-ma-mo mu-co in ve-ve ri c( m> ni ce-no. č, če, o-če; u-či me; on me u-či; on me-če, o-na ra-ču-na; mi ra-ču-na-mo; o-na no-če vi-na, / ............ t, ta, to, to-ča, o-ta-va; to-či-mo v vi-no ; on ni-ma ma-te-re in ne o-če-ta; i-ma-mo te-to; ma-ti me ll-ri. on 111 a mn.ti fo.i-o Y/SÁ- ////y - r/s ^szumzEZíz d, do, da, do-ma, de-te, du-ri, vo-da de-re, i-ma-mo dom, i-ma-mo tu-di do-mo-vi-no, re-vi da-mo dar, na vo-di vi-di-mo de-vet rae, to de-te ni-ma do-ma. /XS /¿S/S./MMS -/XSJ/; z, za, zi-nia, zo-ra, ve-za-ti, za zimo, to zi mo, na mi-zo de-nem ra-ču-ni-co, zi-dar zi-da zid, na zi-du ni o-me-ta, mi-za ni u-mi-ta. ž, že, zi-ma, ve-ža, roža, ži-to zo-ri, že-na že-ne ži-vi-no, te-ta ve-že ro-že, mo-ža ma-že-ta vozo ve^ med i-ma-mo ra-di, ve-ter že-np dim, i-ma-mo te-ža-ye. P, vo Bjrilo o yf.v J y/ ¿s/-. Il 'V y / / ///y/y //////=. /yyy/y/y S —............... 1, le, ïe-vi-ca, lo-vec, la-ni, že-lo, le-to mi-ne, vo-da de-la va-lo-ve, lo-vecr lo-vi zi-va-li, mo-ra-mo de-la-ti in mo-li-ti, de-la-vec rad de-la, vol vle-ëe voz. b, bo, bo-ben, bob, bol, te-be, te-bi, i-ma-mo zo-be, zob bo-li, če-be-la le-ti, i-ma želo, na-bi-ra-mo že-lo-de, ma-ti me bo-ža, bežim, ru-ta ni be-la. s, si, si-no-vi, so-va, so-di-ti so-se-da o-be-si, v so-bi se-di te-ta, meso do-bi-va-mo od vo-la, de-set in de-set, sa-di-mo so-la-to, so-la-ta ni več ze-le-na. sí Jjy ASS-//M7/ ,/UJ^ š, še, šu-ma, mi-ši, di-ša-va, su-ša, ma-ša mi-ne, o su-ši ne ra-se, ši-lo bo-de, v šo-li se u-či-mo ra-ču-na-ti, ti boš mi-zar, de-lal boš mi-ze in j o-ma-re, ma-ti ši-va, na-ša šo-la. Jyy yy^/r/j)^ sv/"- 7/////V///M/ lo-vec lo-vi sr-no, sr-110 za-de-ne y sr-ce, mr-tvo sr-110 ne-se do-mov. i-ma-mo vrt, na vr-tu ra-ste tr-ta, o-če re-že tr-to z no-žem. i-111 a m bra-ta, brat zna tu-di že bra-ti. Jvj/ ~A//S h, ho, hi-ša, hu-do, u-lio, mah, meh, o-reh, vi-har, be-la hi-ša, de-te bo-le-ha, le-nuh ne de-la, na-bi-ra-momah; ža-ba lo-\i mu-he; vo-ham in di ham; zob bo-li liu-do, o-re-hi so su-hi. /M// 'i • iz hra-sto-vi-ne de-la-mo mi-ze, o-ma-re, sto le in še ra-zne re-či, na lira-stu ra-ste že-lod, u-če-nec no-si na lir-btn tor-bi-co, tor-bi-ca ni no-va, to-da še tr-dna. Y/jv/y M/* 26 31 /mf/'W/./. '///<■ ://r'77/7F -^iz^zszzmziz^zz- na vr-tu ži-ve čr-ni kr-ti, krt u-ni-či čr-ve, za-to so kr-ti ko-rist-ni, i-ma-mo ve-lik hleb kru-ha, kruh de-la-mo iz mo-ke, v ži-lah te-ce rde-ča kri, a-ko se vre-žeš v ro-ko, te-če kri. es <7- /¿/17:^1777 • «y p, pi-pa, pe-ca, pe-sa, lo-pa-ta, sapa, pe-ri-ca pe-re pe-ri-lo, pe-če-nio pu-ra-na, v pe-či pe-če-mo po-ti-ce sa-pa pi-ha, be-rač ho-di ob pa-li-ci, li-pa le-po di-si, s pi-lo pi-li-mo, po-no-ri no-cî-va-mo. 1 /jsma/S/Ms-M/ pre-pe-li-ca ped-pe-di-ka v žitu, i-ma mia-di-če, za vr~tom te-če po-tok, v po-to-ku pla-va ri-bi-ca, čez po-tok dr-ži le-se-na in oz-ka brv, čez to brv te-ce de-ček, ob po-to-ku ra-sto sta-re vr-be. j, ja-ma, me-ja, je-len, jež, mi je- r mo, je-zen sem, vo-jak ja-ha v vojno, je-len je bo-ječ, ju-na-ki se bo-ju-je-jo za do-mo-vino, dež li-je, pes la-ja, po-je-mo, moj nož je nov. ~77777//f. A/M,//=/)//;/ - À/j/yy/Z/rz/ kmet or-je na po-lju, po-lje o-ze-le-ni, zra-ste ru-me-no ži-to, klas-je o-mla-ti-jo in do-be zr-nje, v mli-nu zme-lje mli-nar zr-nje y mo-ko, iz mo-ke pe-če-jo kruh, kruh je zdra-va in teč-na hra-na po-seb-no za o-tro-ke. g, gu-ba, go-dec, gad, rog, ja-go-da go-lob, go-ra je vi-so-ka, go-dec gode, go-lob gru-li, hi-sa go-ri, je-len i-ma ro-ge, na go-ri so ja-go-de, na no-gah no-si-mo no-ga-vi-ce. j: na stol-pu vi-lira za-sta-va, pod gradom je štr-nio ska-lov-je, po skalo v-ju se gre-je-jo pi-sa-ni ga-di, zato je ne-var-no ho-di-ti po ska-lov-ju, gad i-ma strup, za-strup-ljen človek u-mr-je. mznHzz- f, fu-ži-na, fa-ra-ni, fa-za-ni, fa-ra je ve-li-ka, fi-ge ra-di je-mo, lu-ži-na je ob vo-di, fi-žol sa-di-mo, fa-za-ni so le-pi, fa-za-ne ve-di-mo za-ra-di me-sa. Prvo Berilo. 3 • 0 ■¿/.k jy jj/y/M>,//y/s// » e/ 0 0 ////.//Al//'JS//,// sls/-A/S/. do-bri o-tro-ci jim na-tre-sa-jo drob-ti-nic < in zr-nja; ptič-ki po-bi-ra-jo zr-nje in drob-ti-ni-ce; po-le-ti se iz-ka-zu-je-jo hva-le-žne; po drev-ju po-bi-ra-jo go-se-ni-ce, da i-ma-jo o-tro-ci kaj sa-dja. V wy IZRZZZ izmzz izsz Valentin pleza na drevesa. Vida ga op minja: "Veš, kaj je rekla mama! Veja se odlomi in padeš na tla. V bolnico moraš potem." Valentin ne sluša sestre, pade z drevesa in si zlomi nogo. V bolnici sklene slušati svoje starše. U U Tzzznz mzizmsz A oiz/m// '/// mmmiz es Uršika je pridna deklica. Uči se rada. V šoli pridno posluša. Učiteljica jo pohvali. Učenke jo imajo rade. Vsi ljudje so veseli pridne Uršike. Uršika dela veselje svojim staršem. ZžZ ' • » j/m/// /m^i/,^ Živi v gozd« in na polju. Zajec je jako boječ. Vsakega šuma se ustraši. Zajček objeda v zelniku zelje. Zagleda v ga kmetic. Zažuga mu. Zajček ne sluša. Ze privzdigne kmetic puško. Zajček misli še v vedno, da se kmetic šali. Zmotil se je. Ze poči puška in zajček obleži mrtev. Vrvo Berelo. 3* yy (s ^ ^ C č C (v////////// i^n^^sz T3MZL V isti hiši sta stanovala in hodila v isti razred. Vedno sta bila skupaj, Če je bil eden v na vrtu, je prišel še drugi tja. Živela sta eden za drugega. Učila sta se oba pridno. Znala sta vsako nalogo. Zato sta bila Ciril in Cene vedno med prvimi v šoli. O ^ZHML Af.'/ SM/ Olga se rada igra s škarjami. Večkrat jo mati svari: "Olga, pusti škarje! Zbodeé se v oko." Olga ne sluša. Oni dan je bila sama doma. 'bizarne škarje in se igra. Omahne * s stola in se zbode s škarjami v oko, da ji izteče. Olga je oslepela na eno oko. Ostre reči, kakor škarje, noži, igle, niso i za majhne otroke! \ Gabrijela gre v gozd po jagod. V grmovju zapazi zrele rdeče jagode.^Gabrijela seže T grmovje, da natrga lepili jagod. Gad je skrit v grmovju. Vseka jo v roko. Gabrijela je komaj ozdravela. Če te gad vseka, pojdi takoj k zdravniku. E ///sj/ S/SM/ ¿7/ mmzz ^nz?mzz7 Eva je jedla sad prepovedanega drevesa. Zalo je bila kaznovana. V potu svojega obraza je morala trdo delati in obdelovati zemljo. Zemlja pa je rodila trnje in osat. Eva je grešila. Zato je morala trpeti in umreti. <2 ^^ sSšS C^ • / / / 'U// Srnica skače po trati. Stara srna jo svari: "Orel prileti in te odnese." Srnica ne sluša. Še dalje gre od mamice. Orel zakriči^ zraku. v Srnica se hoče skriti pred orlom. Ze je prepozno. Orel jo odnese v gore. Srnico je jako bolelo. C^ • • -________/ , ,;,•...../• •• ~~~ Lisica ugleda raco na vodi. "Ljuba ra-čica," ji pravi, "priplavaj k meni, nekaj lepega ti hočem povedati." Ej, račica pa ni bila tako nespametna! "Zvita lisička," ji odvrne, "dobro te poznam, pojedla bi me rada". Lisica je jezna odšla v gozd, raca pa je ostala na vodi. Lisica Lepega pomladnega dne gre Ludvik z očetom v gozd. V grmovju zagledata lisico. Oko ji gleda bistro; ušesa ji stoje pokonci v Širok, metlast rep ima pa tanke noge. Ludvik se prestopi. Veja poči. Lisica jo ubere hitrih nog po grmovju. ,^če reče: " Lisica je divja žival. Lovi druge živali, kakor zajce, gozdne ptiče i. t. d. Večkrat se priplazi ponoči tudi v vas in ukrade kokoš, raco ali kaj podobnega. ZaLo je lisica jako škodljiva žival." Ludvik vpraša očeta: "Gotovo pa imamo kakšne koristi od lisice T' " Edina korist od lisice je njena koža, ki jo rabimo za kožuhe," odvrne oče. V/ <-/ 1 I r» //M/M/S/M/r M/ /,///7 r // v/ /',/.) Rak ga vščipne v prst. Rado si ne stoi nič iz tega. Raka vrže v lonec in lovi dalji Ko nalovi dosti rakov, jih nese domo\ Skuhajo mu jih. Rdeči so. Rado jih poje Rak je postna jed. Rakovo meso je jak< okusno. Rak živi navadno v vodi. Penoč pa prileze tudi na suho. Učiteljica pripoveduje. Učiteljica pripoveduje učenkam lepo povest o kralju in kraljici. Imela sta lepega kraljeviča. Kraljevič se poda po svetu, da spozna življenje drugih ljudi in dežel. Opasal je oster meč, da odseka sovražniku glavo; zajahal je čilega konjiča, da ga ponese v daljne kraje. Gozde in planjave sta prejahala, široke reke sta preplavala. Prišla sta do hudega velikana, kije imel mogouen grad sredi močvirja. Ob zelenem gozdiču pred gradom se vname hud boj. Kraljevič odseka velikanu glavo in jo vrže v globoko vodo. Velikanu vzame mošnjo cekinov in hajdi dalje po širokem svetu. V črni votlini živi mogočen zmaj£, "Ljudi in živali mori kar po vrsti. Kraljevič ga potolče, da se mu črna kri izlije po prsti. Hodil je še mnogo let po svetu. Slednjič se napoti domov h kralju in kraljici. . Z veseljem sprejmeta mladega kraljeviča, saj sta menila, da ga več ne vidita na svetu. Stari kralj je kmalu umrl in mladi kraljevič je postni kralj. Vladal je srečno in veselo mnogo let. t T Teto je obiskal o počitnicah. Teta je imela vinograd. Tine je zobal grozdje. Težko seje ločil od tete. Toda prišel je šolski čas in Tine je moral v mesto. Prinesel je sestrici grozdja. Tončka ga je z veseljem pozobala. s///////y/Yj//) Francek je videl v mestu velike "hiše in lepe cerkve. Po cestah je bilo polno ljudi. Toliko ljudi ni Francek še nikdar videl. Krasne kočije so se vozile po cestah. Francek se je peljal tudi z elektriško železnico. Po večjih ulicah so bile krasne prodajalne. V teh prodajalnah so prodajali trgovci razno blago: podobe, ure, zlatnino, igrače i. t. d. "Lepo je v mestu," reče Francek, ko se pelje z materjo zopet domov, "a doma je vendar najlepše". ' Teden in letni časi. Teden ima sedem dni: nedeljo, ponedeljek, torek, sredo, četrtek petek, soboto. Šest dni delamo, v nedeljo počivamo. Leto ima štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo. Spomladi skopni sneg, iz zemlje vzkfijejo cvetice. Poleti zori žito na polju. Kosci Kose. Veselo vriskajo in pojo. Jeseni dozori sadje po vrteh. Kmet spravlja zadnje poljske pridelke. Pastirji pasejo živino in si pečejo krompir. Pozimi počiva vsa priroda. Sneg pokrije goro in dolino, mraz pritiska. Otroci imajo tudi pozimi svoje veselje. Uboge ptičice pa zmrzujejo pozimi in lačne so. Pridni otroci jim potresajo drobtinic in zrnja. ~ZZZL a A HZl t/ Anton je bil star šele štirinajst let. Službe je moral iskat po svetu. Prišel je slednjič k dobrim ljudem. Kovač Andrej Arko je potreboval vajenca. Začetkoma se je branil Antona. Sumil je, da je potepuh. Slednjič ga je vzel na poizkušnjo. Prav zadovoljen je bil z Antonom- Kovač. Anton se je pridno učil kovaštva. Bil je krepak in zdrav deček. Tudi razvajen ni bil z doma. Krepko jfe vihtel težko kladivo. Koval je razbeljena, železo, da so letele iskre na vse strani. Kovač Andrej ga je z veseljem gledal in si mislil, ta bo nekoč priden mojster. Poslušam kovača, ki klad' vo obrača, ko tolče, se krega, da daleč se zlega, bunkati, bunkati, noč in pa dan. Priden kovač si služi mnoga denarja s svojim delom. Ves teden je črn od fjj. V nedeljo p<> sp, nmiip,. sa nrazniono obleče in e-re k m&5i- 7777^— n N czEzmi Tzj^ztznz 7/V777J'/77/TU77 7/7SJ7f.7 Na nebu sije podnevi solnce. Solnce razsvetljuje in ogreva zemljo. Brez solnca bi bila naša zemlja mrzla in prazna. Nobena rastlina bi ne rasla, nobena žival bi ne živela brez solnca. Tudi človeka bi ne bilo na zemlji. Ponoči plava na nebu luna. Luna ne greje, ona le razsvetljuje noči s svojo svetlobo. Vojaki. Ravnokar so se usuli otroci iz šole. Kar se začuje z drugega konca vasi: čin, čin, burn, bum, bum! "Vojaki gredo, vojaki," zakriče otroci in jo urnih nog ubero vojakom nasproti. In glej! Po cesti prijezdi najprej na lepem, visokem konju častnik v lepi obleki. Svetlo sabljo ima v roki. "Ta je pa lep," pravi Selanov Nandek, ki se ni mogel nagledati lepega vojaka in njegovega konja. "General je," pristavi modro Hribarjev Kri-stel, ki je imel brata pri vojakih. Od tega je slišal besedo general. A otroci niso imeli časa gledati prvega vojaka. Takoj za njim je korakala in igrala lepo in veselo. Pozdravljali so korakajoče voja- ke. mahaje, s klobuki in z robci. Vojaki pa so jim smehljaje se odzdravljali. Ko je šel zadnji vojak mimo, stopi učitelj pred otroke in pravi: „Videli ste, kako čvrsti, veseli in zadovoljni so naši vojaki, dasi so od dolge hoje vsi prašni, trudni in upehani. Veliko so pretrpeli in hrabro so se borili za domovino, a sedaj se vračajo veselo in zmagonosno na svoje domove. Rodite jim zato hvaležni, ljubite in spoštuite iih 1" m M ujm/////*/¿s; s/s, Sveti Miklavž prinaša pridnim otrokom razna darila. Majhnim otrokom prinese ^grač i in sladkarij. Učencem in učenkam prinese Miklavž zvezke, svinčnike in peresa. Če stokrat obdaruje otroke tudi z lepimi knjigami. Malopridnim otrokom pa prinese šibo. Miklavžev večer. Mnogo časa pred Miklavževim večerom se-pogovarjajo otroci o njem. Nekateri ga komaj pričakujejo, drugi se ga boje. Na Miklavžev večer sede otroci za mizo. Mirni so in tihi. Nič vpitja in razgrajanja ni čuti. S strahom pričakujejo, kaj bo. Kar zapoje v veži zvonček in zarožljajo verige. Vrata se odpro in v sobo stopita najprej dva angelčka z zlatimi perutmi Za njima gre Miklavž. Siva brada mu pada po prsih. Izpod visoke škofove kape se mu usipljejo beli, dolgi lasj e. Zlat masni plašč mu pokriva telo. V rokah drži knjigo s tremi jabolki in dolgo, zakrivljeno pastirsko palico. Črni parkeljni ropotajo in se premetavajo v veži. Miklavž jih ne pusti v sobo, saj so otroci tam za mizo pridni. Miklavž vpraša te in one molitvice. Otroci dobro odgovarjajo. Miklavž jih obdaruje z jabolki orehi in slaščicami ter obljubi, da jim prinese ponoči še kaj več. ^^ d D ftrt ^ - - črt - S ■ Imamo tedaj zlat, srebrn, nikliast in bakren denar. Denar rabimo za plačevanje. Denarji so: stotinka, dvostotinka, petstotinka, desetstotinka, » dva;setstotinka, lira. Denar iz papirja imenujemo bankovec. Imamo bankovce po eno, dve, pet, deset in več lir. Denar si težko prislužimo. Zato moramo z denarjem varčevati. Denar nalagamo v hranilnicah. Rija, raja! Rija, raja tamtaram, pust zapeček je in hram, zunaj je tako lepo, sveti solnčece lepo. Tamtaram, oj le vkorak ! G vež in čist je zopet zrak, zunaj okrepčamo se, malo poigramo se. Rija, raja naokrog, z vrta v polje, s polja v log, pomlad mlada se rodi, holarija, holari! Rokodelci. Cevijar dela čevlje. Krojač šiva obleke. Mizar dela mize, klopi, omare. Stolar dela stole. Zidar zida hiše in cerkve. Mesar kolje vole, ovce, koze, prašiče. Strojar stroji usnje iz kož. Ključavničar izdeluje ključe in ključavnice. Kovač kuje konje. Tesar teše les. Mlinar melje žito v moko. Pek peče iz moke kruh. Vrtnar sadi cvetice, zelenjad in drevje. Slikar slika sobe. Pečar stavi peči. Lončar dela lonce in sklede. Vsi ti so rokodelci Rokodelci morajo ves i en pridno delati. Priden rokodelec zasluži mnogo denarja. Ob o o nedeljah rokodelci počivajo. Naš kralj. OLroci ! Slika, ki jo vidite pred seboj, nam predstavlja našega ljubega ftralj^jlmo mu je Viktor Emanuel III. (Vittorio EmSiuele III.). Navadno biva v starodavnem mestu Rimu (Roma). Naš kralj je dober, prijazen in usmiljenega srca. Zato pa ga tudi vsi imajo radi. Že kot deček se je rad uvil. Njegovi učitelji so bili z njim jako zadovoljni. Naš kralj modro vlada svoje dežele. Mnogo ima skrbi in dela. Revežem in»nesrečnikom rad pomaga. Mi vsi mu moramo biti zato hvaležni. Kakor ljubijo otroci svojega očeta, tako ljubimo tudi mi svojega dobrega kralja. a A, b B," c C, č C, d D, e E, f F, g G, h H, v i I, j J, k K, I L, • m M, n N, o 0, P P, r R, s S, u u/ s S, s* v V. s V Ž Z t T, z Z, 1. Z zíámi vsa I X 2. Prvikrat v šolo. Prišel je čas, da zapišejo tudi Peterčka v šolo. Od veselja ni mogel spati. Zgodaj zjutraj je vstal. „Hitro pojdiva v šolo, da ne zamudiva," priganja deček mater. Mati ga ljubeznivo pogleda. Umije ga in počeše, obuje mu nove čevlje in obleče snažno obleko. Poljubi gp, na čelo in reče. „Pojdi, sinček, z božjim in materinim blagoslovom! Uči se pridno, da postaneš veljaven mož!. " 3. Bolna punčka. Oj, mofa^punčka je zbolela, veselja rtima več do dela, na klopici leži vsa bleda, ne je in tudi več ne gleda. Zdaj sem ji skuhala zdravila, v obleko tople jo povila, sem v posteljo jo položila, da jutri zdrava bo hodila. 4. Trije otroci. Trije otroci gredo skupaj v šolo. „ Danes hočem biti jako priden in pazljiv v šoli," reče mali Vilko, sin bogatega trgovca! „moj oče mi je obljubil eno liro, če bom dobro-znal." „Jaz pa hočem biti dober in priden, da me bo mati rada imela, " de Zvonko, sin ubožnih staršev. „ Jaz pa nimam ne očeta ne matere, " pravi Stanko; „ hočem pa biti vseeno priden in pazljiv, da se kaj prida naučim." 5. Razbiti vrč. ,, Po vodč!" zakliče mati. Hitro vre v roke — sestrica in brat hitita mami po vodš. „ Danes vodo jaz nastrezem,ce sestra govori. % ^ Danes jaz, " de bratec moško, „ včeraj si jo ti! " ln beseda da besedo, vre zdrU iz rok, lice, roke in cepinje moči bridki jok. (5. Pogumni zajček. v Ce se je le ganil ubogi zajček iz svojega brlo ga, je srečal liudega lovca s puško. Kako se ga je ustrašil! Bežal je pred njim, kar je le mogel. „Ko bi imel tudi jaz puško," si misli zajček, „pa bi se ne bal lovca." Gre in kupi puško. Moško koraka po gozdu. Nikogar se ne boji. „Ojoj, kaj pa to? Že zopet ta grdi lovec!" Ne pomišlja dolgo, vrže puško v grm in beži, da bi skoraj izgubil noge. Vesel je bil, da je srečno pribežal domov. 7. Zajec. Zajec dolgouhi ti, kam se ti tako mudi? v Čakaj, rad bi te ujel in s seboj na dom svoj vzel. Dlacico bom gladil ti. v teku bos me vadil ti. „ Ne utegnem,zajček dss „moje dolge so cestč; v deteljo me klice glad, a pod grm me vabi hlad,\ Če bi rad imel me ti3 pa na rep mi daj soli i " 8. Zajček in zelje. Zajček je bil silno lačen. Na njivi zagleda lepo zelje. Začne ga objedati. Kmetič ga zagleda. Svari ga: „Zajček, pusti moje zelje! če ne, te ustrelim." Zajček ne sluša. Meni, da se kmetič le šali. Tudi drugi dan priskače na kmetovo njivo in objeda zelje. Za grmom stoji kmetič s puško. Ko zagleda zajčka, pomčri in izproži. Puška poči in zajček obleži mrtev. 9. Mladost. Mladi ste. Mladost je najlepši čas življenja. Brez skrbi živite; ni vam treba skrbeti za jed, obleko, knjige, stanovanje in drugo. Vse to vam dajo vaši starši. Veselite se mladosti, igrajte se po zelenih travnikih in gozdovih, pojte vesele pesmi in trgajte pisane cvetice! Zraven pa ne pozabite na učenje in delo! Učiti se morate, da boste kaj znali v življenju; delati morate, da si utrdite telo za življenje: zakaj kmalu boste stali sami sredi življenja. iO. Kdo ugane? Gola glavica, lesena nožica, kdo pozna tega možica? Prime se ga za nožico, drgne se ga ob glavico, pa te speče v ročico. A bojte se otroci vi, za otroke ta možiček ni.! 11. Ptički po zimi. Zimski dan. Sneg naletava na zemljo. Oče vzame iz drvarnice ptičjo hišico. Nese jo na vrt in jo zasadi v zemljo. Otroci nanosijo zrnja in drobtinic. Ptički prilete in zobljejo hrano. Posebno mrzlega jutra dobe otroci v hišici napol zmrzlega ptička. Nesejo ga v sobo. Toplota dobro dene ptičku in kmalu ozdravi. Vesel skače po hiši in pobira drobtinice. Posebno rad ima otroke. Zleti jim na rame in jim zoblje iz rok. Spomladi pa odpre oče okno. Ptiček zleti z veselo pesmijo pod milo nebo. 12. Sanke. Vsako nedeljo popoldne je šel Dorček z očetom na izprehod. Tudi pozimi, v snegu in mrazu. Šla sta ven iz mesta, tja pod bližnji hrib. Na tistem hribu je bilo pozimi vse živo. Trd, debel sneg je ležal povsod. Po tem snegu pa so drčale sanke, ena za drugo, te večje, one manjše. Na sankah so sedeli dečki in deklice, veliki in majhni. Trdno so se jih oprijemali. Kakor blisk so priarčale sanke v dolino, da se je kar kadilo snega. Mladi sankači so hitro poskakali s sank. Prijeli so za vrv in so vlekli sanke zopet v hrib nazaj, ali pa so jih nesli kar na hrbtu. To je gledal mali Dorček in hudo mu je bilo. Vse to veselje uživajo drugi, le on ne. Trdneje prime očeta za roko in prosi: „Ljubi oče, še meni take sanke." „ Ako se boš vedno pridno učil," odvrne oče, „ ti jih prinese Božiček." Ker je bil Dorček vedno priden, gaje uslišai Božiček. Pod božičnim drevesom so stale lepe, nove sanke. Odzdaj pa ni bil Dorček več žalosten gledalec pod hribom. Moško je sedel na svojih novih saneh in drčal v dolino, da mu je kar sapo jemalo Če ja pa časih zavozil v sneg in z rdečim noskom ril po snegu, no — kaj to! 13. Mladi šolarček. Se mlad se vam zdim, Kdor je nepazljiv, že v šolo hitim, glasan, nagajiv, na klop grem sedet tam v kotu stoji, in štejem do pet. na jok se drži. 3 Ko zvon pozvoni, odmolimo vsi, brž k roki rokd pred sebe lepo! A jaz bom samo poslušen lepo, tako še nekoč učen bom na mob. 14. Pomlad. Minila je zima. Solnce ogreva zemljo. Sneg je skopnel. Trava zeleni. Prve pomladanske cvetice cveto. Prikažejo se zvončki, trobentice, vijolice. Ptički prepevajo po drevja in delajo gnezda. Vse je ozelenelo in oživelo. Ljudje zapuščajo hiše in hodijo pod milo nebo. Kmet orje in seje Starček sedi na solncu in se greje. in kaj šele otroci! Igrajo se na vrtu, trgajo cvetice, iz vrbovih mladik si majijo piščali. Pride vesela Velika noč, ki prinese otrokom pisane pirhe. 15. Moj god. Ali že veste, da je bil včeraj moj god? Dobil sem za god velikega konja, sabljo in čako. Sedaj sem pa pravi junak. Opašem ostro sabljico, čako denem na glavo, zajaham konja in hajdi na vojno, na hudega sovražnika. Odsekam mu glavo, mu vzamem mošnjo zlatih cekinov in prijaham zopet nazaj k očetu in mami. Četudi je po svetu lepo, doma je vendar še najlepše. 16. Pri igri. En kovač konja kuje, koliko žebljev potrebuje? Eden, dva, tri — pojdi, puta, ven ti I 17. Palček in rogač. Palček je stanoval v hišici ob gozdnem robu. Nekoč prosi svojo mater, naj ga pusti v gozd. Mati mu dovoli, a pristavi: „Le pazi, da te ne ugrizne huda žival." Vesel skače Palček po zelenem gozdu. Nabira lepih cvetic, ki cveto pod košatim drevjem in zoblje rdeče jagode. Kar mu prileze nasproti črna žival z velikimi kleščami. Nikdar še ni videl take živali. Ali Palček je pogumen deček, nič se je ne ustraši; prime jo za klešče, črna žival pa ga stisne s kleščami za prstek, da se pocedi rdeča kri. Palček kriči in stresa z roko; a žival stiska vedno bolj. Nazadnje spuste klešče in Palček jo ubere hitrih nog proti domu. Že od daleč kriči: „Mama, mama, boli, boli! " Mati prihiti na prag. Ko ugleda krvavečo roko, vzame cunjico in obveže prstek. „I, kaj pa je vendar bilo?" vpraša, ko preneha Palček ihteti. „ Mama, huda, črna žival je bila z velikimi kleščami. " „ Aha, to je bil pa rogač," reče mati, „ ta je pa res hud. Dobro, da te ni pohrustal, ker si tako majhen." 18. Izlet. Učitelj je peljal svoje učence na bližnji hrib. Bilo je spomladi in toplo je sijalo solnce. Ko dospejo na vrh hriba, vzkliknejo otroci: „Kako lepo je tukaj I " Učitelj jim razkazuje polja, travnike in gozde. Učenci vidijo domačo vas in druge vasi naokrog. Daleč tam pod goro zapazijo tudi mesto. Bele ceste so se vile po ravnini. Vlak je sopihal proti mestu. Pod hribom je tekla reka. Onstran ravnine so se vzdigovaii majhni griči, za njimi visoke gore in beli snežniki. „ Vse to, kar vidite okrog sebe, " reče učitelj, „ je naša lepa domovina. Vsak človek ljubi svojo domovino. " 19. Deček in lastovica. Deček: „ Lastovka ljuba, kam hitiš, zakaj tako zgodaj nas zapustiš ? Saj radi te imamo vsi zelo, ostani pri nas, te prosim lepo." Lastovka: „Deček moj ljubi, jaz moram od vas; zima pride k vam in sneg in mraz. Pod snegom jesti nič ne dobim, od hudega mraza gotovo zbolim, zato odtod na gorki jug zletim. Ko pa vrne se k vam pomladni raj, takrat tudi jaz se vrnem v svoj rojstni kraj, poiščem pod streho-si gnezdeče malo, življenje novo v njem bo nastalo. Zarod nov si vzgojila bom, veselo hvalo tebi pela bom, mladiče učila ljubiti bom tvoj dom " i'roo JLierilo. 5 20. Naša Marica. No, to bi pač morali videti našo malo Marico. Komaj tri pedi je visoka in še ne hodi v šolo. Drugo leto pa menda že pride v prvi razred. Ali pridna je nadvse- Nikdar ni brez dela. Če ne spi, pa j6 ali joka. Zadnjič je hotela plesti nogavico. Menda je videla sosedovo Milko, ki je večja od naše Marics, kako jo plete. Priteče domov, in prosi in nadleguje mamo toliko časa, da ji je morala dati nogavico in igle. Ali veste, nogavica je bila mamina in že dodelana; Marica pa je kar vbodla igle vanjo in premikala roke, kakor da plete. Ko smo se je nagledali in jo občudovali, je morala pa še na cesto. Tam je stala pred hišo in pletla, da je bilo kaj. A nogavica je bila skoraj večja kakor Marica, rasla pa ni nič, vedno je bila enako dolga. No, pa to nič ne dene. Naša Marica je pa vendarle pridna. 21. Ptičje gnezdo. Kadar nima Kovačev Tonček šole, se igra na vrtu. Seveda se prej nauči in spiše nalogo. Nekdaj lazi po grmovju. Tu zagleda gnezdeče. V njem so štirje goli mladiči. Široko odpirajo kljunčke in glasno čivkajo. Gotovo so lačni. V tem prileti stara, ptica, njih mamica. V kljunčku ima črvička. Ne upa se blizu, boji se dečka. „Nič se ne boj," pravi ta, „grem že proč. Le daj črvička ptičkom, glej, kako so lačni." Cldimakne se od grmovja in vesel opazuje oddaleč gnezdeče. 22. Krokar in lisica. Krokar ukrade kus sira. Sede na drevo, da bi ga použil. Lisica ga ugleda. Rada bi pojedla dobri sir in pravi: „Ljubi krokar, kako si lep! Imaš lepo črno perje, lep rep in lepe noge. Ko bi znal še lepo peti, bi te morali izvoliti za kralja vseh ptičev." Krokar verjame lisici. Odpre kljun in začne vpiti: „Kra, kra! " A že mu pade sir iz kljuna. Lisica ga poje in se posmehuje lahkovernemu krokarju. 23. Kokla in lačice. Učenke so se učile v šoli o kokoši. Učiteljica vpraša: „Katera zna kaj o kokoši povedati?" Pa vzdigne roko Rakarjeva Ivanka in začne smeje pripovedovati: Prvo Berilo. * „ Pri nas smo podložili kokli račja jajca. Ko ji h je izvalila, so te nerodne male račice kobacale okrog kokle, ki jih je začudeno pogledovala; zdelo se ji je menda, da to niso njeni pravi otroci. Pa kot skrbna mamica jih je pridno vodila po travi okrog hiše, klicala jih: kok, kok! in brskala po prsti, da jim je pri brskala črvičkov. Nekaj dni je bilo vse dobro. Pa saj veste, ■da teče blizu naše hiše potok. Ko zagledajo račice vodo, zapuste koklo in splavajo po vodi. To se jim je dobro zdelo, da že znajo plavati v veliki vodi. Ali koklo, to bi morale videti! Tekala je ob . potoku gorindol, klicala račice in jih vabila h kraju, pa vse zaman. Smejati sem se morala, ko sem gledala vse to: skrbno koklo in vesele račice. A končno se mi je kokla vendar smilila in sem si mislila: v takih skrbeh so tudi naši starši, kadar nas vidijo v nevarnosti. Zvečer pa so račice zopet priplavale h kraju. Skrbna kokla jih je odvedla spat pod svoja krila. 24. Deklica in piske. Majhna sem bila, piske sem posla, piske so čivkale> jaz pa sem rasla. 25. Naša muca. Pri nas smo dobili muco. Majhna je, pa bela v in ima črne lise. Pri gobčku ima brke. Časih jo pocukam za brke. Toda veste, ne močno, da je ne boli. Nekoč sem jo stisnila preveč k sebi. Vprasknila me je takrat s krempeljčki po roki, da se je takoj prikazala kri. Nisem vedela, da ima tako ostre krempeljčke, saj se jih nič ne vidi; ima jih skrite v koži. Pa jo imam vendar rada. Za ves svet je no dam proč. Mleka ji prinesem v skledici in kruha ji dam, saj je še tako majhna. Mama pa pravi, da bo lovila miši, ko doraste. Radovedna sem, koliko miši vjame moja mala muca. 26. Maček na vrtu. Ker) tako po vrtu laziš, maček, tiho kakor tat? Molči, ti na ptice paziš, rad zavil bi kteri vrat. Kaj si ti zato pri hiši, da bi ptice nam moril? Za podgane si in miši, da bi pridno jih lovil. 27. Kar najdeš, ni tvoje. Mihec in Metka sta bratec in sestrica. Nekdaj gresta po cesti. Spotoma najde Mihec lepo denarnico. Hitro jo odpre. V njej so se svetile srebrne lire in drugi drobiž. „Glej, koliko denarja!" de Mihec. Kaj si kupiva zanj! slaščic, igrač, nov nožek?" "Ali, Mihec, ga takoj zavrne Metka, saj denar ni najin, Bog ve, kdo ga je izgubil! " V tem pristopi k njima gospod. „ Ali nista našla denarnice na cesti? "ju ogovori. Že je hotel skriti Mihec denarnico v žep. A skesal se je, saj je bil dober otrok. „Da, našla sva jo, " odgovori odkritosrčno in poda denarnico gospodu. „Denarnica je moja," pravi gospod. "Res. poštena otroka sta. Tu imata plačilo. " Iz denarnice vzame dve liri in poda vsakemu otroku po eno. Kako vesel je bil sedaj Mihec svetle lire! „Nesivaju hitro mami, da ju spravi in nama kupi za zimo tople obleke." 28. Prsti. Ta pravi: „Jejmo!" Ta pravi: „Pijmo!" Ta pravi: „Kje vzamemo?" Ta pravi: „V materini skrinji vzamemo." Ta pravi: „ Jaz povem mami. " — Pa je bil tepen. 29. Kako so zidali našo šolo. Naša vas je bila majhna in ni imela šole. Pa kakor je že povsod, otrok je bilo vedno več. V sosedno šolo je bilo predaleč. Sklenili so zidati v naši vasi šolo. Vaščani so kupili lep travnik na koncu vasi, Najprej so prišli neki gospodje. Ogledovali in merili so travnik. V tla so zabili količke. Prišli so delavci in kopali temelj. Medtem so dovažali vaščani kamenje, opeko, les, apno in pesek. Kmalu so pričeli zidarji zidati zid, v zemlji iz kamena, višje iz opeke. Opeko so pokladali na opeko, vmes pa so nalagali malte. Vrh zidu so postavili tesarji leseno ostrešje in ga pokrili z opeko.' Vzidali so okna in vrata, ometali in pobarvali zidove zunaj in znotraj, napravili v sobah lesene pode, postavili peči in šolsko opravo — in šola je bila gotova. Blagoslovili so poslopje in pričel se je pouk. Otrokom ni bilo treba hoditi ždaj daleč v šolo. Doma so se naučili vsega potrebnega in koristnega. 30. Hvaležna žival. Pavel je imel jako rad cvetice. Na vrtu za hišo jih je sadil in se veselil, kadar so lepo rasle in cvetele. Zalival jih je in privezaval k palčicam, da so imele več solnca in so hitreje rasle in prijetneje vonjale. A tudi na travnik jih je hodil nabirat. Posebno pri potoku, ki je tekel blizu hiše, jih je rad nabiral. Tam so rasle posebno le$e7 po- h umin točnice. Spremljal pa ga je vedno domači pes Perun, ki ga je imel Pavel jako rad in mu je vedno nosil jesti. Tudi Perun je imel Pavla jako rad. Gorje tistemu, ki bi mu hotel storiti kaj žalega; takoj mu je pokazal ostre zobe. Ko nabira nekoč Pavel ob potoku cvetice in se preveč nagne k vodi, mu spodrsne in ubožec pade v vodo. Voda je bila tedaj precej globoka in gotovo bi bil utonil. Kar skoči Perun v vodo, prime z zobmi dečka za jopič in priplava z njim na suho. Pavlu se ni zgodilo nič hudega, le vede seje napil in obleko sije zmočil. Še jokal ni. Oklenil se je Peruna okrog vratu in se mu lepo zahvalil, da ga je rešil iz vode. Odslej sta bila še večja prijatelja. 31. Uganka. Kaj stvar na steni je, kdo ve, ki vedno bije brez roké, in iti, biti ne prestane, a vendar z mesta se ne gane ? 32. Medved in zajec. Medved sreča zajca v gozdu in mu reče zaničljivo; „ Kaj boš ti, uboga sirota, ki si tako maihen in imaš tanke noge in šibko telo! Poglej mene, kakšen hrust sem, da bi te kar v eni taci zdrobil." Zajec molči. V tem se prikaže lovec. Urno zbeži zajec s hitrimi nogami lovcu izpred oči. Neokretnega medveda pa lovec ustreli. 33. Pod voz. Zapel je šolski zvonec, minila je šola. Učenci gredo na vse strani proti domu. Po cesti pridirja voz. Vladimir steče in se obesi zadaj na voz. Misli si, da pride prej domov k mami. Daleč je imel do doma. V tem poči voznik z bičem, konj poskoči in močneje potegne voz. Vladimir se ni dobro držal. Padel je pod voz. Z nogo je prišel pod kolo. Vstati ni mogel. Kolo mu je zlomilo nogo. Dobri ljudje ga odneso domov. Dolgo časa je ležal v postelji, preden je ozdravel. Pretrpel je hude bolečine. Ko je zopet hodil v šolo, se je ognil vsakemu vozu. 34. Polž in kobilica. Kobilica sreča polža. „ No, prijatelj polž, kaj ležeš tako počasi?" ga vpraša. „Tudi počasi se'daleč pride," ji odgovori polž. „Poglej mene," pravi kobilica. „Kdor ima tako gibčno telo in skočne noge, ta pride v enem trenutku tako daleč, kakor ti tri dni." To rekši, se zažene kobilica in skoči kar mogoče daleč. Toda — ojojl Skočila je predaleč in padla v ribnik, kjer jo je riba požrla. 35. Poletje. Poletje je najbolj vroč letni čas. Solnce pripeka z jasnega neba. Ljudje in živali iščejo sence. Na polju zori žito. Na češnjah rdeči prvi sad; tudi zgodnje hruške in jabolka so že zrele. Otroci hodijo radi v gozd, kjer nabirajo rdečih jagod in črnih borovnic. Ob prehudi vročini poskačejo v hladno vodo, da se skopljejo in ohlade. Nastane suša. Trava, cvetice in druge rastline venejo. Hipoma se prikažejo na nebu črni oblaki. Bliska se in grmi. Vlije se dež. Časih pada tudi toča. Nastala je nevihta. 36. Deček in kozel. Bil je deček, ki je rajši jedel kakor se učil; zato so ljudje imenovali lenuha. To ga je jezilo in mislil sije: „Čakajte, nokazati vam hočem, da znam tudi priden biti,,. Vzame knjigo in gre na cesto. Sede na hlod in vzame knjigo v roke. „Tu me vidijo vsi ljudje," si misli. Ker pa ne zna brati, drži knjigo narobe. Tu sedi, maha z nogami in gleda v knjigo. Kmalu pa začne kimati in zaspi. Okrog hišnega vogla pride kozel. Gleda in gleda, kje bi dobil kaj- za svoje trdo čelo in močne roge. Zagleda spečega dečka. „Ej," si misli, „ ali se greš ti z mano? Le dajva se!" Kozel stopi nekaj korakov nazaj. Deček kima dalje. „Že grem, čakaj!" meni kozel, se zaleti, poskoči na zadnje noge in — tresk! — se požene v dečka. Deček se prekucne z debla, knjiga mu zleti v zrak. Jokaje zbeži v hišo. Kozel pa čaka na cesti, da dobi zopet dečka, ki se ne uči in na cesti zaspi. 37. Uganka. Ima liste, ni drevo; ima hrbet, ni telo; brž ugani, kaj je to? 38. Solnce in dež. Deževalo je ves dan. Otroci so morali ostati v sobi. Bili so nevoljni. Rekli so: „Da bi solnce pač vedno sijalo!" Ta želja se jim kmalu izpolni. Več tednov se ni prikazal noben oblaček na nebu. Otroci so se igrali ves dan pod milim nebom. Toda na vrtu so zvenele cvetice in usahnila so zelišča na polju. Po travnikih ni bilo ne trave ne cvetja. Potoki in studenci so se posušili. Le globoko v jarku je še kapala voda izpod pečine. Tja dol so hodili oddaleč ljudje po njo, da so kuhali in prali, si gasili žejo in napajali živino. Sčasoma pa je pošla voda tudi tukaj. Ljudje so bili žalostni. Otrok ni več mikala igra. Vzdihovali so: „Oh, da bi le zopet deževalo!" Mati pa jim reče: „Zdaj vidite, daje dež prav tako potreben kakor solnce." 39. Solnce čez hribček gre. Solnce čez hribček gre, luna pa za gorš ; zvezdice presvetli se potope. 40. Pismo. Ljubi strici Sedaj sem Ze velik in hodim v šolo. Obiskujem prvi razred in sedim v drugi klopi. Bolj majhni dečki pa sede v prvi klopi. Učim se pridno in znam ze lepo pisati. Zato Vam pisem to pismo. Pri nas smo vsi zdravi. Upam da ste zdravi tudi Vi. Obiščite nas kmalu l Srčno Vas pozdravlja Vas Ivan. V Sežani 15. marca 1921. 41. Jutro. Zgodaj zjutraj vstaja zlato solnce. Na drevju in po°travi blešči srebrna rosa. Ptički pojo svojo jutranjo pesem in letajo na polje iskat črvičkov in zrnja. Čebelice brenče po cveticah in nabirajo sladki med. Tudi jaz vstanem, se oblečem, umijem in zmolim jutranjo molitev. Po zajtrku grem v šolo, kjer mirno sedim in se pridno učim. 42. Večer. Solnce je zašlo za gore. Mrači se. Kmetje pridejo s polja, delavci iz delavnic domov. Pove-čerjajo, sedejo pred hišo in se hlade. Kmalu gredo počivat, da se okrepe za prihodnji dan. Tudi moje oči so zaspane. Odmolim in sladko zaspim. 43, Lahko noč. Glavica mi je zaspana, posteljica že postlana. Bog mi daj svojo pomoč, oče, mati, lahko noč! 44. Usmiljeni Janezek. Janezek pride s polja domov. Bil je jako lačen. Mati mu da velik kos belega kruha. Janezek gre pred hišo in s slastjo uživa kruh. Kar pride sosedov Francek in se ustavi pred njim. Bil je jako ubog. Ogleduje beli kruh, vzdihne in pravi: „ Moja bolna sestrica si vedno želi belega kruha; a mi smo tako ubožni, da ga ne moremo kupiti". Janezek pogleduje zdaj dečka, zdaj svoj kos kruha. Kar ga prelomi, poda večji kos Francku in reče: „ Na, nesi ga bolni sestrici! Prosil bom mater, da ga ji še pošlje ". 45. Nova obleka. ,,Oj, mamica, kdaj oblečem novo obleko?" prosi Milica svojo mamo. „Le potrpi; v nedeljo, če bo lepo." Prišla je nedelja. Solnce je sijalo z vedrega neba. Navsezgodaj je silila Milica iz postelje in v mamo, da ji vendar že obleče novo, belo obleko. „ Ob desetih greva k maši, takrat te oblečem, prej ne," jo tolaži mama. O pravem času jo obleče. Res je bila lepa ta nova, bela obleka. Malo takih je bilo videti. Seveda se je morala Milica pokazati tudi drugim ljudem. Šla je v kuhinjo in na dvorišče. Tudi putke in račke so jo morale videti, saj so bile njene prijateljice. A glej nesreče! Spotakne se ob kamen in pade na rosno travo. Bela obleka ni bila več bela, temveč umazana. Jokaje je tekla Milica v hišo tožit materi svojo nesrečo. Lahko si mislite, da je mati ni hvalila. 46. Ribica. ,, Bibiča, ribica, mala stvar, le ne popadi trnka nikar l Hitro se v vrat ti zasadi; bolelo bi te, pritekla bi kri. Ali ne vidiš dečka tam ? Ribica, urno splavaj drugam!" Zdi, se drugače ribici mladi, gleda samo po tolsti vadi. Misli da z vrvco deček ta ondi na bregu se le igra. Zdajci priplava, zine močno ribica, zdaj te boli hudol 47. O mehurčku. Vodni mehurček gre po svetu. Sreča slamico., Potujeta skupaj: mehurček se vali po cesti,; slamica pa koraka pokonci poleg njega. Sama sebi se smejeta. Srečata žareči ogel. Potujejo vsi trije skupaj; in dobro se jim godi. Pridejo do široke reke. Radi bi prišli čeznjo.1 Mehurček in slamica bi že prišla; a kako pa žareči ogel v vodo? Prosi prijatelja, naj ga preneseta čez vodo. A mehurček skoči urno v vodo in splava hitro kakor račica na drugo stran. Slamica jej mečjega srca. Vzame žareči ogel na rame in: plava čez vodo. A ojoj! Sredi vode pregorii slamica, ogel pa utone v vodi. Mehurček gleda vse to z one strani reke in: se tako smeje, da od samega smeha poči. 48. Radovedni Slavko. Mali Slavko je sila radoveden in sladkosnedem. Nekoč zagleda na polici pokrito skledo. „ Aha," si misli, „tu bo kaj dobrega!" Zleze na stol, odrine pokrov in seže z roko v skledo. A ta hip grozno zakriči. Skoraj da ni padel s stola. Kaj pa je bilo v skledi? Slavkova mati je spravila v skledo rake, da jih skuha za večerjo. Velik rak je zgrabil s škarjami za Slavkov prstek, ko je ta potipal v skledo. Najbrž se je Slavko odvadil iztikati po skledah. Mati je poslala Katarinko v gozd po gob, ker jih je oče posebno rad jedel. „ Mati," reče deklica, ko se vrne, „ danes sem nabrala jako lepih gob. Poglej, kako so lepo rdeče in belo pisane! Dobila sem tudi onih rjavih, ki si jih prinesla oni teden, pa jih nisem hotela nabrati. " „Oj, brezpametno dete," odgovori mati, „ to so mušnice, jako strupene gobe, četudi se zde tebi tako lepe. Kdor bi jih jedel, bi umrl. One rjave pa so jurčki, skoraj najboljše gobe, kar jih raste," četudi se zde tebi grde." 50. Kaj imaš pa ti ? Glej, polža krije hiška, kožušček ima miška, metuljček ima krilo, a perja ptic obilo. Dej, kaj imaš pa ti? — Znaj, oče, mati zlata prav rada me imata. Obleko imam tudi in hišo v zimi hudi. Ko zunaj veter hruje, pec mraza me varuje. Kaj torej me skrbi? 51. Volk in kožice. v , Stara koza je imela sedem mladih kožic. Sla je v gozd po živeža. Pred odhodom naroči kožicam, naj bodo mirne in naj ne odpro nikomur razen njej. Kožice obljubijo. A komaj odide stara koza, začno kožice skakati in vpiti. Mimo hiše pride volk. Potrka na, vrata. Kožice mislijo, da je prišla mama in odpro. Volk skoči v hišo in požre kožice. Le ena je ostala živa, ki se je skrila v uro. Kako se je prestrašila stara koza, je prišla domov! Iz ure prileze kožica in pove mami, kaj se je zgodilo. Jokaie gre stara koza na vrt, kjer dobi ^r senci spečega volka^Hitro vzame škarje in prereže volku trebuh. Iz volka poska-čejo mlade kozicejTVolku pa nalože kamenja v trebuh in ga zašijejo. Ko se volk zbudi, hoče k vodi, da se je Spije. Prekucne se, pade v vodo in utone. \ 4 / Mati je poslala Katarinko v gozd po gob, ker jih je oče posebno rad jedel. „ Mati," reče deklica, ko se vrne, „ danes sem nabrala jako lepih gob. Poglej, kako so lepo rdeče in belo pisane! Dobila sem tudi onih rjavih, ki si jih prinesla oni teden, pa jih nisem hotela nabrati. „ Oj, brezpametno dete," odgovori mati, „ to so mušnice, jako strupene gobe, četudi se zde tebi tako lepe. Kdor bi jih jedel, bi umrl. One rjave pa so jurčki, skoraj najboljše gobe, kar jih raste," četudi se zde tebi grde." 50. Kaj imaš pa ti? Glej, polža krije hiška, kožušček ima miška, metuljček ima krilo, a perja ptič obilo. Dej, kaj imaš pa ti? — Znaj, oče, mati zlata prav rada me imata. Obleko imam tudi in hišo v zimi hudi. Ko zunaj veter hruje, peč mraza me varuje. Kaj torej me skrbi? Kazalo. Stran Mala in velika abeceda . .5-70 1. Z Bogom začni vsako delo! 71 2. Prvikratv šolo .... 72 3. Bolna punčka .... 72 4. Trije otroci.....72 b. Razbiti vrč.....73 6. Pogummi zajček ... 73 7. Zajec.......74 8. Zajček in zelje .... 75 9. Mladost......75 10. Kdo ugane? (vžigalic* ) . 76 11. Ptički po zimi .... 76 12. Sanke.......76 13. Mladi šolarček .... 78 14. Pomlad......78 15. Moj god......79 16. Pri igri.......'< 9 17. Palček in rogač . . .79 18. Izlet.......80 19. Deček in lastovica . .81 20. Naša M ar < a.....82 21. Ptičje gnezdo .... 82 22. Krokar in lisica ... 83 23. Kokla in račice .... 83 24 Deklica in pi ke . . 84 25 Naša muca ... .85 Stran 26. Ma*ek na vrtu . . . .85 27. Kar najdeš, ni tvoje . . 86 28. Prsti.......86 29. Kako so zidali našo šolo 87 30. Hvaležna žival .... 88 31. Uganka (ur<„) .... 89 32. Medved in zajec ... 89 33. Pod voz......90 34. Polž in kobilica. ... 90 35. Poletje.......91 36. Deček in kozel . . . .91 37. Uganka (knjiga) ... 92 38. Solnce in dež .... 92 39. Solnce čez hribček gre . 93 40. Pismo.......93 41. Jutro.......94 42. Verer.......94 43. Lahko noč.....95 44. Usmiljeni Janezek ... 95 45. Nova obleka.....95 46. Ribica.......96 47. O mehurčku.....97 48. Radovedni Slavko ... 97 49. Strupene gobe .... 98 50. Kaj imaš pa ti? . . .98 51. Volk in kožica . . . • 99 (4 Cena 3,50 Lire