169. flnllta. i imuni, i niki, a. mm im. ixvii. ino. .Slovenski Narod* velja v Izubijani na dom dostavljen: telo leto naprej . . . . K 24*— pol leta m . .,,... • . 12*— četrt leta m -^ >*>.!> • f-— na mesec m •*•••• 2*— v upravnišivu prCjCman. ćelo lcto naprej . , . . K 22*— pol leta m ..... U — ćetrt leta w • • • • . 5*50 na mesec _ ...» T90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vr^ajo, Uredniltro: Knallovs nllca it 5 iv pritlkju !evo,i ttltto* M. 94. Ithafa vsak 4aa svsćer ixT**mtl ■•4«ftfe iat praznik«. Inserati veljajo peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po U vin., za tnkrat «li vetkrat po 12 vin Pa rte in zahvala vrsta 20 via Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu na; se pošiijajo naroćnine, reklamacije, inserati L 1 hleven in ponižen kakor kužek, nasproti svojim podložnikom pa pravi trinog. Da je mož nri tako odličnih Instnos.tih moral napredovati v vojaskj službi, se pač ne bo nihče čudil. Še predno so potekla njegova tri leta, že je dosegel naš .lanez Tomič težko zaželieno čast narednika in s tem postal desna roka svojega stonika, ki je bil goreč Nimrod in ki je ves svoj prosti čas — tega pa je imel, ker ni bilo vojske, v izobilici na razpolago — porabil za to, da je vpihaval življenja luč raznim dolgouhim zajcem, skokonogim srnam, grahastim jerebicam in drugi zverini, ki pofni lovišta po naši lepi kranjski deželi. Ko so se bližala njegova tri leta svojemu koncu, moral se je naš junak odločiti, ali naj se vrne k svoji krošnji s pomarančamj in k svoji vrečrči s številkami, ali naj pa ostane prostovoijno še dalje pri vojak ih. Vabljivo je bilo eno kot drugo. V prvem slučaju bi užival zopet zlato prostost sem in tje potujocega kroš-njarja, ki si more svoje dohodke prav izdatno pomnožiti, ako je v svoji kupčiji le nekoliko, recimo, spre- ten. In človek vidi toliko lepih mest in krajev, da mu še v kino-gledali-šče ni treba hoćiti. To ie gotovo vse lepo. toda kaj pn bolezen, prezgod-nja onemoglost? To so bile pa temne točke v računu našega Torniča, ki si jih tuđi nikakor ni prikrival. Na drugi strani pa še devetlct-na, dolgocasna in pusta vojaška služba s svojo vedno se ponavljajočo enoličnostjo. To je bila nedvomno tuđi taka temna točka, katere se ni smelo prezreti. Toda po dovršenih dvanaistih letih vojaške službe pa na krožniku prezentirani »certifikat«? »Certifikat« — ona sladka beseda, ki vsebuje vso srečo in vse upe dalje služečih, in ona mamljiva vaba, ki zadržuje v dobi splošne vojaške dolžnosti podčastnike prostovoijno še naprej v vojaški službi. Tuđi našega Tomiča, ki si je med tem svoje ime že nekoliko podaljsal s tem, da se ie začel Čez noč pisati za Tomi-tscha, je omamilo upanje na certifikat in ž njim združeno pravico do cesarske službe tako, da je zavrgel častitljivo krošnjo in vrečico ter osta! prostovoijno pri vojakih. Službeno življenje našega Tomiča je ostalcr skori vseh aadalinih devet let ze!o udobno, ker tuđi oni novi stotnijski poveljnik, ki je sledil Njmrodu-, v službi ni delal Tcmiitscjju posebnih križev in težav. Ce se v službencm življenju ni zgodila v ce- loti nikaka bistvena sprememba. ni pa bilo ravno tako v zasebnern življenju; naš Tomitsch začel je naenkrat premišljevati usodne svetopi-semske besede, da človcku ni dobro biti samemu in se z dovoljenjem svojih vojaskih predstojnikov — oženil. Pri ženitvi ga ie pa prvikrat zapu-stil njegov pratkični razum, ker mu njegova boljša polovica razun svoje lepote ni prinesla nobene druge dote v zakon. Razumljivo je, da Tomitsch kot zakonec s svoiimi pičlimi dohodki ni ravno mogel bog ve kako razkošno živeti in to tem manj, kar %a je njegova ženica skoro vsako leto razveselila z novim družinskim prirast-kom. On in ćela njegova rodbina so morali živeti zelo skromno, da so mogli shajati, in zato je Tomitsch tuđi prav težko Čakal konca svojih prostovoljnih vojaskih let. Vsaka reč ima svoj konec, sv.e-der pa tri, veli narodni pregovor in ta pregovor se je uresničil tuđi pri našem junaku. Izborno popisan in s certifikatom v roki je po končani vojaški službi nastopil prakso pri sodi-Sču in z ozirorn na nemško njegovo prepričanje postal čez đobrega pol leta že uradnik. Da bi videli Tomitscha, ko Je prvikrat nastopil v svoji uradniški opravi! Bil Je ponosen, kakor man- darin s sedmimi pavovimi peresi in se kazal okrog po mestu tako vztraj-no, da je skoro popolnoma pozabil, da mu bo v nekaj dneh odriniti na svoje novo mesto v kraj, ki je bil ure in ure oddaljen od vseh prometnih žil in železnice. Ko je Tomitsch dospel na svoje novo mesto, nekaj časa skoro ni hotel znati jezika prebivalstva v okolišu dotičnega okrajnega sodišča. Skoro Ie pa s svojo bistro glavico dognal, da si s takim postopanjem le po ne-potrebnem otežuje svoje stališče, zato je rajši obrnil svoj plašč po vetru in lepo skril svoje nemškutar-ske rožičke. Tako se je vse lepo uredilo. Mož je kot uradnik kazal naj-večjo gorečnost in službeno vnemo, ker je mislil, da bo tem potom pre-kosil svoje tovariše in Kar čez noč zlezel višje po klinih uradniške lest-vice. Na svojo žalost se je pa pre-pričal, da to ne gre tako, kakor si želi človek. » ■ Tlačiti pa so ga začele skoro skrbi za višjo izobrazbo njegovih otrok, ki so odraščali ljudski soli in -katerirn je želei pot v uradniSko življenje tako ugladiti, da bi nosili enkrat zlate ovratnike- Z ozirom na svoje otroke poskušal je doseči pre-mestitev v deželno stolno mesto, toda dolgo se mu to ni posrečilo. Ker Je bil Tomitsch, kakor smo Stran 2. •SLOVENSKI NAJKX>\ ćm 28. jalija 1914. 169. Strr. Avstao-Ofrska Izbrnh vojne ▼ »o- boto ob 6. uri zvečer tuđi formalno naznanila. Formalen ultimatum pa je zek> fieverjeten, ker obsega nota sama že zadnje pogoje, ki se ne dajo več iz-premeniti. Vendar pa bo najbrže srbska viada tuđi formalno obveščena o izbruhu vojne. V tem slučaju bo cesar izdal, kakor se je to zgodila v prejšnjiti vojnah, , vojni manifest na prebivalsivo. Druga brzojavka zopet pravi sle-tieče: V zvezi z izročitvijo note Srbiji si predlagamo vprašanje, kateri bodo prvi koraki naše vlade v slučaju, da bi srbska vlada do sobote ob 6. uvečer ne odgovorila, ali pa odgovorila nepovoljno. V podučenih krogih izjavljajo, da bo baron Giesl v slučaju, da do 6. zvečer še ne bo imel v rokah izjavo Srbije, da sprejme pogoje, zapustil z osobiem avstro-ogr-skega poslaništva BeSgrad. Po med-narodnih običajih bi potem prevzela varstvo avstro-cgrskih podanikov v Srbiji prijateljska država, v tem slučaju Nemciia, oziroma nemški posla^ nik baron Griesinger. Kake izjave srbske^a poslanika Jovanovića na Dunaiu ne pričakujejo, marveč je iz-brala avstroogrska vlada označeno obliko sprejetja srbske izjave, da ne zamudi časa. Grof Berchtold se v kritienem trenotku ne bo mudil na Dunaiu. marveč v Išlu, kamor se je odpeljal že danes zjutraj ter bo spre-jel poročilo iz Belgrada telefonično, in je takoj sporočil cesarju. Z Dunaja se nadalje še z drugih virov potrjuje, daje avstro-ogrski poslanik v Belgradu, baron Glesl. dofcil povelje, da na] v slučaju, da do določenega Časa ne dobi odgovora aii da r>l odgovor ne bii popoluoma zadovoliiv, takoi zapusti Delgrad. Iz vladnih dunaiskiU krogov po-rocajo, očividno z namenom. pomiriti prebivalstvo, da je že leta vse pripravljeno za skrajni slučaj, zlasti je vse pripravljeno na notranjepoli-tičnem polju. Oh sebi umevno, bi se v tem slučaju gotove v mirnih časih obstoječe svoboščine omehle, oziroma odpravile. Takih korakov pa ni pričakovati prej. predno ni padla od-ločitev, ki jo je Dričakovati v no£i od danes na jutri. O gibanju v neposredni okolici našega vladaria poročaio iz Išla še sledeče: Od atentata dne 28. juniia delata vojaška in kabinet-tia pisama ce^aria v permanenci. Oba zadnja dneva sta bila za uradni-stvo teli obeh pisaren pač najhujša. Kakor vedno ob takih dnevih, je da-jal cesar tuđi to pot najlepši vzgled. Brzojav in telefon od Išla na Dunaj sta preobložena in uradništvo ne more pripustiti niti nujnih privatnih raz-govorov, ker se \TSte neprenehoma državni in dvorni pogovori. Grof Berchtcld bo od danes ob 2. ropoldne v Islu. Pripravljen bo tuđi kabinetni šef zunanjega ministrstva, grof Aiek-sander Hovos. Ogrski državni zbor. V bistvu smo prinesli govor o^r-sfcega ministrskega predsednika grofa Tisze že snoci. Tuđi izjavo opozicije smo že zabeležili. Ker je pričakovati važne jsih pororočil, govo-rov ne borno reproducirali. Koncem seje pa ]e grof Tisza izpregovcril še sledeče besede: Visoka zbornica! Današnje seje, ki 5o morem morda označiti kot ćogodek svetovnozgodo-vinskega pomena, ne morem zaključiti, da ne bi dal izraza naziranju, da si lahko stoje ogrske stranke naspro-ti v najhujšem nasprotju, če pa se dvigne zares resno, živtjcnskc t»-terese naroda zadevajoče vpralanjc, preneha vsak strankarski boL vsako osebno nasprotstvo, potom aaHopa narod kakor ett mož ta upraričene življenske interese naroda. Sala je bi* la nato zaključena. Prihoda* seta se vrši v torek. Vtisk ultlmatema v IliIgraiM. Vest o ultimatumu Avstro-Ogr-ske se je v Belgradu razširila pred-včerajšnjem ob 8. zvečer. Besedilo note pa včeraj dopoldne še ni bik) objavljeno. Vest o koraku monarhije je vzbudila povsod veliko razburjenje, ki pa ni trajalo dolgo, ker prebival-stvo upa na pomoč Rusije. Proti Ih ponoći so patrulje sporočile vsem častnikom 7. Vardarskega polka, ki ima svojo garnizijo v Belgradu, da se morajo takoj zbrati v vojašnici. Po polnoči so dobili kavalerijski in arti-lerijski častniki v zaprtih kuvertah navodila. Vsi znak i govore po »Az Estu« za to, da je bila belgradska garnizija mobilizirana. Vesti, ki pa se ne dajo kontrolirati, pravijo, da sta bili popolnoma mobilizirani dve srb-ski diviziji. Belgradski listi konstatirajo raz-burjenost avstro-ogrskih listov povodom detnarše in nekateri listi nagla-šajo, da je Srbija po zadnjih dveh vojnah navajena ohraniti mirno kri. Srbija nače vojne. če pa hoće Av-stro-Ogrska vojno, jo bo Srbija spre-jela, ker je Rusija na noben način ne bo pustila na cedilu. Specijalni poročevalec lista »A Nap« poroča svojemu listu iz Belgra-da sledeče: Ko se je razvedela v Belgradu vest o demarši, je krožil po mestu kakor en glas: To je vojna! Nobeden ni vedel, kaj nota prav-zaprav vsebuje. Srbska vlada je sku-šala vse prikriti, kar se ji je pa posrećilo samo tako doigo, da so dospele v Belgrad vesti iz Budimpešte in z Dunaja. Mnenje občinstva ni bilo enotno. En del je menil, da ie treba dati monarhiji vsako satisfakcijo, drugi so bili zopet mnenja, da Srbija ne more trpeti nobenega vmešava-nja v svoje notranje zadeve, tretji zopet so izražali mnenje, da Srbija ne vzdrži še tretje vojne. Nekaterih se je polaščala bojazen. Mnogo ljudi misli na to, da bi zapustili Belgrad, če srbskl u radni list v nedeijo ne prinese zahtevane izjave. Samo častniki in prijatelji majorja Tanko\ića rožljajo z orožjem. Več častnikov je priredilo včeraj po noči v častniškem kazinu veliko veselico, ki je trajala do ranega jutra. Ko je dobil baron Giesl v četrtek noto, se je obrnil z ozirom na odsot-nost ministrskega predsednika Paši-ća na dvor ter je zahteval. da mu naj označijo odgovorno osebo, kateri lahko izroči noto. Temu energičnemu nastopu je pripisati, da je izdal regent, prestolonaslednik Aleksander, ukaz, s katerim se je poverilo finanč-nemu ministru Paćuju zastopstvo ministrskega predsednika. Ko je nato Giesl izvedel, da se mora obrniti do Paćuja, je dal finančnemu ministru takoj sporočiti, da mu ima izročiti noto, ter ga je pozval, da ga naj ob 6. uri sprejme v ministrstvu. Tam se je izvršila predaj: note par minut čez 6. uro zvečer. P edaja note se je izvršila strogo po i edpi-sanih ceremonijali. Po pozdr vu je izročil poslanec Giesl finančnei u ministru Pačuju noto, nakar se it takoj poslovil ter se vrnil v poslanih o palačo. Poročevalec pravi nadalje, da se vse belgradsko meščanstvo boji voj- ■a Cc M bto odMHev odvteoa od belsrad^en meščanstva, bi se morala srbska vlada ukloniti. Toda ni-kdo r BclgnKl« Mnu nanene vlade TAo v Bdgradi, kakor ricer v Srbili, vlada popotai mir. C. kr, korespondračni umd dostavlja k tema poročilu deloma v protislovju z zgorajšnjim poročflom še nekatere podrobnosti Pri tej pri-liki bi imeli do c, kr. korespondenč-nega orada prav resno besedo. Do-stojnost na?>e monarhije in interesi vsega avstrijskega prebivalstva kategorično zahtevajo, da so vsa poro-čila, ki jih izdaje ta urad, točna, za-nesljiva in resnična. V zadnjih letih se je izreklo dosti kritike o uradnih poročilih, naj bodo poročila vsaj zdaj, ko potrebuje ćela naša monarhija, vsaj eno absolutno zanesljivo središče, od koder more zajemati svoje vesti, toliko obzirna do prebivalstva naše monarhije, da mu pred-laga neizkrivljena in popolnoma res-nici odgovarjajoča poroči!a. Seveda re prihaja nikomur na misel, da bi morala uradna korespondenca spo-ročati stvari, ki jih hočejo drugi kro-gi ohraniti tajne. Kako razpoloženje vlada v Belgradu, za nas končno tuđi nima tako vitalnega interesa, marveč samo človeški interes, bodočnost pa je za vse avstrijske državljane največjega pomena. Pa poslušajmo, ka] pravi uradna korespondenca: Razburjenje v Belgradu ie brezmej-iio naraslo. V dlplomatičnih krogih izjavljaio, da ie vojna med Avstro-O^rsko iii Srbijo neizogibna. Tudi hočeio vedeti, da Srbija ne bo odgovorila na avstro-ogrsko noto. Belgradska gamiziia se že umlka iz Belgrada. Srbske čete so dobile povetie, da se zbero v sredini Srbije. V Belgradu pričakujejo, da bo av-Stro-ogrska vojska Belsrad brez od- pora zasedla. Srbska vlada tipa, da bodo velesile intervenirale pri Avstro-Ogrski, ko bodo avstrijske čete zasedle srbsko glavno mesto. V Belgradu akreditirani ruski In franeoski diplomati se trudijo prego-voriti srbsko vlado, da se naj ukloni. Do sedaj se zdi, da ruska in franco-ska diplomacija s svojimi mirovnimi nasveti ništa imeli sreče. Včeraj dopoldne se je vršil y Belgradu ministrski svet pod pred-sedstvom ministrskega predsednika Pasića o položaju, ki je nastal vsled avstro-ogrske note. Presojanje položaja v drugih dr-žavah. Vsi ruski ministri so se zbrali včeraj popoldne v Peterhofu, kjer se je vršil pod predsedstvom carja kronski svet, ki se je bavil izključno s konfliktom med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Srbski poslanik Spalajković je konferiral dotgo s Sazonovom. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pe-trograda sledeče. Nota Avstro-Ogr-ske je tu tako presnetila, da so diplo-matični krogi za njo izvedeli sele vr poznih včeraiŠnjih dopoldanskih urah. Prvi vtisk je bil ta, da je vojna meti Avstro-Ogrsko in Srbijo neiz-ogibna. »Novoie Vremia« priobčuie zelo oštre izpade proti Avstro-Ogrski, v katerih pravi, da krši nota dostojanstvo in suvereniteto Srbije in da je Srbija za to pod nobenim po-gojent ne more spreieti. Rusija ne more trpeti, da bi se delala Srbiji sila. V SoflB je avstrcM)Krska nota vzbudila $plo&io zadovoljstvo. Naj-uglednejši politiki raziičnih strank oaiivtjcjo noto dostojno velevlasti. Prepričani so, da se zahteve ne bodo sprejele in smatrajo tedaj noto tako-rekoč kot napoved vojne. V mestu cirkuliralo najrazličnejše vesti. Tako se govori, da je Pasić pred tremi dne-vi odpotoval v Petrograd in bo, ko se bo sporazumel s Rusijo, dal po Pačuju odgovor. Dobri poznavalci srbskih razmer menijo, da Pasić danes sploh ni merodajen, ker bi voja^-ška liga v svoji zaslepljenosti in v zaupanju v Rusijo, četudi bi vlada sprejela, vlado takoj vrgla ter diktirala svojo voljo. Neki poslanec, ki stoji blizu vladi, je rekel: Ne verja-mem, da bo rekla Srbija da in amen, kajti potem bi končno izginil njen ugled kot samostojna država. Razpu-stitev Narodne obrane in konfisciranje njenega premoženja bo skuŠala vojaška liga z vsemi sredstvi prepre-Čiti. Splošno ne govore o ničemer drugem, nego o bodočem odgovoru. Večina je mnenja, da je oborožen konflikt neizogiben. Vesele se poni-žanja Srbije in videli bi zelo radi, če bi monarhija z oro7jem nastopila. — Menimo, da bo vlada predvsem okupirala Sandžak, s čemer bi takoj izginil sen o uniji s Crno goro. V slučaju vojne bi Bolgarska brez ozira na Romunsko mirno gledala. Londonski listi prinašajo večino-ma uvodnike o avstro - ogrski noti. »0 a i 1 y C h r o n i c I e« piše jako pesimistično, kakor da bi ražen ulti-mae rationis ne bila mogoča nobena druga rešitev. »M o r n i n g Post« pravi, da bi bilo pač dobro, svetovati srbski vladi, naj kolikor mogoče ugodi želr u Avstro - Ogrske, naj vsem in vsakoršnim raisonablim zahte-vam ugodi ter tako odstrani vsak povod za napad. Enako pišejo vsi drugi listi ter soglašajo v tem, da bodo velevlasti trojnega sporazuma v Belgradu nasvetovale zmernost in popustljivost. AV estminster G a z e 11 e« piše: Avstro - ogrska nota je, kakor se je pričakovalo, ko-rekten dokument. List citira v noti navedene obdolžitve in nadaljuje: Ne vemo, v koliko so te obdolžitve res-nične, toda glase se določeno in če bodo dokazane, tedaj bo Šio za zade-vo. pri kateri ne priđe v postev samo vprašanje azilnega prava. Srbska nota mora seveda hiti resen odgovor na ćelo vrsto težkih obdolžitev. Če se bodo trditve v noti lahko vzdrža-Ie, tedaj ne moremo verjeti, da bo ruska vlada mnogo ugovanala, da da Srbija Avstro - Ogrski zadoščenje. PoslovilRE nepltmce carja in Poincapćia. PredvČeraišnjim, predno ]e pređ-sednik franeoske republike zapustil Petrograd, se je vršil na oklopni kri-žarki »France^ diner, pri katerem je Poincarć izrekel sledečo napitnico: Sire! Ne morem zapustiti teh bregov, ne da bi povedal vašemu veličanstvu, kako zelo me je ginila ljubeznjiva prisrčnost vašega veličanstva med mojim bivanjem in pri-srčni sprejem, katerega sem bil de-iežen s strani ruskega prebivalstva. Moja dežela bo videla v znakih pozornosti, katere sem bil v obilni meri deležen, nov dokaz čustev, ka-tera ste veličanstvo vedno kazali njej nasproti in očiten dokaz neraz-družljive zveze, ki veže Rusijo in Francosko. V vseh vprašanjih, pred katera sta obe vladi dan na dan po- stavljeni in ki zahteva)o sporazum-flo delovanje njihovih diplomatov, se je izkazalo vedno sporazumijenje in se bo našlo z lahkoto tudi v bodočno-sti tem ložje, ker sta obe državi uvi-deli že večkrat prednosti, ki jima jih daje to redno sodelovanje in ker ima-ta obe državi iste ideale: Mir, naslonjen na moč, čast in dostojanstvo. Napijam zdravju vašega veličanstva, nj. veličanstva carice Marije Feodorovne, nj. carske visokosti velikega kneza - prestolonaslednika ter ćele carske rodbine, napijam slavi ruske države! Car Nikolaj je odgovori! s sledečo napitnico: »Gospod predsednik! Zahvalju-joč se vam za vaše ljubeznjive besede, poudarjam, da nam je bilo posebno veselje, vas videti med nami. Blagovolite pri svojem povratku na Francosko, izročiti lepi deželi izraz zvestega prijateljstva in srčne simpatije ćele Rusije. Skupno delovanje naše diplomacije, bratstvo naših ar-mad na suhem in na morju, bedo omogočile rešitev nalog obeh vlad, ki so poklicane, varovati interese združenih bratskih Ijudstev, da varujejo mirovne ideale, ki jih zas^edujeta obe državi z vsemi močmi. Na krovu te lepe ladje, ki nosi ponosno ime Fran-cije, pozdravljam zlasti francosko mornarico in napijam na vaše zdrav-je, gospod predsednik, kakor tudi na slavo in dobrobit Francije.« Revolucija u illbaniji. Kriza na vrhuncu. Vstaši so razžalili poslanike. Kaj bo sedaj z albansko zadevo, se ne da nikakor določiti naprej. Iz Drača poročajo tozadevno sledeče: Za-stopniki velesil so sklenili, da na zadnje pismo vstašev, ki vsebuje razža-iitev kneza in grožnjo, da bodo Drač izpremenili v klavnico, če se knez ne odstrani in mesto ne vda, ne bodo odgcovorili.S tem so pogaiania z vsta-Ši definitivno prekiniena. Avstro-Og[r- ska križarka »St. Georg« in angleska križarka »Defence^ sta pripluli bližje k obali. V Draču so imeli še drugo smolo. Dobili so nove topove, toda manjkalo je zaklopnih delov, vsled cesar topovi nišo bili drugega, kakor kosi železa. Pravijo pa, da so za-klopne dele že našli. Večina rimskih listov pozivlja kneza, da naj upošteva sedanji položaj in da se naj odpove prestolu. da prepreci brezpotrebno krvoprelitje. Knez Viljem pa si je baje izmislil drugo. »Agenzia Stephani« namreč poroča iz Valone, da ie sporočil povelj-nik knežje garde, Spencer, da bo knez tekom današnjega dneva dospel v Valono. To bi bil pa Ie delen izhod. Vstaši bi mogli zasesti Drač in tuje vojne ladje ne bi imele povoda, pose-Či v eventuahni boj. Ali pa bodo vstaši zadovoljni s tem, da bodo imeli od-slej kneza v Valoni, je več kakor dvomljivo. Stvar bi se pač začela zopet od začetka. Po zletnih ppipravah—slo-venshemu soholstvu. Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze Je pojasnilo slovenskemu Sokolstvu v svojem pozivu z dne 20. julija t. 1. vzroke prepovedi zleta ter pozivlja slovensko Sokolstvo k skup-nemu nadaljnemu delu, zlasti pa sedaj, ko je treba poravnati hudo gmot-no Škodo, ki jo je provzroČila prepo-ved zleta. Obraća se predsedstvo do se iz resničnega popisa njegovega dosedanjega življenja že dovoljno prepričali, umna glavica, spoznal je skoro, kakšen veter piše v novejšem času v deželi kranjski. Naenkrat Je pozabil na svoje nemško srce in nemško prepričanje ter s polnimi jadri zavozil v pristan vsemogočne S. L. S, Mož je začel hoditi pridno v cerkev, pristopil kot član k vsem klerikalnim društvom v svojem okraju in končno še ćelo nastopil kot govornik na zborovanjih in shodih te 6t ranke. In mož ni slabo računal. Veljaki B. L. S. so postali nanj pozorni in ko Je na pravem kraju sprožil svojo željo po premestitvi v deželno stolno mesto, mu je bila ta želja tudi v lako Jcratkem Času izpolnjena. Mož Je pa zadel kar dve muhi naenkrat; žareno je bil pomaknjen za en razred višje. Premestitve in povišanja je bil Tomrtsch vesd v dno duše in bi bil najrajsi zaukai kot vojaški novinec, ko je dospel na svoje novo mesto. Toda v kipečo kupo njegovega veselja je skoro kanila zelo grenka kaplja. Mož je priš#l v več je mesto, toda zaeno je moral na svoja ramena vzeti tudi veliko draginjo, ki vlada danes v količkaj večjih mestih in ta draginia tlači, mori in ubija v prvi vrsti uradnfca, ki je navezan na svoje stalne, vedno enake, toda zaeno zelo Skromne stažbene prejetn&e. Ko je Tomitsch preživel nekaj mesecev na svojem službenem mestu, prišel je do žalostnega zaključka, da s svojo števiino rodbino ne bo mogel shajati, ako si poleg plače ne preskrbi še kakega postranskega za-služka. Premišljeval je sem in tje, kje bi vlovil kak, če tudi neznaten postranski zaslužek. Nekoliko se mu je to posrećilo s tem, da je znal svojega predstojnika, kateremu je bil vdan s posebno hlapčevsko usluž-nostjo, pridobiti za to, da mu je od-kazoval čim več raznih cenitev in drugih takih komisij, ki jih morejo opraviti pisarniški uradniki in ki nu-dijo vendar nekaj postranskega za-služka na mesec. Mož se pa ni zadovoljil Ie s tem zaslužkom. Skoro je njegova bistra glavica izvohala nove vire postran-skfh dohod'Kov, katerim se nikakor ni dalo ugovarjati, da nišo izvirni. Tomitsch Je začel namreč pri prizivnih m revizijskih spisih namc-sto z višjim kolekom kolekovanih prvopisov sem in tje pridrževati v sodnem aktu za pravdne nasprotnike namenjene drug opise, potem pa pred predložitvijo akta višji oblasti »gra-jati« te spise kot nezadostno koieko-vane. Na ta način si je prislužil ono »grajalno« pristojbino, ki jo za ta slučaj izplačuje finančna oblast »gra- jalcu«. Zaslužek ni bil posebno veHc ker je moral postopati zelo previdno, vendar nekaj je bilo Ie. Ker je Tomitsch pri tem, kakor omenjeno, ravna! zelo previdno, izvrševal je to prakso nekaj let naravnost netnoteno. Ko je Tomitsch par let tako ma-nipuliral, ne da bi se mu prišlo na sled, postajal je vedno drznejši in je vedno bolj pogosto ponavljal svoje dejanje, da je bilo vedno več postranskega zaslužka. Toda »tetivo prenapeto rado poči«, pravi Cegnar v Schillerjevem prevodu Viljema Telia. Začele so se na naslov pristoj-binske oblasti množiti pritožbe kaznovanih odvetnikov in v vseh teh pritožbah se je ponavljala trditev, da se je pravne leke pravilno koleko-valo in da se Je najbrž pregledoma pravilno kolekovani spis izročil na-sprotni stranki, namesto da bi se prj-đržal pri sodnem aktu. Iz Številnih enakih pritožb in z ozirom na dej-stvo, da Je bil >grajalec€ vedno naš Tomitsch, prišla |e pristojbinska oblast do Iako neprijernega zaključka, da se vse to »gra)anje« vrši po nekem sistemu. Začelo se Ie uradno dopisova* nje med finančno oblastjo in pred-sedništvom sođnega dvora prve sto-pinje, začele so se nekake poizvedbe m za Tomitscha neprijetni konec tega dopisovanja in poizveđb Je bfl ta, da se je proti njemu nveđla — ne morda uvodna preiskaiva radi zloči- na goljufije, pač pa disciplinarna pre-i s kava. Toda kdor ima dandanes na svoji strani kar dva angelja varuha: svoje, sicer za enkrat nekoliko prikrito nemško srce in svoje pristno katoii-Ško prepričanje, tega pri nas Še nišo nikdar obesili. To je poskusil in do-živel tudi naš junak. Disciplinarne preiskave precej presenetljivi konec je bil namreč ta, da se je proti Tomitschu že čez dolge tri tedne ustavilo vsako disciplinarno postopanje, ker so se disciplinarni sodniki prepričali ne samo, da ni imel mož prav nikakih dobičkarskih namenov, temveč ćelo, da je moža pri njegovih, sicer nepravilnih činih vodila zgolj prevelika službena vne-ma za državne dohodke, katere je v sedanjih težkih časih sknšal iz svojega nagiba kolikor toliko povišatL Da se oškoduje Tomitscha za prestane duševne muke9 pomaknila ga je hvaiežna državna uprava sočasno za eno stopinjo višje, čeprav Je s tem preskočil Jako znatno število svojih uradnih tovarišev, ki so bili toli ne-previdni, da so se zadovoljili samo z enim angeljem varuhom, to Je s svojo pošteno vestjo. Zaeno je bil pa Tomitsch premeščen iz civilnega na ka-zenski oddelek, kjer ni posla s kole-ki, ker so vsi kazenski spisi oprošde-m pristoibin. Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni! Slike Iz topliškega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) Smejala sva se oba, a jaz se ni-sem več odmaknil od dekliee. »Kje imate gospo teto?« vpra-šal sem, da speljem pogovor na druge stvari »Bolna Je, voda jo prevzame, pa ne more z doma, čeprav priporoča zdravnik mnogo pregibanja, če je še tako težko.« »Popoldne bosta pa pisaH stricu In mami?« pristavim. »Odkod veste to?«t vprašala je osuplo. »Jaz vse vem. Pa sem tudi ve-del» da priđete danes sem v park.« *To je pa že prevečU vsklik-ntla Je, kot bi hotela biti užaljeno-jezna, a obraz je bil vesel, vesele so bile oči in glas. »Prav nič preveč,« odvrnH sem, »ravno prav. 2e zjutra) v kopeli sem videl samo vaš obraz, gospodična, in ko sem čul, da ostane dopoldne vaša teta doma, vi pa da greste v park, sklenil sem, da vas poiščem. Iskal sem vas vsevprek zastonj, končno sem si pa izbral skrit kotiček, pa pri- i«, mm. jurtama nmod*. *» * n*i i«4. Strao S. Sokotstv* s tnMm vptotal ge tuđi one iz zaloge III. slovenskega vsesokolskega zleta, Finančni od5ek Je založii zletne razglednice, kažipot po Ljublajni in vseh slovenskih po-kT-aiinah, ki je prvi te vrste, diplome, ki so krasno delo našega umetnika Smrekana, male zletne znake, zelo lepe ko4ke itd. Bratje, vaša dolžnost je. da prid-no segrate po teh stvareh ter na ta la-hek način pomagate kriti velike stroške. Bratje, zavedajte se svojih dclž-nosti napram Snkolstvu, pokažimo enkrat zopet z dej'anji, da znamo ceniti našo organizacijo in se re bojimo ničesar, ko je treba iti v boj za ideje Sokclstva, Na delo, bratje! Trgovce, društva in posamez-nike, katerim je poslala S. S. Z. svoje stvari, kakor razglednice, znake, kolke itd. v komisijsko prodajo, prosimo, da narede do 1. avgusta 1.1. obračune ter jih nošljejo S. S. Z. (finančni odsek). Prosimo pa zlasti gg. trgovce, da z isto požrtvovalnostjo hi natloolmoitfo mynm dcmiMie-om Sokobtvu ie i«n| prodaja** stvari S. S,Z. Sokolsko dlfŠo&mm, prekrasan delo našega umetnika Smrekaria, se dobe v Ljubljani v prostorih S. S. Z. v Narođnem domu vsak dan od 1. do 3. ure popoldite in pa v vseh knjigar-nah. Diploma stane 2 K, z imenom od 10 K naprej, po pošti 30 v več. Bratje, segajte pridno po tem krasnem delu, ki na] bo v okras vsakt sokolski niši. Dolžnost vsakega društva je, da naroči vsaj eno diplomo. Bratje, zbirajte povsod pri vsaki priliki za diplomo. Vzemimo si v tem oziru Ie Čehe za vzgled, ki okrase vse go-stilniSke prostore, v katerih se zbira stalna družba, z diplomami narodnih društev. Vsaka gostilna, v kateri se je nabralo vsaj 10 K, dobi diplomo z napisom. Kažipot po Ljubljani in drugih slovenskih pokrajtnah je izšel. Kažipot, ki ga je založila S. S. Z., je prvo delo te vrste, kajti do danes še nismo imeli tako ličnega vodnika po naši domovini. Kažipot stane 60 v, po posti 70 v. Bratje, ki potujete, segajte pridno po njem! {Nerslio. Sokol v Šoštanju. Radi nepriča-kovano nastalih razmer smo javno telovađbo in veselico, določeno na 26. julija t. U preložili na poznejši Cas. Iz Trbovelj. France: Zakaj so neki klerikalci svojo Čukovsko slav-nost, ki bi se imela vršiti to nedeljo, zcpet prestavili? — Jaka: Gotovo zato, da se zastavina kumica, nem-ška gospa dr. Benkovičeva vsaj nauči svoj izrek pravilno slovensko iz-govarjati. Vedela itak ne bo, kaj govori, ker ne zna slovensko. Iz Celja. V četrtek okoli 1. ure opoldne je nenađoma prihrul silen vi-har v zvezi z obilnim dežjern. Vihar je nat>ravil v mestu in ckolici mnogo škode. Z gimnoziiske strehe je na-metal za cei voz opeke: v Oosposki ulici je vrgel na tla Baumg:artnerjev napis: pri cirkusu ie obrnil streho na sotoni, ki je slnžil za hlev: drevie je tu in tam razccpil ali odtrgal vsaj po-samezne veje. V okolici je zelo po-škcdovalo streho pri Zerjavu v Za-vodni. Iz Savinske doline prihaja.'o vesti o veliki škodi, ki jo je napravil ta vihar po hmcijniklh in na poslop-jih. Najhuje je divini okrog Žrtca, kjer je razkril več streh, prevrni! par kozolcev in zlasti poskodoval hmelinike z nasadi n^ žico. Po snle-Šni sodbi ie zadela 2alsko okolico mno^o huiša nesreća, kakor če bi jo pobila toča. Iz Celja. Mesto je imelo že dolgo vrsto let na vratu plinarno, pri kateri je moralo Jelo za letom mastno doplačevafi. Tereni strani je poraba plma. v tako maleni gnezdu rnalen-l:octna, na drugi je pa stal £r?.eoceni upravni apara4- veMke svote denarja. Saj je v naši mestni iijravi merodaj-no načelo, da se mora na javne srro-ške napravati č^m več volllccv ncm-škcr»aci]ona!ne stranke. Sedaj pa gre ? pliiiarno vedno slćib^e. I.ansko leto cr> prchri^ani Westr; vieli mestno r>b-čino za skupno elektrarno; od te ima Westen velik dobiček — celjski me-ščani pa Ie škodo. Doplačeva'i bodo ori nlinarni navzlic podraženlr nlina in koksa se boli ko dc^Iej — ne da bi imeli za to ceneno elektriš1 luč in gorilno silo. Po mestu se lisijo hude kritike tega zavoženega ■. ^spo-darstva. hH^ĐiiKinzfenlii M laflci Slovuud k izrodnenut se* stanku v »Pivnici | 11«, da protl»v« odhodinco blage in vrtanarodne obitelji Aloinia Kralnca. V prekrasnih besedah so a. Elsbacher. Cetina, Pleskovič in Saga| opi-savali kavalirski m kristianskt značaj tega našega ljubljenca, ki se preseli v Oorico, Edma želja vseh la-Skih Slovencev je, da bi našla viso-kocenjena v Gorici zaželjno in da bi naslednik, g. nadučitelj Jevnikar, zastopal enake cilje, kakor g. Krajne. Iz Vojnika. Pri bližnji Novi cerk-vi se bodo vršile v kratkem obČinske voiitve. Klerikalci so v »Slovenskem Gospodarju na prav grd način na-padli sedanjega narodnega župana g. Pintaria, čes, da ni pravilno razdelil podpor po ujmah, oziroma, da se za te podpore ni brigal. Napad ima se-veda samo ta namen, da bi služil kle-rikalcem kot agitacijsko sredstvo pri volitvah. Nemški visoko^olci za spodnje-šta|erski »Volksrat-. Nemško časo-pisje poroča z velikim zadoščenjem, da so nemški visokošolci povodom svojega binkoštnega zborovanja v Mariboru darovali za spodnještajer-ski nemški narodni svet 1000 kron. Našega slovenskega narodnega sveta se pa malokateri Slovenec s kakim darom spomni. Iz Ormoža. V nedeljo, 19. julija, je peljal posestnik Spindler iz Drako-vec pri Mali nedelii neke ljudi na or-moški kolodvor. Pri povratku se je ustavil na dvorišču Oomzijeve gostil-nc. VsJed neumestne šale nekega go-stilničarkint^a sorodnika so konji zdiviali in dirjali v hesnem diru po mestu. Posestnik Spindler si je zlo-mil rogo, ker je paiel pri vstavljanju koni z voza, posestnica Gregorič, ki je bila ti?di na vozu, je k sreči imela nriliko skočiti brez pr>škodb na tla. Konji so bežali na to do Šorditij, kjer sta jih d^c poališču vaše obličie edino, ča se možki zagleda vani.« ZaupHivo se Je ozrla v me s svo-jimi iepimi očmi; saj veš, da se ženski najprej in najbolj prikupiš, če pohvališ njeno telesno lepoto. Prijatelj, re oči! Videl sem že veliko ženskih oči, gledal skozi nje v dušo — oči so zTcak> duše — a zatrdim ti, da se za deklico zaradi njenih oči še nikoli nisem vnel s tako silo kot zdaj. Videl sem y teh očeh vso naivno prtsrč-nost in nedolžnost dekličino, videl v njih lepoto srca in misli, videl morje upov v brezskrbno bodočnost In rrijatelj moj, Tone ZvfteK se je za-gleđal v te oči s tako močjo, da n* mogel več odmakniti pogleda od njih. Se več! Zagledal se je vanje, da se je zaljubil z vsem srcem in dušo v deklico, kot bi bil fant dvajsetib let, mm. ivobodeoi Motabncal Tedaj je v Jelovini zazvonilo poldne. Glas zvona je hipoma dvignil dekletce s klopi. »Kam tako nanigloma?« vpra-šal sem začuđen in istotako vstal. »Domov. Teta bo huda, da me toliko časa ni in ne bo me več pustila same.« »Ne več?« rekel sem otožno in stopil tik deklice ter jo prijel za roko. »Ne! Jutri bo teta spet zdrava in hodiii bova vedno obe skupaj na sprehod.« »Morda pa Ie ne ozdravi,« menil sem. »Jutri vas pričakujem na tej klopici.* »Cakali boste zastonj.« »Ali sem vam delal tako slabo druščino?« vprašal sem užaljen. »Pa dovolite, da vas spremim.« »Meni se mudi, zdravi!« rekla je in izpulila roko. Stekla je po drob-nem pesku kot vitka smica. Stopil sem par korakov okrog grmičevja, da sem jo imcl še neka] trenotkov pred očmi. In glej, tam pred ovinkom se je ozrla, videč me pa, ki sem |o radostno pć»dravljal z roko, bli-skoma izginila za drevjem. Veselih čutov sem se vniil h klopi po knjigo in klobuk. Koma) sere pa pobral oboje in se obrnil, da tuđi odidem h kosi 1 u, stal Je pred menoi mož postave, Jelovinski občinski po* licaj Aleš Kavka. Ker tebe ta prikaze« gotovo zanima, treba je, da ti Jo opitan, ko» Mkor van o aKi. Aieš Kavka je že star mož, sest-deset let ie zacrtanih v njego^'em življenju. Cas mn je ukrivil hrbtišče ter populi« lase s ternena, vendar še vedno vestno opravlja svojo siužbo, ki obstoji v prenašanju občinskih do-pisov ter varstvu v občini bivajočih domacinov in kopaliških gostov. Pravim ti, da vestno opravlja svoj i posel in posledica te vestnosti je bil ! zdaj njepov nastop pred menoj. ! Kavkin obraz je bil jezen in užaljen. Uradno kapo si je pomaknil nekoliko nazaj, desnica se je pa okle-pala ročaja bridke sablje, približno še enkrat starejše od Aleša Kavke. Hotel sem iti mimo varuha miru svojo pot, češ, kaj me briga ta na-šemljeni starec v spehasti in zakrpani uniformi, a on mi je zastavil pot. »V imenu postave, počakajte!« velel je resno m v visokem tonu kot prav sitni ljudje. »V imenu postave?c vprašal sem. »Kaj pa hoćete?« »V imenu postave, ki vse vidi, vas vpraSam, kaj ste imeli tu s tem otrokom opraviti?« Pri teh besedah je to ofco postave, ki vse vidi, namršilo obrvi, da so se fciite m vsak čms sem pričakoval, da nožić potegne oroš§e. Žalo iem se aasmefaniL »V inentt postave, kaj se tme-Jete?« savpil »e aad w*aol »Ali veste, kdo seai |u?« »Predstavili a* U niste! € *a~ frlcnil um ga> »Se vam bom kmalu predstavi!,« zarentačil je in iskal nekaj po žepih. »Kdaj ste pa še slišali, da se oko postave predstavlja, če zaloti vagabunda v grehu?« »Oko vaše postave je že precej brljavo,« rekel sem pomilovalno. »V imenu postave, kar tiho!« ukazal je polip. »Naša sveta dolžnost je, da pazimo ne Ie na telesno posest, ampak tuđi na duševno last posameznika. Mi smo zaščitniki či-stosti in nravnosti. Naša občina je katoliška in nikakor ne trpi, da bi se greh delal med občani, ravno tako ga branimo vsakemu tujcu, sicer bi dajali težak odgovor na sodni dan za našo popustljivost. Najmanj pa mo-remo prenašati javno pohujšanje, kakoršnega ste se storili deležnega pravkar vi Zato še enkrat: v imenu postave, kaj ste imeli opraviti s tem dekletom?« Vem, da se smeješ pri teh be-sedah in da misliš, da sem trapastega dedca pograbil in ga vrgel v gr-movje, da si zasluži še večje zaslu-2enje za oni svet Pa nisem storil tega, pač pa sem mii rekel: »Priiateli moj, nekoliko ste se zmotili. To Je moja sestrična, ta otrok, to dekle, in prebirala sva tuka] žrvlleuje svetnikov. Zdaj se li Je pa nudilo domov, ker Je poldne in ima bolano tetac CDalte irlliitittti) ki je fanel takoj z ministrskim pred-sednjkom daljio konferenco, pri čemur mu je izročfl več šifriranih poročil. Zvcčcr ob fA9 se je Venizelos odpe-ljal v Bruselj, kjer se sestane z veli-likim vezirjem. Navarnott za kopa|o6e. V blizini Pulja ob istrski obali se je poja« vila letos velika množina morskih vol-kov, ki zlasti ogrožajo kopajoče se občinstvo. Neki ribiški Čoln je prišel v blizini Rovinja nekemu morske mu volku tako blizu, da so ribiči streljali iz revolverjev nanj. S tem so preplašili grozečo zver, ki je bila dolga nad štiri metre. Tuđi v blizini raznih ko-pališč se je pojavilo mnogo teh zverij. Aretacija. Kakor smo že poročali, je bil pred kratkim aretiran župnik Vinodolac, katerega so oddali sodišču v Rovinju. Sedaj se potrjuje, da je župnik res odobraval atentat v Sarajevu, kar je tembolj čudno, ker je bil znan Vinodolac kot sovražnik Srbov in privrženec trialistične ideje. Drobne novice. Utonil je na Žagi 20. t. m. finančni nadstraŽnik Laganis. Šel se je kopat v Učejo pod most in je izginil v tolmunu. Čez eno uro so ga potegnili mrtvega iz vode. — Toča v Istri. Minoli teden so imeli v občini RoČ v Istri hudo točo, ki je uničila velik del vinogradov in drugih poljskih pridelkov. — Nesreča. V Gorici se je vnel pri delu 331etnemu monterju Petru Konteju pod tramvajsko lopo bencin. Plamen se je prijel tuđi njegove obleke, vsled česar se je močno opekel po rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Ponarejalec denarja. Korminsko orožništvo je aretiralo 181etnega Josipa Tomazina iz videraske okolice, ker je skušal raz-pečavati ponarejen denar. Radi istega delikta ga iščejo tuđi že italijanske oblasti. — Nesreča na električni železnici. V Pulju sta trčila na progi skupaj vozova električne železnice, pri čemer se je napravila škoda za približno 300 K. Neka dama, ki je sedela v enem vozu, je bila ranjena na roki. Druge nesreće vsled previdnosti voz-nikov ni bilo. Heseniške novice. Naši občinski odbornik! se pro-tivijo razpustu občinskega odbora in imenovanju gerenta. Radi tega so dobili večinoma pečat, da so »liberal-ci.« Mi se vzdržimo vsake nadaljne kritike, kar se tiče sedanjega občinskega odbora S. L. S., eno pa vendar; pribijemo, in to je, da se nam jaka čudno zdi, kaka zmešnjava je naen-. krat nastala med temi ljudmi. Dežel-ni odbor molči po reviziji naše občine kakor grob. Ne zdi se mu vredno ob-čanom pojasniti zagonetnega delova^ nja sedanjega občinskega odbora. Ako bi se kaj enakega zgodilo v ka-kem občinskem odboru, koder libe-ralci vladajo, bi S. L. S. vpila kakor, 11 dni lačni srakoperji, a tu se ne upa, ker ve, da si je že na Jesenicah za vedno skopala grob. Kaj bo? Tako vsak dan različni davkoplačevalci povprašujejo. »Da-novci« pa napadajo v »Danu« naše somišljenike. Povemo odkritosrčno, da so nam za prihodnjost vrata odpr-ta in ako količkaj trezno in mirno to pot gremo, katero smo danes nasto-pili, se nam ne mora zgoditi nič hu-dega. Ko priđe dan voiitve, bodemo vsi kot en mož naše koristi zastopali in brez osebnosti volill može v občinski odbor, kateri so vredni v za-stop kot občiaski možje, in to brez vsakega hrupa in boja! Tedaj bi sve-tovali »Danovcem«, da si naj ohladilo za ta čas malo svojo prevročo kri. Na Jesenice zahaja vsak dan mnogo detektivov, posebno so si zbrali kot važno točko hotel in ka-varno »Triglav«. Ker so pa tako ne-previdni, da se sami legitimiralo, da so »Geheimšpicelni«, nam je seved^ prav lahko, da v javnih lokalih prav nič ne govorimo in še marsikateri-krat te »Spicelne« prav dobro poteg-nemo. Jesenice pač nišo kraj, da bi lovili taki ljudje nedolžne žrtve. Volitev v bratovsko skladnico savske tovarne se je vršila dne 17. in 18. t. m. Pri teh volitvah so zmagali s 70% socijalni demokrati. Bivšo tovarniško godbo je pre-vzel, kakor znano, g. kaplan Kogej, in je ta sedaj popolnoma na katolišk! podlagi organizirana, ozir. se imenuje sedaj »Cerkvena godba«. Ko je bila še tovarna gospodar te godbe, smo v poletnem času imeti mnoga koncertov in zabav, ki jih je vsafc lahko posetil, če je bil tuđi brez denarja. Danes je pa na Jesenicah tako mrzlo postalo, da ni prav nobenega življenja več. Poprej ie ljudstvo ob nedeljah in praznikih ostalo doma in imelo marsikatero zabavo v dotnaČih gostilnah in vrtih, a danes je vse prazno in ljudstvo išSe zabave in po-čitica v dnifirih krajih. Omenili smo tQ samo radi tega, ker se je s tem pre-nehalo tuđi vsako drugo dmžabno življenje in tako bodemo seved* kmalu drug đrugem ptuli postali, Koder se godba in petje preneha, wmuf tuđi preneha izobraževanle 4MPn Strma 4. .SLOVENSKI NAROD*, dtoe %JrtJ* 1*U- 169. Stev. ekega stana. Posledica tega Je. da 96 se mladi ljuđje vdali pijančevanju tu pre tepa van ju. OrožrriStvo hna vsfed podivjanih mladih tovarniŠkih delav-cev toliko opraviti, da je bila tovarna primorana sinove starih domačih de-lavcev od dela odpustiti. TukaJ se naj vpraša S. L. S., kaj bo še enkrat z našo mladino! Vrtno veselico s tombolo priredi v nedeljo, dne 26. t. rn., ob 3. uri po-poldne na vrtu gostilne A. Klinarja na Savi slovensko delavsko izobra-ževalno in pevsko društvo »Sava« z godbo in petjem. Tombola obsega mnogo krasnih dobitkov. Godbo pre-skrbi g. Modre. — Vabimo najvlfud* neje vse naše somišljenike na to prvo vrtno veselico na Savi. Dnevne vesti. -f Klerikalno hujskanie, industrija in delastvo. Strokovni list za papirno industrijo »Papir« piše v zadnji številki: »Dočim si na Dunaju pridobiva par poučenih vplivnih ljudi milijone na borzi s tem, da izrablja-jo svoje javno stališče s sistematičnim hujskanjem, s povzrocanjem panike vsled strahu pred vojno ter si zasigurajo lepe dobičke pri špekulaciji na baisse, trpi vsa industrija v državi vsled ogromne utesnitve in brezposelnosti. Balkanske države nas natihoma, toda učinkovito boj-kotirajo, maloazijski eksport obvla-dajo vedno bolj one države, ki so in-teresirane pri ondotnih železnicah, za oddaljenejše dežele nam pa nedosta-Jajo trgovinske zveze, kakor tuđi ugodna izvozna možnost. Nemčija ničesar od nas ne potrebuje. Rusijo smo kot konzumenta odpodili, in tako imamo lepo industrijo, ki mnogo producira, ne ve pa. kam s produkti. Domaća konsumirajoča moč je zelo oslabljena in spori med posameznimi narodi otežkočujejo medsebojno raz-pečavanje. Vsled teh razmer prav posebno trpita papirna industrija in trgovina. Tovarne so že vec mesecev nezadostno zaposlene, skladišča se ne napolniujejo. plačilni pogoji se ne drže. menice se ne plačujejo, le pro-longirajo, in ta stagnacija se še vedno veča. Papirnice ne morejo prede-lati surovin. vsled česar trpi celulozna in lesna industrija. Tz teh na-nog se prenaša stagnacija na ke-mično in lesno produkcijo. Upanja na zboljšanje je prav malo. kaiti, kakor hitro nastane mir, obnove vplivni gospodje na Dunaju svoje angažmaje na borzi in hujskanje se zopet ponovi. To bo trajalo tako dolgo, dokler se ne bodo industrijci in trgovci ka-teregakoli naroda toliko označili, da se bodo postavi!! proti profesionalnim politikom, ki rušijo uMavno življenje d že\ in države.« — Ta c^tra obsod-b<* je med drur'm namerlena tuđi proti profesionalnemu politiku dr. Šusteršiču. Vse njegovo seđsnje de-lovanie, vse delovanje naše klerikalne stranke in vsega avstrijskega in-ternacionalnega klerikalizma ie na-merjeno na to. da hujska proti pravo-slavnemu srbskemu narodu, proti so-sednim pravoslavnim državam in pa proti vsem onim ^tronkam v obeh državnih polovičan, ki se ne strinjajo z nenarodno brezdomovinsko uUra-montansko politiko. Da pa gre tukaj tuđi za osehne koristi T^osanieznih voditeljev raznih klerikalnih strank, kažejo natholjše do^codki na dunajski borzi. Naše gospodarstvo se je cd zadnje krize Ie *1abo opomo^lo in že so klerikalci vrgli novo bombo v javnost, da povzroče pariko v %o-spodarskem življenju, kateri ^ledi skoro vedno kriza. Pri nas na Kranj-skem imamo pravzaprav le dve industrijski podjetji, ki sta vpoštevanja vredni. Zelezna industrija na Jese-nicah in pa papirna industrija v Vev-čah in Goričanih. In prej omenjeni list, ki zastopa ravno to papirno industrijo, v crnih barvah slika položaj papirne industrije. Ce nimalo tovarne dela, tedaj bo naravna posledica da bodo tuđi papirnice — kakoT je to storila Kranjska industrijska družba ■— začele odpuŠčati svoje delavce. Vsem je še v dobrem spominu, v kako težak položaj je prišla papirnica v Vevčah za časa zadnjih dveh balkanskih vojn. Teda} so klerikalci sporazumno s tovarniškim vodstvom pro-vzročili stavko, da so delavct-trpmi s svojimi rodbinami mesece in mese-ce stradali in zmrzovali. Edini, ki se je pri tem dobro počutil, je bii klerikalni župan Pimrrik, ki je cvenkal % tisočaki, ki jih je dobil od tovarne. ZdaJ se bliža tem delavcem zopet kritičen čas. Ne vemo, če se bodo upali klerikalci provzročiti stavko. Toda eno je gotovo, da bosta pri nas deželni glavar dr. Šusteršič in njegova stranka največ kriva, če bo to-varna v Vevčah in Goričanih morala vsled brezposelnosti odpustiti več sto delavcev. Mi iz srca želimo, da bi se to ne zgodilo. -- Prepovedani cvetličnl dnevL Sišenska podružnica družbe sv. Ci-jila in Metoda je zaprosila policijsko ravnateljstvo » davaUeoie prirediti hitri cretHčiit din fh vGieHoo. Polici* |a te veselico dovofila v zaprošenem obsegu, izjavila pa, da ne more do-voliti prireditve cvettičnega dne, čei, to ne spada v njeno kompetenoo, ampak je treba vfožiti prošnjo na mi-nistrstvo. K temu so gospodje še dostavili, da vsled pritožb s klerikalne in nemške strani ni upati, da ministr-stvo dovoli še kak cvetlični dan. Ce to res velja, potem se nikdar več ne bode smel vršiti v Ljubljani cvetlični dan. S tem bodo prizađete naše narodne institucije, posebno pa družba sv. C. in M. — Tako prihajajo z vsakim dnern nove dobrote nad za-vedno slovensko občinstvo. + Klerikalni umazanci in kmeč-ki lonci. Prav mast na je bila blamaža, ki so si jo nakopali klerikalci v znani pravdi zaradi ioncev, ki jih je deželni avtomobil razbil. V tistem avtomobilu je sedel občutljivi dr. Lampe in siromaka zdaj grize in grize, da se je stvar tako obširno raz-pravljala po časopisih, posebno ker so vsied tega tuđi najširši krogi iz-vcdeli, kako prijazni in pravicoljubni znajo biti klerikalci, kadar so komu škodo naredili. Tako prijazni in pravicoljubni, da jih je treba peljati pred sodišče. In ker klerikalci nišo mogli prav nič pametnega povedati na naša poročila, so si pomagali z neum-nos:jo, s trditvijo namreč, da je naše poručila spisa! dr. Slane in da si ho-če s to pravdo delati reklamo! Fej, jo, na kake izgovore je že prišcl ta nesrečni Lampe. x\\i pa smo tako ne-usmiljeni, da mu še teh ne pustimo veljati in inu torej poverno, da dr. Slane pač ne potrebuje nikake reklame in nanjo tuđi nikoli ni reflektiral, in da dr. Slane sploh ni ničesar spisul o razbitih loncih in o umazanosti klerikalnih dež. odDornikov. Lampe mora poiskati že dru^ obiiž na svojo sreno rano! 4- DežeJai uacarji — ULloinl čuki. Klerikalci so vedno brezobrazni in porabljajo vpliv, ki ga imajo kot deželni odberniki pri vsaki priliki le za svojo stranko, iudi če je to na škodo deželi. Pri užitninskem zakupu imajo ogromno izgubo, deloma tuđi vsled rega, ker imajo med dacarji dosti ljudi, ki so morda dobri klerikalni agitatorji, a svoji nalogi nišo kos. Kar je biio dobrih dacarjev, so jih ali pognali po svetu aii jih prisilili, da se jim brezpogojno udajo, če ne bi jih šikanirali do krvi ali jih tuđi na cesto vrgli. Pri nastavljanju novih dacarjev izbirajo samo take, ki se dajo porabiti za agitacijo in za čuka-rijo. V ta namen so spravili v novc-meški užitninski urad kar dva caka. Eden, netjak kanonika Zlogarja, vz-buja pozornost s svojim! eficirsko prikrojenimi oblekami. Nekaj časa ijuJje nišo vedeli, čemu nesi fant ja-halne hlače, ker dacarji vendar ne Jahajo drugega, kakor k večjemu ka-ke^a naprednega krčmarja. Fant je dobil Slaven priimek; imenujcjo ga »rajtguzen*. Ta »rajtguzen* in njegov tovariš — Mulovič mu pravijo — s*a bila samo zato nastavljena za dežeina dacarja, da organizJrata ču-kanjo. V Smihelu so iz cele fare na-brali kakih 20 fantov za čukarijo. Kaka mržnja vlada med knečkimi fanti do Čukarije, se vidi iz ?:ga, da ie sicer večina mladine v tej fari klerikalna, da so fantje sicer p»i klerikalni »Ljudski knjižnici« in : di marina rji so, čuki pa le ne mar no h: dasi so jim preskrbeli lepe u- iforme. DeŽcIna dacarja sta od viši strani komandirana, da vodita luKarske vaje na javnem prostoru in sta vsled svoje čukarske šarže postala tndi v dacarski službi skrajno predrzna. P PdfiAi h!sIb>ium9 #ona* V svo)c vtiiko presoMtaiJc sta potem favedcia, da nitnata r njefovem đe-narnem zavodu naloženega niti ficka! Njij« imen tri zabeleieath nikjert Eden obttpajrih kmetov je jokaje protil po-slnjocega ktphina, nij mu od njego-vega denarjt za bofjo voljo izplača vsaj 50 kronc, ki jih nojno rabi za troske, ker se mu bal hči moži! Umevno, da mu je kaplan odbil prošnjo, rekoč: Jaz vam ne morem pomagati, pri nas nimate ničesar vlože-nega. — Ker se množe takt in enaki slučaji, pozivljamo tu javno kompetentne faktorje, da ne mudo ma iz-vedejo revizijo v BPosojilnici* in posade poštenjaka Petriča na založno klop. Je li našim farjem istinito že vse dovoljeno? Kaj mari žanje ne veljajo obstoječi zakoni? In prečastni knezoškofijski ordinarijat, k» za nič in zopet za nič poštene duf vnike suspendira a divinis? Bo 1 še nadalje pustil človeka, ki se mu očita golju-fija in taK'ina, na uglednem mestu šentpeterskega župnika?! Kaj mu res ni nič več za kršćansko in javiio moralo?! Mari hoče i nadalje Še dajati potuho takim in enakim propalim individuom? Vodmačan. — Sokolsko diplomo na ime gla i>ečo se do sedaj naročili: 1. Omizje »Ilirijanov« pri »RožU vr znesku 50 kron. 2. >Lovsko omizje*, restavra-cija žtrukelj v znesku 50 K. 3. G. Iv. Hribar, ravnatelj itd., tu v znesku 2U ron. 4. Q. Janko Pcpović, veletrgo-vec, tu v znesku 20 K. 5. Q. Josipina Vidmar. Ljubljana a znesku 10 K. 6. Omizje »Muda bo, huda« pri Cundru v i-nesku 20 K. 7. Neimenovani v i znesku 11 K. 8. O. Novak Fran, Moste v znesku 13 K 50 v. 9. SL omizje trgovskih sotrudnikov, Kranj v znesku 10 K. 10. O. Fran Lopič, Kranj v znesku 10 K. 11. G. lgn. Gruntar, Ljubljana v znesku 15 K. 12. SL ke-gljaški klub »Špinčič« v znesku 10 kron. 13. »Slov. trg. akademik i v Gradcu« v znesku 30 K. 14. C. Ivan Pavšek, gostilničar v Ljubljani v znesku 10 K. 15. Tel. dr. »Sokol« Velike LaŠče v znesku 10 K. 16. Slov. akad. fer. društvo »Adrija«, Gorica v znesku 10 K. 17. Goršetovi gos:je »Novi svet« v znesku 10 K. 1S. Neimenovani v znesku 10 K. 19. G. Fr. Krehorič, Ljubljana v znesku 10 K. 20. »Hrvatar« v znesku 10 K. — Po-leg teh tu označenih, je bilo do sedaj naročenih še 237 diplom po 2 K. Zahvaljujemo se za naročila in pričaku-jemo še novih. — Načelnik kranjskih obrtnih zadrug, njih namestnik in odbornik! ^Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug - se opozarjajo na plenarno sejo »Zveze«, ki se vrši v torek 28. t. m. popoldne ob 3. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani, ter se naprošajo, da se gotovo udeleže polnošteviino te seje že z ozirom na važnost posameznih točk dnevnega reda. — Na jutrišnii šentiakobski se-menj pri Plankarju na Dolenjski cesti opozarjamo narodno in napredno občinstvo, da se ga udeleži v največ-jem številu. Na žegnanje gre vsak ra-d in če nas Sentjakobčani tako lepo vnbijo, moramo seveda priti na njihov semenj. Za zabavo in razvedrilo je najboljše preskrbljeno s posebnimi izrednimi novostmi. Na veselici se bo točilo izvrstno Šarčevo vino. ki si ie zadnja leta pridobilo renome najbolj-Ših vin v Ljubljani. Na semnju je se-st-jnek vseh Anic, ki praznujejo dan svoj god. Nastop Sentjakobskih sejmarjev v originalnih nošah. Zace-tek cb pol 4. popoldne, vstopnina 40 vin. za oseho, otroci do 10 let prosti. Posebno priporočljiv je sprehod čez Golovec do Plankarja. Nima zlepa kako mesto tako romantičnih spre-hodov v taki blizini kot Ljubljana. — Krakovčani ta Trnov čani! Vabljeni ste, da se jutrišnjega semnja naših vrlih ->osedov Šentjakobčanov udeležite v čim največjem številu, da vrnete mnogobrojen posel leteh pri nr.ši veselici. Sentjakobčani so prišli v lepem številu na našo veselico $ trdnim namenom, da bi uničili našo žabjo zaiego, kar se jim pa seveda ni posrećilo. Zato je pa tuđi naša dolž-nost, da pohitimo jutri kar v največjem številu na šentjakobski semenj, da se prepričamo o sejmarski preka-njenosti naših sosedov, katerim pa svetujemo biti pozornim, da ne bodo prekanjeni. — »Gospodarsko in teobraževal-no društvo za dvorski okraj« si uso-ja izreci svojo najiskrenejšo zahvalo preblagOTodni gospe Berti Hribar-| e ▼ i, ki je o priKki svoje preselHve v Oorico, blagovolila podariti dm-Stveni knjižnici tbkko dragocenih icposlovnih knftf. Obenem se tuđi toplo zahvaljuje gospodični Mhni S e-1 i i k a r} e v i s Tržaškc ccst# za ie-pe podarjene knjige. Priporočamo «# vsem okralanom, d« se pofoslo spominjalo naše društvene knjižnice, do katere se stavilo o4 veđno mnole-četa se kro*a dWikwalcev vedno večje zahtov* — Pospeševatelfi flvdske fz- obrazbe so oni narodni dobrotniki, ki darujejo knjižnicam knjige. Tako so knjižnici gospodarskega naprednega druitva za šentjakobski ekraj znova darovali knjige: gospa Ivanka Kav-CiCeva, gostilničarka na Pilvozu: gospa Pavla Tavčarjeva, šivilja moj-strca, Hrenova ulica 17; g. Jakob Zalaznik ml., poslovodja kavarne Za-laznik na Starem trgu ter neki go-spod in gospa, ki nečeta biti imenovana. Vsem tem se zahvaljujemo za naklonjenost, navedene tri pa pripo-ročamo, da občinstvo pri njih krije svoje potrebščine. — Odbor. — Šestdesetletuico cbhaja da-nes naš vrli someščan gospod Jakob Zalaznik, slaščičar, kavarnar in pekovski mojster na Starem trgu v Ljubljani. Mudi se sicer v Dolenjskih Toplicah, vendar je čil in zdrav. Narodnjaku in poštenjaku Zalazniku iskreno čestitamo k njegovemu jubileju ter mu želimo, da bi učakal še dolgo vrsto let čvrst in Krepak kot danes. — Nogometna tekma. V nedeljo ob pol 6. popoldne se vrši zadnja kla-sifikacijska tekma med kluboma *Slovan<'. in »Olimpijac. Oba kluba sta znana izza zadnjih tekem. Posebno se odlikuje »Siovan« po izborni obrambi, »Olimpijac pa po dobri na-padalski vrsti. Za nedeljo pa je nri-pravil »Siovan^ novo napadalsko vrsto, ki obeta biti boljša od zadnje. Ker hočeta oba kluba napeti vse sile, da odneseta zmago, bo tekma ze!o zanimiva in skrajno napeta. Vstopnina je kakor navadno: sedež 1 K. sto^šče 40 vin., dijasko in vojaško stojišče 20 vin. — Ahiturijentom dajejc za »Aka-demično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« v času počitnic pojasnila o tehničnem studiju: cand. ing. St. Dimnik (Ljubljana, Komenskega ulica 14.). cand. chem. ing. Srećko Fer-jančič (Rled ?>Mirni dol ga oddali za pribolišek še v prisilno delavnicn. Nož ukrade!. Danes je na Vodni-'. ovem trgu ukradel neki kmetski :"•.:.nt prodajalcu galanterijskega blaga Ivanu Cizeriu nož. vreden 60 vin. — Pecka *e Cizerle priiel in izroJif stranku. Fant je bil zaradi tatvine ob-^ojen na policiji na tri dni zapora. V mestni kSavnici ljubljanski je bilo v času od 12. do 19. julija zaklanih 62 volov, 6 bikov, 7 krav, 91 pra-šičev, 147 telet, 40 koštrunov in 8 kozliće v. Vpelianega mesa je bilo 258 k?, 3 zaklani pravici in 39 telet. V hotelu »Tratnik« v Ljubljani vsak dan ciganska godba. Najdene stvari v času od 16. do 20. julija 1914, ki se dobe pri policiji: fkatlja ogrskih ci^aret: denarnica z 22 K 89 vin.; pletena denarnica !ošnem je vsestransko skrbljeno za >abavo in nikomur ne hode žal, če r>aseti veselico. Narodni Šiškarji, po-Miue 34 kat prijatelji Druibc &y% Cv- rila hi Metoda te priđto M riiriJop v kar na)već|ein $C«vite. vlTH • MMOTfl ^^^■■■i^^K ^M Posavie. Na oMam zboru dae 1^ julija v tostilni pri »Ihrtkem anrla« na Ježići, )e bil voQen iledeći odbor: Ivan Žirovtuk, predsednik; Antonila Cerne, podpredsednica; Pranja Pc^-nik, tajnica; Ivan Škerlj, namestnik; Minka Žirovnik, blagajni čarka; Ivan Hvastja, namestnik; pregledovalca računov: Anton Žibert in Peter Pre-setnik; odbor: Jernej Novelli, Ludo-\ ik Cunder, Ivan Dobravec in Josip Kregar. Cfril Metodova podružnica sa Brdu pri Lukovici priredi 2. avgusta t. 1. narodno veselico na vrtu gospoda Rusa v Št. Vidu. Društvena naznanila. Sokolski zlet župe Ljubljana I. se letos vrši dne 15. avgusta pri Sokolu II. Prireditev se vrši v krasno prirejenetn Hribarjevem gaju. Javna telovadba pa na bližnjem »Pasjem brodu*. Podrobnosti o tej veliki prireditvi slede. VI. župni zlet ljubljanska sokolske župe v nedeljo 9. avgusta 1914 na dirkališču. Devetega, prijatelj, ti ne bode žal, če se bodeš hotel navžiti telovadbe, priti v dobro voljo, prepe-vati pod milim nebom in rajati v sve-žem zraku. Skrbi se že zdat, da priđe vsak na svoj račun. Kakor smo prisluh-nili s vsporeda, bo res dosti zanimi-vosti, V telovadbi so na vsporedu proste vaje za letošnji zlet, dalje čarobni plesi, vata naraščaja in ženstva in raznovrstna orodna telovadba. Po telovadbi bode veselica in ni šrnenta, da ti prijazna dama v paviljonih ne zvabi smehljaja na lice. Imel boš vsega, česar ti bode srce in želodec poželelo. Če te bodo skeieli podplati, si jih bo-deš šel lahko hladit ob zvokih kranjske godbe na širno plesišče; če bodeš pa preveč dremoten, ti bode pa ume-talni ogenj zopet razbistril oči in ve-selil se lahko bodeš do belega jutra. Toliko za danes, ko več zvem, vam sporočim več. Sokol I. vabi \>e sod<*'u}oče pri zadnji dobro uspeli veselic* in javni telovadbi 19. t. m. na prijateljski se-stanek danes zvečer ob 8. v gosti Ino pri Zupančiču na Ahacljevi cesti. Va-bljeni in dobrodošli so seveda tudt prijatelji Sokola I. Prireditev je brez vstopnine, brez direktnih ali indirektnih dohodkov. Na sporedu je poročilo o moralnem in gmotnem uspehu zadnje prireditve. Sodeluje salonski orkester Sokola I. Torej vsi prijatelji Sokola I. in sodelujoči danes k neprisiljeni zabavi k br. Zupančiču! Na zdar! Telovadno društvo „Sokol" na Viču opozarja še enkrat, da se vrši javna telovadba jutri, v nedeljo ob 4 uri popoldne na prostorih br. Bali je na Glincah in da ima biti ta pri-reditev zvezana z veliko ljudsko veselico, eno najlepših v blizini Ljubljane. Zato vsi prijatelji Sokolstva jutri na Vič! Društva „Ljubljanske sokolske župe" so povečini obljubila tuđi svoj prihod v kroju. Centralno društvo „Ljubljana4* pa sodeluje aktivno in je torej lep uspeh te javne telovadbe jutri zasig:uran. Na svidenje! Na zdar! Tridesetietnica Deiav. bralnega društva v Idriji. Društveni pevski zbor se za nedcljski ljudski koncert marljivo pripravlja. Vspored obsega novejše moške in mešane zbc . Pri-znani okiet „Ljubljanskega 'vona* iz Ljubljane tuđi priđe na ^.avnost, in zapoje najlepše skladbe, ki ih ima v svojem repertoirju. Po kon rtu se vrši velika ljudska veselica z najraz-ličnejšimi zabavami. Delavsko bralno društvo v Idriji je tekom dolge dobe svojega obstanka mnogo storilo za socialno in kulturno povzdigo svojih članov. Ob pomembnem jubileju zato zasluži, da mu idrijsko narodno ob-činstvo izkaže svoje simpatije s čim največjim posetom slavnostnih priredb! Podrobnosti na plakatih in malih vabilih. Sovodenj pri Novi Oselici. Kme-tijsko izobraževalno društvo v So-vodnju priredi poletno veselico ob vsakem vremenu v gostiini pri Ko-šancu dne 9. avgusta t. I. s sledečim sporedom: 1. Nagovor in pozdrav. 2. Igra: »Bratranec«; burka v 1 deja-nju; češki spisa I Josip Stolna. Osebe gdčne.: Dobska. Zora. hi^na, Lizilta, hišna, Ivan, sluga. Lipe Lenovič. 3. Perje: I. J. Zirovnik: Večernica. 2. Dv. Ochirk: Na vaši fantje pojo. 3. .1. Laharnar: Pticam. 4. E. Adamič: Fantu. — 4. Srečolov. 5. Prosta zabava, ples in nagrada za zabijanje žrebljev. Vstopnina k igri* L sedež 80 vf II. sedež 60 v; stojišče 30 v. Začetek točno ob pol 3. popoMne. K obilni udeležbi vabi odbor. — P. »Sokol« ¥ Zastrfri ob Savi priredi v nedeljo, dne 26. Julija 1914 javno telovadbo z ljudsko veselico na vrtu poicg »Sokolskega doma«. Začetek javne telovadbe ob 3. popoldne. Po telovadbi ljudska veselica in veliki srečolov s krasnim! do-bitki. Pri pri redi tvi svtra slavna ca-goiska nirinififra mdtoa, Vatav** 40 vfe aa ioaaha Priiedifv se vtU ob vaaiEMi vreneoa. — Odbor« Pnmti. 9tMatioa 9lov«nskaH tada aa I. 1«4. tele knjige: 1.) Slike z de-žele, spisal Fr. Ks. Meško; 2.) Izvirni roman .Pertinčarjevo pomlajenje", spisal E. Kristan; 3.) Izvirni roman .Njeno življenje", (motiv: materinsko trpljenje), spisala Zofka Kveder, 4.) Slov. narodne pesmi; 5.) Hrv. srbske narodne pesmi (lirske); 6.) Shakespeare: BSen kresne nočiM in ,Komedija zmeš-njav", prevel O. /upančić; 7. Kores-pondenca dr. Jos. VoŠnjaka, I. del, uredil dr. D. Lončar. — Prosimo lepo gg. poverjenike in člane, naj nemu-doma pošljejo udnino za tekoče leto. Vabimo vljudno vse tište, ki do zdaj Še nišo Matičarji, naj blagovolijo pri-stopiti. Članarina znaša letno 4 K, ustanovnina 100 K. Književnost. — Kažipot Ljubljana - (ioreni- sko - Postotna - Trst. Slovenska Sokolska Zveza je izdala za III. slo- on-ski vseso'Kolski zlet v Ljublfnni leta 1914, prav ličen kažipot po f^-bljani, Oorenjskem, Notranjskem, Dolen]-sfcem in Trstu. Kažipot je jako krb-no in pregledno sestavljen fer ima mnogo krasnih slik, tako da bo vsa-komur vedno kar najboljše služit. Ka-žipotu sta priložena tuđi dva /eto pregledna nacrta Ljubljane in ćele Kranjske z vsemi železniškimi zve-zami. Ker je žal vsesokolski zlet pre-povedan, tedaj kažipot ni dosegel svojega pravega nainena. Ker pa ima kažipot trajno vrednost in bo vsakc-mur, ki hoće pogledati na našo hribo-vi;o Oorenjsko. a!i na naše vinorodno Dolenjsko ali pa na naš notranjski Kras, kar najboljSe služil, prav toplo priporočamo knjižico v nakup. Stane samo 60 vin., po pošti 70 vin. Izpred MIM Madame Caillaux pred pariškim po-roinim sodiščem. Pri prećvčera.išnjem zasli^eva-nju prič je bila značilna izjava Pain-leveja, ki je izjavil, da mu je Gaston Drevfus, eden izmed glavnih akcio-narjev »Figa.ra«. par dni pred atentatom rekel. da bo Cahnette v svoji kampaniji proti Caillaux objavil sen-zacionelne stvari. Na \T>rašanje. je-li gre za dokument prejsnjega dr zavri ega pravdnika Fabreja o aferi Ro-Lliette, je Gaston Dreyfus odgovoril: Ta dokument, toda tuđi še nekaj dru-gega, Painlevć izjavi, da je imel vtisk, da gre za intimna pisma. Koncem razprave je bil zašli San ravnatelj finančnega ministrstva Descha-nei, ki je bil priča, ko so se vsled sporazuma med Cail!auxcm in njegovo I ivo soprogo sežgala intimna pisma, ki jih Je slednja ukradla. Madame Gcuydan je takrat na vprasanje, ali si ni pridržala prepisov ali fntografij, na slovesen način odgovorila: Ne! Tzkazalo se je, da tedaj ni govorila resnice. Pripomniti more le to, da spričo svojega razburjenja zaradi te zadeve prav dobro more razumeti vznemirjenje, v katerem je gospa Cćjil!aux od tedaj živela. Včeraj so nadalje val i zasli^eva-njc prič o intimnih pismih. Izpovedi teii pn'Č si deioma nnsprotujejo. Sef-urednik pariškega »Journa-Ia", Vervoot, izpove, da je madame Gueydan nekega dne. ki ga pa ne m^Tre natančno označiti, napram njemu izrazila živahno željo, da bi se objavila intimna pisma, ki jih je pisal Caillaux madame Raynouard. Prepričan je. da bi jih Caimette nikdar ne objavil, vendar pa meni, da se je madame Cai!laux, ki ni poznala značaja Caimettcja, bala, da bi jih ne objavil. Nato so konfrontirali priči Pain-leveja in Gastona Dreyfusa, toda brez uspeha. Painlevć ostane pri svoji trditvi, da je Preyfus govoril ž njim o intimnih pismih, čemer pa Dreyfus oporeka s trditvijo, da ni ni-česar vedel o teh pismih. Madame Gueydan, ločena žena Caillauxsa, ki je zelo tiho govorila, izjavi, da. so proti njej nagromadili ogromno laži. Pripoveduje, kako je izvedela o flirtu svojega moža, ki mu pa 'e odpustila. Vendar pa je obnovil te *■ Uce. Prizna, da ie izmaknila intimna pisma iz pisalne miže svojega soproga, da bi ne bila brez orožja v tožbi za ločitev zakona, in da se Je branila, vrniti pisma, ker v enem izmed teh pišem Caitlau* prizna, da ji nlma ničesar očitati. Priča zanika, da se ie % Calmettejem dogovorila po lo-čitvi, da mu bo izroćila ta pisma. Na katrgoričen način zanika, da ie pre-vzela kakSno obveznost glede pfeem, ter iz)avL da Je vse napačno, kar sta izpovedaia obtoženka in Cai1laax. Med odvetnikoma Chenujem in Laborifem pridc^do spora, ker zahte- 6* sra^ braniti pravice obtoženke riede izjave madame Gueydan. Priča Qtieydan nadaJJuje potem svoje pričevMiJe. Oštro napada obto-ženko ter izittti, da je dobila fotografije intimnih pišem od svoje sestre. Vedno Jih Je hranila in meni, da jih ni nihčc vide!. Tuđi ni nikdar dovoiila, da bi se objavila. Navzlic prošnji odvetnika Che-nuja noče priča prečitati intimnih pišem, ki jih ima pri sebi. Potem pred-laga, da da ta pisma odvetniku La-borijn. ki naj z njimi razpolaga. Madame Gueydan je nato izročila Laboriju zavoj pišem. Labori izjavi, da si pridrži, kako bo ta pisma vporabil, in pripomni, da bodo porotniki na vsak način izvedeli vsebino teh pišem, kakorkoli se bo on odločil. Caillaux izjavi, da bo z vsemi svojimi močmi pomagal obtoženki in da je njegova dolžnost, stati na njeni strani. Obtoženka izbruhne v jok. Nato je prišlo do ostrega nastopa med Caillauxom in mme. Gueydan, posebno, ko ji reče, da ni imela niti centima, ko jo je poročil. Izjavi pn, da ji vse od pusi i. Barthou izpove, dć. pred pre-iskavo zadeve Caill3ux ni ni^esar vedel o ekzistenci intimnih pišem in da nikakor ni bil zaplelen v kampanijo „Figara". Konfrontacija Barthou ja in Caillauxa ni imeU rezultata. Caiilaux je vstrajal pri trditvi, da je Barthou govoril ž njim o svojem pogovoru z madame Gueydan glede pišem, dočim je Barthou to zanikal. Konerno je Labori izjavil. da pač oba dobro mi-slita, da pa njiju možgani ne funkci-onirajo identično. Poslanec Ceccaldi zelo hvali rodbinsko življenje Cai!lauxa. Proti njegovim izvajaniem protestira jo za-govomiki in potem tuđi bivši min. predsednik Barthou. Bivši min. predsednik Barthou izjavi, da odkrito in visoko spe^tuje obtoženko, obenem pa prisiavi, da čuti sočutje in spoštovanje do svojega prijatelja Calmetteia, ki ga je obtoženka usmriild, in do njegovih otrok, ki objokujejo svojega očeta. Ko priđe madame Gueydan zopet v dvorano, stavi zagovornik Labori predlog, da se naj iz akiov odstrani pet pišem, ki so bila pisana od neke gospe in ki nišo v nobeni zvezi s procesom. Labori meni, da se more tri druga pisma, ki jih je pisal Cail-lauxu, javno prebrati. Odvetnik C h e n u zahteva, da mo-rajo porotniki dobiti vpogled v vsa pisma. Madame Gueydan ostane pri svoji zahtevi, da sa morajo vsa pisma prebrati ali pa nobeno. Nato predla-gajo. naj se pisma izroče odvetniku Ckenu. Med odvetnikom in madame Gueydan priđe do živahne debate. Konečno izjavi Labori, da so ta pisma zdaj njegova in da napravi on ž njimi, kar hoće. Razprava se nato med veliko ži-vahnostjo prekine. Ko so razpravo zopet otvorili, izjavi Labori, ki je dobil pisma, da jih noče prebrati, vendar pa predlaga naj se vrnejo gospej Gueydan. Ta pa tega noče, marveč izjavi po ostrem debatiranju, naj Labori sporazumno s Chenujem razpolaga s pismi. Labori se je nato posvetoval s Caillauxom in z obtoženko. Sporazumno z obema je izjavil. da se pisma provizorično izroče Laboriju in Che-nuju. Priča dr. Caimette izpove, da je našel zvečer tistega dne, ko je bil njegov brat umorjen v njegovem por-tefeuille dva dokumenta, ki sta tvorila to, kar so pozneje imenovali .zeleni dokument*. Z ozirom na važnost do-kumentov jih je priča 21. marca izro-čil predsedniku Poincareju, ki se je toplo zahvalil, da jih ni vporabil. Bazne stvari. * Knez Vladimir Meš6ersky umri. Iz Petrograda poročajo: Ruski publicist in romanopisec knez Vladimir Meščersky je v Carskojem Selu na pljučnici umri. * Ogromen petrolejski izvirek. Iz Bukarešte poročajo: V Bani blizu Morenija so odkrili nenavaden bogat petrolejski izvirek. Odredili so vse potrebno, da preprečijo požar. Vsi ba-sini, ki so jih imeli na razpolaganje in ki obsegajo 500 vagonov, so bili v 24 urah polni. * Dokumenti v leseni nogi. Iz Ddsseldorfa poročajo: Na vojaškem vežbališču Friedrichstelde so aretiiali zaradi ipionaže nekega pohabljenca. V njegovi leseni nogi so našli važne papirje in informacije. Ukradel jih je v neki pisarni in je baje v službi neke tajne franeoske pisarne v Genfa. * SUka za I.12S4MK) kroo. Iz London^ poročajo: Lord Saumarez ;e prodal M. Duwcenn Romiieyevo sliko, portret mme. Penelope Lee Aetonove za 1,125.000 frankov. L. 1793. ]e dobil moj9ter Rommey za to sliko 3000 fraokov. Tempora mutim- * Dlrfe race uničevalke komar-Jev. 2e zdavnaj so dognali prirodo-znanci, da divje race polove in požro zelo mnogo vodnega mrčesa, posebno lečink, komarjev, ki žive v vodi toliko časa, da se popolnoma razvije-jo. Okolica Lips'Kega zelo trpi vsled komarjev. Vsled tega Je predlagal ravnatelj zoologičnega vrta v Lip-skem, dr. Helbing, naj v svrho ugo-robitve komarske zalege zarede v iipski okolici divje race. Tuđi v Frankfurtu in Liibecku nameravajo napraviti tak poskus. * Norec streljal s cerkvenega stolpa. Iz Budimpešte poročajo: V Devi je včeraj ponoči vlomil norec Jan. Budruk v cerkev ter začel zvoniti. Ko so prebivalci, ki so se vsled zvonenja prebudili, prihiteli k cerkvi, je začel Budruk streljati iz revolver-ju ter smrtno ranil štiri osebe. Po-ft'umni možje so vdrli v cerkveni siolp. Budruk je začel suvati s 'Kuhinjskim nožem. Enega policista je sunil v trebuh, nekemu drugemu Je iztaknil oko. Ob štirih zjutraj ]e Bu-Jruk skočil s stolpa ter obležal na fleh mrtev. * Dvorni ples poleti. V petek še le je bila v Londonu končana vrsta dvornih slavnosti s posebno krasnim plesom. Ta tretji dvorni ples, ki je bil preložen vsled dvornega žalova-iija po avstrijskem prestolonasledni-« ku, je končal londonsko dvorno sezono, ki navadno zelo pozno pričenja in še pezneje konca. Dočim je bil pri prvih dveh dvornih plesih zastopan predvscm diplomatični zbor in urad-ne osebe, je bil zadnji dvorni ples zbirališče aristokracije ćele dežele. Med to je bil prvikrat navzočen tuđi prestolonaslednik, princ Waleški. * Čez Atlantski ocean. Iz Londona poročajo: Poročnik - aviatik Porte namerava v najkrajšem Času poskusiti preleteti Atlantski ocean z iiiđravionom, ki ga je v svrho napra-vil ameriški aviatik in konstrukter Curtis. Na hidravionu sta dva motor-ja po 100 konjskih sil. Ker pri poskuš-nji z aeroplanom motori nišo zado-sčali, je dal Curtis namontirati na hi-aravion »Kenkus« (tako se imenuje) rretji motor s 100 konjskimi silami* Hidravion bodo poslali na novo zemljo, od koder poleti Porte med 10. im 15. avgustom. * Gabriel d' Annunzio pri proce-. su mme. Caillaux. Senzacija procesa madame Caiilaux vabi tuđi velike duhove. Tako, kakor pri kakšni posebni primieri pišejo pariški listi, kdo izmed slavnih mož je bil v gledališču. Tako beremo, da si je tuđi italijanski pesnik d' Annunzio zasigural sedež v razpravni dvorani in neki list ćelo ve, da je dal zanj sto frankov. Mor« da bo iz tega procesa črpal tvarino za kako novo dramo. In če je izdaj sto frankov za pripravljalno delo, bj to ne bilo mnogo. Neka igralka je do* bila sedež cenejše, za 25 frankov-Največ ie plačal za vstop milijonan Vanderbildt. Plačal je 600 frankov-No, ta jih pa tuđi ima. * Ljudje krščanski — kaj vam pravi srce? V kaznilnid v Subenu je 26. marca stal na straži vojak Unter-berger. Kaznjenec Franc Sadilek mu je pri okencu rekel: „Poglej me, kako sem ubog in zapuščen, ali bi mi ne dal kak čik*. Vojak mu je odgovoril: wSaj veš, da tega ne smem". S tem je bil pogovor končan. A kaj se je potem zgodilo? Kaznjenec je bil zaradi tega, ker je vojaka prosil za čik obtožen —• zaradi hudodelstva zapeljeva-nja vojaka k zanemarjanju službene dolžnost i. Sodišče, v Riedu je obtoženes:a že itak dovolj nesrečnega kaznjenca oprostilo, toda drž. pravdnik je uložil ničnostno pri-tožbo in najvišje sodišče je oprostilno razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo, Češ, kaznjenec je že s tem, da je vojaka sploh ogovoril, storif hudodelstvo. * Kako ie Conan Doyle našef novega Sherlocka Hotmesa. Vesel dogodek je doživel pred kratkim sve* tovnoznani avtor Sherlock - holme* sovih romanov z nekim šoferjem« AngleSki pisatelj se je šel, predno je odpotoval v Ameriko, pokrepčat na franeosko riviero. Na povratku se je za par dni ustavil v Parizu. Na kolodvoru je najel avtomobil ter se dal cdpeljati v hotel. Ko je plačal ter daj lepo napltnino, se mu je zahvalil So: fer z besedami, ki so ga zelo iznena^ dile: »Hvala lepa, gospod Conan Doyle.« »Kako veste, da se tako ime* nujem?« ga je vprašal Doyle. — »To je popolnoma enostavno. V časopisih sem čital, da se zdaj, v temle času vrnete iz Nizze. Na kolodvoru sem vas dobro ogledal in takoj sem ugo-tovil, da ste Anglež. Vaše lase i& skoro gotovo ostrigel južno franeoski brivec in na vašem podplatu so se sledi marseillsfcega blata.« Conan Dayle je bil iznenađen. »In samo po tem ste me spoznali?« »O, nikakor; ne. Tuđi še po neSem drugem. Vaše ime je na vaših kovčgih!« Nato se je Šofer v hitretU tempu odpeJMI |ec Stran 6* •SLOVENSKI NAROD* dae 25. juMja 1H4. 169. 4tev. * Unurajoćl ta decflčL Clement Vautel na izboren način slika v »Malinu« duševni nivo dediča v nasled-njem razgovoru med umirajočim in -dedičem: Umirajoči: »Čutim, da kmala umrem. Moram vam pred smrtjo izpoveđati svoje pregreške. JLJpam, da mi jih boste odpustili.« — Dediči: »I, seveda! Kakšni pa so?« — Umirajoči: »Obogate! sem na neČasten in nepošten način.« — D e d i Č i: »Toda, to vendar ni nič hudega.« — Umirajoči: »Zape-ljai sem nekoč pred davnim časom poštenega dekleta ter jo pustil v bedi z otrokom.« — Dediči: »Odpusti-mo vam.c — Umirajoči: »Poča-Jcajte ... Sk> je za velik zločin: Umo-ril sem na skrivnosten način svojega konkurenta... Ta nedolžen čkn ek je bil namesto mene obglavljen ... .— Dediči: »Ođpuščeno! Odpušče-no?« — Umirajoči: »To ni vse ... Čez trideset let sem okrajal davfc-rijo in fatiral sem mnogo manjše do-hodke, nego sem jih v resnici imel...* — Dediči: »Odpusča-mo!« — Umirajoči: »Ravnokar sem opozoril na to davkarijo.. w« — Dediči: >Kako, to s:e se drznili storiti?! Nesrečnež, vsaj bo davkan-ja neplačane pristojbine zahtevala od dedičev!« — Umirajoči: »Hote sem umreti kot pošten človek ... Oc* pustite mi, prosim. — Umiram.« — -Dediči: »Nikdar! Nikdar!« I * V katerem kraljestvu se bom zbtidil? V Toursu so te dni morilcu Doucetu z guillotino odsekali glavo. Usmrtitev je bila podobna, kakor pri-povedujejo priče, vojaški paradi. Ob-sojenec je kazal pred in pri obglav-Ijenju nenavaden pogura in narav-nost občudovanja vredno hladnokrv-nost. Pred usmrti:vije je trdno spal, čeprav je imel zvez?~o roke. Pro-kurator republike g: ..- ob tričetr: na tri zjutraj zbudiL Dou.. mu je rekel: »Vede! sem, da bo U ranes. Vsi so tne včeraj tako čudno gledali. Prosim vas, recite moji ljubici, da se je bom tuđi v zadnjem trenutku spominjai.« Po teh besedah se je z največjo skrb-nostjo obleKel ter prosil za kozarec ruma in cigareio. Potem so ga pelja-li k maši. Ni je poslušal, marveč je glasno govoril s svojim odve:nikom in zđravnikom. Oiv^tniku se je opravičeval, da se je pri razpravi tako jezil nad njim, zdravniku pa je pravil: »Razumei sem takoj včeraj, ko so me krmili s tako dobrimi reč-mif da tega ne delajo zaradi mojih oči. V katerem kraljestvu se zbudim danes?« Nato so ga odpeljali na dvo-rišče. Stopi 1 je k Krvniku ter mu jo-vialno rekei: »Dober dan, gospod Deibler. kako se imate? Srečen sem. da se morem z vami seznaniti.« Po teh besedah se je dal od krvnikovih pomočnikov obleči za zadnjo cesto. Ko so ga zvezovali, je protestiral: »Ne stiskaj:e me tako zeio, verujte ml da vam ne bom ušel.« Guilottina je bila na drugem koncu dvorisča, kakih 40 metrov oEna. dve ...« Ni imel več Časa reci tri, kajti njegova glava je že odletela v koš. Njegovo telo so takoj z avtomobilom odpeljali na medicinsko fakulteto, kjer so ga obdu-cirali. * Stavka in nemiri v Petrcgra-du. Iz Petrograda poročajo: Po ofici-elnih podatkih je znašalo predvčeraj-šnjim število stavkujočih 120.000. — Stavka jo tovarniški in tiskarniški de-lavci in pa nastavljena tramvaja. Tramvajski promet je skoro popolnoma ustavljen. Le 46 voz se je pod policijskim varstvom odpeljalo iz remize in so vozili do zvečer. Na mnogih krajih so se stavkujoči zbrali v večjih množinah, razvili rdečo zastavo ter peli revolucionarne pesmi. Na raz-ličnih mestih mestnega dela Vibory so stavkujoči prevrnili telefonske drogove ter polne vozove. Napravili so barikade, izza katerih so metali na policijo kamenje. Tuđi streljali so na policijo, vendar pa se je tej posrećilo demonstrante razgnati ter razdreti barikade. Pri tem se je vsula na policijo ćela ploha kamenja. Več policistov je bilo ranjenih. Na štirih krajih so morali policijski agenti in vojakl streljati na demonstrante. Število ranjenih demon-strantov je neznano, ker so jih delavci poskrili. Kolikor je dozdaj znano, je bilo pet delavcev usmrćenih, osem pa ranjenih. Trije policijski agentje so bili težko ranjeni ter so jih prenesli v bolnico. Stavkujoči so skušali zažgati Samsoniewskega most ter porušiti sve-tilke, kar pa se jim ni posrećilo. — Razpoloženje med stavkujoč'mi je zelo razburjeno. Vedno naraščajoča stavka posebno neugodno ttčinkuje na fran-coski obisk. Privatno cenijo število Stavkujočih na. 160.000. Gibanje po-menja resno nevarnost za javen mir v Rusiji Stavkujoči so hoteli porubiti tuđi vodovod, kar pa ae &n ni potrefilo. — Zadnje poročUo u Petrograda pravi: Navzlic števUaim arttadjam se policiji ni posrećilo, prijeti sUvkarski komite, ki nevidno dda ter izdaja sleherni dan nove parole. Polidja in kozaki postopajo idaj brezobrimo proti stavkujočim in so predvČerajšnjim in včeraj tako pretepati stavkujoče, da so vse bolnice prenapolnjene. Kolodvori so od predvčerajsnjim vojaiko zastraženi. Delavci upajo, da bodo boj prekinili s tem, da bodo poško-dovali lokomotive. Včeraj sr skušali uvesti mestni promet na progah električnih železnic, toda takoj je bil tok prekinjen, tako da je bi! promet že ob osmih prekinjen. V predmestjih delavci že tri dni prevladujejo situacijo. Vojaki in poHcisti skušajo preprečiti vsako zbiranje. Povsod, kjer se le trije delavci skupaj pokažejo, prtdrve kozaki ter začno tolči s knutami. Delavci se maščujejo s tem, da napadajo po-samezne policiste ter jih s kamenjem pobijajo. Včeraj popoldne je pri^el notranji minister v viborško predmestje, si ogledal barikade, ter si dal pokazati hiše, iz katenh so delavci sireljali na čet. Boje s?, da se bo stavka razši-rila tuđi na ž^ezničarje. To*arne so včeraj izprlc *0.000 delavcev. V varstvo 'Dvarr so poklicali izključno kozake. Mnoj!*.1 skladišč in trgovin v predmestjih i? razdejanih. Većina tr£ovin je popolnoma zaprtih. — Iz Petrograda poročajo: Včeraj zjutraj se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležito 20.000 stavkujočih delavcev. Tajna policija je med zborovanjem aretirala stavkarski korrte, ki je obstojal iz 30 delavcev, in je konfiscirala vse paoirje. Prišlo je zopet do demonstracij. Pobili so sipe ces^rske tovarne za porcelan. Tuđi v viborškem predmestju se še vrše barikadni boji. Oficielno poročajo, da je včeraj stavkalo 135.000 tovarni-ških in tiskarskih delavcev. 61 oseb je btlo aretiranih. Tramvaj zopet vozi. Vsi tehnični in redakcijsk* uradniki obeh delavskih listov so bih aretirani. * Čudna sieparija. Na holandsko-nemski meji je nemška obČina Emerich, v kateri ima pek Gude tuđi kmečko gospodarstvo. Gospodarstvo in pekarija sta v Nemčiji, toda kozolec je že on-stran meje na Holandskem. Pred nedavnim je odšel pek s svojim ročnim vozom na Holandsko, naložil tam v svojem lastnem kozolcu dve vreči lastne moke ter prepeljal vreči deset korakov daleč na svoj dom v Nemčiji. Vsled tega je bil obtožen, ker od moke ni plačai — carine. Obsodili so ga na globo 220 mark, višje sodisče v Dus-seldorfu pa na 440 mark. * Protin imajoči in revmatiki dobe v Kephaldol-tabletah najboljše bolečine tolažeče sredstvo. Dobi se v lekarnah. * Tesnoba v prsih in srčno utrpan> so pogosto že povzročila neređno telesno odvajanje. Kozarec naravne Franc Jožefove grenke vode vsak dan zjutraj osveži cirkulacijo krvi v spodnjem delu telesa in tako pomir-juje valovanje krvi. Sloviti dunavski zdravnik za živce, profesor pl. Krafft Ebing je dognal da bolniki dobro prenašajo Franc-Jožefo grenko vodo; zaželjeni uspeh se pokaže že po par urah. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z min. vodami. Telefonska in brzojavna poroci!?. V odločilmh urah. Dunaj, 25. julija. »Militiirische Rundschau« pRe «!edeče: V trenutku, ko zapusti danes ob 6. zvečer av-stro - o^rski poslanik Belgrad, se je pričelo med Avstro - Ogrsko in Srbijo vojno stanje. Zelo dvotnljivo Je, ali bo izvršila Avstro - Ogrska v Belgradu kako formalno vojno napoved. Avstro - O«r-ska se bo omejila satno na to, da bo ostalim državam naznanila nastop vojnega stanja. Naše čete bodo potem neinidoma izvršile vse, kar ie potrebno. Ultimatum. Dunaj, 25. julija. Z ozirom na poračilo nekega ogrskega lista, da je ultimatum Srbiji sestavil ogrski mini-strski predsednik grof Tisza, se konstatira, da je ta vest neresnična. Noto je na podlagi materijala, ki ga je zu-nanje ministrstvo pripravilo in v nacrtu zbralo, sestavil skripni ministr-črtu zbralo, sestavil skupni ministrr skih predsednikov. Dunajt 25. julija. Vsi ministri, ki so bili na dopustu, so predvčerajŠnjim in včeraj prišli na Dunaj. Tuđi vse ministerijalne referente so brzojavno pozvali nazaj. 2elezniške uprave so dobile ukaz, da v bodoče ne smejo nobenih dopustov več dovoljevati. Presojanie pofoiajju — VHtk Mte. Berolln, 25. julija. Vsi listi nagla-šajo na uvodnem političnem mestn resnost položaja. Odkar je znano be-sedilo note, se splošno sodi. da ie zelo malo verjetno, da bi se srbska vU- 0a vfcloaila tem zaJitevan. Nota ima po zatrdilu nemikih krogov popolnoma značaj ultimatuma. Sarajevo, Z5. i u lija. Posebne izdaje so včeraj prinesle vsebino avstro - ogrske deinarše v Belgrad u. PoroČilo \f vr')udilo v mestu največjo pozornost. Ria, f~ .julija. Vaabina avstro-osrske mf*f> Srbifi ie povzročila tu na|v**to ^oupr*feno$r. n'»c|f ne o%t*ne Indiferentna, Petrogra^, ?">. julija. Carska vlada k izdala uradni komunlke, v katerem konstatira, da carska vlada z veliko skrbio zasieduje razvoj dogodkov med Avsiro - Ogrsko in Srbilo, nastalih vsled avstro - ogr-ske^a nitimatutna ter izjav^a, da R'isija v e ven tu af ne ni oborože-nem konfliktu med Avstro-Ogr-sko in Srhijo ne more ostati indiferentna. Petrograd, 2S. julija. Z največio doln^nostjo se zatrjtiie v vseh kro-Cih. da Rusija nikakor ne ho ostala indiferentna in ćn bo strn-ila vse, da obvarule Srbijo ohoroie:?ega konflikta z Avstro - Ogrsko. V P?tro-gradu «o nit>enja, da stojimo pred svetoviio vo]na, kntere konsekvence si niti mislfti ne nioremo. Pctrograd, 25. julija. Suoči ie iz-še! $e drugi oficijo: i komunike, ki konstatira. d;i se je iskazala v konfe-renci med Poincarejeni in carjem po-po!r«a solidarnost nazlranja o raznih proMemilu med katerimi je skrb za sp!ošni mir v Fvropi, za evropsko ravnotežje, zlasti v orijentsKem vprasa^ju v ospredto. Petrograd, 25. julija. Tu so rnr-sirjene ve^tt, da |e ruska vlada odredila moH'lizacilo šestih armadnih zborov ob zahotliji meji. Befgrad, 25. julija. Oficiio^ni ^/b-ski trskovni urad ie prinese! danes dopofdne vest, da Rusifa ?n Franco-ska ne besta nlkomur dovol-fi napasti a!i nodjarm^f Srbilo. Minls^rstc! pred-sednik Paslć ?e od včeraj neprestano v brzojavni zvezi s Petrogrndom. NaroČ'lo baronu G!es!>i. Dunaj, 2=>. julija. Oi'cijozno se razelaša. da ima avstro - ogrski poslanik v Be!?radn baron Gsesl r?iro-čilo, če do danes ob 6. zvečer srbska vlada ne odgovori a!l ne odgovori povoljno, da reir'-doma z vsfiti osob-jem ros!an?štva zapusti BeJgrad. »Echo de Pariš« o avstro - ogrskem ultimatumu. Pariz, 25. julija. »Echo de Pariš« piše, da ?e bil nemski veleposlanik v Parizu. Schon, pred par dnevi v fran-coslccm zunanjem uradu in da je spo-rovx;1, da se nemška vlada pcpolnoma strinja z avstro - ogrsko neto, tako po obliki, kakor po vsebini in da smatra z*a dobro, da ostane avstro-o^rsko - srb^ki spor lokaliziran. Če pa hi se vrrešavala kaka tretja sila, bi prišlo do hude mednarodne na-petosti. »Echo de Pariš« pravi, da po-meni ta korak nemske^a poslanika z drugimi besedarri sledeče: Če se Avstro - Ogr^ki ne pusti, da totalno razbije Srbijo, priđe do hudih clcgc*!-kov ter obstoja tuđi žc grožnja tri-pclententi, da hočeio države troz\e-ze z njo obračunati, kar bi imelo za ncizogihno posledico svjetovno vojno. To ponovitcv evropske napetosti, ka-kršna je vladala za časa spora zaradi Algecirasa, je za evropski mir skraj-no nevama. Začetkom tega tedna je priše! še neki visoko stojeći avstrij-ski uradniK k franeoskemu veleposlaniku na Dunaju ter mu je izjavil, da bo avstro - ogrska nota Srbiji iz-delana v zelo spravni obliki. Obenem pa je avstriiska vlada, očitno spod-hujena po vesteh, ki so krožile po Nemčiji, o slabi narodni obrambi na Francoskem, izpremenila svoj nameti. Italijanska diplomacija pa oČi-vidno o podrobnostih med Dunafcm in Berlinom vr?>ečih se pogajanj ni bila dobro podučena. List nato konstatira, da je kljub temu sklical itali-janski generalni štab pred kratkim 300.000 rezervistov. Avstro - ogrske oblasti od 2$. junija do 23. julija nišo pustile o potoku sarajevske preiska-ve ničesar v javnost. Avstro - ogrska nota je bila podana Srbiji v trenotku, ki se je zdel avstrijski in nemški diplomaciji naj-primernejši, v času, ko stoji Angle-ška sredi v ulstrski krizi, ko se oglasa v Petrogradu z vso močjo delav-sko vprasanje, v času, ko se nahaja-ta Poincarć in Viviani na povratku iz Petrograda. Situacija je silno resna in kritična. — Tuđi drugi franeoski listi presojajo položaj kot silno kriti-čen, pravijo pa, da sta se Poincarć in car dogovorila popolnoma doloĆno za bodočnost in tuđi o moŽnosti ob-roženega konflikta med Avstro-Ogr-sko in Srbijo. Daje ie bilo dogo&rorie-no, da pošlie Rusija pet nadalinih ar-madnih zborov na avstrilsko mejo. Poincarć in Viviani se bosta vrnfla s Svedskega preko Nemčije v Pariz. Pirk, 25. julija. Francoski listi nfldalinieio oštre izašle proti Av- stro - Ogrski. V političnih krogih za-trjujejo, da je bila trrpelententa do zadnjega trenotka popolnoma neinformirana in nepripravljena na ultimatum. Edino upanje, katero imajo francoski krogi, je, da bi se posrečilo Italiji, Francoski in Rusiji, spraviti ves spor pred haaški tribunaL Srbskl mlnistrskl svet Belgrad, 25. julija. Pod predsed-stvom ministrskega predsednika Pa-sića se vrši neprestano ministrski svet, ki se bavi s situacijo. V Belgrad:!. — Vojna neizogibna. Đetgrad. 25. julija. V mestu vlada hudo razburjenje. Vse srbske čete so zapustile Đelgrad. MobHtzaciJa srbske vojske je bila šefe zankazann, zato je število srb-skih čet še zelo majhrio. Srbska vojska se tunika v notranjo Srbijo ter se ne bo spuščalc v boj z avsirliski-m? ČetamL Prlčeiek sovražnosti je pričako-vati še dancs zvečer. V Eelgr&ću so rnnenja. da bo prvi korak. k\ ga bo Avstro Ogrska storija, ta, da bo avstro - ogrsKa v- zas^dla Belgiad. V BeJgradn nikđo --j •***<*"■ . , da Je vojn^ neizogibn* Belgrad, 25. julija. Neka o01!-jna srbska pontona oseba je izjavila, da se Srbija ne more vkloniti avstrij-skim zahtevam. Noben kabinet na Srbsk?tit se ne bi smel upati storiti korak, ća sprejme avstrijske zahte-vet sicer bi izbruhnila v Srbiji tcžka • revolucija. Bolje Je za Srbiio. pravi dotična os:-ba, da vzdrži tuđi ta udarec, kakor pa, da bi ime'a revolucijo. Mesto Bei-g:rad je mirno. Ministrski predsednik PasiO je snoči več kakor eno uro kon-feriral z raznimi poslaniki. Zvečer sr je vršil v konaku pod predsedstvom prestolorasledni'ca krcn^ki svet, ka-terega sta se nleležila tuđi vojni m;-nister in šef generaine^a štaba. TBelgrad, 25. julija, Srbski listi so sele snoči priobčili popolen tekst avstro - ogrske note. Komentarji srb-fkib listov k noti so zelo mirni. Listi pisejo, da Srbija za nobeno ceno ne more sprejeti avstro - ogrskih zari te v. Be!grad, 25. julija, V mestu je raz^inena vest. da je padla ze v snocrjem srbskem m'nistrskem svetu odločitev in da ie odgovor srbske vlade na noto že izdelan. Koliko res-nice je na teh vesteh, se ne da kontrolirati. Belgrad, 25. julija. Politični kro-£i ealrjujejo, da je vlada suspendirala volitve za srbsko skupščino ter sklicala staro skap«clno za Jutri k izredfi^mn zasedaniu. Intervencije. London, 25. julija. »Reuter« piše. da ie Rusija potom svojega velepo-shništva na Punpju intervenirala pri avstrijski vladi ter zaprosila za po-dsb'šanje roka, stavljene^a Srbiji. — Ker Berchtolda ni na Dunaju, se smatra ta korak za brezuspešen. RInu 25. julija. Oficijozna »Tribuna« konstatira, da Italija ni odobravala avstro - ogrs!fe?a ultimatuma že zato, ker o tem koraku Avstro - Ogrske ni bila vnaprej obve-ščena. Italiia p* le aktivno intervenirala pri srbski vladi, da naj avstrij-ske zahteve vsai v glavrem sprejme. Kakor se zatrjule, hoče Italiia tuđi na DunaiTi ?favh1 prinierne nasvete, v nadi, da se bo dalo morda še v zadnjem frenotku spor mirno resiti. Rim, 25. juliia. Ministrski predsednik Safandra 5c oblskal včeraj v kopališču Fiuggi zunonjega ministra di San Gluliana. Še popoldne se js vr-nil v Rim, kier se je posvetoval z avstro - ogrskim poslanikom. Itallian-ski vlsdni krogi so skraino pesimistični. Boje se neposredne intervenciie Rusije, kateri bi sledila evropska katastrofa. Nobenega izhoda >eč. Dunaj, 25. julija. »Fremdenblatt« danes še enkrat zatrjuje, da Avstrija vztraja na svoiem sta* lišču aut — aut. Avstrija ne sprejrae nobenega posredovanja^ ■obenega vmešavanja, nobenih prosenj in nobenih pogaianj. Telefonične !n brzofavne zveze pretrgane. Dunaj, 25. julija. Vse telefonične in brzojavne zveze s Srbijo in Rusijo so pretrgane. DiuiaK 25. julija. Politični krogi zatrfctjeto sledeče: Tuđi v slučaju, da 51 SrbHa sprejela Tse pogote avstro-ogrsten uHkmmtum*. bi diplomatlč-a« akdia, aapeiieM proti Srbiji, s ten se nikakor ne bila zaključena. Avstro - Ogrskft bi strogo zahtevala cveatnalno z nadalinimi ultimatumi, te se vsaka njenih rahtev nemudo-ma izpobri ta W se eventtalno za re-akm IgpoUttv tek svojih zahtev ne strašila enafcfc korakov, kakor H|i Ruska Intervencija« Dunaj, 25. julija. Poslovodja ru-skega veleposlaništva na Dunaju Kudačev je obiskal včeraj zunanjega ministra grofa Berchtolda ter je z njim delj časa konferiral. Danes do-poldne je Kudačev izvrši! demaršo ter zahteval, da Avstro - Ogrska po-dalfša Srbiji dani rok za odgovor. Ruskega diplomata je sprejel v av-strijskem zunanjem uradu sekcijski šef Marcchio, ki mu je odgovoril, da obžaljuje, da mu ne more odgovoriti-ker se grof Berchtold ne mudi več na Dunaju. Kronski svet. Dunaj, 25. julija. Vojn? minister Krobatin se je odpeljal danes v IšL Kronskega sveta, ki se vrši danes v Išlu, se bodo udeležili ministri Berchtold, Bilinski, Krobatin, Heinold v za-stopstvu Stiirgkha, Burian v zastop-stvu Tisze, šef generalnega štaba Konrad pl. Iiotzendorf in ravnatelj kabinetne pisarne baron Schiessl. Presojanje položaja London, 25. julija. Angleški listi trde, da se situacija z nikakšnimi di-plomatičnimi koraki ne da več izpre-meniti in da je vojna neizogibna. Petrogradf 25. jutija. Rusko diplomacijo je avstro-ogrska nota popolnoma presenetila. Ruski veleposlanik na Dunaju, Šebeko, je šel na dopust in niti pojma še ni imel, kaj se pripravlja. Pred odločilnimi urami. Budimpešta, 25. julija. Uradni krogi razglašajo, da bo najbrže že jutri proglašeno nad južno Ogrsko iz-redno stanje in da bo za vladnega ko-misarja imenovan baron Bela Talijan. Opirajoč se na to uradno vest, govore Irugi krogi, da bo izjemno stanje raz-glašeno nad celo Ogrsko. Dunai, 25. julija. Čim bo odpo-toval avstro - ogrski poslanik baron Gr::l iz Belerada, bodo vrnjene tuđi srtskemu poslaniku na Dunaju Jova-roviću akredilivne listine ter bo Jova-rsović pozvan, da zapusti Dunaj in Avstrijo. Z njim se odpelje vse osobje poslaništva. Varstvo nad srbski mi podaniki v Avstro-Ogrski pre-vzame ruski veleposlanik. Cesar. Dunaj, 25. julija. Iz Išla poročajo. da stoji na kolodvoru v Išlu pripravljen cesarjev dvorni vlak, ki bo v slučaju izbruha sovražnosti med Avstro-Ogrsko in Srbijo še tekom noči odpeljal cesarja na Dunaj. Z vladarjem se vrnejo na Dunaj tuđi vsi ministri. Na podlagi poročil, ki bodo dospela iz Belgrada danes po 6. zvečer v Išl, se bo vršil v cesarjevi vili še danes ministrski svet, «ki bo odločil o vseh še potrebnih političnih in vojaških podrobnostih. Borza. Duna}, 25. julija. Vsled vesti o eventualni ruski intervenciji ]e na-staJa na borzi naravnost katastrofalna derouta. Vzlic trudu velikih bank so kurzi rapidno padali. Borza je silno razburjena. Srbija sprelela avstrlfska zahteve ? Dunaj, 25. julija. Ravno se nam poroča, da je srbski minisirski svet v svoji današnji seji skSenil, ob treh popoldne izročiti odgovor srbske vlade na avstrijski ultimatum. Srbija akcep-tira avstnijski ultimatum ter sprejtme njegove aea-hteve, obenem pa izreka protest, ćeš da akceptira te zahteve le pod pritiskom premoći, v ostalem pa se zanaia nst pravično voljo Evrope. Vest uradno Se ni potrjena. Dunaj. 25. julija. Poročeva!ec »Neue Freie Presse« poroča direktno iz Belgrada: Mir zasiguran. Srbska vlada sprejela avstrljsko noto tel quel (v polnem obsegu), bo pa naznanila, da je to storila le pod pritiskom okolnosti. Budimpešta, 25. julija. Budimpeštanski korespondenti brzojavljajo, da je Srbija sprejela pogoje note. Srbija sama se za nobeno ceno sama ne spušča v vojno z Avstrijo. Dunaj, 25.. julija. »Frankfurter Zeitung« prinaša brzojavko, da se ie srbska vlada udala. Po zadnji vesti o sprejetfu ultimatuma. Belgrad, 25. julija. Včeraj po mi-nistrskem svetu je pozval prestolo-naslednfK regent Aleksander voditelje parlamentarne opozicije na kon-ferenco ter je z njimi razpravljal o položaju. Voditelji opozicije so se izrekli za to, da skliče kralj za Jutri (nedeljo) izredno sejo stare, že raz-puščene skupščine ter je nadalje izjavila, da ne bo akor prej'e, nego naraeravano, - 1 v Berolin. Ker poteče tuđi do-: .-• šefa general nega štaba in vojne-• ministra, tedaj pričakujejo, da se *a ta dva v kratkem vrnila v Be- i. Tu upajo, da bo ostal spor med stro-Ogrsko in Srbijo, četudi priđe vojnih konfliktov, posebno, lokalizi- -. ker so velevlasti prepričane, da bi ovo vmešavanje takoj vzbudile tuđi :je velevlasti. Da bi Nemčija srna- "3 ? vsako nastojanje kake velevlasti "• °rbi.o kot casus foedais, to vedo - kabineti. Homerule. London, 25. julija. Poroča se, da mterenci o homeruli ni prišlo do ->.kega sporazuma. Kabinet se je *al h konferenci, da se posvetu je o ■Ojiaju. London, 25. julija. Kakor se urad- poroča, je konferenca, ki se bavi skim vprašanjem, končaia svoja : vetovanja in se ne bo več sestala. Delavska stavka v Petrograd u. Petrograd, 25. julija, Delavska v.l-a v Petrograda pojema. Cestna znica vozi skoraj normalno. De- - d so mirni. Snoči je prišlo Še do manjših spopadov z vojaštvon, pri čemer je vojaštvo rabilo Ofoftje. Oblasti upajo, da bo gibanje ponehalo. Bivii šah Moham^d AM. Karlovy Vary, 25. julija. Pod psevdonimom ruskega privatnika Asada Nazurova se je raudil bivši perzijski šah Mohamed Ali v Karlovih Varih. Dan in noč je stražilo njegove sobe pet oboroženih služabnikov. Včeraj se je pivši šah odpeljal v Berolin. DOGODKI NA BALKANU. Kralj Petar. Belgrad, 24. julija. V dvornih krogih zatrjujejo, da se je kralju Petru zdravje dosti izboljšalo, vendar ostane še vse poletje v srbskih kopaliŠČih. Septembra pa bo skoraj gotovo zopet prevzel vlado. Orijentske železnice. Belgrad, 25. julija. Ravnatelj družbe orijentskih železnic Mulller je odpotoval na Dunaj. Major Pribičević Berolin, 25. julija. „Tagliche Rundschau" priobČuje pismo srbskega majorja Milana Pribičevića, v katerem ta izjavlja, da je imel vedno namen po končani vojaški službi v Avstriji stopiti v srbsko službo. Ni avanziral izvanredno za stotnika, marveč je vskd prestopa iz avstrijske v srbsko armado izgubil v činu dve leti in sedem me-secev. „Narodna Obrana" ni tajna organizacija. On ie tajnik Obrane, ker osebno in pisateljsko deluje. „Narodna Obrana" je bila ustanovllje-na šest let po ,Slovanskem jugu', ki že od leta 1912 sploh več ne obstoji. Rusko poslaništvo v Belgradu. Petrograd, 25. jnlija. Med kandidati, ki imajo največ upanja na rusko poslaništvo v Belgradu, imenujejo dvornika Nelidova, poslanika v Vatikanu in ravnatelja korespondenčnega urada v zunanjem ministrstvu, kneza Trubeckoja. Turski poslanik v Belgradu. Belgrad, 25. julija. Novoimenovani turski poslanik v Belgradu Dje-vad beg je dospel sem. m * REVOLUCIJA V ALBANIJI. Drač. Drač, 24. julija. Vstaši se priprav-Ijajo na napad na mesto ter priprav-ljajo v ta namen tuđi čolne. Drač, 24. julija. Povodom pričetka praznikov ramadana so Miriditi in Ma-lisori v mestu streljali, kar je pri evropskih prostovoljcih izzvalo strahovito paniko. Drač, 24. julija. V najkrajšem da-su je pričakovati, da bodo holadnski častniki odpoklicani iz Drača. Drač, 24. julija. Zastopniki vele-sil so sklenili, da vstašem ne odgovore in da prekinejo z njimi pogajanja. Kritični položaj je na vrhuncu. Velesile. London, 24. julija. Rumunska je sporočila kabinetom predlog, da hoče z rumunskimimi četami pomiriti Al-banijo. Tripelententa ne bo poslala v ta namen niti enega moža, Avstrija in Italija ponujata denar. Darila. Upravniitvn nalili ttslov ao po* slali: ^ Za t,C\rti*m**4**o družboM Ivan Frole kontrolor J. ž. v Št. Petru na Krasu 20 kroti, v spomin porok« prijatelja Žana Hochmallerja z gco. Jerico Zwitterjevo, s posebnim ozirom na to, da je bil tuđi sam dolgoletni član ,Beljaškega omizja". Živeli nabiralci in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne 20. julija: Terezija Koščak, delavka, 63 let, Sv. Florijana ulica štev.. 15. Dne 21. julija: Vojteh Vidmayer, uradnik banke »Slavije«, 48 let, Co-pova cesta 21. Dne 22. julija: Franja Logar, hči delavca, 15 mesecev, Konjušna ulica štev. 1. KINO METROPOL v aroal „narodnoga 4omau. V soboto 25., nedeljo 26., pondeljek 27.: Čar pesmi. Velik« drama \i bolgarsko-frtfce vojne, v kateri igra f!«rao vlofo boćarski prostovolj« Krasni prizori iz tolgarskrga takvra, naiciovrškJ napori mlađega janaka, kl v boju in nc-varnosti ište zdravi I a Iluhein), se vrste v vednt najnetoati drag za dragtai. Tadi iaa tiejaaje priment hrvatske napise. Balnaclfa. Po naravi. Krasni prizori z jadi anske obali. — Crna roka« Burka. Pređstive v soboto in pondeljek ob ' 3 zvečer. V nedeljo ob ' .3, 4, ' 26, 7. in >,29. zvečer. Cene: I. prostor 90 v, II. prost. 70 v, III. prost. 40 t. Vo|akl in di|akl anilan« cea«. Današnji tist obsega 4 stranu Izdaiateli In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, MarodoTO xđrayUo. Tako se srne imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo franeosko iganfe in sol", katero se splošno in uspešno pornblja pri trganju po udih in pri drugih naslcdkih prehlajenja. Cena ste-klenici K J"—. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekamar A- MOLL, c. in kr. dvorni zalagateij na Dunai«, Tuch-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisoirL 5 25 Hitite, pomagajte si k sreči s ta-kojšnjim naročilom turske srećke! Žrebanje se vrši že dne 1. avgusta in kdor ne hiti, zamudi priliko, v srečnem slučaju postati tega dne bogataš s 400.000 franki. — Pojasnila daje in naročila spreiema glasom današnjega oglasa: Srečkovno zastop-stvo, Ljubljana 1. „Baška" prvo slortosko kopaliscc ia Jatraiv. Oskrbvja atanovaaia Ia Aa|« m iniormacile 2773 lastnik hotela Velebit. « to je prvi pogoj za zdrave in lepe lase. Zato naj bi vsak, ki ljubi lase, se navadil na redno umivanje glave s Pixavonom. Pixavon je voljno, tekoče kotranovo milo za umivanje glave, ki so mu na patentiran požlahtnjevalni način odvzeli zoprni duh po kotranu. Pixavon ne čisti samo las in kože na glavi, nego zaradi kotrana, ki ga obsega, naravnost spodbujevalno deluje na lasišče. Redno negovanje las s Pixavonom je resnično za jačenje kože na glavi in krepitev las najboljŠi način, kar jih pozna moderna izkusnja. Cena steklenici poltretjo krono, zadosti za več mesecev. Dobiva se po vseh lekar-nah, ćrogerijah, parfumerijah. Vsi boljši moški in ženski frizerji izmi-vajo lase s Pixavonom. POCAVON Mlado, »taro. Vsak pove: V Ta pa je xa mel Ker se samo i njim krepćam, ¥e«no zdrav telod'c Imam! Varajte se ^^mV ponaredb i t^^^B Pristni „FLORIAN" se dobi edfno od Rast-linske destilacije ^FLORIAN" v Ljubljani, Postavno varovano. ^Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 25. julija 1914 ■alotbenl papirjl. ^ 4° o majeva renta ..•','. 7G>-— 7925 420 0 srebrna renta .... 8225 82*45 4°o avstr. kronska renta . . 7940 7960 4°/o ogr. kronska renta . . 76*50 76 70 4°'o kranjsko dež. posojilo . 9075 — •— 4°/o k. o. češke dež. banke . | &ž'7o 86#75 Srečkc iz 1. 1860 V» ." • • • —*— 417*— Mtv 1864. •••'.. 320-— 330 — ' tiske........ 283— 293— " zemeljske 1. izdaje . 282 — 293*- Z n H. » • 236'- 246-^- * ogrske hipotečne , t 220,— 230-— ._ dun. komunalne « • 443*— 453*— * avstr. kreditne . i . 487*— 497— Z ljubljanske . . . f , 56*50 60 50 * avstr. rdeč. krjZa • , 45— 49 — Z ogr. „ „ , . 2510 2910 I bazilika * t r,# • . 23-25 27 25 * turske . ••*«;* * . 199"50 20.2*50 Mrale«. Ljubljanske kreditne banke. 396*— 397— Avstr. kreditnega zavoda . 57050 571*50 Dunajske bančne družbe . 487— 488— Južne železnice ••/*.. 7150 72*50 Državne železnice • ?3 5 • 631*25 632*25 Alpine-Montan.....' J . 702 50 703*50 CeSke sladkorne druibe { • 259*— 261— ŽvnofteBske banke 4« * .- 261'72 ^75 Rubin ?ri«dara-?Tiv 251— 252— Z**mjt*m*> w ■-cHniMtti. ^%£Dm 25. joUja \1\fr 0^*^ Piaarka sa oktober 1M4 * ta 50 kg 13*82 Plenica za april 1915 V* sa 50 kg 13*94 Rf za oktltl4 . •« 9 sa 50 kg 973 Ove» trn oktober 1914 .. ia 50 kg 8*12 Korota za avgust W14 . % za 50 kg 7*26 Komu sa maj 1915 . . . za 50 kg 7*17 1-----------------------—----------------------— Meteonioftttno porodio. rmm mi avrjea MM SrHijt znl* tok IM mm t •/"r %&! a i Vetiovl NeM 24. ZpopJ 7294 241 sr. jjvzh. lasno ,9 9. zv. 730 0 18*1 sL szah. deL oblaC 25 7.2j. i 7308 i 156 sl.jvxh. "# i ! Srednja vCerajšnja temperatura 19-1% norm. 199*. Patiavfna v 24 urah mm 0-0, Bedka prilika I * Sedka prlllkaf Krotek klavir se radi preselitve C6n6 pMtfaV Ra« deckega cesta 2./I. 2868 Pucti motorno kslo z dvojno prestavo, 6—7 HP se cenft proda. Naslov v BAnončni ekspedi« čiji" Hočevar, L{ubljana. 297a i se koniorlstinia vešča slovenske in nemške stecogra-* fjje, strojepisja in vsaj za silo hrvat-skega jezika. Začetna plača do 1OO kron. Vstop prej ko mogoče. 2872 Ponudbe pod „Prljetna služba11 na upravn. »Slov. Naroda«. Višjega štabnegazdrav- nika in fizika dr.Schtni- da znamenito : oljB za silili: odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz : ušes, šumenje po : ušesih in nagluhost tuđi ako je že zastarano. Stcklenica stane K 4 — z navodilom 0 vporabi. Dobiva se samo v lekarni na Morem ine v teliitii. AVT0 16 20 HP, prav dobro ohra-n)ea s 4 sedeil, mesto 12.000 B samo 4000 H. Ponudbe: A. BdSSmaHH, vila IFeinlich, Llnblfana. 2871 Prevzel bi za dve leti proti do* govorjeni odškodnini te rabljen stroj za izflelovanje sifona in pokalic s steklenicaml vred. Ponudbe na upravništvo »Slov, Naroda«. 2873 ii uli. i; razumen in skuŠen vseh del trgovstva^ vina, žganja, lesa, kmetijstva in meha< Dizma, išče službe kot poslovodjav poleg kake druge koncesijoniran^ obrtnije, kakor gostilne ali trgovino naj raje blizu mesta. Sprejme tudl službo ura dni ka. Na zahtevo tuđi kavcija- Ponudbe pod „PoslOVOdja" na anončno ekspedicijo HoČevar v Ljubljani. 2859 Vstop prost. Vstop prost. HOTEL TRATNIK Sv. Petra cesta št. 25. Danes ta vsak Dan, pri vsakem vremetm opoldanskl in večemi KONCERT slovite ciganske salonske kapele iz Broda na Savi pod osebnim vodstvom kapelnika g. J. Mihalovića na lepem, velikem vrtu (pri slabem vremenu pod pokrito verando). Opoldanski koncert od 12, do pol 2. pop; Veterni koncert od pol 8, do 12. ivećei cnptaalB* 4o i. »oao« mtavaralikib fgtfteffilrL ^ Za Binofobrojen obisk se vljuđno V pj^pyi^ta '■-' 5 2974 A* &. Tratnllu li varstvo ttev v= nikdar ne utrudimo opozarjati na ^ioge ničvredne ponaredbe, ki jih v promet. Star Je že dobri sioves in velika priljubijenost Fellcrjevew blagodišečega rastlinskega esenčne-ga fluida z oblast veno varovano be-sedno znamko »E1safluid»v kl, kakor znano in kakor vsak dan lahko sliši- življajoče, krepi živce in mišice ta blaži bolečine. Ravno tako pososto kakor Fel-lerjev fluid pa pomrefslo tudl preis-kušeno, prebavo pospetaioče ielodč-no sredstvo, Ftllefleve odvajalne varovano besedno znamko »Elsa kroglice«« Ker tmo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatom samt prepričali in smo iih pogosto od mnogih brakrr lo xdravn&ov sliisJI hvaliti, svetujemo, da se proti ponaredbam ------------"— - ^. ravnost pri lekarnarju E. V. Fellet % Stubici, Elsa trg št 238 (Hrvatskog Poizkusni tncat £eller]evega fluidi stane franko 5 kron, Fellerjevil kroglic 6 Skn|Uc Iranka 4 l^one, )Mf Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, dne 25. jtiitja 1914. 169. Štev B. Gotzl KrtSM novosti tpoaladanskli fe poletnih oblek, površnikov OMMfttgp tlAtOOL Za ntročfla po meri največja izbera ■ : ^ ta- ii inozeioskega blaga. ■nb k—kwa—I IoHd«a poetreibal Na|niije cene! LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Učenec dobrih starŠev, s primemo Šolsko izobrazbo 86 Sprejme v trgovino Specerijskega, matenia'nega in želez- ne^a bfa^a Frmn Picek, Ritmica, Kranjsko. 2753 KiHfi! Superfosfati so v ceni precej znižani. Dokazno nafučinkOTitej-&e, nafcsnelSe nadome-stilo za fosforjevo kislino sa vse vrste lemlje in ▼se vrste sadeiev, prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena gnojila s fosforievo kislino. Amonijakovi, kali'evi, solitrovi supt?rfosfati najcenejSa, najdo- nosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetmh gnoiil, kupce- valci in kmetijska društva. Centralna plssraa: 7 hM Fortser. Praga, Rikoft 17. Gnojite s su perfosf atomi Gnojite m superfosf atom I Na prvi po§led spoznai aa fini lzdel'avi, da Je blago e* prve ljubljanske trgovine % urami, zlatnino, sreferaiao, hoder kapii najcens^e in si ~a]boi]e postrežee predmeti poletne sezije so iepne findll^e, na*2 v tapest^'cah, 2623 nuifišetni guiubiy mođ. zaposse Ud. Prva eksportna tvrdka ^^ Tovapnsaka znaanka Ff| ■> W^ p^B f^^1 2 ^U p| § O BI**fli a H ^B^ ^afl^ HbHP^ aVSlM Hl Nh Tvrdka F. Ćuden '- samo Prečernova ulica 1 in že 10 let ni ma na Mestnem trgu podružnice. fjubljana 81 — Prešernova ulica 1. um«^»». cenik «,:=,,. Gostilna zelo blizu Celja, z lepimi lokalitetami in velikim Trtom, se zaradi preselitve ceno proda. V hici je trgovina z mešanim blagom in trafika. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „Gostilllđ 2727". 2727 Zeniina ponudba. Valcd pom/iJij/uinfu. eiianja in časa se žeb porfjelnik in obrtnik izpod 40, z izkazanhni čistim*, dohodi* i 10.000 K, s krasnim prcinozenjcm v lepem kraju ha\ fSloutnčkcm tem potom seznaniti ozir, l'Ororiti z gosjtico od 24 do ćJO let. Dota\ ne priđe « pošten toliko, leolikor h-ubmzhn, ensinte kuh/ntja in veselje Jo (fttspodinjstva T ter ima)0 ponudnice ?> obrtueifa sttmu prednost. 2664 Ponudbe s sltko, hi se vrne, do konce jitlija na n/trarn. „Slov. Naroda4 pod „Domovina!'2064". lajnost zajamčena* Anonimno ne-ozii no. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI —= LJUBLJANA. =__= Tvornica kesnicnih barv, lakov in f irnežev, priporoča: Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste i ii firncieir, ti :: čopičev, si :: likov, :: Mavec (Gips) 01 je za pode in stroje Kiolil Marijin trg št. 1. Naslov zadostuje: I31 A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ceniki zaslon]! Ceniki zastonj! Velika gostilna prav v bli2:ni Zagreba s par sobami za tujce, z verando, hlevi in napolnjcno ledenico, se s po^olno opravo pr«?da za 5500 K Najemščina letno ^OfO K. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2-0^, ■ |^|s^?VJ25S*ISWENSTEIN K^^^gg I-KRDVORNI LIFERANTI-PRAGA- I iWrfi?mr"wliiii [rn #—■ mk mHmMm Pozos1! Pozor! Izkoristite ugodno priliko I 2097 Ser ispraznim že začetkom prih. mesecs svoie trgovske lokale, = razpi'odam vne predmete E glo^oko pod fo¥arnlškinti cenamL Lud. Doienc, Prešernova ulica 10—14. i Trgovina z ga£anierijskim, drobnim in pletenim blagom. Vsakcvrstne I 4al * najnoveiših sistemov, kakor tuđi vratila in moiorje za nagon mlatilnic, Billno in preše za sadje In groxdje dobi se najceneje pri tvrdki Karol Kavšeka nasled. 2685 Scluielder & Verovšek trgovina z žeSeznino in =z= zalogo strojev = Ljubljana Dunajska cesta št. 16. Zabtevafte cenlke! tseh vrst belega, boml? aževsga, pristao platnenoga, perilnega blaga vseh kakovosti in širjav. 2573 Kodni boiTilbažasti in plciaeui žopni rob ci itd. Postratiia strogo solidna! Modna manufakturna trgovina Janko Češnik Stritarjeva ulica LJUBLJANA Lingarjeva ulica Prodala radi proile sezije sto|o zaostalo zalogo modnega blaga za dame Ib gospode po zelo znatmo inltanl cenL Zaloga razno vrstnih preprog, tekalnikov; pliia, tape-stri, jute, kokos, lino-leja. Zastor}!, čipkasti, beli, krom, platneni, go-belin vseh modnih barv. Novosti garnitnr. Postreiba strogo solidna! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I „ Oelw8ška g|a.nica 8,000.000 fcr—. - ^5* StlHU^eV« UKOB fttOV. 2. W««r.rt ton^l «fcr*H> 1,000.000 kron. Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. i Podružnice v Spljetu, Celowcuy Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vloge na knfitlo« lm u tok«« ratai M}\ °L ****** *■ P^**!* srettu ln vrednostno papirje v. ter ilh obrestole #4 v Gradcu v Albelovi tovarni za Kolesa. Bil ie izveden, neutruden delavec, svojo stvar je res znal in delo mu je bilo veselje. Tako je postaj kmalu prvi meh^nik v tej tovarni in potein poslovodja. Puch je spozail da im* kolesar-stvo veliko prihodnjost in je star sele 27 let v Gradcu napravil delavnico za popravljanje koles. Skromna je bila ta deiavnica, a iz nje se je razvila velika tovarna. Puch je naj prej de-lal z dvema pomočnikoma in dvema vajencema. Svojo stroko je dobro znal in delal je vestno in točno, a pokazal je tuđi kmalu, da ima kupčij-ski talent. Začel je razširjevati svojo delavnico in obenem prodajati angle-ška kolesa, s katerimi je premagal vso konkurenco. Spoznal je kmali^, da se dajo tuđi v Avstriji izdelovati ravno tako dobra kolesa, kaKor so angleška, in ker je bil že znan kot so-liden^neumoren, pameten obrtnik, se mu je posrećilo pridobiti dva kapitalista, ki sta inu posodila potrebni de-nar, da je ustanovi! svojo lastno to-varno koles. Tako je iz stradajocega, od doma pognanega slovenskega kmečKega fanta postal tovarnar. Puch pa zdaj ni rok križem dr-žal. Tuđi ko: tovarnar je sam delal, ie sam iskal kupce in je znal obenem tako izvrstno reklamo delati, da je irnel vsc polno odjemalcev. Cena kolos je bi!a takrat visoka in dohički pri Knlesih tako veliki, da je bi! Puch krnaiu hop;at mož. Puch je svojo prvo tovarno pro-dul /a drag Jciiar in je u\ e leti po-zneje listanovil drugo, ki je vso konkurenco premagnh. In ko so 1. iorn. prišla v navado motorna kolesa. je začel izdelovati tuđi taka in je izde-lcval tako izvrstna motorna kolosa. Ja je v kratkem času pos.al milijo-nar. Sprenienil je svojo tovarno v •delnisko društvo in se 1. 1912. koi iako bogat mož umaknil v zasebno življenje. V 20. letih ie reven slovenski kmečki sin iz maihnega obrtnika postal večkratni milijonar. Zahvaliti se je zato imel svoji marljivosti in vest-nosti, v prvi vrsti pa svoii zdravi pameti. Skrivnost njegovega obogate-nja riči v tem, da je vide! dosti dlje, kakor do konca nosu, da je njegov bistri um uganil, kako prihodnjost iinajo kolesa in se z žilavo odločnost-jo lotil velikega dela. Novo iznaidbo, rovo mođojiovo stvar hitro in spretno izkoristiti, to je noglnvitna skriv-nost, s katero je Janez Puch postal milijonar. Prefcavila je treba varovati, za- kai človeško telo nima organa. či?;ar še tako nepomembno motenje bi tako obsežno vplivalo na vse druge organe in jim povzročllo najhuiše pesledice. Varujemo pa prebavila. ako skuhamo olajšati delovnnje s tem. da pospešinemo prebavilnost in čistilno delovanje prebavil podpira-mo z lahkim odvaialnim pomočkom. Tako sredstvo imamo v že 40 let predobro preizkušenem dr. Rose bal-zćimu za želodec iz lekarne B. Flag-ner, c. kr. dvornejra dobavitclja v Pragi. Dobiva se tuđi po tuka'šnrh lekarnah. II. B. B9 ZOSplosno priljubljeni ker so nećosežni v teku in trpejfnosii. Sfiagovolite 51 /ih cgle dati cr/z^c/i/e-vajte cenžJc. Karei Camernik & Ko. Šp*ct;atna trgovina 5 k*l*5U m-tcmobiii, motor; 1 in posam. dm U Hthamlna deiavnica m gara&a Ljubljana JĐunaJska cm$ta ft. 9—t2 A.KUMST ZManha «Ho« i«e«. 4. Velika zaloga obuval l—lBgga isd^llis mm daist, yo»»a*« la otroka {• wednm na likero. Vstkr^na utržila se izvritajtjo točn« i» po nizki ceni. V&c mere se sliranjujejo ii zazaimajejo. — Pri zuoanjifi naročitih naj te »fagov*H vz*rce poslati. 40 Josip Stupica Šermensur in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica $t. 6. Piiporočain svojo hn maskiranje, vse no zelo zmernih cee ah pri^oroča Sfefasi Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. \9 (vogal afestnega ia Stare^a trga). Izdeluie vsa lassiičarska dela solidnu in okusno. Kupuje zrnešane in rezane ženske la?e medni otelile : za gospode : LJaM:aEa, Franca Jožefa cesta 3. HaMii londonski kraj. prislno angldko blago. Elegantna izđelava. Točno in solidno. :TOHI: LJUBLJANA, 2Minb ilia 15. Pr«^tUluirl}a ■taJMOTMJiili moro«« za vhik iblek! in Mitz«. I^lepor5l(i m M15 pemoenile m takol 9§r%lm% pri Josipu tfutter kleparskerau mojstru v Kočevju. Enooadstrapna vila 80 proda i obstoječa iz 7 sob, 2 ku* hinj, kleti, terase, vrta, ima vpeljan vodovod, električno razsvetljavo in vod-njak, v Opatiji, v bliz. pošte, trga, ko-pališča in postaje elektr. železnice. — NatanČn. v upr. »Slov. Naroda«?. 2824 Krojači in krojačice! se prične dne 10. avgusta t. I. Poučufe se prikrojevanje za moško in žensko krojaštvo po zanesljivii metodi. Naznanila sprejema: 2819 TEODOB I^TT^TO Ljubljana, Prešernova ulica št. 5, L nadstr. &mi\ modni saloo za franr.in aosi toalete lastnik ^rrđ0m ^c!s zs pnl;fojGvacje Dobro blago se samo hvali! 122 vglaševalec glasovirjev in trgovec pflasbil Ljubljana, Pcliansfca cesta 13. Zaloga prvovrstaih glasovirjev, pianin. harminijev, gosli, ^itar, tambaric. citer, harmonik itd. Najboljše strune „Weichold- in drotje ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let Zavod za uglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbenega orodja. Najcenejša posojevalnica« Vglašusem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi fcaje-strokovnjaki, ki instrumente samo po-kvarijo. Edini sanostojni strakorajali za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih inštrn- meotov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka f. 6. Jurasck. vChandon/ Viaki, lodenu ptdiAi, lepoto iiili Bdobooit dajo amo Warnerja Rnst Proof stezniki (originalno amerik. izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile v'oge. |^ Za vsak kes se jamči, "^| EMm* satof« ▼ &|«M|a^i Josipina Podkrajšek, LfvUlHMp C#Tlj«rska «Mca 2. Priperoča m«clent# Muze, spođnja krila. Umak* i* mSko perilo. Otroik* higi-•aiSno |i«fl-Ho TETRA, iivalue potrebšCine, kakor tsdi vsc dntfe nodie predmete najb. kakovosti. |^fc^^ JK..A. _ ^m ^^ _ ^ f^ m ^^ m m ^v m PZ Stran 10._________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD", dne 25. jttlija 1914._______________________________________________________169. Stev. Gospodična želi mesta t notarski pisarni s mese« ccm septembrom. Cenj. ponudbe se blagovolijo poslati na upr. »Slov. Naroda«. 2862 SODE dobro oviojene, stare in nove, male in velike ima na prodaj Ivan Bagf enlf, sodarski mojster, Ljubljana, Gesta a* Rndolfovo ioloznloo št 7. 2696 Gospodična stara 18. let, išče po dovršeni trgov-ski soli primemo službo kot kontori-stlnja, knjigovodkinja itd., vešca slov. in nemškega jezika in nemške steno-grafiie. Kdo, pove upr. „Slov. Nar.*. 2867 Ali ste oženjeni? i'eter.: zahrevajte nove tvzcrce 3 za 1 K, 6 za. 1 KSOh, 12zaK, 342 Ilustrovan cenovnik i, jzćravniškimi nasveto ^gratis in franko (z?.rrto> '30 rO — L Sicger h!»yienićna manufaktura, DuaaJ PI W£eslagerstr. 8 F. Prodajalka Sam os toj na moč, Špecerijske in manu fakturne stroke, želi premeaiti 8S€StO« Zmcžna obeh jezikov. Službovala je že kot voditeljica filijalke. Kastopi 15. ali koncem septembra Ponudbe pod „Marljiva 20 2865" na upr. »Slov. Naroda«. 2865 ZemlJUhokDiiini vodja v p. Uče primerae v kaki notarski ali občinski pisarni, tuđi kot tajnik pri kakem denarnem Zavodu. 2832 Ponudbe pod 1860 2832" na upr. »Slov. Naroda« do L avaj« 1914. fis oiiiĐKg zi§to ifižita za gospode in dame 60 gramov težka, K 140-—, me-sečno 4 K. Prve vrste srebrna ;ira s 3 srebrnimi pokrove: 14 K ?ošil;a se na vse strani. Kćor bi rad ceno kupil uro ir veriži-c~, naj piše takoj. B. tcehner, Sfeclava (Lunđenbnnj) 299 trgovina z zlatnine. = IlfiftltfliS in učenka 2859 Iz boljŠe rodbine in dobro yo^Vo naobrazbo, se tako] sprejfuela v manufakturni Sn zrodni trgovini R. Stermecki v Celju. Vio rtnlo V IBMtil na severni jezikovni meji se pod ugodnimi po goji da V Dajem g 1. oktobrom 1914. 2864 Pojasnila daje dr. Val. Roifć, blagajnik Mohorjeve družbe, Celovec, Eoro&ko. Učenoc zdrav, poštenih »tariev, piijetne iu-1 nanjosti, s primerno ftobko izobraaboj vešč slovenskega in nemškega jezika Se tprofaaO ▼ manufakturno trgovino ▼lako a*ot, mraka Miiilia 0fe-tranjako). 2*44I Celje. Botta prilika. Botfka prilika I Prodam ali dam v zakup pod ugodnimi po-goji svojo novo, oaoaoaatropao hifto za najemnike in trgovino s popolnoma cpravljenim lokalom za špecerijs'ro trgovino, z dvorištem, vrtom in stavbiščem, 5°'a Čisti dohodek, kakor tuđi že nad 30 let pod tvrdko »Waschefabrik« obstoječo enogros-trgovino s perilom z vsemi zraven spadajočimi stroji in inventarjem. Več se izve pri lastniku DolinarJ*. 2790 :: Zrele sveže n čcšplje in hruške (tepke) kupuje in plača po najbolji ceni M. Rosner & Co. veleiganjarna sađ]a ▼ L|nbl|ani zraven pivovarne vvUnionsfl> Vsled smrti solastnika m proda po nizki ceni in pod ugodnimi poj*o;i z vsemi modernimi stroji bogato preskrbljena tik ob večii postaji južne železnice na Spodnjem Štajerskem. Pojasnila daje *>, B* Pipui ¥ Mar i beru. 2775 —-y Zeniina ponudba. Gospodična, izobražena, v starosti 38 let, simpatične, čedne postave, blagega značaja, poštenega, neomadeževanega življenja, dobra marljiva gospodinja^ trgousko izurjena, se želi radi pomanj-Jcanfa znanja resno seznaniti v svrho omožitve z izobraženim od 40 do 56 letnim aospodom v stalni državni ali železniški službi, trnovitim trgovcem ali posestniJcom. s Ttaterim želi v Ijubezni in zvestohi živeti. Vdovec ni izTcljučen. Samo resne ponudbe pod šifro y,Srečen zakon" na upr. ^Slov. J&aroda*. Za tajnost se jamči. 2853 Spretni zastopniki za prodajo svetilk iz kovinske žice, ae iičejo proti visoki proviziji, 2854 Ponudbe z navedbo referenc pod „Ia Marke" na J. Rafael, Dona], Graben 28. G. Flux Gosposka ulica 4, I. nadstropje, Ievo. 2848 Uradno dovol]ena, ie 20 let obstft-Ječa najstarejša ljnbljaaska posrGdovalnita stanovao] ii slon! v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlšću mesta« s Prfporoća ta namelća 1« bolfte a Wn iskalote rake mte kakor privatno trgovsko In f offtUaiiko oaob|e Ublra rasUtaih slmleo, sUsd tmUmmhm Vestam tn kolikor atoftno hitra peakilfca xa«otovll«Mu Pn Tnanjih Tpraštnjih se prosi za odgo?er znaoik«. [Si^^TORIUM-EMONAj JLUUBLUANA-KoreNBKEGA uuc\h \ 13EP-zcww«:PCTwm.D'iFR.DERGANC) Posojlla. Br*u porohovl Bros porokovl Bros poproffoiUi otroiko« fastnikom, uradnikom, učiteljem, poduradni- kom in penzionistom na mesečne obroke 2 obrestmi K 6 16 za vsakih 10C0 K. Posojlla vsakemu proti porokom. PrisKrbljevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. teta. BrezDlačna pojasnila daje bančna in zava-rovalniška pisama krakovskefa vmalem-n«f a mavarovalnega tfrvttva v Oratcm, SckieisstatlBMoe 47, ■•ckpart«rr«. — Vprašanja v uemškem jeziku. 25f?8 M. ROSNER & Co. ^= v Ljubljani ^= ueležganjorno 5«dja in touorna lil^crjcv priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. ».: slivovko brinjevec hruševec troplnovec pristnost zajamčena. Vermnt-vfno najboljle kakovosti. Dgodao eoao! ===== = Vzarcl aa raxpalago. Za ohranitev jivmfa želodcn za podpiranje i a nriTniTO prebive za odstrani te v škodljivega zagatenja, kate-rega posledicaso mnoge bolezni, vedno učinknje jako dobrodejno dr M Mm za želodet Znane posledice nezmernosti, napačne die*o, prehla;enja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, gorečica, napenianje, tvoritev kisline, čut polnosti in krčne bolečine se omiliujejo in od strani jo in tako zabrani razvitek telkih in dol-gotrajnih bolezni. Svarilo! *VS Vsi dtli entbaltSe nosi-jo rak. ?pisano znanko. Nikjer si ne dajte rsi-litl oadomestil. eiavMi K«l«ajai D FBICHn c- in kr.dvorai dobaritelji le-D. IMUnLn, kama pri „Cne« orli-. Praga Mala strana, št. 203. «gel NenMlOTe nlice Velika steklenica 2 K. — Mala stek-lenica 1 K. — Po pošti ako poSljetc naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiii velike steklenice, za 22 K pa 14 velikih stekienic franko. Zaloga v lekamah Avstro-Ogrske. I Posojlla. ■ ^n^aj^aaj ^a^Ba^^BaajjBjar p a^v^^p^a a^^^w^ap^a^^^F s I Brez prejSnjih stroSkov častnikom, javnim I uradnikoni, učiteljem in upokojencem, me-I sečni obroki K 610 za 1000 K daje prv/tj vrsto banka. J Priskrbi te v takoj ncizpodbitnih polic, tuđi žt I za od drugih zavodov odklonjene. Zastopnik I A. VolpU, •. kr. MAoUellal ta,? ffra«- OMf Bi'lMill 40. — Ponudbe se prosijo v nemSkem jeziku. 2669 V prijaznem trgu na Dolenjskem se zaradi drutinskih razmer odđa z dnem 1. avgusta t. 1 pod ug<,daimi pogoji ▼ asfom gostilna Hiša v kat eri se ta obrt izvršuje, je na glavnem trgu nasprotl sodšča. 2851 Pismene ponudbe naj se poŠiljajo pod M. e. F. pri RibnicL li mlokarao, ki se peča z Iz- vozoai aUoka se iftće za tako) ali aozaoio dober mlekar ali ulekarski pomoćnik. Naslov pove iipravnižtvo »Slov. Naroda«. 2836 Naprodal ali v ntfem se odda popolaoma nova hlša opravljena za hotel, s šestnajstimi spal-nimi sobami jn veliko kletjo, v velikem trgu na Primorskem, ob glavni cesti. K hiši spada še zemljišČe. V neposredni blizini velikih vojašnic. Mimo voz;jo vsak dan poštni in tovorni av-tomobili. Vsako poletje obilo leto-▼iŠčarjer. 2822 Naslov pove interesentom upravn. »Slov. Naroda«. Zifiiste ii nostne tcbtnite (BHkckenvagen) U4«lm|« nafeeneje in naisolldaote .. doaaaća tvrđka ■ IVAN REBEK Ccaft krezplata* Ia fraako am nrpolifA. Žo od I. 1868 sljajno prelzkuieno Bergerfevo medicinsko kotranovo milo tvrdke O. BELL * COMP. kl ga priporo(»io odlični sdravnild, skoro ▼ rseh evropskih driavah s odličnim uspohom nporablja proti vsake vrste izpuičajem slasti proti kroničnim in luskinastim liSajem tn parnitarnim ixpai£»jem, Inskinam na glnvi in v bradi, hna v sebi 40 «#rtMb*V ttOMfft ItkMM in m ratliirnj« bUtveno od Tseh drugih kotranovih mil, ki se nahajaj« t trgovini. Pri trdovratnih kožnih bolesnih rabite jako ospeino Bcrgcrjevo kotranovo - žvepleno milo. Kot btelt« hitam mđm a« leaake in otrok«: Bergerjero gliccrinovo-kotranovo milo. Dalj* beo kotnna jako tlovito: Bergerjevo boraksovo milo Cmmm koaiata vsak« vrste s aavodllOBi o spormkl Te vtearfev. Novo: Bmrw*rt**+ %•*•*• kttrantfo milo je hrrrsrnefa o£inka pri koinih t>oleniih lu* ^^^đt^k- a\ sktnam na glavi in v bradi kakor rudi fc°*^BrE^^Vm^B ■redstTO ta rant lat. Staklenica 1 K BO vin ^Kr\ W^^B Zahtevajte po lekarnah in »adernih trgOTin*hJB^j2^S^»2af ukljnCno Bspg*f|9V> kotranova mila i" A. jT^^dft in m polefttojeii tirrntn podpia ^) A ^ m. Brti *«•. na T»aki etiketi. #jSg^<^^__^ Odlikovan a taitno diplomo na ^f *r ****«*+~6 **^»^^j Dana}« 1E8* m ■ lhrt> w»r ___ —^^ Tvornica: L M I Cam. 9fifi n M L hlhRtiltantr. 11/t3 T Lj«Ujni se doM?« t Ickimth: MOaao HBBlfci dotfiil. n. Mr. Joste lilif, 0. Majr. O. Ptecoli, UHOM i/L TiaHmj \u w Ttei ingib lekanuk mKra^jtkea Već levliani poiikov aprelat* 2852 Franc Brezan v LltlJL KONJAK garantirano pristen, iz vina žgao, naj-boljša kvaliteta v medicinalne svrhe; sodček (4 litre) stane 16 K; karton s 3 velik, stekl. 9 K. Po povzetju poŠilja no nošti franko na vse postaje R« Maiii, Koper. 2355 ia z vrtom v Kamnikn Graben št. 4, zidana 1890 z meščan-sko pravico, se radi bolezni last-liice proda. — Pojasnila daje Erlstina Volčič, Kamnih $tev. 33. 2856 Išče se v Ljubljani primeren lokal za majhno trgovino v okrožju glavne pošte, glavnega trga ali Zvezde. Ponudbe pod v9Lokal 2837" na upravn. »Slov. Naroda«. 2837 ^BaTaB^aBr ^BaTaBaTv ^BaTaai&Tf aT^^vflarSH '^^bhbbf* vTPz^aSt? s primerno šolsko izobrazbo, krepak in zdrav, se takoj spfejme v trgoFino mežanega blaga Štefan Lapajne, Sp. Idrija 2843 Zaloga vina. Radolf Ceh, Rod, Istra, ima na postaji zalogo pristnega be- lega In črnega istrijanca po zmernih cenah. 2570 Janez Hribar, ribič, podla Oro-suplie, razpo&il]am vsak dan živo ilahtnof kranjske 2863 rake najnižje cene: 12—16 v, male, srednje 20—30 v. Solo 40—50 vin. (Hoch- Solo) 80 vin. do 1 K. Prlstna svinjska mast 1 kg, po K 1.68 se dobivvsaki množini pri Jnlili Urbas, Ltnbljana, Stari frff9 št. 15. 2857 Moikl in ienske, ki so pri bolesnih se6ne cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno po-skušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma ne-škodljivem, povsod lahko izvrši jivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspeSnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann, Sonimerfeid 83. (Bes. Frankfurt -Oder.) Potrebna zdravila posije ob naročltvl du-najska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilfkam. Stanje deaarnih vlog na knj. in tek. račun 3I.dec. 1913: - ^^^ :: K 236.633.922-—. u *2« Icir. ____ Stutfe deura. vlog na hran. knjižice 30. junij« 1914: P«V« ii K 92,535.931--. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CcutnU u DuujL — Ibhanljau IM*. — » pM*. H$t tm U* Wl I* ft ■ M*mi mnK\ »ehffld fafibt ti raent «5,M0.0»O km. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevsonanje iltina «loa ao lirairiliM knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsako dnevnim vedno ajodnftin obre-stovanjem — Denar se Jahko dvigi vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodBJaaJe VvaiaoalBBi papirfev strogo v okviru u radnih kurznib porotiL — ShranjevmoJ« in upravljanje (oafotl) vredoostnib papirjev in posojila nanje. Najkulantnejie isviievanje konaal ■■FOtll na vteh tuzamakih in inozemskih mestih. — lzpla-Ctvanja koponov ia tzSrebaajt vrednoatnib naplrjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiamodaja varnih predalov samoshrambe (safes) ia opijevarno shranfevanje vrednostnlh pa-pifjev, Hstin, dragotia itaaa^aiwaBaai w^bjbbbjb^bbjB1 BjBBBBBaBi flBjBpB^B|Maaan *^~ Wbbjsb^bb bbjti U 1G9. Itcv. .SLOVENSKi NAROD', doe SS. julija 1914. Stran U. flhad. dpuitio „Hras" h-tošijin ibitvijntn. Vsled napačnih domnevanj glede studija na zemljedelski visoki soli na Dunaju se nam zdi potrebno, da tuđi letos podamo neka] iniormacij abiturijemom in obencm povemo, da je zemljedelska visoka šoia edini zavod te vrste v Avstriji in ena najbolj-Ših visokih šol na kontinentu za izobrazbo v zemljedelskih tehničnih vedah. Studij je deljen na tri fakultete: kulturtehnično, poljedelsko in gozdarsko. Polagajo se na vsakem oddelku trije državni izpiti. Vpisnina znaša semestralno 50 K: imatrikula-cija 10 K. Vrhutega pridejo pri polje-delcih še pristojbine za kemične laboratorije, ki znašajo tečajno 20 K. Redni slušatelji so lahko oprošceni šolnine na podlagi dobrih učnih uspe-hov. — Studij se priporoča nadarje-nim in Ie onim, ki se zanimajo za zemljedelsko produkcijo, Ker le tem bo mogoče, da si pridobijo paralelno s teoretično tuđi praktično izobrazbo, ki je neobhođno potrebna za po-vzdigo vsake matcrijelne kulture. Vse slov. abiturijente, ki se mi-slijo posvetiti temu studiju, vabimo v akacL društvo »Kras<, kjer je organizirana većina slov. slušateljev zemljedelske visoke sole. Društvo ima skupno stanovanje z bratskim društvom »Srba agronoma* in z bratskim društvom Hrvatov »Lipa«, zato so članom na razpolago poleg vseh slovenskih in važnejših nemških revij tuđi srbske in ftrvaške. Natanč-neje informacije daje med počitnica-rrri g. Rudolf NVisiak cu!t. ing., Vrbje pri Zalcn: od 1. oktobra naprej pa je pošiljati dopise na društvo ^Kras* XVIII-, Schopenauerstrasse 75. Za odbor: RUDOLf \VISIAK, ; t č. predsednik. Za hrofefe čas. Kmet: Na] gredo pogledat, go-iyečja trgovin: šivalni.. > *ev in Puchovih koles, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 (zraven sodnije). POZOR POZOR Cfsfljtai nloi s PMiimi oL a. mm BlBtoe pašte. c opkt, venci <; trakovi in napisi se jzdelujejo po nafnltjlh cee ah. Delo rknsno vezano. Velika zaloga krasnih suhifi vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bait NtsJor ii brzojavi: Viktor Bajt, cvetl-čni salon, Ljfbljaot. Miliji iilleia? BrczplaČno pojasnilo in prospekt Tierirztlicies bntitat Dusj V1L, Inrggitie S8/18. 2122 gostlina na Spodnjem Stajerskem z gospodarskim poslopjem 1 njiva, 1 travnik, 1 gozd, pol ure oddaljeno od kolodvora v lepem kraju pri cesti. Mimo vozi železnica; prinravno 2a obrtnika ali trgovca. Cena 7500 K. Kupee potrebuje 4000 K, drugo ostane lahko vknji- ženo. Ponudbe te vposlati do 1. avgusta t. 1. Naslov Jotsf Marlaaovlć, poste rastante, S«rai€« mh Savt 2807 Zeniiria ponudba. Vdovec, star 38 letf brez otrok ter čedne eunanjosti, trgovce v večjem kraju na Kranjskem, 3 letnim easlužkom najmanj 3000 K, se želi sesnaniti v svrho ženitve ali priženitve z boljšo gospodično ali vdovo brez otrok ali kveč-jemu 2 1 otrokom, v starosti 24—28 let, ki bi imela dote ali premoženja najmanj 4000 F Prednost imajo one, ki imajo prakso 01 zmožnost ter veselje do trgovine, lajnost zajamčena. Slika se vrne. Ponudbe s sliko do I. avgusta pod „Srećna bodočnost 1910f2838U na upr. „Slov. Naroda". 3838 V Ameriko in ICanado CUNARD LINE. Reden ladijaki promet iz Trsta v New York po nizklh cenah. Potniki III. razreda dobe med vožnjo prosto vino 0 tndi v Trstu do odboda ladje hrano in stanovanje prosto. 26 = Pojasnila, vozne karte: == Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25 Camarđ Une, Trst, Via Bfiramar 7. Contrheuman Conrrheumgn Confrheumon Contrheoman je racionalno iz n-činkovitih sesta-vin napravljeno sredstvo. moo^i gg. zdra-rni-ki rahijo v premno-gih slučaj ih z aaj* boljSim uspeh om. miri revmarične-protinske !n nevral-gične bolečine, od, stran ja čut goma-zenja nm vfhlih mestih in oteJdin v členkih. se lararli toSoega učinka čimdalje bolj rabi. Ne dajte si vsiliti kakih nadomestil. Lonćek K 1-— tto pesljtte nar.rij K 1*59 dobiti fraiko 1 tonftt • • • • 5*— • .5 tončkfli. . - .„§•—•,. .ti lonCkOf. lzdelovanje in zaloga B. Fragnerja lekarna c kr. dvonii dobavitelji. Praga III., ii. 203. Pazite na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah. Išče se trezeo, zanesljiv, izpraSan knrjač v stalno službo. 2817 Mat. Tschinkel parna žaga Goričavas — Ribnica, Kontorista z nastopom službe 1. oktobra sprejm« lesna trgovina Fr. Serbo In sin ▼ Gerknici. 2833 Prosto stanovanje, plača po dogovoru. — Ponudbe s priloženimi iz-pričevali je vposlati na gorenji naslov do 15. septembra. Posojilnica v Plieoah proda svojo tik župnijske ccrrkve ležečo, zidano, 8 opeko krito Pfilliipo io ki je pripravna za vsako obrt, osobito za trgovino. Plačilni pogoji so ugodni. Pojasnila daje lastnica in Ivan Križan v Gelin. 2804 ^lojzij Doblekar na] se zglasi nstmenim ali pismenim potom v glavnem oradu „Slovenske narodne podporne jadnote", 2708 So. Lawn-dale Aveef Cbicagof Hl.f radi dedščine za svojim umrlim bratom v zneskn 2501— dolarjev. 2m Dobro idoča 2731 v lepem kraju na Štajerskem se radi popolne opustitve trgovine pod zelo ugodniml pogo]i proda« Obstoja že deset let, za Slovenko zelo primerna, z lepo prihodnostjo, brez konkurence. Več se poizve pri gospe M. F., Bavniharjava ulica ŠU 3t I. nadstropje od 1—3 popolđne, Za Srbijo (Belgrad) potrebniom takoj več godbenikov kot za violino, klarinet, flavte, basista itd. Ker je služba stalna in se labko dela pod jako ugodnimi pogoji, retlektiram na dobre nottstOa (Ako je reflektant uradnik ali obrtnik, lepa priložnost udobnega življenja.) Znamka za odgovor. — Stanislav Volarlč, kapelnik i Kosovska ulica 45, Belgrad. 2835 1BBS3BHHBBHHHMHHHMHHUMHBB Ne pustite se premotltl! Sumo Hejlnl trs 25 Iraplte po liski crni In dobro pri avotovao-suud solldal tvrdkl ZE3Z- STJTT1TEE Ljubljana šiov. 4. Laataa protokottraaa tovanui ar v SvloL Trrtfka M. Satteor Biva aoboae podrai-■loo w LfaMlaal la ne draaja. Zaktm|tc m\ ani pm&ni cerik zasltij ii p«Stmiac prostt. Stran 12. JLOVENSK1 NAROD«, d— 18. Jnjjf« 1914._______________________________________________________169. Stev. stonovonie *a eno ali dre osebi, M |Ma * Slovenski trg itev. 8 (trg pr+d sodailo), 28^ * Pozor trgovci! Garantifino Cisto sveže ter kortntno blago nahajajoče Žensko, moško volneno modno btafo, razni kotoni, zephiri, platno, hlače-vina, ženska in moška konfekcija, otroške obleke (kostumi), galanterija, perilo, klobuki, feviji in velika tzber podloge, kinč za Štvilje, čipke itd. m proda iz proste roke 30° o pod tovarniškimi cenami; vse v blok ali pa V partijah, tuđi proti ^adostni garanciji na obroke- 2b\6 Reflektanti naj poSijejo ponudbe pod »Dobra kupci]a 914 2846" na upravniStvo «Slo\\ Naroda«. Baspesilfam gratis in franko vsa- ko-T jr svoj g'avni katalog o dobro idoćih tepnlta erab, modernih ruc:ikah i- stensk.h ur^h, zlatnini in srebrnim, glasbenem, ma-nufakturnem, jek^enem in usna-tem blagu, gospođinjskih, toaletnih rredmetih, orožju itd. in je pri-porećat;, da ga ot> potrebi naročite po dopisnici. C. in kr. đroml dofravltelj Jaa Sonrad, prva tvom. ur f Mosta 139 (Ceifco). Pristna švicarska nikljasta rerrontoarka na sidro sistem Roskopfr>atent K 5—. 3 komadi K 14—. Registr. nikljas:a lemontoarka ca s'dro »Adler-RoskopU K 7 —. Pristna srebrna remontoarka oćrrta K 840. RazpoŠiljanje po povzetju. Brez rizika! Zaraena dovoijenaali denarnazr. s aUkotatae s (iiiretiiii papiria ii sfntait imun ker s ponaredbami hočejo konsumente r. zavajatL s Sprejcma za var ovan ja človežkajga llv- ijenja po najraznovrstnejših kombina- cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko oobena druga zavarovaloica. Z lasti je ugodno zavarovanje na doživetj« in smrt z manjžajočimi &e i 2 vplačilL „StrAVIJA" .-. - .•. tiaitmaa iawafowalna banka v Pragu .•. - •■• Beskrvni toaUtt K tO,7S#-Tl*lS — IspUčam« ^^rhf* im kaattai *• K 129,9f 5.504*25 Po velikosti dragi vzajemaa anrarovalaica naie driare * neskozi sloransko-narodno opravo. ————-—— Wmm »ojaamlla daj« ———^ 6twflB0 rnioiKiig i lliMjaii ^r^^ v GosđssIu ulici M \i Zavaruje poslopja in premičnine proti poZarnin škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Pozor! Sprejema tuđi zavarovinja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji- — Zahtevajte prospekte! R3WOI«a? Devin-BickaiL Potoka: Dona] 111 k liartti 21. Saaai 1913: ileui kolajna. K»ame fl 1*1* «v • tovim« 3^takc)a;a«Ji^iebai« [ nllftNIftlllll 1 IKSflffllifl III nmflflVfllfl 119711 .*--.-*^-,t,.H* [|||(|||||y||||| I DflSlW18 PiEDOlBIO @flfy. Originalna konstrukcija Wolf 10 800 k, s. 3243 | ]lajizdatne|ša poraba sile za vsc obrti, j V celem izdelanih nad 1 milljon k. s. ;; pri Triiču (Mosfalcoao). :: Sezi\m od 1. iasija do kocea sepiemlira. Na novo prirejene in povečane vroče bromske in klornatrijske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glinske kopeli, analizirane od dvornega svetoika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejŠih zdravnikov Du-na]a, Prage, Gradca in Trsta cajtepleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemu in hudernu revmatizmu v skle-pih in mišicah, živćnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim, — Pojasnila daje radovoijno uprava. -. - V| 1 1 s PrGit^m torpednim tekom in dobro - JODlO Itinf JU I?R1?1 pneTmatiko, se etno proda. ohranjeno lllUjRu filfiO vpra?a ~ ca »"c««6"1 '!4ulUtn U^p^n nem učinku, zraven pa Je na tisočć zahv. pišem na o^led :Bvx|«x©9 lepe j>s?sl dobite ob rabi med. a* JT U!vs UiBi ^» nrei oblastvenoprehkano. ear. rf?kod1jivo 7% 3l. JI* ,>i^fi AiCMC ^ii pidi vSako starost, unesljlT vsf^b. Psbi se Z!3nan|e. Edina krema za prs:, ki }o vsfed Čudovltega učinka prodajajo lekarnarji, dvorr.e parfumerije itd. Foizkusna pusica K 3, velika pusica, za-dostna za uspeh K c#-- Parposiljan'e strogo diskretno. 24S8 Eos. dr. A. Riz, »aboratorif, Sucai IX, Ber^gasie 17 E. lalot:« ▼ Ljubljani: L«h«rca ?rt „Zitt^a i»itB3■*, 4r»g-Htl Kaac 1b „AArlfa". KepremoČl'tVCSt betomke in celega apaa aiaita. 3 OsUŠ^nfe -rlainlh zidcr in preaterov. Proti vremenu Cdpome ^tene, kaaor llfe dei In !asade z Iselim ^^^^^|^^^^^HH^^^^B§^^^^IH^^^^^HH^^I^^^H^^BVi^0^9^a^H^^HlB^^B^E9^Bt^^^^W^^^^^^^P^^H PlelilTOIJlV ZA ^^^^■■llMlB^SSEli^^^viHOfi %r~iJiSfc' ZlJj'T'ŽClđfeirTtMCTrMftr'iMrŽjB Zahtf «itc prospekt O ' kemiCne tvornice Traćskirchsn pt*i Dunaju, Lieblelvs A Co. Pođpisant naznasja s tem, da sta c. kr. de-želnc sodHče ▼ LJcblfani in c. kr. sađsodSSčs v Građen s razsodbami o št. Cg 117/14] pravomoćno razsođila, da slsem član Glavne posofllnlce ta da je le ta zavezana, mene iz drnštvenega zapisnika kot zadrnžnega čiana crtati. Viktor fxartnerf 2860 pefcoTtki ato)ft«r In posestalk v L}abl|aaL 500 kron Vam piačam, ako moj uničevalec korenin balzapt Rla Va^ih kurjih očes, bradavic, Pl otiščancev ne odstrani v 3 dneh | brex bolečin. Cena lončka z ga-? rai'.cijskim r^rr.orn 1 K 3 lon'ki •av«By, Kasckau (Zassa) I., Po*i?. 12 738 Ogrsko. £23 Ljudevit Borovidk \ p a & k a *• v Borovliah (Fer« lach) na Koroikem. se pHporoča v izdelovanje vMtevrstfiUi pošek za lovce in atrelce po najnovejilh •istemih pod popolnim jamstvorc. Tuđi pr#-telnf« stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna p«praviim, ter fiH točno in dobro izvršile. Vse puške so na c. kr. presknse-Talnid in od mene preizkuSene. — llu«tro-41 vani oenikl zast«n|. lliliiooi rabilo nrofi ikašlju hripavoiti, kataru In zasle-zenju, krčntmu In oslovmkc-mu kašlju, nego slastne Kaiserjeve prsne karamele m Htremi j«lkantis"p rnrflnot. poverienih lili III izpričeval od UU JU zdravnik°v in 9 WlfliV zasebnikov za- jamč'jje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562 ZtTtttk 20 ta 40 Tlft., ikatlla •0 y. Frotaja JL1 v LfOltaml: Ubild pi. Trnkorijr, Ukimi. RIIl Sušnik, le-karna. Dr. Q Ptccolt. 1«karn«. Daielnj !•-kami. Mt. PIl And. Bohinc, Itfcarna pri kroni. Mr Ph. Je«. CiŽTr.jrr. !?fc*rna. Ant Kane, dro- garija. B. Cvaačaia, d:og«rij* ^drija". Panitl PIrr, '**t»r"i Tdrija. J. Ber^rrann, le fc*m». Noto metto. C \tidrij*ntHc, lelrarna, Xovo mcato. Jut Hu§, lekarna pri Mar. P. Vi-pava. Mi an Wac*a, l«5tarna, M*tUka. K. Ro-ri#k, 5«kam«, Kadovtjic«. HInko Bri'H, lakima, Uttja. Kfcftl Saraik, !ekarn3 p-' .St "trojici", KranJ. fr. Baccarcich. lek^ Postojna. Jos. Moćnik, lekama, Kamnik. f- Rnrdjch, • kama t 5k LokL .Mg. Ph. B. .^Ticka.i«karna, TrJić. Ph. Mr. E. Fo««!i. lakarna, Jwenice. V, Arko, trfovtc Seno*«*« Jo«. Rndolf. drog Lilija...". Kaniti*-, tr? Mtngt*. J«. Anrik. le-karnt v Pfbnci. 1 H Hoč«tar, l«k- «• Vrhnik fineza Auersporga f1 |# Dl * 1 termalno kopališce lUplilid !!tl !Jifiyil|yEOlL Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov ra 'ioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, Biahovx2 kopeli, elektroterapija, masaža, konfortno opremljer-e sobe, izborna restavrajja. Zdr^'t se: re^matiie«, protim, nearalgije (ischias), nenrasisnlja, histsrlfa, ienski bol »ini itd. Proscekte razpošilja topliško ravnateljstvo, Sezija od 1. maja do 1. oktobra. 1480 1672 ili •! v | | je posebnost ž©I©dčae«:a liker ja iz ztiraviinih rastiin, kateri izborno vpliva proti slsbostirn v ietaćca ter radi tega v nobeni družini no bi suiel manikati. Edna posebnost | likerja je Izbolt&ajte promet v svoji gostllni z naijboljiim in najcenejšim pizenskega tipa češkim budejeviškim dslniškim pivom. Zahtevajte ga v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske štedione Zagreb, Napredak, Sarajevo, Beranek, Banjaluka i. t. d. Informacije podaja c»ska d«laUka plvoTaraa v Čeikifa Badejevicaiii Roza RmhrsmMA, Lfablfcna, Bogumil Pt>nka, Trst. 2688 b koaknrznega gklada lappščlce pek. dr. Evgeaa Gal-latia, sdrawaika v ijamjaiii HF se proda ~^Nt 5 stavbnih parcel ob EUiafeetnl ceitt; kraua laga, posebno prikladno za rile. Proda ao to prottor, U »eri 4S a 42 m, tndl skupa|. < Polasaila da|o npraritell koskarznega sddada đr. Ivan Lovreailč, odvotalk v L]aMiani. 2s6t Kmetska posolllnlco ljubljanske okolice v LlubllonL 3 / 0 / to*2 riMik* rentnega oavka. 14 / 0'-" Ustanovljena leta 1881. 169 Ster.___________ ______ .SLOVENSKI NAROD«, ctae »; jjriijt 1914,____ ___________ _____.........._____.,___ _ _Stran 13. !AM UMI đohe đekTfc# te žen* **•«* »tarattf, afc% DflU IHYI rabiJo m°)e najnovejl« «■■#• W tulili IHil ****• rabi st Mmo n* ««aai, tdlno ffM» r r nično učinkujoče sredstvo, gaJamCeno «t-žkodljivo. Ccna K 3, 5 in 3. Zraven spadajoče milo 60 vin. flnL: ^obe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko Mini •KSthe«. zajamčeno neškodljivo, mnoco zahvalnih JUU1 Pišem Ceni kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar-tonov naprej poit prosto. — PoSiljatve post* re-^tante samo če st posije denar naprej. — Razpoitlja ga [Kitte Msizel Dima] II.. l\amm 49 H 2. Stid. C. kr. priv. tovarna za cement TrboTftljtke premogokopee dražba w Trfeov!]ata priporoča svoj pri znano izvrsten PoHI»nd-ctmtnt v vedno enakomemi, V3C od avstrijskega društva tnženirjev in arhitektov dolo^ene predpise glede tlakovne in podoroe trdote daleč Mdkriljnloći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2181 raznih orado? in na j slovi t c j ših tvrdk so na razpolago. Centralni nrad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. Gritzner sivalni stroj je najboljši. Garancija 10 let Kdino zastopstvo vseh bptc^ainui strujev. Griuneriev stroj krpa (maši) perilo, nogavice in veze (štika\ krog-VnČen tek. — Nlzka COtia (tuđi na obroke). Vsl spađajoči dell Ui kolua. 3osip peidinc, tjubljana, Sv. petra nasip 7 Zahlevajte ilustriran prospekt, poštnine prost. 400.000 in 200.000 fr. znašajo glavni dobiiki turskih srečk. 6 irefesn] vsako leto« Fribodaje irebanjc 1. avgusU. ?75.QO0 oziroma 375.000 kron. oziroma franko in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 25^9 5 cziroma 3 izbornih srećki ^S 13 ozir. 9 irebasi ?ssko lete! Prihodu]« žrebaija 1. v 5 us ta. MlMtel cteoii od 4 a aa^rei- Za naročnike so doiočene nagrade in premije! — Pojasnila daje i£ naročita spreiema: Glavno zastopstvo ^reČkovnega ođdelka Češke industrisine banka v Pr»acgi9 Ljubljana. — Naslov za pisma: Srečkovco zastopst¥i> LJublJasa X-. ALrulNZ £>i<£ZniiiV is^^^t^JL Ljubi Jar a; Ecngrssal trg 15. (■««proti nun^ke cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavfrjš? !n harmonljev na iu^u Avstnje. — Velik&aska zaloga vsega gipsbenega orođj9, stran in mazlkalf. F^al S^ieiaik o-o^nih ir» komornih forn'C- B5*?en-dorfer, H^lrl & Heitzfnaim, FCrster. Ehrbar, Get -uder I Sfog], Rnd. Stelzliafnmer, Czapka, Lauber^er i * oss. i Hofmann in Rcfberf/amerk harn'.onij»). Obrokl od E 15- - naprej- Najbogatejša izbfra v vseh modernih slogih in lesnih bar\rah Oglejte si kiavirje z angleSko porav'j«;očo rrtehanii:o. lOletna postavr.o obvezna garandia. Kaleviaism Rainižjm. Kamen« naj-ugodnejša. Uglaitvanie ter popravila strokovn?. in cem, Ker imsm zgoraj navedene prve fabrikate txkl|iićao 10 {az za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupe— falii-fikatOT in navidezrega f.pof«lnaM pri kričačih, ki se drznejo govoriti 0 „dobrem bli^«uv dasi mmajo ni iednega romcr-bne«a fabrikata v za'ogr HAMBURG AMERIKA LINIE. GSavno zastopstvo: FR. SEUNiGp LJUBLJANA Kolodvorska ulica £t. 28. 442 parnlkoT. „Vaferland" 58.000 ton, „Imperator11 52.000 ton. Najnovejia in aajve£fa paralka aa sv*ta. Predno kupite vozae listke, piSite po brupUCn« pojasnila ter podobe teh parnlkov, kajti nuđijo vam z naio vc.'njo đanes najprijetnejSe in najsigomejSc potovanjc v medkrovju osobtt« pa v sorrai ■■**—■>■■ ratrtta «k«l»|Mlai i t, 4 !■ • post*l|a«l » v«poln« opraaio. V obadnicah pri pogrnjenih mi^ah se dooaSa hrana po streZajih. Ccna meSčanskemii razredu 30—30 K višja. Za TOtafo •'/>, ■•!▼•« 7 tei «mm u saktov« laauffab Perje sa posteljo in puh prtpmca p* Hjrtljik ccntli EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pr«d Skoffijo fttev. 20. Zanaoja urotila te totno izvriujejo. Ri'Trila iiIih iiHiRik ii eiitiuilili otroških vozičkov 1b aavadaio tlo a\atHn«U« time. M- Pakič v LJublfaiii. Imtiia isniiiU« si ili j» S WT7ftjfl. Parno barbarstvo ter kemično čišćenje in snaženje obiek. Apretura sukna. ino oripu PsIjansMi naiiD - Ozia m \l 4. Sprejemaiišče Selenburgova niica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. f Ljijiil Uw:k m n Velika zaloga steklealoGi porcela- na, svetilk, irczh šip, kozarcev, vrdkcv 1. t. &. 5'jslilniška in kavarnar-:ka namizna posada pss nafnižfih cenah. Zdrave, riiiie olreke 72 hočete imeti? Putem jim dajte uživati izboljSano, aromatično ribf« ol]« iz lekame pri z!itcm orln Vsak otrok uživa z laiikoto to (i» ie olje iz katerega je nopolnoma odstranjeu zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kaielSf zasllze-nost iM preUaleaJe je v tem času za otroke najboljše pre-izku^^n in mnogosiransko priporofen trpotČOT sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga Tsch tu- in inozemskih specialitct ter preizkušenih do- mačih zdravi!. Izborna toaletna sredstva pAte11. lem mit gniieve iptrfalilete OdšmMo m tmM ziravila sa ilaa« Tseh tatatiUfc Ua§ ajn.1 Rupošiljc te 2 krit oa dao at ne strani. PlMirat. Hag. PHAo Pnhi!;in letaraa pri zlatetn orlu ifrMlMi, jMiiiw trgiia. UrgvrlM i orožjtm ft c kr. taloga snodafki Lecbner & Jnngl, Gradec. Sporgaste 1. prfporoČI po tvornilkfh cenah kot najboljše 5raniJno orodje avtom. žepne pjjtole, točao zastrdjenc sistemov „Browning-, Steyr", .Mauser" In .Bayard* samokresi najbogatejSe \z-bire le od K 5'50 napre|, floberti in karabinu ice, đvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, pttronske stročnlce itd. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko. m. HE SU 0^aW ^^B^^^aW ^Va^M^^^^^B^^^^^CM^B^B^BHB^B^B^B^HatfiHBBGH^BlB^BlB^B^B^^al^"*^^^^^^^^^ H«l>r«lco«ljiw« vr«dno«tl pri vs«h bolesnih sopll- Svttovno- slavni zdravilni vrele! (Emin vreUc, Konstantino« vreleo.) Pojasnila In prospekte pri zdrav, komisiji v Gieichenbergu. Sezijai 15. maja do 30. septembra. :»\mm siiogi bon ii io firneža % | Prodajainieai !i^h!i^n«3 i Miklošičeva uiic* št. S. LjOSlpiiu j nasproti Jjotela „Unići". —~.------4 — Il^ s m ]^^ m^^ JLLi4 ;o noilvofla plestarja.'. 41 Delavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Žagni po!no jarmeuik in strofi za obdelovanje lesa Fseh vrit zlr.sti patentni i)rzodelni jarmeujk. jarmenikl cepilniki, (samice), benečan-.*. .*. ski jarmenik .*. .*. er.oiistni in dvolistni. Vsi stroj? za mtezTfa kolarfe, tfrafizriz. so-derj*, tesaris ttč. Std. Vsl strojl za izdelovanie pohištva ^z. vpn^njpnega lesa. Stro4 sa laplfenie lesa SfroM 5-a lesao volno. 7.3. vse vodne raunere z največjo izrabljivostjo. Predzijski regulatorjl. ------Patent prijavljen.------ MODERNE 320 TRANSMISIJE. Pravzem kompL tvor- nfSkib oprav xa vso :: Jesno Industri}o. :: Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu In v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za 7. kranfsko elektr. cen-l iralo: 2 turbini po 1600 *----- konjskih sli. ----- | Tvzrniza strofeir 0. TyHMIESf Ljubljana P. ŠtMofflate strejEe žlčne pleteulne surov« ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti pcntclj . posciSnrt prinravr.e ra oi t# Ixwta|f4# t»tas ia sM«10T«b O—a»wlkl «av.«aM*)VMje) sa«t«n| I« psitiinej pi««iB Stran 14.___________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD", dne 25 frflja 1914.____________________________________ 169. štev. SANATORIJ ELISABETIHDH zdravilišče za notranje, kinirgične in *ow»fco boleini Bolmška oekrba sester križark. — PiH»sta izbiiNi zdrav»ikov. — One zmerne. — Moderno opravljena Mittgenova soba. — Udobno nrejeno kopaUMo t vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi pM*Ml«MMkl slučaju Polfanska aoata li. 1059 Nalaa ŠL 141. gumijevi podpetniki. ianseifli ne elastičnosti, lalikstnosti. trdunti. Glavna zalogai Anton Krisper, Ljubljana. I Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporcča svojo bogato zalogo v I {voznih Uo\c$. K Stflji I -^ % ^^ sa rodUao ia ofert. | Brezp 3Cm korii za 9S23RJi V MŠL Pisalni stroj i „ADLER", pletilni stroji vseh velikosti. Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gospode in gospe 30 nogam najbelj priležni, lični ta najbaljše kakovosfi. Napredaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešeroova uika ŠL 5« Go>3s^rski ćevJji za turiste. bigijeirfCnl Cevtji xa otroke in Lami-tecnis-Ceriji. K 12*50—16*50. Najhitrejša in najsiguiMfiejša vožnja i lieriki je z ekspresnim) Ctsar* ikiai tneparalkls „lalMr WUhtlm U.«, »Kaisar WIUMlai *. Cr.Mf „KrOttpHnc Willielm"f „Eroapriacessin Cedlle**, in z največjimi brzoparniki b „Princ Trtotrth WUhmIm», MOeor«e Wasklngrten", „rtlimtu" Mi. ■ Vožnja 5 do 6 dni! Posebno opozarjam na novo vpsijane kajute (fcabt—). — m. rasr.l V teh je prostora 2a 2—4—6 oseb, opremljene so Čim najudobncje. Potniki dobivajo v posebnih fc4ilnlk dToranali ob pogn|ralk MisaM izborno hrano. Na razpolago imajo polef drsiabBth in kadllnlh dvoran tuđi posebni ivUlal kro*rv k«9«^f itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — O4ho* potBlkov 1» L|«M|*m tMk larafc ta ćttrtak. — Fotalk, ki kupi pri meni vozni list, MM hrano in stanovanje v pristaništu bresplat&o! — Edino veljavne vozne listk. m e parnike, kakor tuđi zavse proge amerikanskih 2eleznic pri E0VAR90 WM i UiUim IlMfflb lliti I nmmirmU oMasaaa« fMUlM „pri ftarrai TUI^rfm" Izdajanje voznih Ifctov tuđi za proge: WaMšmmr% MOmS^SUtm, MNMia^ Baaate, AvatrmU|a< — Zabavna potovanja v lUlijo, Egipt, na sevenii rt itd. toloi Prsta krojač Li ubijana, Sv. Petra c 16 •MiforoU ivtj« r«*9iko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopie in plaščev za gospe, n^^s*«-močljivih havelokov itd. itd^ Obleke po rneri se po najnovejSih vior cih in najnižjih cenah izvrSuj^jo Vsak dan svež OlliUUlull to ledena kava se dobi v slaščičarni J. ZALAZHIK Stari trg it. 21. 5. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg LrbančcTe maavt trgOTine piiporota klobuke slamnike im, ražu nffio nfti knfalt onatiike iti itd. Blago imam solidno, cene zmerne, Postrežem točno. L HIKOSCH Ljttbijana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dainikow la aatoo«Mi«v. Popravila se izvrSojcJo toCno in skidao. Hrsnndro tnnliro (^^n) zdraitiopratin.reo- lUBpIHjm! lUUIIlK ~~~ matiztm, iscbtas. PoliištTro! po jako nizki ceni in najaoliđneje izdelano dobite edinole pri Jrvi kranjski mizarski zadrugi4 v St Vidu na9 Ijnbljano 8p«U# oaravo x marmor. ploii. la ircall od 230 E naaraj, Isdotafeio m tuđi vMkovrstaa sta¥blaska dola. rri»«6uwl in c«niki br«zplačno in poitnlne prosto. ————^ Restavracija WW ^ fjaa *a 131 Pnporoča *~. Viktor ZeiIner, restavrater. | Prodaja vina. [ Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 | hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in | starega rudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Piodaia se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo j ceneje. Vsa nadaljna navodila daje ravnati zadr. hrv. vinogradoikov v Zaplm Kukovićeva 15. obstoječe iz obširnih delavnic, pisarne, skladišč itd. z bendn motorjem, lastno električno lučjo in parno centralno kurjavo, pripravno za vsako obrt, se pod zelo ugodnim! pofo)i In za nlzko očno v colotl alt delfeno proda oz. Odda V H»!em. — Istotam so naprodaj tuđi različni stroji, modeR in orodje za cementne izdelke. — Natančne pojasnila daje lastnik Jost AFritrta& na GrlirxcalT» InarEa uobištvi I. J. Haglis Ljubljana, Kongresni trg Št. 12. 232 Ibilveua zalioa pobištra za spalae In fadiliia sobe, salone In goiposke gobe. Preproge, zasioijl, modroci na vsaiet Umnatl modroci, otrosU vozlčkl Itd« lfa|nli|e oene. NaisolidnelSe blago. UstanovlioM 1847. Ustanovljena 1847. Ivan Bizovičar mnetnl In trgovskl vrtoar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 pnporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno .*: irdelane veace, Sopke in trakove. 23 Dalje ima na razpolago :: zm izposojevanje :: et mrtoišUh odrUi dreveano ovelUee, kakav f dl na|fl- oremee sa dvorana n ni baikasa. n Imam tndi vsakovrstne sadike do najžlahtaej-ših cvctlic in zelenjadi. Sprejemam tudf naro* čila za na deželo. Vsa naroČOa se UvrŠujejo :: točno in solidna :: BnotarktiLMOTltar, * iiIbm; UnMfaML a 169- ***-___________________________________________ """________.SLOVENSKI NAROD«, đmt 2S- juHja 1914. St»n 15. Mnogo denarja prihranljo kotasarf!!! ■ •••— ■■■!■*• K 1S1*-. Za reklamo rapoUfetn 900 novfc koles »Torpedo* t prostim tekom elegantne oblike t iveio Mcuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko ■ 00"—, Svcži plašči a K 4—, 5—, 6 —, zračne cevi K 280, 3*—, 3'50. Popravila, emajliranje, poni kl janje in vse sestavine po tvorniških cenah. Ob skiicevanju na .Slovenski Narod" 5° o popusti na moje I = nizke katalogne cene. - f. Veissberg, tnrnftka zaloga, Dnnaj 11, ttitcre Douistr. 231 Cenovnlki gratis. MF" Kupčija na obroke izključena. *^M Slovenska korespondenca. Tanano Izborni Iotograttčnl aparati * lastne in tuje konstrukcije. Dodelovanje vseh amaterskih posnetkov v naSem aterjeju. Priporočamo pred nakupom aparata nas povprašati za svet. Vs!ed hitre prodale vcdno svež materijal. Naše priljubljene IraMOro „Austrta" in pio**« „Amstria1* se dobe tuđi potom vsake trgovine s fotogrsfičnimi rotrehSčinami. Ravno izšli flavnt katalog fjratfts. Tigovci naj se cbrnejo na naSo eksportno trgovino „Kamera Iadustrle" Dunaj VI! 2779 3E5- Lecliner ^C^X7^illx. ^đlTJLllor) 0. In kr. dtttraa manufaktura sa lotograllto na Banat« L ftrab— M b IL .—._____= Nalva£la zaloaa u vsako fotoarafič»a natr«>ba»_ .—r Fnnr Mzm™' vessfh llulll IlUj Sotaalia. ceno —n—wi i Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »V/iedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zasTu2ek, pouk brezplaJen, traino delo sigurno Ker delam brez anentov, so cene veliko nižje. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli tezko do prepričunja, da oblika Revija ne srne biti poijubna, remveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveske noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen. veščaka. 61 Poskusite pri Ffflfl ^75intt1Prif1 speciaHstu za ortopedičns, in anatomiCna i lail OLaUlUCljU obuvala, Ljubljana, Še'enfjsrgova ulica St, 4. [. 93a^" 2830 Oglas dražbe ta zsrndbo mm župnišča o DIoačI I id se bode vršila Boe 2. avgusta 1914 ob 10. uri predpoldne na sedežu žnpanstva v Matavnnn št 8. Ćela zgradba je cenjena na K 20.500*—. Nacrt, troškovnik in pokoji so razgrneni v občinskem urada vsak dan l. :.—12. ure predpoldne, ob delavnikih frazun sobote) tuđi od 3—6 popoldne. I Delo se odća najcenejŠemu ponudmku. Pred pričetkom dražbe je položiti 5% var?čine\ Županstvo občine Nakio na Goriškem. Polniki v Severno in Južno AmeriRo se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst — New Tork, Buenos Airss, Sio de Jancrio, Santos Itd. i najnovejšimi brzoparniki z đvema vijakotna, električno razsvetljavo. brezžićnim brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da ■ dobi dovulj domaće hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itđ. = Mi mwxi: T Imm Sminlfo ralra seMi. t Jnžno imfin nakA 1* H. Vožnja iz Trsta ? Kanade: (Porliand, Qucfcec Montreal) vsaki meset enkrat. Vsakcrrrstna pojasnila daje radevolje brezplaćno in prodaja vozne liste glavni zastopntk za 40 Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Krasna umetniška reprodukcija w «e£ barvah /lATIKVITi; UROH%RJKVK KLIHi; PRIM02 A TRUB ARJA USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI VUotm •• c» !■ Alroka 5S em 1» —|-lep*i akFi« fjaka wšmwmmmMm Mit. Tu AOYTi9mm\š* tor ft* tmmmim H#¥t—L Cena s pošto kron 3-20 NARODNA KNJKflRHA ^Si% *, ?sdi vrst za urade, druitva, trgovce itd. iUti ćcnc, fra?« ia izietovatelj ■■ kartatarih Staapilij Ceniki franko. Ceniki franko. Blaž Jesenko LJaMlaM, »tari trg 11 pri poro ča klobuke, slomnike cilindre, čepiće itd. ■ najnovejie fatone------- po najnižji ceni. llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto Najeenejša dcžnike in solnčnike domaćega izđelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Popravila inpre obleke :: točno in ceno. ;: Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: TeoDor Kom (poprei Henrik Rorn) pokrivalu streh in klepar, vueljalet jtrelovoeov, ter instalater vodovoda? Ljiitliana. PoIHa testa St. IL Priporoča & si. občinstvu za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z ang!e§kim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbesirementnin) Skriljni (EtBnit) patent Datsdieh z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvrSitvi. Hišna in tattijdn stravi Postdtijena pesoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. liiHiaia, Selntoma ilki a. i prtparoCa svajo Ng«to nlogo nw»w»lini pušk in samokresov ■ **•- ^--LnL amafta^ aU kaaa^ AaUklaa«\ HM PU no ■ HB QnHV ■eM m RMp mi. PopraTila puSk, smmokraAOT in biciklov tpćno iti tottđDo. CatBDBaffattt aMllaffal Ita OaallBilltt aflHiaW 2^ pofc**^ Utf* Potnik za vina SU?en«Cj imaien neraškega jezika, za Kranjsko In Štajersko, ki je vešč v tej stroki in že potovai v teh predmetih, se Sprejme S 15- *▼• pJUStom oziroma 1. septembrom t. 1. proti dobri proviziji, eventuelno tuđi proti stalni plači od prvorazredne, dobro poslujoče tvrdke. Oglase se na] le taki gospodje, ki lahko dokažejo, da so dobro vpeljaai pri ocijeiiialcih in v stanu Število svojih odjemalcev v teh deželah Še zvečati-Gospodje, ki hočejo biti stalno nastavljeni, morajo, ako nišo na potovanju, tuđi v biroju delovati, vsled česar morajo imeti popolno trgovsko izobrazbo. Gospodom reflektantom, ki so še v službi, je diskrecija zajamčena. Detajlirane ponudbe z listinami je poslati na Emil Hacker & Cof Trst in Kopor. 2825 Moderno uveljavljenje peska za zidno kameno, stresno opeko, otle kTadre, i ploščo, cevi, stopnieo, betonske pođbojein dr. stavivo se ugodno uporablja z dr. Gasparyja »troji lxx fOi7xnaLXXiio Stiskalnice Mešalm stnoji. za plošče in kamene. Drobilni stroj i. Tvornica strojev Sr. gaspary I Co.. )Karkranstadt pri £ipskeu, Šaško. R«zk«zowalni prostori * ca. 50 stroj I v obratu. Obisk se želi. Brošura St, 24 zastonj. HalUa in naH pot V AfflEIillO z modernirai velikimi brzapamlki iz LjDtiliane m Antwemen ? Hew-Tnk 13 ^e pro^a \ Red Star Line j deča zvezda Na naših parnikih Flnland, Kroonland, VaderlaniL. Zeeland, Laplanđ in Saciland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom rn Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejcne kajitc za 2, 4in 6oseb, za vsakega potnikn eminentnega pomenn, ter traja vožnja 7 dni Odhoč iz licbljane vsak terek popoldne, i Naši parniki vozijo tuđi na mesec po vcČkrat ć«x Kanmdo ▼ lifeno Aameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasiili dtje vladno potrjea zastopoik Franc Dolenc v Ljubljani, I Kolodvorska ulica »^ stev. 35. \ od južnega kolodvora na desno poleg pro dllllico. Ozirajte se " na najstarejio domačo tvrdko X-iU-d- Černe Izubijana y Wollo¥a ulica štov. 3. I NafcoMfftlj strogo solidni naknp jjivdov, zlatnine, srebrntne in raznih »r. Lastna dolawnica a« ffraila Ia Mro tela m tUUrtbdm obrata«. Ure z lastao znamko „TUP". Sina 16.____________________________________________________.gjOVefiSKI NAROD*, dne 2S. jtriija 1914.________ 169. Stev. Spretne zastopalke za prodajo s provizijo Šivalnih strojcr* ogledal in or proti mesečncmu odpla* čevanjn sprejme J. IHaMSCfc, veletr- govma s Šir. stroj i, Praga 2SM-DL 284! Trpovski sotrndnik ttarejša moč, meSane stroke M tprelne 1a 19. septembar. V steklarski stroki, v izdelovanju olrvifjev in rezanju šip imajo prednost. Ponudbe pod 9|Trf9¥taa**v poStzso letečey Krao]. 2769 | Franc Furlan f naslrisik Fasthingoi« idine \ kljnčavnlčarstvo zaloga štedilnlbov I senahaja: 172 | ^imbrožev trg štev. 9. Smrtno naznanilo. Samo 2206 Ting-Ting usmrti vse sienice z zaiega vred. Dobiva se povsod v steklenicah no 60 h. Zraven spadajoča razrršilnica 20 h (se nabavi samo enkrat1. Generalna zalorra: Friderik Trsnb, Dunal, SVITI 1, Gentig. 4. V Liui?-Ijani n. Anton Kase, drogerija :: in B. Čvanćara, drogerifa. k miHT"1 ~" " " ' « HENRIK 5 ^ A Ts^^r MANNHEIM LOKOMOBILE Z VENTILNIM KRMILOM .SISTEM LENTZ« ZA VROCO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DEL A DO 1000 HP. najvećja Štedljivost. najvećja štedljivost, letnega izdelka cez 2ooo lokomobil. '"^"■TnTTiiiiiMr^ MuTr**" * OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLACNO. Zaloga pohiftva in tapetmškega blaga. h[i^arstvo. Pozorna soalna oprava: 2 postelji, 2 omari, 2 noćni omorici in t umivalnik 3 marm. dIoš£o in ogledalom h 350'—. J. Pogačmf^, JLjubtiana, JV[arijc Jcre^ifc cesta št- 13- 18- Jamči se ja solidno defa. Cene konkurenčne. Žahtejajfe najnovzjši katalog, kateri obsega nad 300 modernih ; ;k. soo Zobozdravniški in zobotehiični atelije; v hotelu pri „Jtfaliču" nasproti glavne pošte se priporoča p. n. občinstvu za vsa zobozdravni-ka in zobotthničoa dela. Zobotehnični laboratorij vodi gospod i Leopold WetsSf ^i je izvr§eval skozi 9 let svoi pokltc v tujini in bil pozneje 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Seydl kot prvi asistent in tehnik. — Atelije odgovarja najmodernejAim zahtevam higijene in je ooremljen z najnovej^imi iznajdbami na polju zobote hnike. Vaakoiako zdravljenje zob, vrši se brez bclečln. j Cene zmeme, za revnejše \vA\ primeren popust. 2174 OrOinacijske ure od 8. zltf raj do 6. ure zvecer. j LiubliaRfl, hotel pri „Horču", nssproti slovne nofte. IHejo m zastopniki, proti visoki proviziji za poset pri poljedelcih, obrtnikih, uradnikih, z^ gospode in gospe. Prodaja suknenega blaga. Vpeljani imajo prednost, nevpeljani. ki imajo mnogo znanstva, se vpeljejo. Ponudbe pod Tseklafertk 4313 ■• B«ai—gtrtn 4 fofUr, Frag« n, Ce*ko. 2778 Sprejme se učenka iz boljše hiše% s primerao Šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim bla* gom Ignac Andrašič, Podbrdo ob Baci, Primorsko. 2812 Pojasnilo! Znameniti profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo za iaslno po-rabo našo patentirano higienično iznajdbo. Zakonski dobe natanćno brošuro 20 od Verlag tur hygienische Littcratnr Dunaj I., Wollzeile 12. Kot tiskovino zastonj. Kct zaprto pismo proti znarakl za 20 v. 2298 Vs! ofijeiiiiln w\i da je od vseh vrst mMimu sirupa kar jih priđe na tr^, najboljši oni lekarnarja Piccolija v Ljubljani. — Post ni za vi tek franko voznina in zavoj K 560. Razpošilja se tuđi v sodih in v steriliziranih steklenicah po 1 kg. Naročila izvršuje lekarnar Piccoll, Ljubljana. Cenovniki gratis in franko. ! vseb dežela izposluje in2enir 33 ZVM.m, ^^W,"KTgAU*». oblastveno avtor. in 2aoriseŽeni oatentni odvetnik I na Dunaju Vi,, H!ariahilfer»trasse žt, 37,_______________ ScimC 5 đnl! z brzoparniki franeoske družbe, ^ Najhitrejša in najkrajša vožnja iz 1 HftVFS V N©W ITOrlS odhod \z Ljubljane vsaki torek. ! Vožnja iz H*IYr6 ¥ K^IlddO odhod vsak mesec enkrat in iz Boto n )oz Jr* Veljavne vozne liste (5 karte) in brezplačna noia^ a izdaja edino Ed. Šniarđa konces. potofalna pisama i v Liobliao!, ĐBEaisha cesta 18 I Veljavne vozne liste za pot-| nii-e Sz Aai«rlke nazai v • domovino po najnižji ceni. Iš(e so poštonega in zmotnega Hi astiiia za Ljubljano in okolico kateri se je že bavil z zavarovaniem na življenje. 2 76 Ponudbe pod „Zastopnik 2776" na upravn »Siov. Naroda«. Zaradi preuređitve trgovine vse čevlfe 10 ođstotko? cen je. Prinnroča «e Kitici W!i