8/ese/e velilm Občankam in občanom občine Zavrč želim veselo praznovanje pomladi in voščim vesele velikonočne praznike. Naj vam prinesejo notranji mir, upanje in vedrino. Želim vam, da praznike preživite v družbi vaših najdražjih. Župan Miran VUK s sodelavci Lepote praznične pomladi Spoštovane občanke in dragi občani! Narava se počasi prebuja, ljudje smo polni pričakovanj in prvi pomladni dnevi so nas že osrečili s soncem. To so vsekakor dobri obeti. Pomlad se je odela v lepe barve, nam dala nove energije za ustvarjanje in vlila optimizma, če pa zraven dodamo še praznični velikonočni čas, potem je to lahko ena čudovita zgodba. S pomladjo se nove zgodbe začenjajo tudi v lokalnih skupnostih, ki so si za novo mandatno obdobje vse po vrsti zastavile bogat program, številne načrte in cilje, a že od začetka leta je jasno, da ne bo lahko. Denarja v občinskih proračunih bo manj, to je zdaj že jasno. Vendarle pa se na završkem koncu uspešno zaključujejo dela v okviru projekta Kulturni dom Zavrč — hiša festivala jabolk. Naložba bo zaključena do letošnjega poletja, vmes pa v občini že snujejo nove načrte. O Zavrču se bo torej še veliko slišalo ... Glas o Zavrču in o završkem nogometnem prvoligašu pa je bil zelo odmeven ob začetku nove sezone. Završka izbrana vrsta je dobro startala v pomladni del prvenstva, zveste navijače kluba in nogometne navdušence pa je posebej navdušila na dan odprtja nove tribune. V Zavrču je bil to izjemen nogometni praznik. Težko ga bo pozabiti. Naj bo pomlad tisti dober izziv za lokalno skupnost ob meji, naj bo dobra iztočnica za nadaljnje delo in predvsem dobra priložnost, ki jo velja izkoristiti na vseh področjih dela in življenja. V teh dneh pa le izkoristimo pomladno-praznične dneve, bodimo v družbi tistih, ki jih imamo radi in nam je z njimi lepo. Ob velikonočnih praznikih vam želim veliko lepega, mnogo medsebojnega razumevanja in srčnosti. Naj bo veliko veselja v vaših družinah. Veselo pisanko in lepo praznujte! Tatjana Mohorko Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Lidija Domjan, Danica Bratuša, Dušan Rojko, Janko Lorbek in Boštjan Lorbek. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. 2yQ!B£=/? Z marčne seje občinskega sveta Na redni marčni seji, ki je bila v četrtek, 26. marca, je občinski svet obravnaval kar trinajst točk dnevnega reda. Odbor za finance je izčrpno predstavil letno poročilo Občine Zavrč za leto 2014. Na pobudo Nadzornega odbora Občine Zavrč je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskemu svetu podala v obravnavo predlog sprememb Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov zaradi zakonske uskladitve. Predsednica nadzornega odbora Marta Bosilj je predstavila program dela Nadzornega odbora Občine Zavrč. Z zanimanjem so člani občinskega sveta prisluhnili razlagi predloga Pravilnika o obdarovanju novorojencev in po konstruktivni razpravi odločili in naložili občinski upravi ter pristojnim delov- Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Delati, kar te veseli. Sanjati. Pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik. (Phil Bosmans) V spomin naši dragi Irena Horvat Rimele je bila 14 let direktorica Občinske uprave Občine Zavrč. Težko je razumeti, zakaj se je moralo zgoditi, težko je sprejeti to dokončnost. Irena je bila neskončno zanimiv človek. Ce te je spustila blizu, so se ti odprle neskončne širjave. Skromna, duhovita, iskrena, čista duša ... Vse to pogrešamo že zdaj. Hvala za vse in iskreno sožalje njeni družini ter vsem, ki so bili njeni prijatelji. Za Ireno ostajajo boleča vrzel, lepi spomini in topla misel, da je bila del naše poklicne poti in naša prijateljica. Irena, pogrešali bomo tvojo zagnanost, tvojo skromnost, tvojo dobro voljo. Bila si in ostala boš del nas. Občina Zavrč nim telesom, da naj se pravilnik pripravi natančno, v skladu z zakonom in seveda čim prej. S strani Skupne občinske uprave je Zdenka Bezjak podala obrazložitev k predlogu Odloka o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju; glede na to, da so spremembe le zaradi manjših zakonskih uskladitev in zaradi pristopa nove članice, je občinski svet navedeni odlok sprejel po skrajšanem postopku. Obravnavan je bil tudi prvi predlog sestave uredniškega odbora lokalnega časopisa Dober den. Tudi ta predlog bo pristojna komisija na predlog občinskega sveta pripravila do naslednje seje. Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je občinskemu svetu predstavil Poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Zavrč za leto 2015 in Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. Po razpravi so člani občinskega sveta oboje potrdili. V vednost so člani občinskega sveta prejeli naslednja poslovna poročila za leto 2014: OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Cirkulane - Zavrč, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, SNRS, CSD Ptuj - Laična pomoč družinam, CSD Ptuj - Pomoč na domu, CSD Ptuj — Varna hiša. Pri točki morebitni sklepi in predlogi pa je občinski svet prisluhnil še poročilom Odbora za gospodarstva, Odbora za družbene dejavnosti, Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter Komisije za statutarno pravne zadeve. Občinska uprava rbOSBSJČ 2SEJ* Naložba Kulturni dom Zavrč - hiša festivala jabolk se zaključuje Kot smo že poročali v decembrski številki glasila Dober den, je občina Zavrč na osnovi podane vloge na 8. javni poziv prejela sredstva za sofinanciranje operacije iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007—2013 za obdobje 2013-2015 za projekt Kulturni dom Zavrč — hiša festivala jabolk. V okviru te naložbe občina ureja zunanjo in notranjo podobo Kulturnega doma Zavrč, kar bo omogočilo tudi boljši dostop do samega objekta in boljše izvajanje prireditev v dvorani. V notranjosti kulturnega doma bodo kmalu zaključena dela v sanitarijah, predprostoru, v kuhinji in razstavnem prostoru. OBČINA ZAVRČ ' A Goričak 6 I Bfll Naložba v vašo prihodnost -1102 7 AAZD/** QUVOPDUM)HN/ZORAEVROISKAUMI* Z/oj Z-/VV txt> Evfcpstistia2tiv9cnaWraz.es Urejeno je tudi prezračevanje in hlajenje objekta ter glavni prostor z avdio-vizual-no opremo. Investicija se je začela v letu 2013, zaključila pa se bo do poletja letošnjega leta. Občinska uprava Zavrč d ■! <££*N Dela okrog in v notranjosti završke kulturne dvorane so konec marca v zaključni fazi Foto: Tatjana Mohorko Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Zavrč! Spomladansko sonce in prva letošnja opravila v vinogradih, sadovnjakih ali na vrtu nas vabijo v prebujajočo se naravo. Je pa to tudi čas spomladanske utrujenosti. Ne glede na to ni dogajanje v državnem zboru nič manj pestro, zato se bom v prihodnjih odstavkih osredotočila na najpomembnejše tematike, ki smo jih obravnavali v preteklih treh mesecih. V januarju smo potrdili prvo obravnavo Zakona o fiskalnem pravilu. Fiskalno pravilo bo vsakokratno vlado zavezalo k srednjeročni uravnoteženosti proračuna, preprečevalo naraščanje zadolževanja in poskrbelo, da kot država nehamo zapravljati več kot ustvarimo. SDS je predlagala Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki bi uvedel dualni sistem izobraževanja, vendar žal s strani koalicijskih strank ni bil potrjen v nadaljnjo obravnavo. Je pa bil v nadaljnjo obravnavo potrjen Zakon o ukrepih na področju pripravništev, ki ukinja volonterska pripravništva in uvaja spodbude za zaposlovanje pripravnikov in v nadaljevanju spodbude za zaposlovanje za nedoločen čas. Žal je bil omenjeni zakon sredi marca umaknjen iz druge obravnave na matičnem odboru, tako da se ustrezne rešitve za pripravnike v prihajajočih mesecih še ne moremo veseliti. V februarju smo obravnavali rebalans proračuna za leto 2015. Z rebalansom se je povečal proračunski primanjkljaj za okoli 500 mio. evrov, na skupno 1,385 mrd. evrov. Omenjeni rebalans je po moji oceni za Slovenijo veliko razočaranje, predvsem zato, ker ne nakazuje niti ene nujno potrebne reforme in ker temelji na nerealnih predpostavkah, tako gle- de gospodarske rasti, črpanja evropskih sredstev kot situacije na trgu dela. Žal so se sočasno znižale tudi povprečnine občinam, kar pomeni, da bodo občine, ki so bile v preteklosti zelo pomemben investitor in spodbujevalec gospodarske rasti v državi, prejele manj finančnih sredstev. Se posebej me žalosti dejstvo, da nam s predlaganim amandmajem poslanske skupine SDS ni uspelo doseči, da bi se v rebalansu zagotovila sredstva za izgradnjo urgentnega centra Ptuj, ki je za vse nas izjemnega pomena. Se vedno je aktualna tudi sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki spreminja definicijo zakonske zveze. Ta po novem več ni definirana kot »življenjska skupnost moža in žene«, temveč kot »življenjska skupnost dveh oseb«. Z omenjeno spremembo se izenačujejo pravice istospolnih partnerjev in se jim med drugim omogoča tudi posvojitev otrok. Sama se strinjam z ureditvijo pravic istospolnih partnerskih skupnosti glede poroke, dedovanja in drugih pravic, ki jih imamo v zakonski zvezi po partnerju, vendar ne v tem zakonu. Menim namreč, da je razvrednotenje zakonske zveze kot skupnosti moža in žene neprimerno, saj je to edina skupnost, ki lahko po naravni poti ustvari družino. Prav tako se ne morem strinjati s posvojitvami otrok istospolnih partnerjev, saj menim, da so tukaj lahko kršene pravice otrok. V zadnjih mesecih je bilo veliko sej odbora kot tudi točk na sejah državnega zbora na temo sanacije bančnega sistema. Gre za izjemno pomembno področje, ki je davkoplačevalce stalo skoraj 5 mrd. evrov. Razloge, da je do težav v bančnem sistemu prišlo, vidim zlasti v podeljevanju kreditov po prijateljskih vezeh, v neustrezno zavarovanih kreditih, neodgovornem ravnanju uprav in nadzornih svetov bank ter njihovega regulatorja, Banke Slovenije. Žal še danes ni jasno, ali je bila sanacija bančnega sistema konec leta 2013 transparentno izvedena, saj je dokapitalizacija potekala zelo hitro, mudilo se je z izbrisom podrejenih obveznic, zamujal je prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank in skrivala se je metodologija prenosa slabih terjatev in dokapitalizacije bank. V okviru poslanskih vprašanj sem izpostavila zlasti problematiko razvoja manj razvitih območij tako z vidika kmetijstva kot gospodarstva (haloške občine so po razvitosti glede na slovensko povprečje na okoli 85 % razvitosti); večanje števila socialnih pomoči, kjer se je izkazalo, da se število prejemnikov socialne pomoči izjemno povečuje (leta 2012 je bilo prejemnikov 418.211 državljanov Slovenije in 19.455 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, dve leti kasneje, leta 2014, je bilo prejemnikov že 572.346 državljanov Slovenije in 37.087 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji); izpostavila sem problem visoke obremenitve stroškov dela (v Sloveniji so plače v povprečju obremenjene s prispevki in davki v višini 43 % ali na primeru: na 1000 evrov neto plače znašajo stroški za davke in prispevke 741 evrov, kar pomeni, da mora delodajalec plačati 1741 evrov in še nadomestilo za prevoz in malico); izpostavila sem potrebo po spodbujanju tujih neposrednih investicij; vprašala, kako je z zagotavljanjem vzdržnosti pokojninskega sistema, problematiko črpanja evropskih sredstev, zakaj prihaja do tako drastičnega porasta števila osebnih stečajev, kaj se bo naredilo za bolj gospodarno in učinkovito poslovanje Banke Slovenije in kdaj bo glede na zaključen javni razpis začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci—Gruškovje, na kar še nisem prejela odgovora. 22. decembra je svoja vrata odprla poslanska pisarna v Zavrču. V prostorih Občine Zavrč me lahko obiščete vsak četrti ponedeljek v mesecu med 10.00 in 11.30. Če vam predlagani termin ne ustreza, se lahko name obrnete tudi po elektronski pošti: suzana. lep-simenko@ dz-rs.si. Spoštovani, naj vam ob bližajočih se velikonočnih praznikih zaželim le še lepe in doživete praznične dni. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ Poslanska pisarna v Zavrču Uradne ure: vsak četrti ponedeljek v mesecu med 10.00 in 11.30, prostori Občine Zavrč, Goričak 6 Onesnaženje cest Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: — razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; — puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj; — onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; sou skupna občinska občin v Spodnjem Podravju . — vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste ..., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu zaradi neu- poštevanja navedenih določb je 1000 po koncu del na polju in preden se vklju- odgovornega dela, saj so kmetje v času evrov za posameznika in 4000 evrov čijo v promet očistijo večje kose zemlje izvajanja del označili nevarnost na cesti, za pravno osebo. Pristojnost za nadzor in blata s koles, saj takrat ostane kve- po koncu del pa cestišče temeljito očisti-teh določb pa imajo poleg policije tudi čjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih li. občinski redarji in občinski inšpektorji. smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri doseda- Robert Brkič, Vse občane naših občin pozivamo, da njih nadzorih smo ugotovili tudi primere vodja medobčinskega redarstva Obvestilo v zvezi s parkirno karto za invalide V obdobju februar—marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve. S ciljem zmanjšanja števila zlorab in zagotovitve parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, vas obvešča- mo: — Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS, št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila; — parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij; — parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za izdajo parkirne karte je treba priložiti dve fotografiji; — v 9. členu Pravilnika o par- Veljavni obrazec parkirne karte kirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla, za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - ZPrCP-UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 evrov. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 evrov kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Predsedniki društev predstavili program dela v letu 2015 Društvo gospodinj Zavrč predsednica Jelka Belšak Glavna prireditev društva je tekmovanje v lupljenju jabolk, pripravijo tudi velikonočno razstavo (velikonočnih jedi, pisank, razglednic), sodelujejo na vseh občinskih prireditvah, organizirajo razne delavnice (izdelovanje nakita, košar ...). Turistično društvo Zavrč predsednik Martin Težak Povedal je, da si društvo kot glavno prireditev šteje Martinovanje, postavitev klopotca, pohod z baklami na božični večer, organizacijo sedaj že tradicionalnih božičnih delavnic v sode- lovanju z osnovno šolo in Društvom gospodinj Zavrč. Z veseljem sodelujejo z vsemi društvi. PGD Zavrč predsednik Anton Bratuša Završki gasilci bodo letos sodelovali pri prireditvah ob občinskem prazniku. Posebej so izpostavili mednarodno gasilsko vajo, ki jo vsako leto pripravijo s kolegi gasilci iz sosednje Hrvaške. Nekaj prireditev organizirajo skupaj z OGZ, kot je gasilska trgatev, ki povezuje OGZ Ptuj, PGD Zavrč, GZ Kočevje in Vatrogasno zajednico Cestica. Gasilci so vedno pripravljeni sodelovati na vseh prireditvah in z vsemi društvi. Društvo upokojencev Zavrč predsednik Ivan Ribič Završki upokojenci leto začnejo z rednim občnim zborom, letošnji je že 40. po vrsti. V programu aktivnosti imajo organizacijo tradicionalnega mini maratona ob občinskem prazniku, pohod bosih v sodelovanju z Lovsko družino, meddruštveno igranje pikada za pokal občine, organizacijo likovne razstave. Sodelujejo z domačimi in tujimi društvi. Vsako soboto organizirajo pohode, ob četrtkih poteka igranje šaha v klubskih prostorih in vsak petek popoldan rekreacijsko kolesarijo. Čebelarsko društvo Zavrč predsednik Slavko Pravdič Njihove glavne prireditve so sodelovanje z osnovno šolo na tradicionalnem slovenskem zajtrku, sodelovanje na dogodkih ob občinskem prazniku, na šolskih prireditvah, pod njihovim vodstvom pa na osnovni šoli poteka tudi čebelarski krožek. Konjeniški klub Zavrč namestnica predsednika Marjana Logar Kelc Ponos društva so prav gotovo konjeniške igre, ki potekajo v poletnih mesecih v počastitev praznika občine Zavrč. Letos nameravajo prireditev nekoliko nadgraditi in organizirati spretnostno vožnjo za pokal Slovenije. Zelo dobro obiskana je vsakoletna Martinova konjenica, ki jo organizirajo v času okrog martinovega, v decembru poskrbijo za blagoslov konjev. S kočijami z veseljem popeljejo zainteresirane skupine ali posameznike po naši občini in tudi širše. Lovska družina Zavrč starešina Mirko Obran Prva letošnja prireditev završkih lovcev bo kresovanje v sode- lovanju s PGD Zavrč. V počastitev občinskega praznika bodo organizirali streljanje na glinaste golobe za pokal občine, sledil bo pohod bosih, skupaj z društvom upokojencev, in seveda vse druge redne aktivnosti, ki pa jih morajo podrobneje še opredeliti in dodelati na občnem zboru društva. Planinska sekcija TD Zavrč predsednica sekcije Danica Vajda V planinski sekciji so za leto 2015 med aktivnostmi navedli pomembnejše pohode, med katerimi so pohod na belo nedeljo, pohod ob občinskem prazniku in pohod po poti Maksa Furjana. KUD Maksa Furjana Zavrč predsednica Irena Vesenjak Ob obilici aktivnosti KUD znotraj društva deluje več sekcij, ki so za letošnje leto izpostavile najpomembnejše prireditve. V programu so: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ob materinskem dnevu, sodelovanje pri postavitvi mlaja, koncert ljudskih godcev, koncert ljudskih pevk, sodelovanje na pohodu po poti Maksa Furjana, sodelovanje na martinovanju, Miklavžev koncert skupine Trta. Predsedniki društev so našteli le nekaj svojih aktivnosti, saj še niso opravljeni vsi občni zbori ter tako izoblikovani in potrjeni programi dela. Povzetek je iz zapisnika Odbora za družbene dejavnosti s predsedniki društev na temo sestava koledarja prireditev v letu 2015. Občinska uprava Upokojenske novičke V Društvu upokojencev Zavrč bomo v letu 2015 organizirali več prireditev, ki so namenjene upokojencem in širšemu krogu ljudi v naši občini. Društvo letos praznuje 40 let delovanja, zato bo v juniju ali juliju organizirana prireditev v počastitev te obletnice. Zaradi rekonstrukcije večnamenske dvorane termin še ni določen. V sklopu prireditev ob občinskem prazniku bomo organizirali naslednje dogodke: — 8. avgust: 5. mini kolesarski maraton — 9. avgust: pohod Bosi po poti naše mladosti — 10. avgust: meddruštveno meddržavno tekmovanje v igranju pikada za pokal Občine Zavrč (ženske ekipe) — od 8. do 16. avgusta: likovna ali fotografska razstava naših članov ali gostov Vse omenjene prireditve imajo že tradicijo, udeležba se povečuje ter presega občinske in državne meje. Želimo si, da bi se teh dogodkov udeležilo čim več naših občanov in gostov iz sosednjih društev. Še vedno vsako soboto hodimo in se sprehajamo po naših dolinah in bregovih, od spomladi do jeseni pa bomo še kolesarili in trošili odvečne kalorije. Vsak ponedeljek ste vabljeni na igranje pikada, ob četrtkih pa odigrate partijo šaha z izzivalcem. To so dogodki, ki so namenjeni rekreaciji in druženju, zato si ne dovolite, da ne bi bili prisotni. DU Zavrč — rekreacija Peter Prelog VOŠČILO Vsem našim članom, krvodajalcem in bolnim želimo vesele in zdrave velikonočne praznike ter polno pisank. Vaš Rdeči križ Zima se je poslovila, pomlad pa je že prebudila in oživela našo prelepo naravo ter predramila vsakodnevno življenje v našem lepem naravnem okolju. Hitro bodo ozeleneli polja, gozdovi, vrtovi, predvsem pa prelepi haloški griči, s tem pa tudi naše bivalno okolje. Sestavni del okolja je človek, z njim pa v okolju živi v sobivanju z živo in tudi neživo naravo ter vsemi njenimi danostmi. Človek si vedno poskuša podrediti naravo in tudi druge naravne dejavnike. Pomemben dejavnik v naravi in v življenjskem okolju človeka je tudi pro-stoživeča divjad. Ze od nekdaj z divjadjo gospodari človek, ki je najbolj umno naravno bitje. V naši državni in družbeni ureditvi s prostoživečo divjadjo gospodarijo in jo upravljajo lovske družine, na podlagi z državo sklenjene koncesijske pogodbe. Tako na območju občine Zavrč s prostoživečo divjadjo gospodari in jo upravlja Lovska družina Zavrč, ki združuje okrog 30 članov. Med poglavi- Lovsko obvestilo tnimi nalogami članov slovenske lovske organizacije je skrb za ohranjanje čim bolj zdravega in naravnega okolja, tako človeka kot tudi drugih dejavnikov, predvsem divjadi. Lovci divjadi pomagamo, da predvsem v zimskem času lažje preživi in premosti razne težave, s tem, ko jo po potrebi dodatno krmimo, v pomladanskem času ji pomagamo pri gnezdenju, pri polega-nju mladičev kakor tudi pri njihovi vzgoji, da kot živalska vrsta lažje preživijo in se tako kot prostoživeča vrsta divjadi tudi ohranjajo. Občanke in občane vljudno prosimo in hkrati pozivamo, da nam pri tem opravilu pomagajo s tem, da v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev srnjadi in poljskega zajca ne kurijo suhih travišč, grmovja, mejic in drugega, saj jih s tem uničujejo. Se najbolj pereč problem v lovišču oz. v naravnem okolju divjadi in človeka je prosto spuščanje psov v naravo brez nadzorstva lastnikov. Apeliramo na vse lastnike domačih hišnih ljubljenčkov — psov, da vedno poskrbijo, da bodo ti nahranjeni, da bodo vedno imeli na razpolago dovolj pitne vode in da so pod njihovim nadzorom, da ne bodo preganjali, uničevali ali celo pokončevali divjadi, ki prebiva v našem skupnem okolju. Vsem občankam in občanom občine Zavrč želimo čim bolj prijetno sobivanje z naravo in okoljem, tudi z lovci, člani Lovske družine Zavrč. Ob zaključku obvestila, namenjenega občankam in občanom občine Zavrč, kako je treba ravnati v življenjskem okolju človeka in divjadi, vsem namenjamo iskrene in dobre želje ob velikonočnih praznikih, ki naj bodo združeni z bogato in polno obloženo skupno družinsko velikonočno mizo, polno različnih blagoslovljenih dobrot, ljubezni in razumevanja. Upravni odbor LD Zavrč Dobre gasilske zgodbe s Cestico se nadaljujejo Na praznični dan, 26. rih občine sprejel tamkajšnji decembra, se je delegacija iz načelnik Mirko Korotaj. S PGD Zavrč, GZ Kočevje in tem dogodkom so gasilci OGZ Ptuj, pridružil pa se ob meji tudi zaključili leto jim je tudi poveljnik GZS dobrega, prijateljskega sode-Franci Petek, srečala v sose- lovanja in skupnih operativ-dnji Hrvaški, v občini Cesti- nih akcij, kar se je v zadnjih ca, kjer je delegacijo v prosto- letih samo še okrepilo. Priložnost za zahvalo in izmenjavo daril, med katerimi je posebej izstopalo vino s prve gasilske trgatve. Gasilska delegacija iz Slovenije s prijatelji gasilci iz občine Cestica na Hrvaškem in tamkajšnjim občinskim vodstvom pred osrednjo občinsko zgradbo v Cestici ob koncu leta 2014 Poleg načelnika Cestice za dobro sodelovanje in vse Korotaja sta se gasilski dele- dragocene izkušnje, ki so jih gaciji pridružila še njegov izmenjali v preteklosti, zahva-namestnik Žarko Rodeš in lila predsednik gasilske zveze predsednik občinskega sveta občine Cestica Darko Majhen Tomislav Lazar, posebej pa in poveljnik zveze Milenko sta se prijateljem gasilcem Biškup. Slovenska gasilska delegacija z vodstvom Vatrogasne zajednice Cestica Foto: Franjo Talan, TM Na občini so si gasilci izmenjali priložnostna darila, tudi vino, ki so ga pridelali na lanski prvi gasilski trgatvi v Halozah. Srečanje so nato nadaljevali v DVD Lovrečan - Dubrava, kjer so si ogledali gasilski dom in opremo ter se srečali z vodstvom društva. Dan v občini Cestica so izkoristili še za ogled vinorodnih gričev, na sporedu pa je bilo tudi srečanje s priznanimi vinarji ob meji. Gasilski zaključek v prazničnem decembru je tako znova potrdil dobro namero gasilcev, ki si ob zahtevnem delu, urah izobraževanj in številnih intervencijah še kako želijo dobrih medsosedskih in meddruštvenih odnosov. NA SKUPŠČINI VATROGASNE ZAJEDNICE CESTICA Gasilci iz Zavrča, v ekipi so bili Anton Bratuša, Damjan Brlek in Branko Skok, ter gasilci iz Kočevja, Ormoža in OGZ Ptuj pa so bili v petek, 13. marca, gostje na letni skupščini Vatrogasne zajednice Cestica. Srečali so se z delegati in vodstvom zveze, predsednikom Darkom Majhnom in poveljnikom zveze Milenkom Biškupom, ter vodstvom občine Cestica. Ob tej priložnosti sta predsednik in poveljnik OGZ Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Glažar, prejela posebno gasilsko odlikovanje. TM O delu gasilcev PGD Zavrč v letu 2014 V marcu smo se završki gasilci sestali na 74. rednem občnem zboru PGD Zavrč. Tokrat je potekal kar v našem gasilskem domu, saj v dvorani še vedno potekajo obnovitvena dela. Čeprav je bila precejšnja gneča, naši občni zbori so namreč dobro obiskani, je občni zbor potekal v prijetnem vzdušju, saj smo ponovno lahko s ponosom pogledali v minulo leto. Kot je povedal predsednik Anton Bratuša, smo delo začeli kmalu po novem letu, ko smo se udeleževali občnih zborov društev občinskega poveljstva Markovci. Poseben dogodek za nas sta tudi gasilski ples v Obergralli in seveda obisk prijateljev v obmejnih društvih Republike Hrvaške. Krog naših prijateljskih društev se širi iz leta v leto, zato smo stike navezali tudi v Kočevju in Novi vasi na Blokah. Prisotni smo bili tudi na srečanju podravske regije in Varaždinske županije, ki je lani potekalo na Ptuju, pose- ben dogodek za naše društvo pa je tudi podpis aneksa k pogodbi o požarni varnosti v občini Zavrč. Letos je potekal na Ptuju, z njim pa nam občina zagotovi finančna sredstva za delovanje in opremo našega društva. Pri tem gre velika zahvala županu Miranu Vuku in občinskemu svetu občine Zavrč, ki budno spremljata naše delo in nas podpirata. V maju smo že tradicionalno postavili mlaj, podaril nam ga je gospod župnik, in se udeležili maše ob Florjanovi nedelji, ki je lani potekala v farni cerkvi. Sodelovali smo tudi na 18. Dnevu gasilca. Prireditev, ki jo organizira OGZ Ptuj skupaj z društvom gostiteljem, je potekala v Prvencih - Strelcih. Prijetnega druženja članic zveze v Kicarju so se udeležile tudi naše članice, veterani so se srečali v Markovcih, mladinci pa so preživeli dva dni na taboru v Spuhlji. V poletnih mesecih smo začeli graditi prizidek za garažo. Veliko dela smo imeli že na začetku, saj je bilo treba podreti stari prizidek, odstraniti material in opraviti izkop za novo temeljno betonsko ploščo. Vodja del, ki smo jih opravili v sodelovanju z nekaterimi podjetniki, veliko pa seveda tudi z lastnimi rokami, je bil Uroš Kokot. Posebna zahvala gre tudi Marjanu Žgajnarju, ki nam je podaril opeko za zidanje. Stroški izgradnje so znašali 17.000 evrov, brez našega prostovoljnega dela. V septembru smo v vinogradu Dušana Bratuša skupaj z OGZ Ptuj priredili gasilsko trgatev. Pridružili so se nam prijatelji iz GZ Kočevje in Vatrogasne zajednice Cestica. Ko je vino dozorelo, smo opravili posebno polnitev s priložnostnimi nalepkami za vse sodelujoče. V novembru smo skupaj z Društvom gospodinj Zavrč pripravili martinovanje in krst mošta. Upamo, da bo prireditev postala tradicionalna in bo vsako leto privabila več ljudi. Ob koncu leta smo pripravi- li tudi sprejem za pionirje in mladince ter se jim zahvalili za njihovo požrtvovalno delo. Ekipa mladincev se je uvrstila na kvalifikacije za mladinsko olimpijado, na kateri so dosegli osmo mesto. Tudi pionirji so dosegli dobre rezultate. V letu 2014/2015 izvajamo tudi brezplačno požarno varovanje na nogometnih tekmah, kar je naš prispevek k izgradnji nove tribune. Kronološki pregled operativnega dela (pripravil poveljnik Damjan Brlek) Ker je zdravje najpomembnejše, smo v januarju napotili 10 članov na zdravniške preglede, od tega osem po četrtem členu za nosilce IDA. 2. 2. 2014 intervencija zaradi žledoloma, odstranjevanje podrtih dreves, lokacija Zavrč—mejni prehod Drenovec. 3. 2. nas je ob 5.20 zjutraj alarmiral podžupan, odstranjevali smo podrta drevesa z glavnih cest po celotni občini Zavrč. 5. 2. smo se na poziv regij- 2siQB&=/? Predsednik Anton Bratuša in poveljnik Damjan Brlek sta predala posebno priznanje enemu najstarejših še živečih članov, Alojzu Zebcu, ki je sodeloval tudi pri gradnji prvega gasilskega doma. skega poveljnika odpravili na pomoč pri odstranjevanju posledic žledoloma v Postojno. 27. 2. intervencija — reševanje muce z drevesa, Belski Vrh. 10. 5. je potekal spomladanski operativni pregled v Borovcih. 14. 6. smo pomagali pri pripravi občinskega tekmovanja v Bukovcih s postavitvijo mladinske proge in pranjem štafetne steze. Naslednji dan smo se v Bukovcih z mladinci in člani udeležili občinskega tekmovanja. 13. 7. 2014 Dan gasilca GZ Gorišnica, tudi tukaj smo kot sosedje predstavljali društvo z ešalonom in praporjem. 14. 8. intervencija v Hrastovcu zaradi poplav, zalivanje farme, izvedba nasipa in meteorne vode ter pranje ceste, Belski Vrh po sanaciji plazu. 22. 8. se je začel tabor mladine v organizaciji OGZ Ptuj v Spuhlji, kamor smo se podali z 12 mladimi gasilci in dvema spremljevalcema. 6. 9. smo se z mladinci odpravili v Kočevje, kjer smo bili na pripravah s štirikratnimi olimpijci iz Zbilj. 27. 9. izbirno tekmovanje za olimpijado v Šentjurju, z 8. mestom smo razveselili starše mladincev, ki so na tribunah stiskali pesti in zobe. 31. 10. smo pripravili tradicionalno vajo s čezmejnim društvom DVD Lovrenčan. 18. 11. je potekal na Ptuju zadnji posvet glede velike vaje 'Markovci 2014’. 22. 11. — vaja OGZ Ptuj 'Markovci 2014' z drugimi reševalnimi enotami, sodelovali smo z GVM1, devetimi gasilci, enim v štabnem vodenju in enim opazovalcem. 13. 12. sta dva člana odšla na dvodnevno usposabljanje za specialnost nosilec IDA na Ig pri Ljubljani. Decembra smo začeli pripravljati začetni tečaj za gasilca za osem novih gasilcev, ki lahko sedaj obiskujejo nadaljevalni tečaj za gasilca v organizaciji OGZ Ptuj. Skozi leto smo izčrpali dva večja zbiralnika vode zaradi nevarnosti plazenja in večkrat v sklopu CZ prekrivali plazeča območja. Iz garaže smo izvozili 160-krat (obe vozili skupaj), tako je GVC 16-25 bogatejše za 1188 km, GVM-1 pa za 8175; za NK Zavrč smo na 16 tekmah zagotavljali požarno stražo, večino na Ptuju; prav tako smo za njihovo nogometno šolo opravili 13 prevozov mladine na tekmovanja; 18 delovnih akcij nam je priskrbela občina Zavrč (izobešanje zastav, pranje cestišč in parkirišč ter čiščenje prepustov); v prejšnjem letu smo trikrat dostavili hrano za RK in trikrat prepeljali pitno vodo na maloobmejni prehod Zavrč. Nabavili in zamenjali smo tudi vso manjkajočo in odsluženo opremo po srednjeročnem načrtu. Rado Škrjanec Druženje mentorjev mladine V OGZ Ptuj je v minulem letu posebej izstopalo tudi področje dela z mladimi gasilci. Več kot 800 mladih gasilcev, nekaj deset mentorjev mladine in številni dogodki skozi leto 2014 so pomemben podatek o uspešnem delu ekipe, ki jo vodi Janko Fišinger, vodja mladine v OGZ Ptuj. Analizo opravljenega dela so mentorji prvič predstavili na ponovoletnem srečanju v prostorih območne zveze, kjer je imel osrednjo besedo Fišinger, ki je predstavil vse lanske dogodke, prijetna srečanja in druženja mladih gasilcev na Ptujskem. Velja spomniti na lutkovno predstavo za otroke, mladinski kviz, državno mladinsko tekmovanje v Ormo- Mentorji mladine z vodstvom OGZ Ptuj prvič skupaj na ponovoletnem druženju žu, udeležbo mladinskih ekip iz Zavrča ne praznične ustvarjalne delavnice. Na in Gerečje vasi na izbirnem tekmovanju srečanju so mentorji že obljubili, da bo v Šentjurju, dan gasilca, tabor mladine v razgibano tudi letošnje leto. Spuhlji pri Ptuju in prve, dobro obiska- Besedilo in foto: TM Zz šelskifi klogi IN VRTCA Srečanje učencev z vilinčico Alenko V petek, 6. marca 2015, nas je obiskala podljubeljčanka Alenka Kos, mati štirih otrok in koordinatorica Društva za boljši svet - Vilinski ključ, ki deluje že dobra štiri leta. V tem času je društvo z dobrodelnimi akcijami v sodelovanju z različnimi slovenskimi posamezniki, šolami, organizacijami in podjetji pomagalo že več otrokom s posebnimi potrebami, družinam, ki so tragično izgubile svojega člana, starejšim in socialno ogroženim. Sponzor obiska je bilo podjetje ELEKTRO-KA, d. o. o. Podjetje je kupilo deset knjig skupaj s CD-ji, ki so bile ob zaključku podarjene obema šolama in otrokom. V knjigi Drugačnost, ki nam jo je predstavila vilinčica Alenka, je predstavljenih sedem vrednot: sočutje, ljubezen, hvaležnost, sreča, odpuščanje, harmonija in obilje. OB PREDSTAVITVI VREDNOT SO UČENCI TAKOLE RAZMIŠLJALI IGOR: V tej pravljici sem doživel veliko različnih občutkov, kot so ljubezen, lepota, sreča, veselje, radost in še nazadnje harmonija. Želim polno sreče vsem tukaj in tudi vsem otrokom na zemlji. ŽAN: Med predavanjem sem imel občutek sreče, zadovoljstva in hrabrosti. MARTIN: Rad bi odpustil vsem in da bi bili srečni in se imeli radi. Nočem škodovati, hočem biti srečen. JAKA: Ko bom velik, želim imeti zdravo družino in otroke. Hočem, da bi bil ves svet srečen in da bi vsi otroci na tem planetu bili veseli in da bi se imeli radi, saj svet to potrebuje, in si želim, da bi bili vsi srečni. GORAZD: Prijateljstvo in srečo. Ko smo si dali roko, sem občutil srečo in prijateljstvo med nami. Upam, da bomo za vedno prijatelji in srečni. Hvala za predstavitev! ŽAN: Hvaležen sem, da imamo tako dobre učitelje in da ste nas prišli pogledat. Čutil sem veselje in žalost. MELANI: Sem najsrečnejši otrok. In sem lahko srečna, da imam tako družino, prijatelje, sestro. ROK: V tej predstavitvi sem začutil harmonijo in preteklost. Začutil sem tudi, da lahko na različne načine pomagaš ljudem. Hočem pomagati veliko ljudem. MINEA: Spoznala sem, da ljudje včasih premalo cenimo vrednote, kot so sočutje do sočloveka, sreča, ljubezen in na splošno vse vrednote. Ko smo se pri razredni uri pogovarjali o vrednotah in jih vrednotili po tem, katera je bolj in katera manj pomembna, sem ugotovila, da vse vrednote prispevajo k harmoniji, o kateri mislim, da je pomembna, da bi zaživeli v srečnem svetu in začutili občutke sočloveka. Vsak človek ima svoj pogled na vrednote in to je pomembno, saj smo si ljudje različni. Vrednote je treba ceniti. Junaki: Junaki niso samo pravljični, ampak obstajajo tudi v resničnem življenju! Darko je brez ene roke in obeh nog, ampak je svetovni prvak v plavanju! To je junaštvo, ki ga ni mogoče opisati. Ljubezen: Kaj je ljubezen? Ljubezen je kot čarovnija, najprej jo začutimo znotraj sebe! Ko vidiš svojo ljubljeno osebo, se počutiš varno, zaščiteno, veselo! Moja najljubša misel: Življenje je kot knjiga, v vsaki knjigi pa so tudi pravljični junaki in sovražniki. Premagala bom te sovražnike in si ustvarila lepo knjigo! Utrip dogajanja v vrtcu Zavrč Tudi mi imamo vadi sneg... Ob materinskem dnevu Otroci vrtca in šole Cirkulane - Zavrč so 24. marca, dan pred materinskim dnevom, pripravili prijetno prireditev z naslovom Rad te imam. Dogodek je bil v šolski telovadnici v Zavrču, na isti dan pa je bila proslava tudi v Cirkulanah. TM Foto: arhiv OŠ Učenci OPB in Povodni mož V Zavrču so nastopili učenci OŠ Cestica iz sosednje Hrvaške. Nastop na mednarodnem gledališkem festivalu "Theaterspiele" v Varaždinu Bilo je zelo zanimivo in zabavno.« »Imela sem malo treme, drugače pa je bilo super.« »Pred nastopom me je bilo strah, med nastopom sem bila sproščena, po nastopu pa srečna, ker smo tako dobro odigrali.« » Občutki so bili odlični.« »Naučili smo se veliko novih nemških besed.« »Spoznali smo, kako se nastopa na gledališkem odru.« »Naučil sem se, da se moraš včasih znajti, če pozabiš tekst. Da zmorem tudi takšne težje stvari in vem za naprej v življenju, da se bom lahko znašel.« To je le nekaj zelo pozitivnih odzivov učencev, ki so se v soboto, 14. marca 2015, udeležili "XII Theaterspiele" v Narodnem gledališču Varaždin. "Theaterspiele" je mednarodni šolski gledališki festival v nemščini, ki gaje letos že 12. organizirala OS Vidovec ob podpori organizacije EKULT (Evropski kulturni krog). Na tem festivalu, ki traja tri dni, se je naša šola predstavila že tretjič. Nastopalo je 34 gledaliških skupin iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Romunije in naša skupina "Totale Anfan- Kulturni dan v Ljubljani Ko smo prispeli v Ljubljano, smo si ogledali Prešernov trg in se sprehodili po središču mesta. Potem smo šli v Cankarjev dom, kjer smo si v Gallusovi dvorani ogledali koncert, ki ga je vodil komik Pižama. Igrala je Slovenska filharmonija. Naslov koncerta je bil Čudoviti svet glasbil. Igrali so dela Petra Iljiča Čajkovskega in Benjamina Brittna. Predstavila sta se tudi zmagovalca lanske glasbene olimpijade osnovnih in srednjih šol, Tobija in Izak Hudnik na bas kitari in kontrabasu. Potem smo še obiskali Narodno galerijo, kjer smo si ogledali slikarska dela iz obdobja impresionizma. Bili smo na potovanju po Normandiji, pokrajini na severu Francije, pravijo ji tudi muza slikarjev. Sprehodili smo se skozi slike francoskih umetnikov, ki so delovali v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Takrat so se umetniki iz industrializiranih mest umaknili na deželo in iskali zatočišče v naravi. Upodabljali so morsko obalo s strmimi pečinami, razburkano morje z jadrnicami na obzorju in delo ribičev ter kot kontrast prizore preživljanja počitnic. Priljubljeno shajališče umetnikov je bila v 19. stoletju tudi kmetija Saint-Simeon. Obdana je bila z jablanami in na pobočju je nudila raznovrstne motive slikarjem. Od koncerta mi je najbolj ostalo v spominu to, da je cela dvorana pela Mojstra Jaka. Najbolj mi je ostal v ušesih zvok harfe. Na kulturnem dnevu sem se veliko naučila in bilo mi je zelo všeč. ger" kot edina iz Slovenije. Festival dobiva iz leta v leto večje razsežnosti, kar jasno kaže na to, kako zelo pomembno je znanje nemščine v evropskem prostoru. Naši učenci, ki obiskujejo izbirni predmet nemščina na lokaciji Zavrč in so vključeni v projekt Popestrimo šolo, so se na festivalu predstavili s komično igro "Funf Aschenputtel". Med pripravami, ki so potekale v šoli dober mesec dni, so se učenci naučili veliko besed in izrazov v nemščini, urili so svoj spomin, sodelovali s sošolci na drugačen način in se ob tem tudi zabavah. Naučili so se, kako se vživimo v različne vloge in kako se vedejo igralci na odru. Treba je bilo izdelati rekvizite in prilagoditi kostume, pri čemer nam je pomagala tudi učiteljica Marjetka Mlakar. V soboto zjutraj smo se napotili proti Varaždinu, kjer smo imeli v gledališču najprej kratko vajo. Razposajenost je za kratek čas zamenjala trema - "Lampenfieber", tako kot pri pravih igralcih. Naš težko pričakovani nastop je bil zelo uspešen in zelo dobro sprejet pri publiki. Vsi veseli in polni vtisov smo se odpravili na OS Vidovec, kjer smo imeli srečanje z drugimi nastopajočimi in njihovimi mentorji. Bili smo zelo toplo sprejeti. Na poučnih in zabavnih delavnicah so učenci spoznali tudi nove prijatelje. Na poti domov smo podoživljali to novo izkušnjo, ki je bila zares nekaj posebnega. Vprašanje, ki so ga postavili, pa je bilo:"Lahko naslednje leto spet nastopamo?" Kako se razumem s svojimi starši S svojimi starši se razumem odlično. Vedno mi pomagata pri določenih stvareh. Vedno se igramo, učimo ter delamo skupaj. Mama je včasih malo tečna, ker nima vedno zase 10 minut časa, a brata vedno uživata, ker nista nikoli kregana. Včasih si nekaj stvari zaželim, a jih ne dobim, ker vem, da vsega res ne morem dobiti. Ata me včasih krega, ker ne upoštevam maminih navodil. Pri starših pa mi je zelo všeč to, da imajo čas zame in gremo na kakšne izlete. Tina Žnidarič, 6. b Moja starša sta do mene prijazna, ampak včasih sta tudi stroga. Mama je včasih tečna, ker me krega, da se moram več učiti. Všeč pa mi je, da skrbita zame. Včasih sem pa tudi žalosten, ko me obdolžijo po krivem. Na svoje starše se lahko obrnem, ko sem v stiski. Dobro se počutim in se malokdaj skregamo. Všeč mi je, da se z mano razveselita dobrih ocen in tudi, ko pride kakšna slaba, ni velike kregarije. Bil bi zelo žalosten, če bi izgubil svoja starša, ki ju imam zelo rad. Žan Cestar, 6. b S svojimi starši se razumem odlično. Lepo skrbijo zame. Skupaj se celo zabavamo, včasih gremo v kino, restavracijo ... Mama je včasih tečna, ko česa ne naredim. Tudi jaz ji rada pomagam pri gospodinjskih opravilih. Z njo je vedno zabavno. Zvečer gledamo skupaj televizijo ali kakšen šov. Večino časa preživimo skupaj. Starša sta zelo vesela, ko dobim kakšno dobro oceno. Kaja, 6. b Jaz se s svojimi starši razumem v redu. Včasih sta stroga. Tudi tečna včasih. Tečna sta, ker ne ubogam. Pomagata mi, ko ju potrebujem, zato sta odlična starša. Lahko jima vse zaupam. Zato sta zanesljiva. Zelo sta vesela, če dobim dobro oceno. Vesela sta, ko se učim. Gorazd Gavez, 6. b Jaz se s svojimi starši razumem kar v redu. Skupaj se zabavamo, saj smo družina. Vedno vse skupaj delamo in si pomagamo. Mama je včasih tečna, ker ima veliko dela in ji ne pomagam vsega. Večkrat me vprašata, ali mi morata kaj pomagati ali razložiti pri učni snovi. Ge se kaj zgodi v šoli, jima moram vedno povedati in se o tem tudi pogovorimo. Vse si zaupamo. Skupaj uživamo in se imamo lepo. Maja Kokot, 6. b S svojimi starši se razumem odlično. Ker jima pomagam in ju spoštujem, nista preveč jezna. Mama je včasih tečna, ker se skregam s sestro ali bratom. Pomagata mi pri domači nalogi. Zelo ju imam rad. Včasih gremo v kino, toplice ali na kakšno večerjo. Včasih se zvečer pogovarjamo o različnih stvareh. Kot družina se imamo radi. Blaž Kokot, 6. b S svojimi starši se razumem odlično. Včasih jima pomagam pri kakšnem delu, da hitreje končata. Mama je včasih tečna, ker z bratom nočeva takoj narediti domače naloge. Starša sta mi všeč, ker me poleti peljeta na sladoled. Vesela sem, ker gremo s starši včasih v Europark. Ne razumemo se takrat, kadar me ne pustita k sestrični iti spat. Z atom se včasih skregam, ker mu ne pomagam pri vsakdanjih opravilih in je tečen. Vesela sem, ko gremo na potovanje in smo vsi skupaj. Ko sem jaz pred kakšno veliko preizkušnjo, me spodbujata in sem jima za to hvaležna. Ko se skregamo, se nekaj časa ne pogovarjamo, potem pa gremo vsi skupaj na sladoled ali pico. Vedno sta vesela, ko dobim kakšno dobro oceno. Na starša se lahko zanesem, jima zaupam kakšno skrivnost, onadva pa je nikomur ne izdata. Lea Kelc Vnuk, 6. b S svojim očetom sem šel v službo. Z mamo grem v trgovino. Z mamo in očetom smo družina. Z družino gremo v kino in na večerjo. Mama je včasih tečna, ker je ne ubogam. Z družino gremo večkrat v Laško. S starši se imamo zelo radi. Ko dobim v šoli slabo oceno, sta malo jezna name. Ko se potrudim pri domači nalogi, me pohvalita. Vedno me spodbujata. Žan Žula, 6. b Jaz se s svojimi starši razumem zelo dobro. Mama je včasih tečna, ker ji ne pomagam vedno, ko bi ona rada. Brat me občasno jezi. Jezi me to, da brat dobi več kot jaz. Ko se včasih z bratom kregava, se mama jezi. Zelo mi pomagata, kadar česa ne vem. Včasih gremo na izlet ali v restavracijo. Po navadi zvečer gledamo skupaj televizijo. Pomagata mi tudi pri domači nalogi. Tadeja Gavez, 6. b T___ Obisk skupine Big Foot Mama na naši šoli Petek, 20. marec 2015, mednarodni dan sreče in prvi pomladanski dan, je bil za vse nas prav poseben, zgodovinski dan. Uresničila se nam je želja pridobiti instrumente za šolsko glasbeno skupino. Velike zasluge pri izpeljavi tega projekta ima učitelj David Hameršak, ki je našo šolo prijavil k projektu »20 za 20«. Idejni vodja projekta, bobnar skupine Elvis Jackson, Marko Soršak - Soki, je ob 20-letnici bobnanja razmišljal takole: »Če mi uspe navdušiti vsaj enega najstnika, da poprime za palice namesto za igralno konzolo, je moj namen dosežen. Najlepši občutek je, ko se po nekem obdobju ta pojavi na odru s svojo glasbeno skupino in navdušuje vrstnike s svojo glasbo.« Soki je naši šili izročil električno kitaro z ojačevalcem. Največje presenečenje tega dne pa je bil še obisk glasbene skupine Big Foot Mama, ki nam je podarila črno lepotico, bas kitaro z ojačevalcem. Šolski band (Jure, Nejc in Blaž) je skupini Big Foot Mama zaigral tri pesmi: Led s severa, Nisem več s tabo in Črn tulipan. Z bobnarjem Sokijem je zaigral tudi naš harmonikar Žan. »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi,« je dejal Tone Pavček. Mi smo srečali dobre ljudi, ljudi s srcem, ki so pustili pečat v naših dušah in srcih. Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane - Zavrč Naši judoisti na 3. mestu med 45 šolami V dvorani Nika Vrabla v Mariboru je v soboto, 28. februarja, potekalo področno prvenstvo osnovnih šol Pomurja, Ormoža, Ptuja, Maribora in Slovenske Bistrice v judu. Izmed 45 šol udeleženk tekmovanja se je ekipa mladih judoistov OŠ Cirkulane - Zavrč odlično odrezala. Skupno so osvojili odlično 3. mesto. Se posebej so se dobro odrezali cicibani in cicibanke U-10, ki so osvojili 1. mesto. Starejše deklice so bile skupno druge. Delo ekipe trenerjev judo krožka torej že rojeva sadove. REZULTATI POSAMEZNO 1. mesto: Manuela Rihtarič; 2. mesto: Anže Feguš, Žiga Štumberger, Nina Košak, Viktorija Zadravec; 3. mesto: Katja Emeršič, Špela Ilec, Lana Brlek, Maja Hercog, Neja Kelc, Mar-sel Rihtarič, Lara Vidovič, Taja Potočnik; 5. mesto: Rebeka Emeršič, Žan Brodnjak, Taja Štumberger, Jan Vidovič, Niko Zamuda, Lara Hercog; 7. mesto: Amila Lisičič, Tjaša Bratušek, Tim Topolovec. Mentor: Mitja Vidovič Minea nastopila in navdušila na Hajdini Draga Minea, hvala za Tvoj nastop na zboru članic Društva žena in deklet občine Hajdina, na katerem si zapela znano, Minea Gabrovec in Stanka Kovačič sta se srečali na zboru članic Društva žena in deklet občine Hajdina. Tudi legendarna Stanka je začela prepevati kot mlado dekle. In njen glas še vedno lepo zveni. Zadnjih deset let nastopa z Damami domače glasbe, ki jih vodi Marija Ahačič Pollak. večno zeleno melodijo Stanke Kovačič Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože. S svojim nastopom - tudi s predstavitvijo lastnih pesmi — si navdušila dvorano, še posebej pa našo častno gostjo, legendarno pevko nekdanjega Ansambla Borisa Kovačiča, Stanko, s katero smo Te ujeli v objektiv fotoaparata. Veliko uspeha Ti želimo v življenju, najprej seveda v šolskih klopeh, prav tako pa na pevskem področju. Lepo pozdravljamo Tebe in Tvoj spremljevalni ansambel. Silvestra Brodnjak, tudi v imenu Društva žena in deklet občine Hajdina Minea in Stanka Kovačič z Ljudskimi pevkami KD Skorba (levo) in Hajdinskimi frajlicami -ljudskimi pevkami KRD Stane Petrovič Hajdina POLICIJA SVETUJE Vozniki, pazite na pešce! 70 m © Na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umre preveč pešcev, ki pa so najbolj ranljiva skupina udeležencev v cestnem prometu. V določenih primerih vozniki niso upoštevali prednosti pešcev, ki so pravilno prečkali vozišče na zaznamovanem prehodu, drugi pa so umrli, ker povzročitelji nesreče niso prilagodili hitrosti vozila razmeram na cesti. Udeležence v prometu opozarjamo, predvsem voznike motornih vozil, da so bolj pozorni na pešce. Pešcem pa svetujemo, da tudi samo veliko bolj poskrbijo za lastno varnost tako, da so v cestnem prometu pravilno označeni oziroma osvetljeni in s tem povečajo svojo vidnost. Vse voznike opozarjamo, naj bodo pozorni na pešce, še posebej pred zaznamovanimi prehodi in na drugih območjih, kjer se pešci pogosto zadržujejo. Hitrost vožnje je treba prilagoditi prometnim razmeram, dosledno je treba upoštevati omejitve hitrosti in spremljati dogajanje v prometu, saj lahko le tako v določenih situacijah sami preprečijo prometno nesrečo. Tudi pešce opozarjamo, naj poskrbijo za lastno varnost in upoštevajo cestnoprometne predpise, predvsem, da pravilno prečkajo vozišče in uporabljajo površine, ki so namenjene pešcem, ob tem pa, da so previdni in vidni. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic v prometnih nesrečah z udeležbo pešcev, je hitrost vozila. Analize Hitrost vozila in študije kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo okrog 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki pelje 48 km/h, je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri trku s hitrostjo 64 km/h pa je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90-odstotna. Zato je izjemno pomembno, da v bližini naselij in v naseljih spoštujemo hitrostne omejitve, na zaznamovanih prehodih za pešce pa upoštevamo, da imajo pešci prednost. Omogočimo jim varno prečkanje cestišča! Slika prikazuje primerjavo med hitrostjo vozila pri trku in padcem z višine. Kot je razvidno, je udarec vozila na naše telo pri hitrosti 50 km/h enak padcu z višine 10 m. Pri hitrosti 100 km/h pa je sila udarca enaka padcu z višine 40 m, kar pomeni veliko verjetnost, da bo pešec dobil izredno hude poškodbe ali da trka ne bo preživel. Zgornja meja hitrosti vozila, ki pešcu še daje možnost za preživetje, je torej 50 km/h, optimalna hitrost pa je 30 km/h. (Vir: policija) Vse krajane, še posebej voznike eno-slednih vozil oziroma motoriste pa obveščamo in vabimo k udeležbi, ko bo Policijska postaja Gorišnica v okviru preventivne dejavnosti 25. aprila 2015 na parkirišču Tuš Haložanka v Goričaku izvedla prikaz varne vožnje z motornim kolesom. Policisti Prometne policijske postaje Maribor bodo prikazali način in tehniko varne vožnje. Marjan Vrtič, vodja PO Policijska postaja Gorišnica Hf gg NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI J Spoštovani občanke in občani! Točno leto dni bo minilo, odkar sem se razpisal o krizi in sem jo takrat v velikonočni številki Dober dena poimenoval z naslovom Kriza? Seveda, ampak »kriza vrednot«. Po tem letu mislim, da je vsem jasno, o čem sem pisal. O krizi, ki je v sedanjem času postala še bolj globoka in del našega vsakdana. Tisti, ki smo jim zaupali, nam lažejo, kradejo in uničujejo naše gospodarstvo, našo državno blagajno in našo državo. Najhuje pa je, da v nas uničujejo zaupanje v človeka, upanje v lepšo prihodnost. Naj naštejem samo nekaj primerov. V času, ko ljudje na najvišjih položajih zahtevajo od nas, da živimo skromno, da varčujemo, da znižujemo stroške, si ti isti ljudje privoščijo vele kraje in si iz davkoplačevalskega denarja izplačujejo nenormalno visoke nagrade in honorarje. Ko tu in tam koga s predolgimi prsti dobijo, se ta le umakne iz javnosti, ne da bi za to odgovarjal in brez opravičila. Se na misel mu ne pade, da bi neupravičeno pridobljen denar vrnil. Takšen človek je obogatel na račun nas davkoplačevalcev. Takšen človek ne pozna krize, zaradi njega pa je kriza za druge ljudi še večja. Kaj je tisto, ki te ljudi vodi v takšna dejanja? Pohlep in koristoljubje. Dva pojma, ki nimata nič skupnega s človeškimi vrednotami. Pojma, ki uničujeta našo prihodnost. Spet drugi primer je, ko se ljudje na najvišjih položajih odločajo, da je vsake toliko časa treba dokapitalizirati naše državne banke. Zopet poberejo davkoplačevalski denar — ne samo toliko, kot naj bi bilo potrebno, ampak dosti več, da si lahko tudi oni izplačujejo visoke plače, visoke nagrade in honorarje. Nam pa istočasno zatrjujejo, naj stisnemo pas, in nam pravijo, da smo kreditno nesposobni. Kredite pa dajejo tistim, o katerih tako ali tako že vnaprej vedo, da jih ne bodo vrnili. In zopet bo narod zapadel v krizo, zopet zaradi pohlepa in koristoljubja. Ko se pojavijo novi obrazi na politični sceni, nam zatrjujejo, da pa bo tokrat drugače in da so oni tisti, ki nas bodo izpeljali iz krize, samo izvoljeni morajo biti. Nato gremo na volišče, ko pa jih izvolimo, ne mine dosti časa, da ugotovimo, da se ponavlja stara zgodba. Komu torej verjeti? Dragi občanke in občani, dragi Slovenke in Slovenci. Odprimo oči in pomagajmo tistim, o katerih že dolgo časa vemo, da pridno in dobro delajo, da pomagajo nam, poštenim in delavnim ljudem. Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir! Lučka božja v srcih nikdar naj ne ugaša, naj bo vsem nam sočutja do sočloveka vir! Vsem občanom občine Zavrč želimo vesele velikonočne praznike. Preživite jih v ljubezni s svojimi bližnjimi. Veselo pisanko. Slavko Pravdič, predsednik OO NSi Zavrč SDS Spoštovani občanke in občani! Velika noč. Največji praznik kristjanov, čas. To je čas globokega razmisleka, ko Je čas upanja in pričakovanja. Storimo Letos jo praznujemo konec prvega april- delamo inventuro opravljenega in dela- veliko dobrega zase in za ljudi okrog nas. skega tedna. Ker je premakljiv praznik, mo načrte za prihodnost. To bi moral To so stvari, ki štejejo in nas bogatijo, jo vedno praznujemo prvo nedeljo po biti čas globokega pogleda vase, okrog Več kot karkoli drugega. To so duhovni prvi pomladanski polni luni. sebe in pogleda do vseh ljudi, ki nas zakladi slehernega človeka, ki so večji od Čas pred veliko nočjo je tudi postni obkrožajo. vsega materialnega in minljivega. Dobre misli, lepe besede in opravljena dejanja v skladu z našimi mislimi in besedami. Te vrednote potrebujemo V družbi poslanke Suzane Lep Šimenko ob odprtju poslanske pisarne v Zavrču Foto: DR ljudje v teh časih: strpnost, naklonjenost, poštenost, iskrenost, sodelovanje in odgovornost za svoja dejanja. OO SDS Zavrč vam ob prihajajočih prazničnih dnevih želi vesele, doživete in blagoslovljene velikonočne praznike. Želimo vam veliko medsebojnega spoštovanja, pristnih medsebojnih odnosov, notranjega miru in obilje iskrenih trenutkov sreče. Veselimo se majhnih stvari, ki nas osrečujejo. Bodimo srečni, veseli in zadovoljni, da smo zdravi, da imamo družine, tople domove, in bodimo hvaležni za sleherni trenutek našega dragocenega življenja. Obenem vas želimo seznaniti, da je v ponedeljek, 22. decembra 2014, svoja vrata odprla poslanska pisarna poslanke našega volilnega okraja Suzane Lep Šimenko. Poslansko pisarno smo odprli z namenom, da je poslanka na voljo vašim pobudam in vprašanjem. Obiščete jo lahko vsak četrti ponedeljek v mesecu od 10.00 do 11.30 v prostorih Občine Zavrč. Vljudno vabljeni! Mag. Dušan Rojko, predsednik OO SDS Zavrč SLS. Slovenska ljudska stranka Spoštovani občanke in občani! Ob prazniku velike noči, Kristusovega vstajenja, želimo vam in vašim družinam blagoslovljene velikonočne praznike ter lepo in mirno praznovanje. Kriza vrednot je iz leta v leto večja, temu smo priča tudi sedaj ob sprejemu zadnjega družinskega zakona. Prazniki, kot je velika noč, pa nas znova spominjajo, kako pomembna je družina in kako se lahko na ta praznik počutimo močne in medsebojno povezane. Naj nas trenutna dogajanja ne omajejo in naj nas na poti življenja spremljajo skrb za družino, za sočloveka ter spoštovanje in skrb za domovino. Želimo vam tudi, da čudež velike noči prinese v vaša srca mir in toplino, brez sovraštva in zavisti, ter moč in pogum za prihodnje dni. Lepe in blagoslovljene velikonočne praznike vam želi Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Zavrč. Janko Lorbek, predsednik OO SLS Zavrč Pomlad v NK Zavrč Spomladanski del sezone je prinesel svežino tudi v ekipo Nogometnega kluba Zavrč. Pošteno je prevetril ne le igralski kader, pač pa tudi strokovno vodstvo. Mesto trenerja je zasedel nekdanji vratar Ivica Solomun, pomaga mu Miran Emeršič. Nogometaši so deležni strokovnega kondicijskega usposabljanja, ki ga vodi Denis Mladenovič, na mestu fizioterapevta ostaja Aleksander Koželj. Željko Orehovec je v novem delu sezone zasedel mesto direktorja. Igralski kader se je nekoliko pomladil, od "stare" ekipe so tako ostali le Jure Matjašič, Doris Kelenc, Toni Datkovič, Karlo Težak, Dejan Polič, Matija Kovačič in Lovro Cvek, ki je postal tudi novi kapetan ekipe. Omenjeni sedmerici se je pridružilo kar nekaj obetavnih nogometašev, med drugim sta prišla izkušena vratarja Marko Pridigar in Nikola Petrovič. Barve Zavrča po novem zastopajo tudi H r voj e Cubič, Luka Bogdan, Sanin Muminovič, Sebasti- jan Antič, Bojan Dukič, Filip Josip Balič, Stefan Barič, Ivan Petanjek, Antonio Brzoja, Novoselec, Tomislav Kiš, Eros Grezda, Mateo Monjac, Ante Mitrovič, Miha Koro- 'b&ž/U šec, Rok Zorko in Blaž Dobaj. Priložnosti v Prvi ligi Telekom Slovenije dobivajo tudi nogometaši naše nogometne šole, med katerimi je nedvomno treba izpostaviti nadarjenega vratarja Luka Domjana. Pohvalimo se lahko s tremi vpoklici v hrvaško reprezentanco. Kapetan Lovro Cvek je bil vpoklican v hrvaško reprezentanco do 21 let, prav tako tudi napadalec Tomislav Kiš, Luka Bogdan pa je pristal na spisku selektorja hrvaške reprezentance do 19 let. V drugi del sezone 2014/15 so fantje krenili z bolečim porazom proti novomeški Krki, kjer so po prvih neuspelih priložnostih nekoliko popustili in v 32. minuti nesrečno prejeli zadetek, ki je nedvomno vplival na potek celotnega srečanja. Do konca tekme so zeleni še dvakrat zatresli mrežo Pridigarja in slavili s 3 : 0. Fantje so se po bolečem porazu hitro pobrali in le tri dni kasneje z 1 : 0 na domačem terenu, ob odprtju novega stadiona, ugnali dotlej vodilne Domžale. Zmaga preprosto ne bi mogla priti ob primernejšem trenutku. Časa za počitek ali proslavljanje ni bilo, saj smo v 23. krogu lige gostili FC Luka Koper. Tudi tokrat so fantje odlično nastopili in poskrbeli za drugo zaporedno zmago na domačem terenu. Gostje so sicer zadeli, a to je bil zgolj častni zadetek v izteku sodnikovega dodatka. Fantje so uspešno parirali grobi igri gostov in slavili z 2 : 1. Zdi se, da nam gostovanja niso najbolj naklonjena. V Mariboru so fantje odlično odigrali, popolnoma presenetili favorizirane domačine, a na koncu kljub požrtvovalnosti, borbenosti in izjemnemu prvencu Sanina Muminoviča žal ni bilo dovolj. Domači so po mnenju mnogih nezasluženo in predvsem s pomočjo sodnikov slavili z 2 : 1. Poraz proti Mariboru ni potihnil tako hitro, a pred vrati je bila tretja domača tekma. Tudi tokrat so slavili naši fantje, četudi igra ni bila tako blesteča; morda med slabšimi v spomladanskem delu, a na koncu štejejo le točke, ki smo jih z zadetkom Tomislava Kiša zadržali doma. Nogometaši Radomelj so kar nekaj časa uspešno zaustavljali domače napade, a v 15. minuti so Zavrčani uspešno izkoristili nezbranost obrambe in preko Kiša dosegli edini zadetek na srečanju. V začetku spomladanskega dela sezone smo torej na petih tekmah pridobili devet točk. Pred 26. krogom, ko se bomo v gosteh pomerili z ljubljansko Olimpijo, za gostite- lji zaostajamo 5 točk. Trenutno smo trdno zasidrani na 5. mestu, a do konca sezone se lahko spremeni marsikaj, nedvomno pa je cilj napredovati po lestvici in mešati štrene vodilnim ekipam. NK Zavrč Zavrč ima novo tribuno Sredin popoldan, 4. marca, bo mnogim Zavrčanom in Zavrčankam, še posebej pa nogometnim navdušencem ostal v lepem spominu. Na ta dan je bila v moderno urejenem športnem parku otvoritvena slovesnost ob predaji nove tribune nogometnega stadiona NK Zavrč - pomembne pridobitve na področju športa v tem delu Slovenije. Na slovesnosti so se občinskemu vodstvu in vodstvu NK Zavrč pridružili še izvajalci, sponzorji, donatorji, navijači završkega kluba in simpatizerji, nogome- taši, med gosti slovesnosti pa smo poleg podpredsednika Nogometne zveze Slovenije mag. Stanislava Glažarja, Miroslava Lucija, poslanke Suzane Lep Šimenko srečali še častnega gosta Janeza Janšo. Osrednji nagovor na slovesnosti je imela Marta Bosilj, prizadevna občanka, vneta podpornica športa, ki ima tudi za novo pridobitev veliko zaslug. V nagovoru je strnila vsa prizadevanja Zavrča v želji po urejenem športnem parku, vključno s tribuno, posebej izpostavila ključno vlogo bratov Vuk pri naložbi in njenem dokončanju. Ob tem velja tudi omeniti, da je v Sloveniji to peti stadion po funkcionalnosti, zato so v Zavrču še dodatno ponosni na novo pridobitev, h kateri pa sta jim posebej čestitala tudi Stanislav Glažar in Janez Janša, svoje občutke ob zaključku naložbe pa sta strnila tudi Miran in Roman Vuk, ki sta v družbi predsednika NK Zavrč Silva Šterbala tudi simbolično prerezala vrvico na novi tribuni. Tribuna sprejme okrog 1100 gledalcev, ponuja več udobja tudi za nogometaše, ki bodo odslej razpolagali s štirimi novimi slačilnicami in fizioterapevtsko 2s