i;Pa ie meni slikati
a°Vensko sobo.
^ *e razdeliti 1 6nski «rop J u,T1etnosti
a^°dni vol)i:
aS strop
lT2kota'
ase !t0 iz boi'&-., r u i i n e
eteDružine,
®*a Hisel
!ko'je6?8 °uha “ le hotel
s narod.
^ton Zupantid/
'e8isterPH L
a by Australia Post — Publication No. VAR 0663
Naslovni sliki tokrat ni treba razlage. saj predstavlja slovenski velikonočni motiv, nam vsem pri srcu.
+ + +
NEKDO mi je pisat: "Le kaj sem se vam zameril, da ste mi v zadnji Številki poslali Štiri prazne strani?" No, vsaj sporočiI mi je in prejel drugo, celotno Številko. Je pa lahko prepričan, da teh stvari ne bo delal noben urednik ali upravnik, pa naj bi se mu kdo Se tako zameril. Saj posamezne številke ne gredo skozi moje roke — lepa skupina prostovoljcev mi pomaga pripravljati MISLI za oddajo na pošto. Pri tem delu nima nihče Časa brskati po vsaki številki, Če so vse strani v redu.
Napako je napravi! tiskarski stroj, ki tiska polo s Štirimi stranmi naenkrat. če zagrabi dve poli naenkrat, so nujno prazne štiri strani. In teh je bilo v februarski številki MISLI kar malo preveč. NaŠ tiskar Simon se oprošča vsem, ki so bili prikrajšani za Štiri strani branja.
Sam bi pa rad poudaril, kar sem ie nekajkrat v letih svojega uredništva: Kdor dobi kakor koli okvarjeno izdajo našega mesečnika, naj jo samo vrne ali mi telefonira, pa mu bom rade volje poslal drugo celotno. Jeza sama ne pomaga, prav tako ne zelo krivična misel, da sem komu nalašč zagodel, ker se mi je zameril. . .
Urednik in upravnik sta samo vesela, Se so vsi naročniki zadovoljni. Žal je vzrokov dovolj, da je kaj takega skoraj nemogoče.
—	Urednik in upravnik
mis
8j~
li
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE -Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Žadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obse/no delo dr. J. Kolarifa, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje.
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev.
PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev.
JESENSKO LISTJE — Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnik a — Legiša. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay'Out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinctiofl Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
hfzJ
Oi
A
misli
in
Leto
43
človeške št-
• >'s	•.
MAREC 1994
Ob prazniku vstajenja ~ Nadškof dr. Šuštar — stran 65 Zahvala vstalemu Zvelitarju
— Iz Na&e luči — stran 66 Za praznike pri nas doma
— B — stran 67 Vesela velika noč — črtica
— Ksaver Meško — stran 68 Aleluja, Aleluja!
— F. S. — stran 70 Družinsko srečanje —
po sto letih — Marta Špes Skrbiš — stran 71 Skof Slomšek o pisankah
-- stran 73 Dom počitka m. Romane
— Ob drugi'obletnici
— Helena Leber — stran 74 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne—P. Bazilij — stran 75 Izpod Triglava — stran 78 Pastirsko pismo slov. škofov
o družini — II. del — stran 80 Središče svetega Rafaela, Sydney
- P. Valerijan - stran 82 Moje celice — zapiski iz zaporov
— Joško Kragelj — stran 85 Naše nabirke	—	stran 85
Velika not - pesem
— Silvin Sardenko — stran 87 Stara velikonočna
— narodna pesem - stran 88 Središče svete Družine, Adelaide
—	P. Janez — stran 88 '■'akup delnic Krekove banke. ..
Po M. Krašovcu — stran 89 Z vseh vetrov	— stran 90
Kotiček naših mladih — stran 92 Križem avstralske Slovenije
—	sttan 93
OB PRAZNIKU VSTfldENdfl
ČEPRAV je velika noč največji krščanski praznik, je božič, praznik Kristusovega rojstva, veliko bolj domač med slovenskim narodom kakor pa velika noč. Zato je za božič navadno tudi veliko več voščil, družinskega praznovanja in doživljanja prisrčnega prijateljstva kakor pa za veliko noč.
Vendar ima tudi praznovanje velike noči med slovenskim narodom izredno globoke korenine in bogate razsežnosti. Morda v tujini ob spominu na veliki teden in na velikonočno nedeljo to tudi sami doživljate. Zato vam pošiljam prisrčne pozdrave z najboljšimi željami za vas in za vse vaše drage.
Želim vam, da bi tudi sami v veri in osebnem prepričanju sprejeli in doživeli, kar nam velika noč po svoji krščanski vsebini pove. Velika noč je spomin na Kristusovo trpljenje, njegovo smrt in vstajenje od mrtvih m na naše odrešenje. Kristusova zmaga nad trpljenjem in smrtjo pomeni upanje za nas, da smo tudi mi z njim na poti v novo življenje, veselje in srečo, čeprav na zemeljski poti doživljamo vso težo in bolečino križa v najrazličnejših oblikah. Veliki teden in velika nedelja nista samo neko spominjanje, kakor so to različne obletnice, ampak pomenita resnično navzočnost odrešilnega dogajanja med nami v zakramentih in v bogoslužju Cerkve. Zato je velika noč zares praznik novega upanja in potrditev naše poti skozi trpljenje v srečo in veselje. In ravno tega danes tako zelo potrebujemo.
Doma bomo doživljali lepe velikonočne slovenske navade že na cvetno nedeljo, potem pa še posebej na veliki petek in na veliko soboto, posebno pa še ob velikonočni procesiji in velikonočnemu žegnu na veliko nedeljo, ki ne manjka v nobeni slovenski družini. Daleč od doma pa se boste spominjali nekdanjega praznovanja doma in želim vam, da bi mogli doživeti res lepo veliko noč.
Trdno upam, da nas bo tudi letošnje praznovanje velike noči v teh tako pomembnih in odločilnih časih v zgodovini slovenskega naroda še močneje povezalo med seboj in z domovino, verne tudi s Cerkvijo in z Bogom, vse pa v novem upanju na poti v prihodnost.
Še enkrat, posebno še osamljenim ter kakor koli preizkušanim in trpečim moje najboljše želje in preisrčne pozdrave.
DR. AWJZIJ ŠUŠTAR nadškof in metropolit
Hvala ti, Gospod!
Ko gremo skozi post v veliko noč, je prav, Gospod, da pogledamo v življenje okrog sebe in se Ti iskreno zahvalimo za premnogo lepega in dobrega med nami.
• Hvala Ti za vse ljudi, ki niso brezbrižni ali duhovno otopeli, ampak živijo navdušeno sredi našega sveta in njegovih problemov.
• Hvala Ti za vse, ki so goreči za dobro stvar, in za tiste, ki se ne sramujejo odkrito govoriti o Tebi.
• Hvala Ti za vse, ki si želijo več kot le sivo površnost razkošja in udobja; za vse, ki cenijo evangeljske vrednote, kot: veselje, prijateljstvo, zvestobo, solidarnost, sodelovanje, dobroto, mir.
• Hvala Ti za vse, ki se trudijo za resnico in pravico. Kaj bi mi brez njih?!
• Hvala Ti za ljudi, ki so odprtega srca in odprtih rok. Ti so sonce našega življenja.
• Hvala Ti za vse, ki jih je pritegnilo Jezusovo veselo oznanilo, da so se osvobodili zaverovanosti vase in želijo nekaj svojih moči posvetiti našim skupnim idealom.
To so garači v naših skupnostih, pionirji in dobrotniki našega tiska, širitelji naše razgledanosti, naši buditelji, gojitelji naše pesmi, oblikovalci naše omike, glasniki naše politične zrelosti.
To niso „koristni bedaki", ki ne razumejo ali nočejo razumeti, za kaj gre v naši družbi, temveč jasnovidci, ki hočejo vedno in povsod veljavno izpolnjevati svoje poslanstvo kot ljudje, kot kristjani in *ot Slovenci.
• Hvala Ti za ljudi, ki niso jetniki preteklosti, ampak se odpirajo prihodnosti, ki jo kot močne, plemenite in bistre osebnosti gradijo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje.
Skozi Kalvarijo velikega petka se počasi in mukoma pomikajo v zmagoslavje velikonočnega jutra.
Hvala Ti, Gospod, iskrena hvala zanje!
Zaupno Te prosimo:
POMNOŽI NJIHOVO ŠTEVILO!
Vsem rojakom Sirne Avstralije želimo ob praznovanju VELIKE NOČI obilico milosti VSTALEGA ZVELIČARJA — Vaši duhovniki in sestri ter posinovljeni misijonarji.
Enako vsem naročnikom in bralcem "Misli", vsem sotrudnikom in sodelavcem — uredništvo in uprava.
■
Za praznik« ■■ pri nas doma
PRAZNIKI bodo. Štirideset dni priprave na velikonočno jutro, ko me kakor iz zimskega spanja predrami ALELUJA. Velikonočna spoved Je še pred mano, obračun z lastnimi slabostmi, da bo doživetje vstajenja lepše.
A malo pospraviti bo treba tudi sicer, ne samo po duši. Okna so kar meglena, zimska Rarderoba bo šla "v naftalin", poletno pa bo treba prezračiti. Kuhinja: police in predali so že Pošteno zaprašeni. Pa speči bo treba. Kar Pošteno se bom morala potruditi, da vse speljem. Na moža ne morem veliko računati, cele dni je v službi. Marjeta in Peter sta še premajhna, da bi lahko kaj pomagala.
Podobna opravila čakajo v teh dneh pred Prazniki vsako mamo. Zaposlene z mislimi na duhovno in materialno pripravo za veliko noč, hitimo vsaka v svojo službo, pa spet domov, v •'eprekinjenem toku: moram, moram, moram... ®o že prišel čas, ko si bom spočila, se ustavila. ‘ e ne prej, v nedeljo bomo posedeli, bomo skupaj, dobro nam bo. Morda nas obiščejo starši, dolgo jih že ni bilo. Vsakdo izmed nas si ^-amišlja, kako bo preživel čas, ki ga lahko '*polni po svoje.
Potem so prazniki nenadoma tukaj, velikonočno jutro je. Starši so ravnokar sporočili, da ne pridejo na kosilo. Utrujeno se Počutim. Kar prav mi je, da bomo sami. Tako si ** želim vzeti v roke dobro knjigo. Mož sprašuje, če bi šla popoldne voščit domov. Nisem Pr* volji. Vožnja z avtom je te dni nevarna. ^ este so polne. Pa zares utrujeno se počutim, "lož vztraja, mama je menda nekaj bolna, zato z °eetom nista prišla. Meni pa se zdi, da samo za cn dan ne morem na tako dolgo pot. Le kaj mu Je, da ne zdrži doma?
Sicer pa: njemu je lahko. Doma vse delo Vedno čaka samo mene. Ne bom popustila. Če "oče, pa naj gre sam. Da si še spočiti ne bi S|nela, to je pa že malo preveč. Mož še vedno vftraja. Ne bom popustila! Pravi, da si želi vsaj <a dve urici iz mesta. Pa saj vem, da ni to. Se vedno so mu pomembnejši starši kot pa žena in otroci.
Otroka želita s prijatelji na vikend. Tam je zanju tako lepo. Psa in mačko imajo in veliko dvorišče, kjer jih nihče ne preganja zaradi vpitja in razposajene igre. Prijatelji mi zatrjujejo, da bo vse v redu, naj ju pustim. Ampak jaz sem si želela, da bi bili mi vsi čim več skupaj. Vse gre narobe! Kaj se pravzaprav dogaja? Pa sem imela tako lepe načrte in namene. Nezadovoljna sem, nesrečna, žalostna. Res je, kar nas je učil stari katehet: "Otroci, le pazite, za praznike si hudič vedno zobe nabrusi!..."
Ko že dolgo časa ždim v svoji nesreči, tudi razmišljam:
- Prazniki so čas, ki si ga predstavlja in želi preživeti vsak po svoje. Vsak ima do svojih želja tudi vso pravico.
- Priprava na praznike, posebno še, če pretiravam z opravili, ki niso nujno potrebna, me izčrpava, utrudi.
- Prav tako me, bolj kot je potrebno, izčrpava to, da vse delo skušam opraviti sama. Morda bi mi vsaj v kakšni stvari lahko pomagali tudi drugi, pa tega niti ne rečem. Pričakujem, da bodo moje želje kar uganili, to pa je smešno. Treba sc je pogovoriti in dogovoriti.
- Med prazniki smo več skupaj, kakor sicer, zato jc tudi več možnosti, da pride do hitrih nesporazumov.
- Nisem preverila, ali si moj mož in moji otroci praznike želijo preživeti natanko tako kot jaz. Zato sem neupravičeno užaljena.
- Nismo si vzeli časa, da bi sc pogovorili, kako bi lahko praznike preživeli skupaj. Saj najbrž pri usklajevanju želja ne bi šlo čisto gladko, bi pa vsaj vedela, pri čem sem.
- Vsakdo med nami ima pravico, da prosti čas preživi tako, kot si sam želi. Če bo imel vsaj
kdaj pa kdaj tudi to možnost, bo ob svojih željah znal upoštevati tudi druge.
Tako razmišljam, ko jutro drsi že proti poldnevu in mož predlaga, da bi prevzel kuhanje kosila. Jaz pa: da si bom ta čas dovolj spočila in bi popoldne kar šla k staršem, če je on še za to.
Približno tako je pri nas doma med prazniki. Kako pa pri vas?
i
VVV'1/l
*l/e<ieča velika
VELIKE NOČI sva se s Petrčkom vsako leto posebno veselila. Iz več vzrokov: navadno so nama pustili iti molit k božjemu grobu, v noči od sobote do nedelje sva smela k vuzemnici, če ni bilo premrzlo, in pisanke sva dobila. Pogovarjala sva se
o	teh važnih rečeh že dolgo prej. Presanjarila in prekramljala sva cele dneve o božjem grobu, o tistih grdogledih, pisano oblečenih vojakih, ki lam tako nepremično in resno stražijo, o lučkah, ki blešče v vseh barvah, o angelih, ki klečijo ob straneh groba in bridko jokajo, o Gospodu, ki mrtev leži v grobu, a bo spet oživel in vstal.
Tedaj bo tudi spet zvonilo. Regijo, ki je navadno niti ne slišimo sem dol v vas, bodo do druge velike noči lepo shranili. Zvonovi pa bodo spet peli veselo in čudovito slovesno. In streljali bodo pri cerkvi in po vsi fari, da bo bobnelo kakor ob najhujšem grmenju in se bodo vsi hribi naokrog kar tresli. Opolnoči pa pojdemo k vuzemnici. To bo veselje!
Ugibala sva z veliko vnemo in resnostjo, koliko jih le bo letos in katera bo najyečja. Lani je bila ta in ta. - "A le nekaj časa. Saj se spominjaš, kako je vzplamenela kmalu nato druga na sosednjem hribu, še večja kakor tista, ki se nam je prej zdela najlepša. "
"In kako je pokalo! Hum, bum! se oglasi od kod s hriba... Bum-bum-bum - ne trojen, deseteren odmev zazveni s sodenjih hribov. "
Seveda nama spet ne bodo pustili preblizu možnarjem. "Otročad proč!" bo mogočno in oblastno zapovedal Breznikov Peter, poveljnik
vaških strelcev. Dasi sicer dober in prijazen, a kadar nabija in zažiga možnarje, je siten, da je grdo.
Govorila sva dolgo poprej o tem in se veselila. A ko je prišlo, kakšno veselje šele tedaj! Nestrpno sva štela dneve do velikega petku, ko pojdemo popoldne v cerkev. In ko sva šla - starejši brat je šel navadno Z nama - kako sva se čudila lepoti božjega groba in se nisva mogla nagledati in načuditi.
Res, mala nebesa! Kamor se ozreš, vsepovsod same luči, bele, rdeče, zelene, modre, rumene. Zdi se, kakor bi se bliskale mnoge čudežne oči iz božjega groba. In vojaki, ki stoje ob strani in gledajo tako mrko in mračno. In jokajoči angeli! V grobu pa Gospod. Visoko gori na oltarju pa monštranca, zavita v belo tančico, naokrog pa toliko sveč - čudovito!
Ljudje prihajajo potiho, stopajo počasi, po prstih, poklekajo ponižno daleč stran od groba, drsajo po kolenih do križa, položenega pred grob, poljubljajo spoštljivo in pobožno pel ran Odrešenikovih - ah, vse je še mnogo lepše, kot sva si slikala v mislih in pogovorih.
Ločila sva se od groba težko in nerada, a naposled sva se morala. Na poti domov pa sva vso pot sanjarila in govorila o krasoti, ki sva jo pravkar gledala... Kakor v nebesih...
Opolnoči pa h kresu, k vuzemnici! Nemiren bi bil Že ves prejšnji dan, velika sobota. Pokido je že dopoldne na raznih krajih, zlasti kjer so blagoslavljali velikonočna jedila. Proti večeru, ko je
poje vse ozračje.
bilo pri fari vstajenje, pa streljanja ni bilo konca.
Najprej je zagrmelo pri cerkvici iz velikanskega >n°Znarja in brž je v zvoniku zazvonilo. Takoj se je °glasil stoter odmev, zagrmelo je z vseh hribov, da Se je ponosno in mogočno razlegalo čez vso krajino.
'Gospod je vstal!" so peli zvonovi, srečno in Veselo kakor le še v sveti noči.
"Gospod je vstal!" so znanili streli, mogočno in slovesno kakor nikdar v letu.
Gospod je vstal! " se je neslo s stoterimi glasovi n,ožnarjev po širni fari.
"Gospod je vstal, aleluja!"
Čuj, čudovito, veličastno Pretresa človeku srce in dušo.
Spal tisto noč navadno nič nisem. Isto mi je Pr'Znal Petrček. Prevelik je bil nemir srca: "Kaj, če Zaspim polnoč? Kaj, če me ne zbude, kadar pojdejo ^Žigat vuzemnice?"
Ne, ni bilo mogoče spati! Zadremal sem malo, a s° takoj prišle sanje, težke in mučne: vsi so že šli h Kresu, mene pa so pustili doma, niso me marali Zbuditi!
Ustrašil sem se, zdihnil, zbudil se.
"Oče!"
"Kaj je?"
"So res že odšli?"
'Ne še. "
"In bo kmalu polnoč?"
Deset je šele. Le mirno spi!"
A bil sem v velikih skrbeh.
'Ali me zbudite pred polnočjo?"
"/budim. "
Vendar se nisem mogel umiriti, ne mirno Zaspati.
Trdno zaspim, pa me pustijo spati in odidejo. "
l*red polnočjo, nekako ob enajstih, je stopil v s°bo Lojze, najstarejši brat. Po samokres je prišel
Po rožič s smodnikom. V omari ju je imel
branjena.
Ali že greš, Lojze?"
"Grem. "
Počakaj malo, pojdem s teboj. "
Ah, kaj! Je še čas, že še prideš. "
Ni maral čakati. Bil je strasten strelec, pa se mu
I	Zdelo škoda časa, ki bi ga izgubil s čakanjem. itel je, da je sprožil prvi strel, prav opolnoči;
°J nato so zagrmeli možnarji.
Opolnoči smo bili navadno zbrani vsi ob Vl'Zeninici, po trije sosedje smo navadno imeli Upno eno. Prišli smo vsa vaška mladina. Prišel je 1>U vsako leto tudi stric kovač. Bil je samec, pa se je et"° štel med mlade. Sicer je bil tudi res udosten po duhu in telesu. Vedel je izredno "nogo povesti in pravljic, s katerimi nas je
kratkočasil ob dolgih zimskih večerih in tudi pri
vuzemmci.
Kresovi so plameneli vsenaokrog, da je bila noč vsa svetla. Nekateri so bili zelo veliki in so ožarjali noč daleč naokrog. Pri teh smo na bližnjih hribih razločevali posamezne osebe, ki so stale ob ognju in hodile okoli njega. Ce je kje plamen počasi pojemal, je že kje drugod zažarel drug, morda še višji in veličastnejši.
"Glej, Petrček, ta je še večja!"
Tako smo se čudili kar neprenehoma.
Stric kovač pa je pripovedoval, kuko so Žgali kresove pred stoletji ter naznanjali z njimi, da prihaja v deželo Turek. In zvonovi so zvonili v vseh cerkvah kakor sedaj ob veliki noči. A tedaj so peli žalostno in plašno, saj so klicali ljudstvo, naj zgrabi orožje in brani domovino.
Slikovito in mladostno je govoril stric. Mi pa smo pridrževali sapo, strmeli v prasketajoči ogenj in sanjarili o davnih, strašnih časih. Vmes pa je pokalo, da so se hribi tresli.
Stric se je nagovoril o Turkih. A smo ga takoj obsuli s prošnjami za drugo povest. Odkašljal se je in pričel pravljico o možu z laket brado. Izredno čuden se nam je dozdeval ta možic. - "Da je bil
tako močan, ko pa vendar tako majčken!" - "Saj pravim: v bradi je imel tako moč kakor Samson v laseh. " Pripovedoval je tudi o zvonovih iz vasi, v kateri so umrli vsi prebivalci za kolero. Prišla je sveta velika noč, a cerkev je bila tiha in zapuščena. Nikogar ni bilo, ki bi prišel in se poklonil Bogu in počastil Zveličarja; božjega groba pa tako ni bilo! Nikogar, ki bi zvonil in oznanjal vstajenje Gospodovo. A glej čudo! Zvonovi so se navsezgodaj na veliko noč zazibali sami od sebe in brez vsake človeške pomoči peli starodavno veličastno pesem o vstajenju Gospodovem, kipečo alelujo.
"Angeli so zvonili, kajne, stric?" je povprašal nekdo s tihim glasom.
"Seveda, angeli. "
Poslušali smo napeto in resno. Vsem je bilo mehko in toplo pri srcu; vsi smo čutili otroško, čisto, prav velikonočno radost.
Razšli smo se, ko se je na vzhodu 'zasvetlikalo in je prihajal dan - sveto, skrivnosti polno velikonočno jutro - in se je oglasil od fare veliki zvon, katerega glas je zvenel veličastno in čudovito v mlado, svetlo velikonočno jutro, da je drhtelo srce v prsih in se je oko orosilo od same sreče in prazniške radosti.
Ko se vrača leto za letom veliki teden in skrivnosti polni dan Gospodovega vstajenja, se spominjam malega Petrčka, kako se je čudil z menoj vred veličastvu, lepoti in svetosti teh dni. Otožnost se mn polasti in zazdi se mi, da bi bili ti skrivnostni časi še lepši, ako bi jih praznovala skupno s Petrčkom, kakor sva jih nekdaj.
A vem, ni to samo žalost po Petrčku, otožnost je po brezskrbni mladosti, ki je odhitela tako naglo i» se ne vrne nikoli več...
KS AVER MEŠKO
ALELUJA, ALELUJA!
Skozi mesta in vasi, po dolinah in planinah, po vseh poteh in stezah, prek polj in travnikov, v Šumenju gozdov Velika noč poje . ..
Je le praznik bleščečih spominov? Vse več kot to. Na tem mogočnem stebru stoji vsa naia vera: KRISTUS JE VSTAL! Morda so učenjaki, morda so prebrali neSteto knjig in o vstajenju in o mrtvem Bogu in praznem grobu piiejo na dolgo in Široko. Preprosta žena je povedala dovolj: Moj Gospod živi! To je dan, ki ga je naredil Gospod: praznik moje vere, praznik moje moči, praznik silnega upanja, da zmoremo nositi težo življenja brez obupa.
Vse postne stiske življenja osvetljuje ta resnica. Stržen našega poguma je to poslednje pričakovanje: VSTALI BOMO TUDI Ml! Poslednje veliko presenečenje, ko bo Bog obrnil zadnjo stran človeSke zgodovine. Mi smo vstajenjski ljudje. Moj Gospod živi! Živel bom tudi jaz! Čaka me moj prvorojeni brat — vstali Kristus! Aleluja!
F. S.
GLOBOKO pod krili letala so se menjavali evkaliptusovi gozdovi z rjavimi zaplatami ožganih travnikov. Sijajen sintni vzhod nad oblaki nam je obetal lep dan. Kaj naj si človek želi lepSega kot s soncem obsijani poletni dan v Sydneyu?
sinovi in hči. Hči Ana se je poročila na Koroško, kamor se je kasneje preselila tudi njena mati, sin Franc Drolc se je poročil in živel v okolici Ormoža, sin Jožef se je s svojo družino z Mute preselil v Slovensko Bistrico, sin Matevž pa je postal kovač in se v svojem rokodelstvu preizkušal marsikje. Franc Drolc je imel tri otroke, od katerih sta danes še dva živa v Sv. Tomažu pri Ormožu. Jožefu Drolcu sta se rodili dve dekleti, Jožefa in Rozalija. Jožefa, kasneje poročena Prosenak, je mati Stanka in Valterja Prosenak, ki danes živita v Melbournu. Rozalija, poročena Berdnik, pa je moja osemdesetletna stara mama, še vedno živeča v Slovenski Bistrici.
Matevž Drolc se je vpisal v avstrijsko mornarico. Dolgo ni bilo glasu od njega. Moja stara mati Rozalija se po pripovedovanjih spominja, da jc leta 1914 bil "stric Matevž" iz Avstralije na obisku pri sorodnikih na Slovenskem. Iz tega leta je tudi fotografija vseh treh bratov z družino Jožefa Drolca in je gotovo nastala ob tem obisku Matevža Drolca v Evropi. Fotografija jc danes dragocena rodbinska lastnina, predvsem zame, ki jo skrbno hranim. - Za božič istega leta jc Jožef Drolc dobil od brata
®'anko Prosenak (na levi) in j^ralski sorodnik JOHN "iATTHEW DROLZ ob pr j91" srečanju.
■ M- Drolz je kot dolgoletni .^dnevski direktor Pearson ^achine Tool Co. Ltd. ne-tavn° postal Marketing Di-tBct°r of Pearson Interna-°nal Engineering Group s »Jem v Londonu, od ko-Br nadzoruje tudi prodajo ei podjetja Pearson v ZDA, anadi, Južni Afriki in Av-tralijj.
Zelo nenavadno sem se počutila, in prav tako s,nc Stanko Prosenak, kajti v Sydney sva potovala, bi znova, po sto letih, povezala dve veji naše r°dbine. Počutila sva se kot poslanca vseh najinih s°rodnikov v Sloveniji, kajti bilo je na nama, da °dkrijeva, kje sta se ločili poti dveh bratov pred ninoginn' leti.
Stanko živi v Melbournu s svojo družino, jaz pa s svojo v Adelaidi. V Syduey sva se podala z Mešanimi občutki. V posesti sva imela tri stare 0,0grafije, nekaj nepovezanih podatkov in pred uama je bilo srečanje z nekom, ki naj bi bil Potomec Matevža Drolca.
V	mondenem jahtnem klubu ob glavnem sydneyskem zalivu, prav nasproti znane Operne hiše vodi, smo si segli v roke: gospod Stanko rosenak, jaz in - gospod John Matthevv Drolz. rye trenutke nesigurnega opazovanja in prikritega °cenjevanja drug drugega smo prebrodili ob klepetu 0 čisto vsakdanjih stvareh.
družina Drolc, katere potomci smo vsi trije, 'Zhaja nekje iz okolice Petrovč v Savinjski dolini. V Sredini prejšnjega stoletja se jc v tej družini rodilo Petero otrok, od katerih so štirje ostali živi, trije
r&m.
MATEVŽ DROLC, kakor je upodobljen v "The Cyclopedia of V ictoria" leta 1903.
Matevža razglednico iz avstralskega Melbourna.
Po letu 1914 ni več nihče iz družine Drolc v Sloveniji slišal o svojih sorodnikih v Avstraliji. Toda kljub vsemu dejstvo, da je del družine tam, ni bilo nikoli pozabljeno. Ko je v šestdesetih letih Stanko Prosenak v telefonskem imeniku Melbourna našel ime E. Drolz, se nikakor ni mogel opogumiti in navezati stikov. A sklepal je, da je to gotovo del rodbine, iz katere izhaja tudi sam.
In kaj je vedel o svojih koreninah John Matthew Drolz? Do pred dnevi je bil vse življenje prepričan, da je avstrijskega porekla, kajti njegov stari oče (Matevž Drolc) je bil "Avstrijec". Živel je pač v času Avstro-Ogrske, zato takšna identiteta ni bila
vprašljiva. John	Matthew ni	nikoli	slišal, da	jc
njegov stari oče	po poreklu	Slovenec, zato tudi
nikoli ni iskal sorodnikov po Sloveniji. Povedal pa nama jc, kar je vedel o svoji družini.
Njegov stari	oče Matevž	Drolc	jc prišel	v
Avstralijo leta 1885. Bil jc namenjen v Ameriko, v San Francisco, vendar se je odločil izstopiti z ladje kar v Melbournu. Pred tem je veliko potoval po Evropi, Severni	Afriki in Bližnjem	Vzhodu.	V
Avstraliji se je poročil s Skotinjo Mary Wilson in imela sta tri otroke. Eden sc ni nikoli poročil in je podedoval očetovega avanturističnega duha, hčer sc je poročila z delavcem v očetovi lastni delavnici, sin Frank Matthevv pa je po očetu podedoval nagnjenost k inženirstvu in sc tudi sam posvetil temu delu. Frank M. Drolz, oče Johna M. Drolza, ni nikoli ničesar pripovedoval o svojem očetu. Nekoč jc sinu omenil le to, da bi sc njihov priimek moral pravzaprav pisari s črko c na koncu (Drolc) in nc s črko z, kot so ga in ga še pišejo. Edina beseda, ki se je John M. Drolz spominja, da jo jc njegov oče (ki je bil rojen v Avstraliji) izgovarjal narobe, jc bila angleška beseda "milk". Izgovarjal jo je nekako kot "mlek" in nihče ni vedel zakaj in od kod. Ni dvoma, da jo je dobil od očeta Slovenca in jc slovenskega izvora.
Matevž Drolc (Matthew Drolz) sc je najprej zaposlil pri nekem podjetju v Melbournu, kaj kmalu pa jc odšel v Ballarat, kjer so iskalci zlata nujno potrebovali popravljalca orodja in strojev. Po povratku v Melbourne je njegov posel zares vzcvetel: v kratkem je imel tri velike delavnice za popravilo tramvajev, raznih strojev in orodja, ogromno zemljišče ob eni glavnih melbournskih ulic (Bell Street) in veliko lepo hišo. Očitno je, da je bil
i
Leta 1914 je bil MatevS Drolc (na sliki v sredi za čopkom rož) prvič in zadnjič med sorodniki v Sloveniji
izredno sposoben mož, kajti njegovo ime in delo za razvoj Avstralije sta zapisana tudi v 'ITie Cyclopedia °1 Victoria (izšla leta 1903), kjer je ovekovečen kot eden najsposobnejših inženirjev v državi. Njegov vnuk John M. Drolz se spominja po pripovedovanju svojega očeta, da je stari oče vedno kaj izboljševal ln izumljal. Konec prejšnjega stoletja je že imel Prototip telefona, napeljan iz delavnic v stanovanje.
V	melbournskem predelu Preston je še ohranjen ■‘jegov grob. Naurobni kamen je z letnico smrti
1922.
John M. Drolz in Stanko Prosenak sta sc iskreno Vselila - po mnogih letih sta "zmrzla" bratranca °dkrila svoje sorodstvene vezi. Če ju človek P°gleda, bi rekel:"Ta dva sta si pa v sorodu!" V naši družini je namreč dedna podobnost zelo močna ln v prav vsakem kolenu ter veji je nekdo, ki se mu reče "celi Drolc". Dne 12. decembra 1993 smo se
v Sydneyu našli trije "celi Drolci" in to srečanje je bilo resnično nekaj nepozabnega.
V	našem znanju o preteklosti Drolcev pa je še mnogo vrzeli, ki jih ne znamo zapolniti. Nekoč bomo morali prav natančno raziskati in pokrpati manjkajoče.
Gospod John M. Drolz, podjetni Avstralec, pa je bil nad odkritjem svojih slovenskih korenin tako presenečen, da je sklenil še v teku*tega leta obiskati Slovenijo, lipam, da mu bo domovina njegovega deda nudila prijetno počutje in da bo našel še kakšen kamenček v mozaiku naše rodbine.
MARTA ŠPES SKRBIŠ
P.S. Rada bi se zahvalila svojemu možu Zlatku, ki je prvi navezal stike z J. M. Drolzem; in svojemu stricu S.Proscnaku, ki me je povabil in mi omogočil nepozabno srečanje s'sorodnikom v Sydneyu.
plumber
Prva
delavnica M. Drolca v Melbournu
LETA najsrečnejša na tem svetu ljuba mladost ima; ona daje mladenčem nedolžnega veselja po obilnosti; mladost je rožni cvet človeškega življenja. Oj trikrat srebni Čas!
U ta veseli spomin se o veliki noti pisanke ali pirhi delijo, ki jih otroci potakajo in po ledenicah skakajo vsi gmetni in veseli. Veliko je mladih ljudi, ki si pisanke dajejo; pa malo, malo se mi zdi, jih je, ki prav vejo, kaj lepega pisanke učijo.
Pisanka pisana, rudeča ali bela, terdu luščinu ima, podoba je terpljenja, izdihovan j a in pokorjenja na tem svetu. Luščina se stere, olušči in lepo čist belak na svetlo pride. Tako tudi truplo lahko se zdrobi in u prah poverne, kadar ga duša zapusti. Ali srečen Človek, ki u gnadi božji umerje, njega duša čista bela kakor sneg iz umerljivega trupla neumerjoča u nebesa izleti. To nas pirha belak ubi. — Belak Še u svoji sredi lep rumenjak ima, žolt ko čisto zlato: in ravno on nam kaže, kako prelepa bo u nebesih tista krona, Če voljno vse težave poterpimo, pravično Živimo in spokorjeni umerjemo. Tam velika noč nikoli ne mine, vesela Aleluja nikdar ne utihne.
Mladenči in deklice! Le pisanke bedno takajte; ali u nevarnih letih ljubo nedolžnost skerbno varujte; svoj zaklad nosite v rahlih posodah. Pisanka, ki se ubije, nikoli več cela ne bo — čistost mladega serca, ako se izgubi, ni je več. To je velikonočnih pisank živi pomen; tega so velikonočni pirhi lep spomin.
Aleluja, aleluja, aleluja!
Anton Martin Slomšek leta 1838.
Dom počitka m. Romane
V	tem LETU beležimo dru-go obletnico otvoritve DOMA POČITKA m. ROMANE, del našega verskega in kulturnega središča v Melbournu — 16. februarja 1992 je bila slovesnost, 16. marca, točno mesec kasneje, pa je Dom sprejel prva dva stanovalca. Kot večina tukajšnjih Slovencev sem tudi jaz dolga leta spremljala zamisel, če ne življenjsko nalogo patra Bazitija. Pred leti sem v zvezi s tem tudi obiskala enega od redkih "domov ostarelih'' izven Slovenije, v Clevelandu v ZDA.
Že od samega začetka vsaj Štirinajstdnevno obiskujem nai melbournski Dom počitka, poleg nekaj drugih ustanov za ostarele. Pogostoma je to iz stro-
Tik ob slovanski cerkvi sv. Cirila in Matoda v Kaw stoji Dom, ki nam ga druge narodnosti zavidajo
kovnih razlogov, vendar je iz tega zrastla nekaka povezava čustev obojestranskega zadovoljstva.
V krogu starejših sem vedno doživljala občutek toplote in notranje zadostitve. Spoznala sem, da v razgovoru z njimi Črpam bogastvo življenjskih izkušenj iz brezkončne knjige znanja. Kjer koli me vodijo življenjska pota, čutim, da posedujem misli ljudi, katerim sem neizmerno hvaležna za njihov nesebični dar.
Ob praznovanju druge obletnice Doma počitka m. Romane se pridružujem s svojimi najboljšimi Željami, da bi vsi avstralski Slovenci znali ceniti to ustanovo, ki je nam vsem v ponos.
HELENA LEBER
SV. CIREL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene M/ssion,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.. (03) 853 8118 in (031 853 7787
Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home 11—15 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 1054 Fax : (03) 853 6176
LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED
CVETNA NEDEIJA (27.marec) je dan, ko se spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v mesto Jeruzalem. Pri deseti maši, ki bo v lepem vremenu prostem pri lurški votlini, bomo imeli slovesni blagoslov butaric in drugega zelenja. Pred mašo vam bodo na voljo butarice, ki jih bodo tudi letos naredile članice Društva sv. Eme.
VELIKI ČETRTEK (31.marec): pri večerni maši, ki bo ob pol osmih (7.30) zvečer, se spominjamo zadnje večerje, ustanovitve duhovništva 'n prve svete maše ter nove zapovedi - zapovedi ljubezni. Po maši bo prenos Najsvetejšega v "ječo", nato bo kratka molitvena ura. Bo tudi prilika za
spoved.
VELIKI PETEK (1.april):	dan, ko se
spominjamo Jezusove smrti na križu. Ob enajstih dopoldne bomo molili križev pot; če bo vreme Primerno, bo to na dvorišču pred lurško votlino. Obredje tega dneva se začne ob treh popoldne v Cerkvi. Poslušali	bomo	poročilo o Jezusovem
trPljenju, častili	križ,	v posebnih prošnjah
Priporočili Bogu vse ljudi, verne in neverne. Nazadnje se bomo okrepili z obhajilom, da bi se ,udi v nas uresničevala velikonočna skrivnost. Sledil bo skupni obisk božjega groba v lurški votlini. Spet b° prilika za spoved.
VELIKA SOBOTA (2.apri!): čez cel dan bo Pnlika za sveto spoved - pokličite patra v Baragovem domu. Pričetek obredov tega dne (če bo Vreme primemo, se bomo zbrali pred lurško v°tlino) bo ob	osmih	zvečer. Bogoslužje je
sestavljeno iz štirih delov: blagoslov novega ognja 'n hvalnica velikonočni sveči, temu sledi besedno bogoslužje, nato je blagoslov vode ter obnovitev Ustnih obljub in nazadnje še sveta maša. Po maši
bo vstajenjska procesija z Najsvetejšim in kipom vstalega Zveličarja - skromen spomin tega, kakor je v navadi doma v Sloveniji. Po blagoslovu z Najsvetejšim bo še blagoslov velikonočnih jedil. Lahko boste dobili tudi blagoslovljeno vodo; stekleničko prinesite s seboj.
VELIKA NOČ (3.april, nedelja), največji krščanski praznik. Na ta dan se spominjamo in globlje doživljamo, da je Kristus s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje. Maše bodo pri nas ob osmih, ob desetih (zunaj pri lurški votlini, če bo vreme primemo) in ob petih popoldne. Pred vsako mašo bo prilika za spoved, po maši pa blagoslov velikonočnih jedil.
VELIKONOČNI	PONEDELJEK (4.april):
maši bosta ob osmih in ob desetih. Spovedovanje bo pred obema mašama.
Praznični dnevi naj s svojim bogoslužjem okrepijo in obogatijo vašo vero. To so tudi dnevi snidenja z rojaki, saj se čez leto redkokdaj srečujemo v tako velikem številu. A dajmo najprej prostor srečanju z Bogom, za pogovor in klepet pa si vzemimo čas po končanem bogoslužju.
SPORED velikonočnega spovedovanja drugod
GEELONG z okolico ima slovensko spoved v sredo 24. marca. Ob pol osmih (7.30) zvečer bo v cerkvi sv. Družine v Bellparku skupna priprava na spoved za vso faro, nato pa bo prilika za velikonočno spoved tudi v slovenščini.
WODONGA-ALBURY in okolica: prilika za velikonočno spoved bo na cvetno nedeljo (27.marec) pred redno slovensko mašo, ki bo ob sedmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega v Wodongi. Pa tudi v sredo velikega tedna (30. marec) v isti cerkvi, ko bo ob pol osmih (7.30) zvečer skupna fama priprava na zakrament sprave in nato prilika tudi za spoved v slovenščini.
MORWELL z okolico ima priliko za slovensko velikonočno spoved v ponedeljek velikega tedna (28.marec) od šestih do sedmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega v Morwcllu.
SPRINGVALE z okolico: slovenski duhovnik bo spovedoval v fami cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek velikega tedna (28.marec) ob šeste do sedme ure zvečer.
ST. ALBANS z okolico ima priliko za
slovensko spoved v torek velikega tedna (29.marec) ob šeste do sedme ure zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, kjer se na drugo nedeljo v mesecu ob petih zbiramo k slovenski maži.
NORTII ALTONA z okolico: tamkajšnji rojaki imajo možnost spovedi v slovenskem jeziku v farni cerkvi sv. Leona Velikega v torek velikega tedna (29.marec) od šeste do sedme ure.
VELIKONOČNI SLOVENSKI
RADIJSKI ODDAJI v priredbi našega verskega središča bosta na veliko soboto (2.april) zjutraj ob sedmih na 3EA (1224 kHz) in v sredo po veliki noči (6.april) na 3ZZZ (92.3 FM) ob sedmi uri zvečer.
+ V marcu, tik pred veliko. nočjo, so si upokojenci kakor tudi drugi po deseti maši tretje nedelje v dvorani lahko ogledali zanimivo razstavo z naslovom VELIKI TEDEN PRI NAS DOMA. Pripravil jo je p. Tone z nekaj pomočniki. Z njo je spomnil starejše in pokazal mlajšim na raznolikost, ki je povezana v našem narodu z največjin) krščanskim praznikom - veliko nočjo. Na vrsto je prišlo vse od priprave butaric cvetne nedelje, velikonočnega žegna, barvanja pirhov, pa do peke potic in priprave velikonočnega zajtrka ter raznih starih običajev v zvezi z velikim tednom in praznikom Vstajenja.
Naj omenim, da jerbasa za velikonočni žegen pa le nismo mogli stakniti. Me res zanima, ali ga ima katera naših tukajšnjih družin?
+ POROK tokrat v naši cerkvi ni bilo, bo pa ena še pred prazniki in pride na vrsto prihodnjič. Pač pa še nisem omenil poroke, ki je bila 8. januarja letos z dovoljenjem v St.Peter’s Anglican Seamen Chapel po katoliškem obredu. Petru Drofeniku, sinu Vincenca Drofenika in Ludgarde r. Zammit, je postala življenjska družica Joanne Ruth Binns.
Tudi mi jima želimo božjega blagoslova na skupno pot.
+ KRSTI pa so si sledili takole: Dne 20. februarja je krstna voda v naši cerkvi oblila kar tri malčke družine Edvvarda Štavar in Brigittc r. Graunke, ki ima svoj dom v Montrosc. Prvi je bil krščen najstarejši IIayden James, za njim pa njegova dva bratca dvojčka: eden je Brcndan Jake, drugi pa Cameron Luke. Eden se je ves čas dobrohotno smehljal, drugi pa se je držal zadržano, četudi ni prišlo ravno do joka. Kateri je eden ali drugi po imenu, bi pa ne vedel povedati, saj sta si podobna kot krajcar krajcarju.
Dne 5. marca je bil krščen James Maurice. Prinesla sta ga starša Anthony 0’D»nncll in Štefanic Vuk r. Sušeč iz Keilor Downs.
Z Elthama pa sta prinesla h krstu svojo prvorojenko Marjan Ličen in Elizabeth r. Smith-Ime so ji dali Jcssica Amy.
Čestitke družinam, malčkom pa naše najboljše želje na življenjsko pot!
+ O smrti našega rojaka (Franc Dimetz) v Wangaratti poroča Anica Markič med pismi v rubriki Križem avstralske Slovenije, za Melbourne
Duhovniki avstralskih Slovencev med obiskom patra provinciala Polikarpa Broliha (v sredini).Na njegovi desnici sta p. Valerijan (Sydney) in p. Janez (Adelaide), na levici p. Bazilij in p. Tone (Melb.).
izkaznico dokaže svojo pripadnost skupini
+ V marcu smo spet pričeli s kosilom za upokojence na tretjo nedeljo v mesecu po deseti sveti maši. Kar lepo število se jih zbere okrog miz, da se razgovorijo in jim vsaj en dan ni treba kuhati doma. Seveda število ni vedno enako, saj zavisi od vremena, prevoza in še marsičesa. Včasih jih je okrog trideset, prišlo pa jih je tudi že nad šestdeset. Vsekakor so vsi vedno iskreno dobrodošli. In zdaj že tudi urednik MISLI mirno ter upravičeno sede mednje, saj jih je dohitel in lahko z upokojensko
ljudi kot pa ;eli sprejemati
Prva maša v Domu počitka ^ • Romane.
jo je Melbournski Pomožni škof Milton Deakin 0,3 Somaševanju P- Toneta 'n P' Bazilija.
tudi druge narodnosti, slovenski prosilci pa bodo imeli še vedno prednost. Osebno sem prepričan, da bomo končno prebili led in bo Dom poln rojakov. A z napolnitvijo vseh mest je bilo finančnih skrbi konec, po Domu je zavel tudi drugi duh ter je več življenja.
Morda tudi drži, da znajo drugi našo ustanovo bolj ceniti kot mi sami. Tuji obiskovalci, tudi doktorji in socialni delavci, izrekajo svojo pohvalo čistoči in oskrbi, prav tako sorodniki stanovalcev in tudi inšpekcija državnih oblasti (Health and Community Services) je bila zelo povoljua. Prepričan sem, da se bo vodstvo in osobje potrudilo, da Dom ohrani svoje dobro ime.
Sveto obhajilo prinašam v Dom, kdor ga seveda želi prejeti, sleherni petek, enkrat na mesec pa imamo v obednici sveto mašo. Julka in Lojze, najstarejša stanovalca, sta sleherni dan pri maši v cerkvi, v nedeljo pa jih pride več. Tudi Avstralci radi poslušajo slovensko cerkveno petje.
Čutim osebno zadovoljstvo ob uspehih Doma počitka, ki naj ostane slovenska ustanova kljub temu, da je gostoljubna tudi do potrebnih drugih narodnosti. Ob drugi obletnici pa: Bog daj svoj blagoslov še na mnoga mnoga leta uspešnega delovanja!
+ Na soboto 19. marca je versko središče oživelo. Okrog 25 prostovoljcev se je odzvalo prošnji in prišlo na predpraznično čiščenje. Bog naj vsem bogato povrne!
Posebna zahvala tem, ki teden za tednom skrbe za čistočo naše cerkvice.
P. BAZILIJ
Pa kar verjeti ne morem, da moram omeniti tokrat samo eno ime. Že dolgo je v navadi kar vrsta Pokojnih.
Na nedeljo 6. marca zjutraj je v Cabrini Hospitalu v Malvemu po daljši bolezni zaključila svojo zemsko pot ROZALIJA TANCOS r. Matajič.
V	Avstralijo je prišla leta 1959 iz Prekmurja, kjer je bila rojena 25. julija 1928 v Trnju, župnija Crensovci. Dne 28. februarja 1964 sc je v Marijini cerkvi v H a wt ho mu poročila z Madžarom. Družina ie živela v mestnem okraju Highett. Poleg moža Desa je zdaj zapustila še hčerko Rosemarie in sina Stevena. V bolezni je z velikim veseljem sprejela °bisk slovenskega duhovnikas in se s prejemom Zakramentov pripravila na srečanje z Bogom. Pogrebna maša za pokojno Rozi je bila v sredo 9. ®arca v cerkvi Srca Jezusovega v Oakleigh, sledil » P°grcb na pokopališče Cheltenham, kjer bo čakala vstajenja.
Sožalje domačini tukaj in v rodni domovini.
"*■ V soboto in nedeljo, 12. in 13. marca je bil v Prostorih geelongskega društva Ivan Cankar ČETRTI SLOVENSKI FESTIVAL v priredbi Sveta slovenskih organizacij Viktorije. Pričel se je s sveto mašo, ki jo je imel p. Tone v soboto ob desetih v društveni dvorani. Nato so sc vso soboto in nedeljo Vfstila razna tekmovanja v športu, glasbi in Ilastopih, bile razne razstave in srečanja - skratka: b'lo je veselo in domače, za vsakega nekaj.
Dne 16. februarja je slavil naš DOM POČITKA n' ROMANE v Kew svojo drugo obletnico
0,voritve, 16. marca pa dan, ko je sprejel prva dva ^•anovalca, Mrčunovo Julko in Alojza Jereba. Začetki niso bili lahki, a dve leti sta hitro minili, dela so se uskladila in uredila, da vse lepo teče ter Je težav vedno manj. Vse prvo leto smo imeli vrata 0(1prta samo za rojake, ki pa Doma niso napolnili. Vsakdo bo razumel, da je finančno nemogoče v Zdržati, če je v Domu manj Podpisanega osobja. Tako smo začeli
IZPOD TRIGLAVA
NEKAJ ŠTEVILK o duhovnikih Cerkve na Slovenskem, po statistiki datuma prvega januarja 1994.
Ljubljanska nadškofija je imela doma 342 duhovnikov, 22 izven nadškofije, 52 pa jih stalno živi v tujini. Poleg škofijskih duhovnikov deluje v nadškofiji še 163 redovnih duhovnikov in 10 duhovnikov iz drugih škofij. Duhovniški poklic je lani opustila ena oseba. Povprečna starost škofijskih duhovnikov je 53 let in 7 mesecev. Bogoslovcev ima nadškofija 53, najmanj v prvem (šest) in največ v tretjem (enajst) letniku. V lanskem letu je umrlo 5 duhovnikov in 8 redovnikov. Birmancev je imela lani nadškofija 7252.
Mariborska škofija je imela prvega januarja 330 škofijskih duhovnikov, v bogoslovju pa 38 bogoslovcev. Od teh jih je najmanj v četrtem letniku (eden) in največ v tretjem (trinajst). Srednjo šolo obiskuje 22 gojencev malega semenišča. Lani je umrlo 9 duhovnikov in 4 redovniki. Povprečna starost duhovnikov je 52 let in 7 mesecev, so pa med njimi najstarejši duhovniki v Sloveniji. Birmancev je imela lani škofija 7252.
Koprska škofija pa je imela isti dan začetka tega leta 182 duhovnikov, od katerih jih je 13 izven škofije. V dušnem pastirstvu doma je 131 duhovnikov, 22 jih je upokojenih. Povprečna starost duhovnikov je še vedno najvišja v Sloveniji: 54 let.
V	lanskem letu so umrli 3 duhovniki. V škofiji deluje tudi 22 redovnih duhovnikov. Koprska škofija ima 15 bogoslovcev, najmanj v prvem in šestem letniku (po enega) in največ v tretjem in petem (po štiri).
:	Za pomoč in nasvet za zmerno ceno ■
j KOBAL & ASSOCIATES : i SOLICITORS & ATTORNEYS j
•	Dorothy Kobal B.ComL.LB.	:
•	81 Sporing Ave,	;
:	(P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147	•
5	(T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583	•
j	:
; Conveyancing,Wills & Probate, Small • ; Business, Litigation and General Advice. i
:...............................................i
SLOVENSKI OLIMPIJCI so se vrnili v domovino. Tisočglava množica jih je sprejela že na brniškem letališču, kjer so iz letala najprej stopil' nosilci bronastih odličij: Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir. Pred mestno hišo pa jih je pozdravila več desettisočglava množica. Podobni sprejemi so bili tudi v Mariboru, na Koroškem in seveda v Mojstrani, kjer sla doma kar dva nosilca medalje, Dovžanova in Košir.
Slovenska pričakovanja pred olimpijskimi igrami so bila velika in tokrat so se tudi uresničila. Pa ne gre le za tri medalje. Slovenski športniki so dosegli kopico odličnih uvrstitev. Naj naštejemo le tiste do desetega mesta: V moškem slalomu je bil Mitja Kunc četrti, le devet stotink zaostanka za tretje uvrščenim Koširjem. Katja Koren je bila v alpski kombinaciji šesta, sedma pa v superveleslalomu-Sedmi je bil tudi Mitja Kunc v kombinaciji. Urška Hrovat je bila osma v slalomu, deveto mesto so dosegli Robi Meglič v skokih na veliki skakalnici, skakalna ekipa Slovenije na 120-mctrski skakalnici in Janc/. Ožbolt v biatlonu na deset kilometrov. Deseto mesto so zasedli Katja Koren v smuku, Andrej Miklavc v slalomu, Jure Košir v kombinaciji in biatlonski štafeti 4x7,5 kilometrov.
Tri bronaste medalje z doseženim tretjini mestom in ostali odlični dosežki so res v ponos majhni Sloveniji in majhni slovenski olimpijski reprezentanci. Tudi od avstralskih Slovencev našim olimpijcem iskrene čestitke k lepim uspehom!
PIANINA PRI RAKEKU je odklonila gostoljubje skupnosti "Srečanje za zdravljenje bivših odvisnikov od mamil”, ki je hotela tam dobiti svoj dom. Domačini so se ustrašili novih krajanov, ki naj bi bili obremenjeni z narkomansko preteklostjo. Proti je nastopila prav revolucionarno Zveza borcev in potegnila za seboj ostale. Pa je danes morda marsikoga teh sram, kajti za zadevo so se zavzeli idrijski mladinci ter sprožili velikodušno misel, naj skupino sprejme Idrija. Ne vemo, ali se bo ponudba uresničila ali ne, razveseljivo pa je dejstvo, da je njih ponudba sprožila še vsaj trideset drugih takih ponudb po Sloveniji.
Problem uživanja mamil je tudi med slovensko mladino vedno večji in nevarnejši. Skoraj lahko rečemo, da so se z njim soočili prekasno. Vsaj zdaj naj bi storili vse, da ga zmanjšajo, če ga že ne morejo več preprečiti.
NOVI DARITVENI OLTAR so postavili farani v svoji farni cerkvi sv. Urha v Braniku (prejšnje ime je Rihemberg). Bo v spomin tragedije pred petdesetimi leti. Dne 2. februarja 1944 so v Dovcah
Partizani pobili 82 (po drugih podatkih pa celo 96 a** 97) fašistov in Nemcev. Nemci so se zaradi tega jUido maščevali nad prebivalstvom. Dne 15.
^ruarja 1944 so zažgali številne zaselke v riheniberški in komenski župniji, obenem pa izselili y Neumarkt v Nemčijo 1100 domačinov, predvsem «na in otrok. Petdeset od teh je tam našlo smrt. Z ■'Jinii sta prostovoljno odšla tudi dekan Kos in kaplan Rener.
V	spomin na te dogodke stoji več spomenikov: ^Va v domačem kraju, eden v Neumarktu v Nemčiji, najpomembnejšega pa so farani postavili zdaj; oltar, kjer se bo opravljala spravna daritev za DSc- Blagoslovil ga je 13. februarja koprski škof ■rih. v pridigi je opozoril, da je treba izreči vso rcsnico, pa četudi je boleča. In resnica je, da bi do ncmškega maščevanja ne prišlo, če bi se ne zgodilo t,sto prvo, ki je izzvalo okupatorjeve represalije.
TUDI SLOVENIJA se je pridružila državam, ki 1Ccjo zavarovati živalski svet uničenja. Vlada je s Posebno uredbo zavarovala nad 200 živalskih vrst openskih, sladkovodnih in morskih živali. Med nJ'nii so tudi vrste hroščev in metuljev, ki žive v &°rah nad gozdno mejo, vse jamske živali in tiste Jvali, ki se selijo preko slovenskega ozemlja.
. S°tovljeno je bilo, da bi vse te živalske vrste ■Zumrle, če jih ne bomo ustrezno zavarovali.
družina, slovenski verski tednik, je proti °ncu lanskega leta napravila raziskavo in "gotovila, da ima 202.000 stalnih bralcev. To P°ttieni, da število raste, saj je bilo pri spomladni raziskavi rednih bralcev 30.000 manj. Ugotovili so U(J*. da je največ bralcev starih preko 50 let. Zelo n’ajhno pa je število bralcev med 15 in 24 let starosti. Tednik ima največ bralcev na Gorenjskem, CJ sledi Primorska in nato ljubljanska regija. Berejo ka v glavnem ljudje z osnovno in poklicno izobrazbo, ki imajo tudi podpovprečne dohodke. Ti ralci so tradicionalno usmerjeni: poleg vere jih ^Uitna dom, družina, kultura, gospodarstvo...
pavel bernik, slovenski misijonar v Indiji, ^\)en 1917 v Škofji Loki, je postal ob svojem j alen> mašniškem jubileju častni občan Škofje .e. Prav je, da Škofja Loka spoštuje svojega na, ki je ponesel slovensko ime tako daleč v svet. avel Bernik je kot sedemnajstletnik stopil k .aezijancem, bil poslan v Indijo, kjer je doštudiral
Postal duhovnik. Ko je prišel kot pionir na ^jonsko delo v Nandaland, je tam delovala le '^"pina treh duhovnikov in petih redovnih sester. a*ies pa je tam škofija, v kateri deluje 70
ovikov in 180 redovnih sester.
SKIAD JOSIPA JURČIČA so ustanovili lani v Sloveniji, ki bo nagrajeval in podeljeval štipendije časnikarjem, svobodnim publicistom in urednikom, kot moralno načelo slovenskega časnikarstva pa bo poudarjal resnicoljubnost. Ustanovniki sklada so Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev, financirali pa ga bodo sponzorji in darovalci. Ob dejstvu, da večina slovenskih časnikarjev še vedno piše kot je pisala v dobi enoumja, je ta Sklad velikega pomena. Predseduje mu odvetnik Drago Demšar in dne 3. marca je na ljubljanbskem Magistratu podelil tudi že prvi nagradi. Nagrajenca sta publicista Viktor Blažič in Danilo Slivnik. Slovesnosti so se udeležili ugledni Slovenci iz sveta medijev, kulture in umetnosti ter drugi, med njimi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ter dr. France Bernik, predsednik Akademije znanosti in umetnosti.
Časnikarji so bili vedno izpostavljeni pritiskom, najslabše pa je bilo po letu 1945, ko je bila vsa oblast v rokah ene stranke. Tudi današnji čas je še zamotan, zato mora današnji časnikar biti raziskovalec, ki pogumno in resnicoljubno išče resnico ter ne naseda videzom. Neodvisni slovenski časnikarji morajo biti eden izmed stebrov mlade slovenske demokracije.
JANEZ JANŠA je na okrogli mizi v februarju letos povedal tudi tole: Slovenija je začela v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami izgubljati prednost na političnem in gospodarskem področju. Glavni vzrok je v tem, ker nismo storili dovolj za pretrganje s prejšnjim sistemom. Parlament namreč ni sprejel pravne listine, s katero bi bil prejšnji sistem označen za nelegitimnega. Še vedno uporabljamo nekatere jugoslovanske zakone, plačujemo posebne dodatke za nekdanje politične funkcionarje in izjemne pokojnine tudi za borce v španski državljanski vojni, česar ne dela niti Španija...
Tako Janša in vsak, kdor zasleduje slovensko počasno pot v demokracijo, mu bo
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCI ANO VERGA & SONS ALDO and JOE	<
MEMORIALS t>/L
10 BANCELL STREET,
CAMPBELLFIELD, VIC
i T,l-:
359 1179
A.H.: 470 4095=5,,.
k-rffrrr..-r.rr.7^^.^
3061
Vsa dela so pod garancijo!
Dragi bratje in sestre!
V prvem delu pastirskega pisma smo govorili o človeški družini. Danes želimo poudariti nekatere posebnosti in značilnosti krščanske družine, lahko bi tudi rekli božje družine. Po krstu namreč postanemo božji otroci, sinovi in hčere nebeškega Očeta ter bratje in sestre našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato je tudi vsaka krščanska družina Cerkev v malem ali domača Cerkev. Iz tega izvirajo pravice, pa tudi naloge in dolžnosti.
Ko govorimo o krizi sodobne družine, bi nanjo skoraj mogli obrniti poročilo božje besede šeste navadne nedelje (13. februarja 1994) o hudi in tedaj neozdravljivi bolezni - gobavosti. Evangelij nam poroča, da se je gobavec z velikim zaupanjem obrnil na Kristusa z besedami: "Gospod, če hočeš, me moreš očistiti" (Mr 1,40). Jezus se ga je usmilil in ga ozdravil. S takim zaupanjem prihajamo tudi mi h Gospodu s prošnjo za ozdravljenje nas samih in naših družin. V postnem času naj bi to prošnjo še pogosteje in z zaupanjem ponavljali.
PASTIRSKO PlSRl°VENSKIH ŠKOFOV ZA PO1 CAS 1994
O DRUŽI
2. Klaska družina
Zdrava in dobra človeška družina je temelj krščanske družinske skupnosti. Zanjo pa je poseben vzor nazarešku Družina. Na praznik sv. Družine smo tudi v Cerkvi na Slovenskem začeli letošnje mednarodno leto družine. Božjd beseda nam je odkrivala zgled svete Družine in značilnosti krščanske družine. Te so predvsem: navzočnost Boga v družini, povezanost v molitvi, ljubezen in nesebično služenje življenju v občestvu velike božje družine - Cerkve.
Krščanska družina ima svojo podlago v zakramentu svetega zakona. Človeška ljubezen med možem in ženo postane v zakramentu svetega zakona znamenje božje ljubezni do človeka, ki se razodeva kot ljubezen ženina Kristusa do neveste Cerkve. Samo v tej luči moremo razumeti in uresničevati Pavlovo zamisel o zakonskem in družinskem življenju. V pismu Kološanom apostol pravi: "Kakor božji otroci, sveti in ljubljeni, si oblecite prisrčno usmiljenost, dobrotljivost, ponižnost, milobo, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in si odpuščajte. Na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti" (Kol 3,12-14). Naj bo to jasna spodbuda in naloga za letošnji postni čas v mednarodnem letu družine.
Vemo, da ideal krščanske družine ni nikdar popolnoma uresničen. Moremo pa se mu vedno bolj približevati. Cerkev nas opominja na nekatera sredstva, ki jih želimo posebej priporočiti.
Velikega pomena so že krščanska znamenja v hiši kot: družinski križ in svete podobe, v novejšem času pa tudi krstna in birmanska znamenja, na primer krstne sveče otrok, ki jih prižgejo ob godu, rojstnem dnevu in drugih praznikih. Na vidnem mestu naj bo tudi družinski rožni venec, sveto pismo in skupni molitvenik.
Vsa zunanja znamenja pa ne pomenijo veliko, če nas ne vodijo k duhovnemu poglabljanju in molitvi. Marsikje je danes to vprašanje časa. Če pa se družina zaveda, da potrebuje duhovno hrano še bolj kot telesno, potem bo našla čas za redno
vsakodnevno molitev zjutraj in zvečer, pred jedjo in Po jedi. Ko se ob sobotah in nedeljah zbere vsa družina, bo taki duhovni poglobitvi posvetila še več časa.
Molitveno in zakramentalno življenje sta stebra, brez katerih krščanska družina nima prihodnosti. Zakramenta spovedi in obhajila sta kot °krepčevalnici na težki vsakdanji poti. Posebno ntesto pa ima nedeljska maša. Zapoved "Posvečuj Gospodov dan" je danes marsikje pozabljena. Vendar ima prav nedeljska maša in sodelovanje pri °goslužju izredno moč. Kjer je mogoče, naj se družina udeleži istega bogoslužja. Izredno velikega Pomena je, da starši ne pošiljajo samo svojih otrok
niaši, ampak da jim sami dajejo dober zgled. Ko Kredo vsi skupaj do cerkve, je to podoba našega Zemeljskega romanja. Kakor gremo od svojega doma k božji hiši, tako potujemo iz zemeljskega bivališča domov k Očetu.
Krščanska družina postaja v povezavi s Kristusom in Cerkvijo tako rekoč viden zakrament, Znamenje, ki ga opazijo tudi drugi. Pri viru božje jubezni se napaja človeška ljubezen, ki je zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, in to vse Življenje.
Vdano sprejemanje in prenašanje križa in ^Pjjenja je posebno vidno razpoznavno znamenje 'rščanske družine. Vsak človek in vsaka družina ima svoj križ. Eni bežijo pred njim, drugi padajo pod "J"n, spet drugi se pohujšujejo. Kristjani pa verujemo, da je križ znamenje odrešenja in hoje za ristusom. Če sprejemamo križ vsak dan iz božjih r°k, postajamo Kristusovi sodelavci pri odrešenju sveta. Veliko staršev in starih staršev trpi zaradi sv°jih otrok ali vnukov. To trpljenje pa lahko Postane rodovitno s Kristusom, ki je s svojim 1rpljenjem in križem svet odrešil.
Krščanska družina ne more obstati v današnjem °Kolju sama. Povezuje naj se z drugimi družinami in Župnijo. Ta je kot velika božja družina tisti kraj,
' družinam daje duhovno oskrbo, usmerja pa tudi k ' °P°lnilnim dejavnostim, kot so srečanja za zakonce
in starše, zakonska občestva, različna duhovna gibanja in duhovne vaje. Za poklic zakoncev in staršev so tečaji za zaročence in zakonce velikega pomena.
Dragi bratje duhovniki in redovniki, drage sestre redovnice, dragi bratje in sestre! V mednarodnem letu družine smo vsi poklicani, da vsak na svoj način sodeluje pri nastajanju, rasti in utrjevanju krščanskih družin. Zahvaljujemo se vsem, ki na tem področju sprejemajo odgovorne naloge. V postnem času nam bodi vodilo beseda apostola Pavla: "V vseh rečeh skušam ugoditi vsem in pri tem ne iščem tega, kar meni koristi, ampak to, kar množici koristi, da bi se zveličali" (1 Kor 10,13).
Vas vseh, posebno pa še osamljenih, bolnih in kakor koli trpečih se spominjamo pri oltarju in v svojih molitvah ter vas blagoslavljamo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Vaši škofje
Krščanski zakon in družina
gradi ta CERKE V:
v druiini Človeška oseba ni le rojena
in z vzgojo postopno uvedena v človeško skupnost,
temvet je s prerojenjem po krstu in versko vzgojo
uvedena tudi v božjo družino ■ Cerkev.
Človeško družino, ki jo je razdvojil greh, obnavlja v njeni edinosti odrešujoča moč Kristusove smrti in vstajenja.
Krščanski zakon ima delež pri od rešenjski učinkovitosti tega dogodka in je takorekoč naravni kraj, kjer se vrb' vcepljanje Človeške osebe v veliko družino Cerkve.
/Papež Janez Pavel II./
SV. RAFAEL
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. l/V. 2160 (P. O. Box. 280, Merrylands, N. S. W.,2160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478
VELIKONOČNI SPORED MERRYLANDS:
26. marca, Cvetna sobota - Ob 6.30 zvečer sveta maša z branjem pasijona in spokorno bogoslužje. Ob petju postnih pesmi (mešani zbor) in ob diapozitivih bomo premišljevali velikonočno skrivnost trpljenja in poveličanja Kristusa.
27. marca, CVETNA NEDELJA - Ob 9.30 dopoldne bo na cerkvenem dvorišču blagoslov oljk, butaric in zelenja. Sledi procesija v cerkev, petje pasijona (mešani zbor) in sveta maša.
31. marca, VELIKI ČETRTEK - Ob sedmi uri zvečer bo spominska maša zadnje večerje, nato češčenje Najsvetejšega "v ječi", molitve za Cerkev in duhovnike.
1. aprila, VELIKI PETEK - Ob treh popoldne bo opravilo velikega petka s petjem pasijona (mešani zbor), češčenje sv. križa in sveto obhajilo.
-	Zvečer ob sedmih sveti križev pot s petjem.
2. aprila, VELIKA SOBOTA - Ob 2 in 5 uri popoldne bo blagoslov velikonočnih jedil. Obakrat bo tudi kratko češčenje Najsvetejšega v božjem grobu. - Ob sedmih zvečer blagoslov ognja, velikonočne sveče, nato hvalnica Luči - Vstalemu, branja, blagoslov krstne vode, obnovitev krstnih obljub, sveta maša velikonočne vigilije. Blagoslov velikonočnih jedil.
3. aprila, VELIKONOČNA NEDELJA - Ob
osmih zjutraj slovesno Vstajenje, procesija, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim in sveta maša s petjem mešanega zbora. Blagoslov velikonočnih jedil. - Ob deseti uri dopoldne sveta maša z ljudskim petjem.
4. aprila, VEL. PONEDELJEK - Sveta maša ob 9.30 dopoldne in ob 6 uri zvečer. Obakrat ljudsko petje velikonočnih pesmi.
FIGTREE - VVOLLONGONG:
27. marca, Cvetna nedelja - Ob petih popoldne blagoslov zelenja, procesija v cerkev in sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona.
30. marca, sreda velikega tedna - Ob sedmi uri zvečer sveti križev pot in sveta maša.
1.	aprila, veliki petek - Ob sedmi uri zvečer opravilo velikega petka s pasijonom, češčenjem svetega križa in svetim obhajilom.
3. aprila, VELIKA NOČ - Ob 11.30 dopoldne slovesno Vstajenje, procesija, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetej.šim, sveta maša.
CANBERRA:
3. aprila, VELIKA NOČ - Ob sedmi uri zvečer slovesno Vstajenje, procesija in praznična sveta maša.
17. aprila, 3.vel.nedelja - Redna mesečna sveta maša ob sedmih zvečer.
15. maja, 7.vel.nedelja, Vnebohod - Redna mesečna sveta maša ob sedmih zvečer.
NEWCASTLE:
10. aprila, 2.vel.nedela (bela) -Praznična sveta maša ob šesti uri zvečer.
SURFERS PARADISE:
9. aprila, bela sobota - Ob 7.30 zvečer praznična sveta maša.
BRISBANE:
10. aprila, bela nedelja - Ob 11.30 dopoldne slovesna sveta maša.
BOŽJI GROB pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu bomo imeli od velikega petka do vigilnega bogoslužja na veliko soboto zvečer. Začetek češčenja pri božjem grobu bo ob štirih popoldne, takoj po končanih obredih velikega petka. Pri vhodu v cerkev bo že na cvetno nedeljo na razpolago seznani, na katerega napišete svoje ime in čas molitve vaše družine pri božjem grobu. Ni primerno, da ni nikogar,	ko	je izpostavljeno v
češčenje sveto Rešnje Telo.
VELIKONOČNA SPOVHD je nenadomestljiva za krščansko praznovanje	velike noči.	Prilika	bo
vedno pol ure pred mašami,	ob	nedeljah	pa celo	uro
pred mašo. Ker bo takrat med nami že tudi pater Tomaž, boste imeli še več prilike za sveto spoved. Nihče ne bo mogel reči, da ni prišel na vrsto.
V	angleščini lahko opravite spoved v cerkvi sv. Patrika, vogal Grosvenor in Harrington Sts., Sydney, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od
10 do 12 ure dopoldne, ali od 12.30 do 1 popoldne, ali od 5 do 6 ure zvečer. Ob sredah in petkih od 7-30 do 8 ure zjutraj in od 10 dopoldne do 6 ure ^ečer. Ob sobotah pa od 7.30 do 8.30 zjutraj, od 10.30 do 1.30 ter of 5 do 6 ure zvečer. Ob nedeljah je spovedovanje ob 7 ure zjutraj do 1 popoldne, od 3 do 7 ure zvečer in od 8 do 9 zvečer.
P. TOMAŽ Ml'!NART, naš novi predstojnik, bo najbrž že med nami, ko boste brali te vrstice. Proces vize se je res precej zavlekel, a končno ga bonio le pričakali. Kličemo mu dobrodošlico in mu želimo, da bi se hitro znašel v novih okoliščinah, Pri drugačnem načinu dela kot ga je bil vajen doma. Zato mu bodimo vsi brez izjeme res v oporo zlasti v obdobju vživljanja. Hvaležni smo mu, da je Pripravljen skrbeti za dušnopastirstvo med rojaki v izseljenstvu in za vse ostalo, združeno s tem delom, belimo mu obilico božjega blagoslova iu številnih Uspehov.
DIVJI LOVEC je naslov igre, ki jo je spisal 1’ranc Šaleški Finžgar in jo bodo naši igralkci Postavili na oder v soboto 23. aprila zvečer iu v ncdeljo 24. aprila po maši. Igra je zahtevna ne le po Velikem številu nastopajočih, ampak tudi po odrskih Scenah, številnih kulisah. Igralci ter pomočniki so v*ožili mnogo časa, truda in osebnih žrtev v Priprave. Zato res zaslužijo, da bo dvorana obakrat P°lno zasedena. Zgodba sama je domača in Zanimiva ter vas bo pritegnila. Pridite, ne bo vam zal! Naj vsaj en večer televizija počiva! V nedeljo Pa pridite k slovenski maši, nato pa zavijte v Morano k predstavi!
"PROJECT COMPASSION" šparovčke je treba Vrniti čimprej po veliki noči, da odpošljemo zbrane darove od pritrgovanja v postnem času na pristojno JDesto. Prav je, da pomagamo bratom in sestram, ki rez najosnovnejših življenjskih sredstev trpijo Pomanjkanje. Bog povrni vsem, ki ste med postom Pridno polnili šparovček ter se pri tem vadili v Krščanskem pritrgovanju. S tem urimo svojo voljo, a more zmagovati v boju proti slabim nagnjenjem. £akor se mora športnik marsičemu odreči, če hoče ll' uspešen pri tekmovanju, tako tudi kristjan ne m°re biti brez zatajevanja in odrekanja.
£()KOJNI - Dne 24. februarja je v Prince Alfred ”°lnišnici umrl ANTON LEČNIK, ki je bil rojen • januarja 1911 v Borovljah na Koroškem. Leta 52 se je v Celju poročil s Hildo Poženel. Živel je sydneyskem okraju Surrv Hills in bil po poklicu rar- Dne
mesto in ga je na cesti zadel avto. Prejel je poškodbe, ki jim je končno podlegel. Molitve za pokojnika so bile opravljene dne 2. marca v Pogrebnem zavodu Funerals of Distinction, sledila je upepelitev v Pinegrove krematoriju. Pepel bo poslan v Celje, kjer ima pokojni še živečo hčerko Marijo Mašo Ixčnik-Zupančič, ki je bila pri očetu na obisku komaj par tednov pred njegovo nesrečo.
V	petek 25. februarja je v Westmead bolnišnici umrl FRANK TONI, rojen v vasi Vojsko pod Šmarno goro 9. oktobra 1938 v družini Janeza in Marije r. Kralj. Frank je prišel v Avstralijo leta 1969. Leta 1972 se je poročil z Zlato Goldi Hranitelj, po rodu iz Zagreba. Po poklicu je bil pokojnik soboslikar in pleskar. Z družino je živel v Old Toongabbie. V bolezni je pred smrtjo pri polni zavesti prejel sveto popotnico in sveto maziljenje ter pripravljen odšel s tega sveta. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v sredo 2. marca, sledila ji je upepelitev v Castlebrook krematoriju. Pokojnik zapušča ženo Zlato, sinove Rogcrja (21 let), Glenna (16 let) in Roberta Cemjak (25 let), v domovini pa
Boiji grob v sydneyski slovanski cerkvi
9.	februarja se je peljal s kolesom v
še številne sestre in brate, saj je bil eden od enajstih otrok v družini. Brat Alojz in sestra Francka sta prispela iz domovine k njegovi bolniški postelji in našla brata Franka z močmi že zelo pri kraju, saj je kmalu nato dotrpel.
Isti dan, 25. februarja, je umrl tudi IVAN OSTROŠKO, ki je živel z družino v North Narrabeen. Roje je bil 1. marca 1930 v Pobrežju pri Ptuju - Sv. Vid. Poročen je bil s Štefanijo Šimenko, doma iz istega kraja. Poleg nje zapušča tudi sina Slavka ter hčerko Ireno por. Gleeson, v Newcastlu brata Venclja, v Avstriji brata Edija, ena sestra pe je že med pokojnimi. Pogrebna maša je bila v Narrabeenu dne 3. marca. Sledila je upepelitev.
V nedeljo 27. februarja je v Concord bolnišnici umrla BERTA DAVIDGE r. Javornik, rojena 3. novembra 1911 v Ljubljani. Po poklicu je bila bolniška sestra. Ko je bila službeno v Italiji, je srečala Walterja Davidgeja, po rodu iz Nove Zelandije in zdaj že več let med pokojnimi. Zapušča hčerko Margaret Frances por. Fidler, doma pa še več sorodnikov. - Pogrebne molitve so bile opravljene 2. marca v Northern Suburbs krematoriju.
V torek 8. marca je v Prince Alfred bolnišnici umrla HELENA SIMČIČ r. Simčič. Je iz vasi Gonjače v Goriških Brdih, kjer je bila rojena kot hči Jožeta in Antonije dne 7. avgusta 1930. Mož Jože, po rodu iz Vrhovelj (Šmartno v Brdih) je prišel v Avstralijo leta 1959 in bil med drugim zaposlen v Coomi pri gradnji hidrocentrale. Helena se je z njim poročila leta 1962 v Vrhovljah po zastopniku ter še isto leto prišla k njemu v Avstralijo. Rodila sta se jima hči Mary, 30 let, in sin John, 28 let. Pokojnica je bila bolna tri leta. Prestala je operacijo, nakar se ji je izboljšalo. Vendar se je bolezen znova oglasila. Pred smrtjo je prejela svete zakramente ter je tako vdana v božjo voljo odšla s tega sveta. Poleg moža in otrok zapušča še brata Rudija, v domovini pa še brata Pepija ter sestri Marjeto in Hermino, sestra Gizela pa je pred leti umrla. Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi 14. marca ob somaševanju krajevnega župnika Fr. Delaneya, grob pa je dobila pokojnica na novem delu našega pokopališča v Rookvvoodu.
Vsem sorodnikom omenjenih pokojnih rojakov naše iskreno sožalje. Dragih preminulih pa ne pozabimo, ampak se jih spominjajmo v molitvi. Prava ljubezen mora iti še preko groba, da ne bo veljalo tudi za nas:Izpred oči - iz srca!
KRSTI - Mark Prinčič, Gastle Hill, NSW. Oče
Edvard, mati Tanja r. Vidic. Botra sta bila Silvio in Irena Siracusa. - Sv. Rafael, Merrylands, dne 20. februarja 1994.
Natalie Kristina Brala, Prairievvood, NSW. Oče Peter, mati Marija r. Rodriguez. Botrovala sta Milenko in Linda Hropič. - Mary Immaculatc Church, Bossley Park, 20. februarja 1994.
Crystal Ida Carmen Fabianu, Calney Heights, NSW. Oče Dominik, mati Katarina r. Kustec. Botra sta bila Tony Fabiano in Veronika Kosedar. - Sv. Rafael, Merrylands, dne 26. februarja 1994.
Samantha Ann Stikovič, Liverpool, NSW. Oče John, mati Kim Annette r. Lee. Botra sta bila Edvard l JI j an in Lea Thomas. - Sv. Rafael, Merrylands, 6. marca 1994.
Malčkom, staršem in botrom naše čestitke. "Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branile jim, takih je namreč nebeško kraljestvo" (Mr 19,14).
PIRHOVANJE bo v naši dvorani tudi letos na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, s pričetkom ob sedmih zvečer. Eno uro prej, ob šestih, bo v cerkvi sveta maša, saj po naši stari navadi praznujemo tudi velikonočni ponedeljek.
Za zabavo nam bo igral v dvorani ansambel "Veseli Gorenjci" s pevko Olgo. Priporočamo se za rezervacije - prosim, najkasneje do opoldne na dan prireditve, cerkveni telefon 637-7147, ali pa sestrski 682-5478. Na sporedu je tudi /xebanjc nagrajencev za pet praktičnih nagrad (glavna je Casette in CD player znamke "Deitron") Vsi lepo vabljeni in dobrodošli!
Naj za koncc omenim, da je DOBRODELNI PIKNIK za olepšanje našega pokopališča lepo uspel in se vsem zahvaljujemo za sodelovanje, tako prvi delovni skupini, kakor vsem udeležencem.
P. VALERIJ AN
m
Jožko Krayelj
BREVIR
POMOČNIK Štcf mi je pred božičem izkazal posebno milost. * rinesel mi je brevir. Isti brevir, ki mi je bil odvzet pri aretaciji.
sedaj mi je uganka, kaj ga je omehčalo. Priznati moram, da Sc,» zahrepenel po brevirju bolj kot kdaj prej. Čutil sem, da je •*dvent. Spomnil sem se, da je sedma obletnica posvečenja, "lizala se jc božična devetdnevnica. Dolgčas mi je bilo. Vse to je vP|ivalo, da sem 10. decembra zapisal nekaj verzov, ki so mi Privreli iz srca. Čutil sem se osamljenega, zato sem verzom dal Naslov "Brez prijatelja". Pozneje sem jih prepisal v brevir.
” «• e z prijatelja
jjHe| scm dragocen zaklad.
r*jatelj meje spremljal vdano, Povsod zvesto je hodil z mano.
® zori, ko sem se prebudil, ''Poro in pomoč je nudil. *^azuinu je z resnico svetil, Jubezen božjo v srcu netil. r'jatelja imel sem rad.
3.
Iskreno v srcu sc kesam, da nisem knjige znal ceniti, prijatelja dovolj ljubiti.
Že leto dni ječim in prosim,
2.
Prijatelj moj jc bil brevir.
Ta božja knjiga dragocena, duhovniku pomoč iskrena, duševno bolnim močna hrana, bila je meni boqa mana. Vsebina nje in nje oblika bila jc zame kakor slika, katero nosi zlat okvir.
gorečo željo v srcu nosim:
Naj zopet moj prijatelj pride in novo sonce naj mi vzide. Pozabil bom, da bil sem sam.
NAŠE NABIRKE)
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$470.— Druž. Peter Rant; $40,— Marija dr. Lambrineas; $30,— Miro KrŠevan, Helena Žitko; $20,— Ivana Ponikvar, Paul Letnar, Rozina Tkal-čevič, Pavla Udovič; $ 15.— Stanislav Ogrizek, Ivan Bratina, Ivan Truden; $12.— Barbara Marinčič; $10,— Peter LenarCič', Ignac Kalister, Viktor Matičič, Ivan Mohar, Marija Volčič, Ivan Cetin, Franc Murko, Walter JeleniC, Karolina Čargo, Jožef Ujčič, Herman Muster, Marko Zitter-schlager, Francka Butinar, Jože Ko-jforok, Stefi Valentan, Stan Verne, Jože Lapuh, Katarina Hvalica, Ana LeSnjak, Bernard Zidar, Rudijakse-tič, John ErpiČ, Mila Vadnjal, Roža Franco, Franc Vravnik, Emil Pant-ner, Jože Kastelic, Majda Skubla, Dušan Jenko, Henrik. Šajn, Milan Preieren, Jože Malnarič, Jože Kocjančič, Majda Krevatin, Daniela Sla-vez, Janez Ritoc, Lojze Furlan, Anka Brgot, Ana Dominko, Ivan Žele, Ivan Jenko;$6.— Franc MahniČ;$5,— Rudi Žele, Leopold Urbančič, Janez Vidovič, Štefani Bajsič, Štefanija Rijavec, Anna Dranginis, Jana Čeh, Jože Marinč, Anamarija Ček, Stanislav Bele, Jurij Bogdan, DuSan Novak, Marica Ozvatifc, Kristina Sango, Kristina Vajda, Zora Pace, Leopold Matelič, Pavla Čuk, Jože Žele, Kristina Hrast, Janez Janž, Drago Grlj, Štefan Baligač, Frank Šabec; $4,— Janez Jernejčič; $3.— Ana Brand; $2.— Libero Babič, Emilija Ferlu-ga, Jože Rakar, Stanko Fatur, Marija Grum.
Zraven sem pripomnil: Zapisal dne 10. decembra 1949 v celici Prav tako sem glede brevirja zabeležil: Brevir mi je bil “jjvaet dne 30. dec. 1948 ob priliki aretacije. Vrnili so mi ga šele 0. dec. 1949.
Prošnja in želja, ki sem jo izrazil v verzih, je bila uslišana. Po °lgih mesecih sem prišel do prve knjige. Kdor ni sam poskusil, f more razumeti, kaj čuti izobraženec, če mesece in mesece ne v,di tiskane besede. To jc nepopisna lakota in žeja po knjigah.
ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $200.- D.T.
ZA MATER TEREZIJO IN NJENE LA&NE SIROTE:
$50,— Mila Vadnjal (namesto cvetja na grob Andreju Udovifu), Anica Klekar; $25,— Anna Dranginis; $20,— Družina Tuiek (namesto cvetja na grob Andreju Udovieu).
ZA NOVO CERKEV MARIBOR - POBREŽJE:
$500,— L. & M. Martin.
ZA CERKEV SV. EME BLIZU PODČETRTKA:
$400,— Ema Kovvalski.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
Vintgar
Šele takrat sem razumel ruskega pisatelja Dostojevskega, ki pripoveduje, kako je požiral strani neke revije, ko so ga izpustili iz Sibirye. Na neki postaji je bral in bral, dokler ni zgorela sveča.
Sam sebi nisem verjel, da imam zopet brevir v rokah, Upai sem, da bo ostal delj časa pri meni. V dneh pred procesom nisem bil razpoložen, da bi se poglabljal vanj. Takrat so mi ga dali kot mamilo, da bi me duhovno uspaval po dolgih nočnih zaslišanjihi ki so se bližala koncu.
/daj pa sem bil gospodar svojega časa. Dan sem si razdelil tako, da mi ni bilo več dolgčas. Tudi na smrtno obsodbo nisem veliko mislil, ker sem slutil, da sem pomiloščen, a mi nočejo povedati.
Nenadoma se mi je zazdelo, da so se vse moje prošnje prelile v antifone, ki jih molimo ali pojemo zadnje dni pred božičem-Naj izrazitejša je prav na dan vrnitve brevirja, dne 20. decembra:
O	clavis David... veni, et educ vinctum de domo carccris, sedentem in tenebris at umbra mortis. O, ključ Davidov, pridi in reši iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senci. Morda ne bom nikdar več ponavljal te antifone tako iskreno in doživeto kot takrat. Tudi ostale so prihajale iz srca in sem bolj kot kdaj razumel, kaj pomeni hrepenenje po Odrešeniku: O, Emanuel« pridi in reši nas, Gospod, naš Bog!
Vse to hrepenenje in vsa ta čustva sem začel izlivati na papir in sem pisal verze. Nimajo umetniške vrednosti. Vem pa, da so nastali iz notranje potrebe in stiske. Dodal jih bom na koncu spominov.
PRVI BOŽIČ V ZAPORU
VERI sem telefoniral, da so mi prinesli brevir. Razložil sem ji* kaj je to. S prijateljico sta bili veseli, da sem prišel do knjige-Težko jima je bilo, ker sem bil še vedno brez paketa. Radi bi mi pomagali, a nista vedeli, kako.
Čim bolj se je bližal božič, tem pogosteje smo se pogovarjali o njem. O jaslicah, o božičnem drevescu, skratka o vsem tem, kar smo nekoč doživljali in je sedaj odvzeto. Povedal sem jima, da imam na prvi strani brevirja naslikane jaslice. Čeprav nas loči stena, si bomo blizu in bonjo pri teh skromnih jaslicah praznoval' božič. Dan pred božičem mi je Vera telefonirala, s trkanjem na steno seveda. Z dvema udarcema sem dal znamenje, da poslušam. Potrpežljivo je stresala črke na steno.
"Dve svečki imava."
"Odkod?" sem trkal.
"UNRA-škatlc so povoščene. Nastrgale sva vosek in naredil« svečki. Ena je za naju, ena zate. Na sveti večer ju prižgemo."
"Kako?"
"Kadim. Imam vžigalice."
Jetnik je vedno iznajdljiv. Iz nič naredi umetnino. Z najmanjšo uslugo osreči sotrpina.
Popoldne je kmalu minilo. Zmračilo se je. Dolgo niso prižgal' luči po celicah, tako da smo ostali v temi. Zgodnja tema pozim' je bila najbolj prikladna za pogovore na steni. Pazniki so bil' zaposleni s pripravami na večerjo, zato smo se čutili varne.
Po večerji sem sc sprehajal po celici in koval verze. S spominom sem poromal v otroška leta, ko smo postavljali jaslice in prižigali svečke. Nato smo /lezli na peč in vsi zamaknjeni strmeli v raznobarvne svečke. Videl sem sivo odejo, na kateri smo sedeli s Prekrižanimi nogami. Oče je stopil v sobo, nam ponudil skodelico lagoslovljene vode, da smo se pokrižali, in je s smrekovo vejico začel kropiti po hiši...
Zazvonilo je. Postelje po celicah so zaropotale in me prebudile *z otroških sanj in spominov. Ustavil sem se pri slamnjači. Nehote **** je misel splavala v Betlehem. Tudi tam je bila slama. Jasli in s,aina. I^etos bo moj prvi božič na slami.
Počasi sem snel železno posteljo, porahljal slamo na sredini s •»ttinjače in se zleknil kar oblečen. Pokril sem se z edino odejo, j0 sem jo imel. Še ta je bila tanka. Nekaj časa sem mežikal v luč ln čakal, da jo bo paznik ugasnil. Linica je zaškrtala, v njej se je P°kazalo paznikovo oko in luč je ugasnila.
Objela me je tema. Sredi te teme pa sem čutil svetlobo svete n°ci. Predal sem sc čustvom. Spomnil sem se vseh, ki so Kristusa ^Podili in odslovili iz svojih stanovanj kakor nekdaj v Betlehemu.
' az bi ga rad sprejel v svojo celico. Poleg sebe bi mu postlal, odstopil bi mu slamo in sam legel na tla. V njegovi družbi bi mi 1,0 laže. Križ bi skupaj nosila.
S spominom sem poromal na Livek. Pred letom dni sem bil še 'j ecrkvi in dokončaval jaslice. Takrat nisem niti slutil, da jih elam zadnjikrat. Vse mi je bilo živo pred očmi. Ovčke, Pastirčki, s peskom posejane poti, ki so vodile do hlevčka.
Na steni je potrkalo. Odgovoril sem.
' Spiš?" je trkala Vera.
Ne!" sem odgovoril.
"Pazi!"
"Da!"
Prosim, blagoslovi svečke! Nato jih bova prižgale."
Po enem letu sem dvignil roko in skozi steno blagoslovil Syečki. Roka se mi je tresla. Zdelo sc mi je, da nisem vreden.
"Si?"
"Sem!"
1	rcnutek odmora.
(»orita," je trkala Vera.
^aprl sem oči in zdelo se mi je, da vidim plapolanje P arnenčkov teh dveh preprostih svečk, ki so ju naredile roke
VELIK
N OC
Velika noč!
Iz duSe svet spomin kot lotos bel iz jezerskih globin prihaja.
Nad boiji grob prisije jasen svit: Velika noč!
Iz groba Bog častit nam vstaja.
Zapel je zvon.
Bandero pod nebo in baldahin — vetrovi spev neso v poljano.
NaŠ pot po njej: skoz rajski vrt sprehod in blaženstvo rosi na ves sprevod svečano.
Silvin
Sardenko
K sliki: Reka Murray
— blagoslov Avstralije
velikonočna
Zveličar gre iz groba glej, hrib se potrese, se zemlja odpre —
aleluja, aleluja!
Angel Gospodov iz nebes prileti, kamen od groba na stran odvali —
aleluja, aleluja!
Narodna
jctnic.
"Uho na steno!" je sledil uka/..
Ubogal sem. Uho sem pritisnil na steno.
"Sveta noč, blažena noč..." sta peli jetnici v duetu. Srce mi j« začelo hitreje utripati. Kolikokrat sem že slišal to pesem! Kolikokrat sem jo učil! Tudi na harmoniju sem jo med prvimi zaigral. Vedno mi je nekaj novega povedala. Med temi stenami pa je dobila še posebno melodijo in čarobno moč. Morda nisem bil nikdar tako blizu betlehemski votlini kot v tej božični noči.
"Si slišal?" je vprašala Vera.
"Da. Izpo je bilo. Voščim vama, da bi kmalu praznovali božič doma."
"Hvala. Enako midve. Lahko noč!"
Sledilo je še hitro trkanje z vsemi pestmi. To je bil vedno naš prvi in zadnji signal.
Dolgo nisem mogel zaspati. Iz frančiškanske cerkve sem slišal uro, ki je bila polnoč.
"Tisoči in milijoni se zdaj zbirajo k polnočnici po vsem svetu," sem premišljeval, "moja polnočnica pa bo preprosta, kot je bil# tista prva na betlehemskih poljanah."	/Daljeprih./
a-
SVETA DRUŽINA ADELAIDE
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slo vene Mission,
51 Young A ve, M/. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VValland, S. A., 5007)
Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
VELIKONOČNI SPORED našega verskega središča:
Dne 27. marca - na cvetno nedeljo - bo pred svelo mašo blagoslov oljčnih vejic in zelenja, nato sprevod v cerkev. Sledi sveta maša, med Tcatero bo branje pasijona.
Na torek velikega tedna - 29. marca - bo ob sedmi uri zvečer skupna priprava na zakrament sprave in priložnost za velikonočno spoved.
Na veliki četrtek - 31. marca - zvečer ob sedmih sveta maša v spomin na zadnjo večerjo. Po maši zasebna molitev pred "ječo".
Na veliki petek - 1. aprila - bodo obredi dneva ob tretji uri popoldne. Po končanem bogoslužju bo molitev rožnega venca s petjem, odprt bo božji grob in priložnost bo za sveto spoved.
Na veliko soboto - 2. aprila - zjutraj ob devetih križev pot, nato izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu in molitve. Vsako uro naj bi prišla druga družina in z molitvijo počastila Jezusa v grobu-Zlasti to leto, ko je mednarodno leto družinc< vabim starše in ostale člane družin, da sc udeležijo češčenja ter prosijo Boga za blagoslov in varstvo svojih družin, zlasti svojih otrok.
Popoldne ob treh blagoslov velikonočnih jedil.
Zvečer ob sedmi uri obredi velike sobote: blagoslov novega ognja in velikonočne sveče, branje iz svetega pisma, obnovitev krstnih obljub, nato vigilna maša. Po maši Vstajenje s procesijo okoli cerkve. (V slučaju dežja ne bo procesije.) P° končani vstajenjski procesiji blagoslov velikonočnih jedil.
Na velikonočno nedeljo - 3. aprila - ob desetih slovesna peta maša praznika Kristusovega vstajenja.
Spoved: v velikonočnem tridnevju jo lahko opravite ob vsakem času, na velikonočni praznik pa ni spovedovanja.
Rojake v Milduri bom obiskal na cvetn" nedeljo. Maša bo zvečer v tarni cerkvi Srca Jezusovega. Pred mašo bo priložnost /a velikonočno spoved.
V	Berriju bom obiskal rojake, če mi bodo sporočili željo, da bi radi velikonočno slovensko mašo.
Rojake v Perthu, W.A., bom obiskal p°
k
Praznikih. Slovensko bogoslužje bomo imeli na Prvo in drugo nedeljo po veliki noči. V času obiska bom en dan obiskal grobove pokojnih rojakov. Tudi b°ni maševal na domovih tistih ostarelih ali bolnih Slovencev, ki ne morejo v cerkev. Prosim, dogovorite se s cerkvenim odborom, ki me bo ob Prihodu obvestil, kdo želi obisk in mašo na domu.
Dne 5. marca sta si pred našim oltarjem obljubila zakonsko zvestobo Branko Pahor in Nancy Ann Robinson. Branko začasno živi in dela kot arhitekt v Hong Kongu, kjer je srečal svojo •'cvesto, po rodu iz Kalifornije (ZDA) in prav tako tam začasno zaposlena. Naša skupnost je ponosna lla Branka, ki je za poroko izbral našo slovensko cerkev in s lem pokazal, da spoštuje svojo slovensko pripadnost in skupnost, v kateri je oraščal. Zgled vsem našim dekletom in fantom, ki /a Poroko izbirajo cerkve z barvnimi okni...
Brankovi starši so veliko naredili za našo skupnost in tudi našo cerkev, Branko pa je bil tudi Vedno pripravljen pomagati.
Draga poročenca Nancy in Branko, naj vaju na skupni življenjski poti spremlja božji blagoslov, Medsebojno razumevanje in iskrena ljubezen. Mi y*i sc vaju bomo radi spominjali v molitvi. Naše 'skrene čestitke!
Dne 6. marca popoldne je bila v adelaidske jniigrantskem muzeju (Migration Museuni) odprta ' lovenska razstava - Slovcnian Cultural 1'^hibition, prva slovenska razstava te vrste za **ršo avstralsko javnost, oleg gostov avstralskih oblasti in iz domovine je
bil
častni gost pri otvoritveni slovesnosti tudi
j^elaidski nadškof Leonard Faulkner, ki je *agoslovii spominsko ploščo.
Razstava predstavlja razne dokumente o prihodu Pfvih Slovencev v Avstralijo, pokaže življenje naše skupnosti v Južni Avstraliji in se dotakne seveda judi zgodovine Slovenije. Glavno skrb za razstavo j® imel Tomo Les s sodelavci Patricijo Les, Martino **ant l.ipovac in Rosemary Poklar. Lahko pa rečeni, a je sodelovala celotna slovenska skupnost delaide ‘n drugih koncev Južne Avstralije.
Na to razstavo smo vsi lahko ponosni, saj smo z [*J° približali Slovenijo avstralski javnosti. Odprta 0 *ri mesece. Rojaki, ki pridete v tem času na °bisk v Adelaido, ne pozabite si jo ogledati!
+ + +
Vsem rojakom širne Avstralije želim milosti in ^jega blagoslova polne velikonočne praznike. slali Kristus naj Vas napolni s svojim mirom!
P. JANEZ
Nakup delnic Krekove banke — gotova naložba
KRLKOVA BANKA je bila ustanovljena od strani Cerkve v Sloveniji 16. oktobra 1992 in je 19. februarja 1993 začela s poslovanjem. Banka je nastajala kot vseslovenska banka - za Slovence doma, v zamejstvu in v izseljenstvu. Želeli smo, da bi vsak Slovenec občutil, da je to naša banka, banka, ki ji lahko zaupamo in ima čisto preteklost.
Za korektno poslovanje v banki skrbi tudi upravni odbor, katerega člani so duhovniki ter mag. Štefan Lesjak, finančni direktor Mohorjeve družbe v Celovcu. Banka ima za enkrat poslovalnice v Mariboru, Ljubljani in Zrečah, v pripravi pa je še odprtje poslovalnic v Novem mestu, Novi Gorici, Kopru, Celju, Kranju...
Hvala Bogu, Krekova banka je v tem kratkem času poslovanja izpolnila prva pričakovanja. Bilančna vsota je hitro narasla, da tako banka že spada med srednje slovenske banke. Ljudje ji izredno zaupajo in želijo, da bi se čimprej približala vsakemu Slovencu.
Delnice iz prve serije - so v vrednosti deset milijonov nemških mark - rastejo stabilno in varno.
V	odnosu do nemške marke in dolarja so ohranile realno vrednost z dodatnim dobičkom. V februarju 1993 so bile delnice po 200 DEM (124 USAdol.), sedaj so pa narasle že na 250 DEM (145 USAdol.).
Rast in razvoj te naše Krekove banke sta odvisna od rasti osnovnega kapitala. Če hočemo ostati samostojna vseslovenska banka z vsemi posli, moramo v tem letu dvigniti osnovni kapital na vrednost 60 milijonov nemških mark. Hkrati želimo tudi, da bi banka ostala v rokah ustanovitelja, to je Cerkve.
Zato vabimo k vpisu in plačilu delnic druge izdaje, ki so po 250 DEM (145 USAdol.). Žal ni več dosti časa, ker bo druga izdaja delnic zaključena s prvim aprilom. Vsakemu, ki je za nakup druge izdaje delnic zainteresiran, svetujem, da se takoj obrne po telefonu na častnega konzula RS Alfreda Brežnika v Sydney - (02)314 5116 - za dodatne podrobnejše informacije.
Zadnja novost pri Krekovi banki je ustanavljanje Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov. Ta družba bo zamenjavala lastninske certifikate, ki jih dobijo državljani Slovenije kot delež družbenega premoženja, za delnice.
(Po članku Mirka Krašovca, predsednika Upravnega odbora)
 D—i
Z VSEH VETROV
PREŠERNOV DAN so praznovali kljub težkim okoliščinam celo v Sarajevu. Tamkajšnje kulturno društvo Slovencev Ivan Cankar se je hotelo srečati na sam datum kulturnega praznika, 8. februarja, ki pa je bil obenem tudi desetletnica začetka zimske olimpijade v Sarajevu. A prav ta dan je bilo mesto zopet obstreljevano ter je bilo nemogoče in prenevarno pripraviti kakršnokoli skupinsko prireditev. Zato pa so se zbrali dva dni kasneje k preprosti pa vseeno pomembni proslavi. Glavna točka je bil recital, spremljan na klavir. Nastopili so Zoran Bečič in Simona ter Branko Ličen.
O CELIBATU, ueporočenosti katoliških duhovnikov, je danes toliko povedanega in pisanega, obenem pa je o tem toliko krivičnih posploševanj in predsodkov, da je že naravnost smešno in žalostno obenem. Na vse to je lepo odgovoril avstrijski kardinal Franz Kouig, ki nima duhovniškega celibata za preživeto obliko življenja. To je izrazil z besedami:"Kot duhovnik sicer nimam družine, vendar takšno življenje lahko živim ravno zaradi tega, ker nimam družine." Duhovnik res ninia časa, da bi se posvetil le eni ženi in lastni družini, ker ve, da bi s tem nujno pozabljal in zanemarjal vse druge ljudi. Gotovo pri slehernem neporočenem, tudi neduhovniku, nastopijo lahko obdobja, ko se pojavijo težave. A zlasti duhovnik, če je ves predan svojemu poklicu in visoki nalogi, jih z božjo pomočjo lahko premaga.
V	RIMU so iz cerkve Aracoeli ukradli pri vernikih zelo priljubljen kip božjega Deteta. Tatove so najbrž premamile dragocenosti, katere so verniki v zahvalo za uslišane prošnje pbdarili ter so krasile Jezuščkovo obleko. Kip izvira iz 16. stoletja in je po izročilu izrezljan iz lesa oljke vrta Getsemani pri Jeruzalemu, kjer je Jezus potil krvavi pot. Veliko zaupanje do njega so imeli zlasti bolniki in pa otroci. Ta Jezušček je dobil sleherni dan pošto iz vseh koncev sveta.
O SMRTNI NESREČI odlične avstrijske športnice Ulrike Maier, ki jo je doletela pri smučanju, so pisali svetovni časopisi. Pokopali so jo v rojstnem kraju Raurisu. Pogrebne obrede je opravil domači župnik, salzburškega nadškofa
Elderja je zastopal prelat Simon Dietmann, navzoč pa je bil tudi duhovni vodja avstrijskih športnikov in olimpijcev dr. Bernhard Maier.
O ČLOVEKOVIH PRAVICAH je izdalo redno letno poročilo ameriško zunanje ministrstvo. Poroča
o	193 državah, med njimi tudi o Sloveniji. Tam je
o	slovenskih medijih zapisano, da "svojo svobodo izkoriščajo previdno, vloga komunistov v javnem življenju je še vedno vprašljivo pomembna... Nekateri novinarji, ki jih je podpiral prejšnji režim, so še naprej zvesti svojim pokroviteljem iz komunistične preteklosti, od katerih imajo nekateri še vedno vplivne funkcije."
Besede poročila za mlado Slovenijo niso najboljše priznanje. Do uresničitve prave demokracije, ki je temelj človekovih pravic, bo še dolga pot...
RUSIJA se vrača k veri, katere so bili v desetletjih komunizma mnogi oropani, drugi pa so jo v strahu skrivali. Po političnih spremembah zadnjega časa je slika drugačna in to prav v vseh starostnih skupinah. Med mladimi od 16 do 24 leta starosti sc danes 31% oseb prizna za verne (prej pa le 8%). Med 24 in 34 letom starosti je bilo prej 11% vernih, zdaj jih je 29%). Od 35 do 44 leta priznava vero danes 26%, prej le 9%;. Od 45 do 54 leta je priznavanje vere poskočilo od 21% na 33%. Starost od 55 do 64 let je imela prej 26% vernikov, zdaj pa jih ima 31%<. Nad 65 let starosti pa je prej verovalo 33% prebivalstva, zdaj pa je merilo zrastlo na 45%.
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE v norveškem Lillhamerju so minile. Tudi Slovenci so se vrnili v deželo pod Triglavom z lepimi uspehi. Po izjavah novinarjev je bila celotna prireditev odlično organizirana, otvoritev in zaključek pa sta po pestrosti prekašala vse dosedanje. Trije norveški luteranski školje in številni luteranski teologi so sicer s posebim pismom protestirali pri Olimpijskem odboru proti "češčenju bogov Zevsa in Apolona" v olimpijskem ritualu. Prošnja k "očetu bogov" Zevsu, naj stopi z božanskega prestola in blagoslovi igre, nasprotuje prvi božji zapovedi. "Olimpijske igre so dobile ideološko usmeritev, ki daje potuho modernim verskim ločinam," pišejo podpisniki.
Sicer pa je bilo tudi z verske strani za tekmovalce in udeležence olimpijade dobro preskrbljeno. Luteranska, katoliška in druge cerkve so še pred začetkom iger ustanovile poseben olimpijski odbor, ki je nudil bogato izbiro maš iu bogoslužij božje besede, glasbenih prireditev,
®oliivenih srečanj ter pogovornih skupin. Norveška svetopisemska družba pa je ob priliki olimpijade >zdala v norveškem in angleškem jeziku Sveto Pismo nove zaveze, ki je bilo na voljo udeležencem.
VOJNA v Bosni in Hercegovini je doslej Zahtevala že preko 200.000 smrtnih žrtev in vse lzgleda, da je še ne bo hitro konec. Ko bi zlasti ''^nerika takoj spočetka pokazala malo več korajže, najbrž do vsega tega sploh ne prišlo. Zdaj je vsa dežela v bojnem ognju, ki ga je skojaj nemogoče Ustaviti. Po mnenju beograjskega nadškofa, našega rojaka Franceta Perka, trajne rešitve za BiH ne bo brez "mednarodnega protektorata". Samo če bo Mednarodna skupnost uporabila svojo "moč", se bo Morda posrečilo, da bodo začele sprte strani iskreno Polagati orožje", da se bodo mogli vračati begunci ln izgnanri, vojni zločinci pa bodo morali pred sodišče. Če ne bo kmalu prišlo do tega Mednarodnega posega, bo lahko vojna v BiH trajala pet do deset let.
Nadškof Perko je tudi prepričan, da delitev te države ne bo prispevala h koncu vojne, ampak ga bo zavlekla.
Gotovo je tudi, da konec vojne ni "velikega Pomena" le za BiH in nekdanjo Jugoslavijo, marveč /.a ves svet, katerega mir ogrožajo številne vojne Med malimi narodi.
V	BANJA LUKI so se srečali katoliški škofje iz Bosne in Hercegovine. Pozvali so domače in evropske politike, naj vendar pomagajo ustaviti v°jno v BiH. Takoj je treba preprečiti oviranje dostave pomoči ljudem na ogroženih območjih. Za Mir v deželi je potrebna ponovna uveljavitev vseh človekovih in državljanskih pravic in enakopravnost Vf*h narodov in narodnih manjšin. Vsem izgnancem Je treba omogočiti vrnitev v domovino. Cerkev s*cer ni dolžna predlagati določnih političnih rešitev Za mir, opozarja pa, da je treba spoštovati Mednarodno priznane meje.
Škofje so se tudi srečali z baujaluškim Pravoslavnim škofom Milutinovičem in muslimanskim muftijem Halilovičem.
GLAS SLOVENIJE
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK
PRVI IN KDINI I4-I5NF.VNIK V AVSTRALIJI Vam redno prinaša politične, gospodarske, kulturne in druge vesti in zanimivosti iz Slovenije, iz diplomatsko konzularnih predstavništev ter iz slovenske skupnosti SAMO $4.00 MESEČNO Letna naročnina $ 50.00, polletna $ 30.00
PODPRITE NAŠ SLOVENSKI TISK
Naročilnice poslati na naslov: GLAS SLOVENIJE,
265 Nicholson Str., Footscray, Victoria 3011	JJ
MACEDONSKI NAROD ima, kot imamo mi in ima sleherni narod pod soncem, vso pravico do popolne samostojnosti. Le tako bo ohranil svoje narodno življenje, svojo kulturo, svoj jezik. Samo Bog daj, da bi se kaj ne zapletlo, kot se je v Bosni in Hercegovini. Škoda, da se ob tem tako neokusno in krivično zapleta pri nas v daljni Avstraliji. Avstralski Grki na debelo protestirajo zaradi priznanja Macedonije s strani avstralske vlade. Ni dovolj, da macedonski manjšini v grški državi ne dajo svobodno dihati - zdaj gledajo še preko grške meje in jim je krivo, da bi postala bivša jugoslovanska republika Macedonija samostojna država.
Pri tem so me do skrajnosti razočarali avstralski politiki, ki izrabljajo pereča nasprotja za zbiranje volilnih glasov in nalivajo olje na ogenj. Razočaral me je vodja opozicije John Hevvson kot viktorijski premier Jeff Kennett in končno prav tako zvezna vlada s Paulom Kcatingom na čelu in zunanjim ministrom Evansont. Uklonili so se grškim protestom in uradno preimenovali bivše jugoslovanske Macedonce v "Slav-Macedonians". A s tem ni bila dosežena prav nobena rešitev. Še večje je nezadovoljstvo med priseljenimi Macedonci, ki so mirni in zgledni avstralski državljani, žal pa jih je precej manj kot Grkov, zato naj bi samo molčali in prenašali krivice...
Tako opevana avstralska "multikulturnost" zahteva tudi enake pravice do vseh narodnosti, da je zares vredna svojega imena.
VIKTORIJSKIM SI.OVENCEM
TOBIN BROTHERS funeral direetors
Norih Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144
NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA
Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 FranksTon 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
KOTIČEK	1—
NAŠIH MLADIH
OBLETNICA Doma poti tka m. Romane me je o-pozorila na fanta, katerega fotografijo objavljam v Galeriji mladih te Številke. JOŽE VUČKO se udejstvuje ie od začetka našega Doma počitka kot Član Upravnega odbora (Committee of Management) in je zelo vesten v svojem delu. Od mladega je del naše skupnosti, saj je s starši (oče Alojz je iz Prekmurja, mama Lojzka pa je Notranjka) in bratom Slavkom vsa leta kar redno pri slovenski maši in naših prireditvah.
Jože je do univerze obiskoval katoliiko Šolo: najprej farno osnovno v Essendonu, nato prav tam katoliški St. Bernard College. Na R.M.I.T. je začel univerzitetni študij in postal industrijski kemist. Že v poklicu je nadaljeval z večerno šolo (Business Science) ter prejel univerzitetno diplomo.
Jože je ohranil, kar so mu nudili dobri starsi in mu je dala katoliška Šola. Zato je ostal zvest koreninam. Pri nas se je dolga leta udejstvoval med mladinci, z bratom Slavkom pomagal patrom pri vodstvu počitniške kolonije v Mt. Elizi in bil vseskozi fant na mestu. Ker dobro obvlada slovenščino, je tudi med bralci nedeljskih maš. Večkrat je ze predstavljal našo skupnost pred javnostjo in v ponos mu je, da je bil za to izbran tudi pri papeški maši v Melbournu leta 1986 ter je iz rok papeia Janeza Pavla II. prejel sveto obhajilo.
Jože ima ie svoj lastni dom, četudi je še sam in Še rad priteče k staršem, saj ne Živi daleč od njih. Želimo mu naj lepšo bodočnost. Za vse delo v n ah' skupnosti, zlasti pri Domu počitka, pa iskrena zahvala.
KRIST JE VSTAL
LASTOVICA VRH STOLPIČA IN VODICA KRAJ GOZDIČA, BELI CVET V ZELENI TRATI PA Z NEBA VSI ŽARKI ZLATI PREBUDILI SRCE MOJE.
MOJE DROBNO SRCE POJE: KRIST JE VSTAL!
KRIST JE VSTAL!
LASTOVICA VRH STOLPIČA: KRIST JE VSTAL!
IN VODICA KRAJ GOZDIČA: KRIST JE VSTAL!
BELI CVET V ZELENI TRATI: KRIST JE VSTAL!
PA Z NEBA VSI ŽARKI ZLATI: KRIST JE VSTAL!
DANILO GORINŠEK
Dragi striček! - Najprej najlepša zahvala, da si objavil mojo sliko v decembrski številki Misli. Seni bila prav presenečena, ko sem se zagledala v Kotičku.
Kot že veš - saj sc večkrat srečujeva - pomagam v Domu počitka 111.Romanc v Kcw. Povedati moram, da sem zelo vesela, da sem imela priliko naučiti se slovensko. Zdaj vidim, da mi znanje slovenskega jezika zelo pomaga, saj z ostarelimi v Domu lahko govorim po domače.
In kaj delam v Domu? Pomagam kuharici in delim hrano, s starejšimi pa tudi rada malo poklepetam. Delam samo nekaj ur ob sobotah in nedeljah, ker svojega študija na univerzi ne smem zanemariti.
V	Domu ne delamo nobene razlike med Slovenci in drugimi narodnostmi. Zase vem, da sc od vseh lahko marsikaj naučiš. Zato v Domu delam zelo rada in naj se tu zahvalim drugim , zaposlenim v Domu, ki so me lepo sprejeli, mi pomagali in nic vpeljali v delo. - Barbara Brožič, Campbellfield, Victoria.
Razpored konzularnih dni
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča. a bo imelo naslednje konzularne dneve:
MELBOURNE - v četrtek 28. aprila 1944 Od devete do dvanajste ure dopoldne v Vcrskem središču v Kew (pisarna S.N.S.),
od dveh do petih popoldne pa v prostorih
1	lovenskega društva Melbourne, Eltham.
SYDNEY - v petek 29. aprila 1944 Od devete do dvanajste ure dopoldne v Vefskem središču, Merrylands,
od dveh do petih popoldne pa v prostorih
1	''»venskega društva Triglav.
GOLD COAST,Qld. - v nedeljo l.maja 1994 Od dvanajste do tretje ure popoldne v Prostorih Slovenskega društva Planinka.
Prosimo, da vsi zainteresirani za obisk °nzularnih ur predhodno pokličete naše ^‘poslaništvo ter se dogovorimo o točnem času izgovora.
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni an uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V em £asu [ahko dobite vse potrebne konzularne in-osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi ahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih kon-Zulamih vprašanj.
Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu:
ADVANCE BANK CENTRE - Leve! 6,
60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pa pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P. O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
0	sl°vcnskc državljane ponovno obveščamo njihovi pravici do certificatov, ki jih lahko (^K-^ete na podlagi izpolnjene vloge, katero ite v prostorih slovenskih organizacij.
lektor za Slovence po svetu v Ministrstvu za ,nailje zadeve Slovenije nas je zaprosil, da Vestimo organizacije in Slovence v Avstraliji, je g. JOIIN RUDY KRIŽMAN prevzel svetovalca v Sektorju in je zadolžen za ,ke s slovenskimi organizacijami v Avstraliji.
KRIŽEM C5 I AVSTRALSKE ___________________________________SLOVENIJE
G. Križman je dipl. ekonomist, ki je živel 29 let v W.A. in živi v Sloveniji od leta 1990 dajje. Med dolžnostmi, ki jih bo opravljal, je kulturno, gospodarsko in drugo sodelovanje s slovensko skupnostjo v Avstraliji.
Naslov, kamor se lahko direktno obrnete na g. Križmana, je: Ministrstvo za zunanje zadeve, Sektor za Slovence po svetu, Gregorčičeva 25
61000 LJUBLJANA, SLOVENUA Telefon: 0011 386 61 224 352 Faksimile: 0011 386 61 224 328
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
HENLEY BEACH, S.A. - Iz Ljubljane sem dobil priloženo potrdilo o prejemu denarja - iztržek od moje pesniške zbirke ZA PEST DROBIŽA. Morda bi bilo prav, da bi ga objavili v Misli ob teh mojih vrsticah. Ljudje naj vedo, da je bil denar zares oddan v dobre namene, kot je bilo povedano ob izdaji knjige. Nas je vseh vrst čudakov in zlasti nevernih Tomažev.
Bog Vas živi in vse dobro! - Ivan Legiša
Želji rad ustrežem in tu je pismo, poslano iz ljubljanskega Kliničnega centra (Pediatrična klinika) dne 11. novembra 1993 na naslov našega pesnika Ivana Legiša v Adelaidi:
Spoštovani gospod Legiša!
Dne 9. novembra t.l. nas je obiskal gospod Polikarp Brolih (pater provincial, predstojnik slovenskih frančiškanov, ki se je v oktobru 1993 mudil v naših slovenskih središčih v Avstraliji - op. ................
'
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lkstnik Simon Špacapan
'
i
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
1
'
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
urednika) in nam izročil vaše darilo, to je prelepo zbirko pesmi in ček za 3,042.- avstralskih dolarjev. Ob tej priliki vam potrjujem tudi prejem 1,5 Lit v lanskem letu. Za vašo humano gesto, ki je namenjena boljšemu počutju in zdravljenju bolnih otrok na Pediatrični kliniki v Ljubljani se vam v imenu malih bolnikov in osebja klinike prisrčno zahvaljujemo. S spoštovanjem!
Direktor: prof. dr. Marjan Prodan, dr. med.
WILLL\MSTOWN, VIC. - ZAHVALA naj velja najprej vsem prijateljem in znancem, ki so vsa tri leta in pol obiskovali zdaj pokojnega ANDREJA UDOVIČ po bolnišnicah, da bi ga razvedrili in mu dali poguma. Posebna zahvala p. Niku za obiske na domu. - Zdaj, ob izgubi pokojnika, ljubega moža Andreja, pa iskrena zahvala p. Tonetu in p. Baziliju za molitve ob krsti, za pogrebno sveto mašo in govor, ki nam je vsem bil v tolažbo. Topla zahvala vsem prijateljem in znancem, ki ste se v lepem številu udeležili molitve rožnega venca, maše zadušnice ter tudi spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tistim, ki so morali napraviti dolgo pot za udeležbo pri pogrebu.
Hvaležna sem vsem za ustne in pismene izreke sožalja, poklone svetih maš za pokoj Andrejeve duše, za cvetje ali dar Domu počitka m. Romane ter druge dobre namene v pokojnikov spomin. Dobri Bog naj vsem bogato povrne!
Dragi Andrej pa naj počiva v božjem miru! Spominjajmo se ga v svojih molitvah!
Žalujoča žena Pavla Udovič
BOSSLEY PARK, NSVV - Dragi pater urednik! Pošiljam Vam vabilo na praznovanje mamine stoletnice, na katerega se bomo zbrali otroci - Jože, Marica, Franci in Lojze - v soboto dne 9. aprila letos. Ob desetih dopoldne bo zahvalna sveta maša v farni cerkvi v Sevnici, opoldne pa bo sprejem in kosilo v gostilni Boža Kragl (Vranje), Gornje Brezovo pri Sevnici.
Vabila sem dal tiskati pri g. Johnu Cvetkovichu
z mamino sliko, kakršna je bila kot dvajsetletno dekle na Dunaju. To je bilo leta 1914, tik pred prvo svetovno vojno. Verjetno se je slikala še kdaj pozneje - pa se mi zdi kar prav, da jo za častitljivo stoletnico vsaj na sliki vidimo kot mlado in čedno dekle, če je že v resnici zaradi dolgega življenja ifl vsega, kar ji je prineslo v teku let, zgubana in zgarana. Leta 1916 se je vrnila v Lončarjev dol k svoji bolni mami, ker je ostala sama. Bratje so bil* vsi vojaki in po frontah, oče pa je umrl že leta 1909.
Mama je bila štirinajsti od sedemnajstih otrok Vrtačnikove družine. Od vseh je edina, ki še živi• Vredna je, da ji za stoletnico pokažemo svojo hvaležnost in ji pripravimo veliko veselje.
Ko boste to brali, bova z bratom Lojzetom že v Sloveniji, da pomagava pri pripravah za proslavo stoletnice.
Še nekaj za konec: Sevuiški g. dekan Hribernik prosi svoje bivše farane, ki jih je tudi nekaj med nami v Avstraliji, če bi mogli kaj prispevati za dva zvona (760 in 300 kg) pri Marijini cerkvi na Graški gori.
Vse bralce pozdravlja - Jože Košorok
Malo je mam, ki dočakajo sto let in malo otrok ima srečo, da se zbero okrog stoletne mame. Zato sem vesel, da se je naš dolgoletni naročnik Jože pred odhodom domov spomnil Misli in mi poslal gornje pismo in celo vabilo na praznovanje
SLO V ENI A N FUNERA L SER VICE
Tel: 724 5408
A h D A
f /fi.i
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v č^su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na"deželi, Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih
st°letnice. Žal mi jc, da sc vabilu ne morem °dzvati, iskreno pa čestitam Jožetu in ostalim, P°sebno pa stoletni mami, brez katere bi ne bilo Praznovanja. Bog naj ji stoji ob strani in podpira •udi v bodoče! - Urednik
north ringvvood, vic. - Na svojem
°niu v Wangaratti, Victoria, jc 11. marca letos ob
Srčuem napadu, ki gaje rešil daljšega trpljenja (saj
Se Jc že nekaj časa zdravil za rakovo boleznijo), za
Ved»o zaspal FRANC DIMETZ. Rojen jc bil 25.
aPrila 1919 v Sarajevu v Bosni, kot šestmesečno
c’c pa sc je v mamo vrnil v Litijo. K pogrebni
Diaši v krajevni cerkvi sv. Patrika sc jc v torek 15.
n>arca zbralo veliko število sorodnikov, prijateljev
ln Znancev, ki so spremili njegovo truplo na
'anikajšnje pokopališče.
pokojni Franc se je leta 1941 kot vojni ujetnik
/Jiašel v Avstriji. Tam je pričakal konca vojne, se
sPoznal in tudi poročil s Hermino, dekle
idrijskega rodu. Rodila sta se jima sin Frank in
,Ccrka Liselotte. Kot mnogi drugi številni rojaki,
leta 1949 tudi Dimetzova družina emigrirala v
^Vstralijo. Za mlade priseljene družine začetki v
^Vstraliji takrat niso bili lahki, vendar so se
•nietzovi iz taborišča Bonegilla kmalu preselili v
"Znjo Wangaratto, kjer je Franc s trudom in
p°niočjo marljive žene ustanovil zelo lep dom.
Pokojnik je bil v Wangaratti in okolici zelo
°bro poznan in spoštovan kot vedno prijazen in
Dadvse pošten človek, katerega beseda je nekaj
Veljala. Sočloveku jc bil vedno pripravljen pomagati
1	nuditi vsaj koristen nasvet. Leta 1956 je pričel s
sv°jo trgovino zlatnine in ur, saj je bil po poklicu iirar.
Bil
jc prvi Slovenec, ki je ob prihodu naše nižine v Wangaratto leta 1957 potrkal na naša ^ra,a in ostal jc vedno naš dober prijatelj. Dragemu rancu naj bo lahka avstralska zemlja, številnim prodnikom iskreno sožalje, pogrešali pa ga bomo
*mel
Melbournskim rojakom je na uslugo
/OBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1C1AN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE.. BURWOOD, Vic.
Telefon: 808 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Puli denture Service and repairs.
Admiral Motor Inn
Vaia gostitelja sta M U R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odljčno opremljena stanovanja.kopalni oazen.sonina terasa.pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po telji . . .
Samo par minut hoje do plale in srediiia mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
na njegov naslov. Stanovanje je prazno, ker nima potomccv. Zena je umrla že tri leta pred njim.
Branimir jc bil občudovanja vreden mož, velik idealist in velik domoljub. Po štirikrat na dan je šel k maši za slovenski narod, tako jc ob priliki omenil nekemu duhovniku.
Pozdravljen in Bog te živi! - Janez (dr. Arnež)
MZ
mnogi prijatelji. - Anica Markič
UlJBIJANA, SLO. - Dragi pater Bazilij! 'Poročam Ti, da jc 23. deccmbra 1993 v Munchenu j'®1'! naročnik Misli g. BRANIMIR PISTIVŠEK. er je svojo knjižnico in arhiv zapustil inštitutu **dia Slovenica, sem se odpravil v Munchen. Tam Sci" uredil knjižno zapuščino in jo zapokal za PfcVoz v Slovenijo. Je nad 3,000 knjig iu nekaj tatov revij in časopisov, okrog 2,5 tone gradiva.
je prav dragoceno zbirko in sem resnično
escl, da je rešena.
„ Ko sem bil tam, sem tudi videl tekočo pošto. "Cc*aj pišem na razne kraje o njegovi smrti in 'Vcda s prošnjo, naj ustavijo pošiljanje časopisov
Mamifacturor of Premium Quality Smullgoods
Melbournskim Slovencem se priporoča
SMALLGOODS
209-215 St. George's Rd. North Fitzroy, Vic. 3068
Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411
Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: naše mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega dolgoletnega podjetja JOHN HOJNIK
Križanka (Jože Končan)
Vodoravno: 1. prepona, ki pridevniku izraža nekaj ve6; 4. izpit; 10. glagol iti v angleščini; 11. podaljšek hrbtenice; 12. mogotec brez usmiljenja;
13. moško ime (skrajšano); 15. moško ime (skrajšano); 16. član starodavnega izumrlega naroda;
17. nad zemljo se boči; 18. črka grške abecede;
19. osebni zaimek; 20. afrfŠka reka; 21. druga in zadnja Črka v abecedi; 23.ne več sveži Šopek; 24. priimek v revoluciji ubitega duhovnika - slika in ime v prejšnjih Mislih; 25. predvojna revija Dom in svet; 26. dva samoglasnika; 27. kraj pri Ljubljani,* 28. beseda olje v angleščini; 29. Liberalna demokratska stranka; 31. nasprotje od mehkobe;
32. apostol narodov; 34. dva samoglasnika; 35. brez nje ni življenja; 36. svetlo angleško pivo;
38. Pater Bazilij; 39. drugo ime za Nežo; 41. šivilja ni brez nje; 42. gozdna žival; 43. italijanska pritrdilnica; 44. krajevni predlog; 45. oseba stare zaveze; 47. po Evropi zelo znano ime podjetja juh; 48. kratica ustanove Alcoholic Anonymous;
49. del pohištva; 52 vrsta pesnitve 54. kopno ob vodi; 55. žensko ime; 56. nikdar je ni dovolj na svetu; 58. brez obleke; 60. veznik; 61. in v latinščini; 62. kazalni zaimek; 63. del obraza; 64 vladar; 65. že pokojni grški bogataš, ki je poročil vdovo ameriškega predsednika Kennedyja.
Navpično: 1. napoved bodočnosti; 2 Bogu posvečen poklic; 3. daljna pesnitev (množina); 4. in 43. ime in priimek slovničarja, ki ga omena članek v januarskih Mislih; 5.novozelandski ptič; 6. Časovna mera; 7. ločje, vrsta trave; 8. dva enaka soglasnika; 9. avstralsko mesto; 10. surov; 14. prislov časa; 17. afriška država; 19. beseda star v angleščini; 20. Narodna univerza; 22. slovensko ime za Siegismund; 24. imata skupno mejo; 27. članica evropskega naroda; 30. slovenska slovnica jo Še upošteva; 33. vrsta avtomobila; 36. mati Device Marije; 37. ognjenik na Siciliji; 38. parna žaga; 40. svetopisemska reka; 49. zgostenje hlapov ga naredi; 50. eden mesecev; 51. prve tri črke svetle lahke kovine; 53. Anton Novačan; 55. krajevni predlog. 57. vrsta margarine; 58. del obraza; 59. med perutnino spada; 60. zatem; 62. osebni zaimek.
ReŽitev pošljite do 11. aprila na uredništvo!
REŠITEV križanke prejšnje Številke:
Vodoravno: I. lipa; 4. noge; 7. Sora; 8. kos; 9. up
10.	cesarica; 13. šarkelj; 15. AA; 16. mnog; 17. sto kati; 19. motita; 20. Erika; 21. imp.; 23. Lj.; 24. nian sa; 26. slaščičarna. - Navpično: 1. lopa; 2. Ir.;3.pac kati (po pomoti izpuščeno); 4. nor; 5. Osilnica; 6 evangelij; 7. suša; 8. kaj?; 11. EE; 12. slikar; 14 rastlina; 16. Mt.; 18. otepač; 19. melos; 22. miš;
GB
LJ9
23. lan; 25. ni.	^
Reditev so poslali: Jože Grilj, Milan Preserefl' Lidija Čušin, Ida Ponikvar, Ivanka Študent, Ivaj1 Podlesnik, Francka Anžin, Hans in Albina Konrad' Stanko Aster-Stater. - Žreb je izbral Ido Ponikvaf'
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
85-87 Trawalla Ave., Thomastovvn, Vic.
Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474
Nagrobne spomenike izvrJujemo po dogovoru.
Garancija za vsako naSe delo!	'
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY. LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom /a izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni teni.
7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074	TEL.
(Bundoora Industrial Park)	A.H.
465 0263 459 7275
HOJA ZA KRISTUSOM — Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5 dolarjev.
kristjan moli je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi Irkami za ostarele, ki So jim opešale oti. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI - V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kevv. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo da-nlo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
WHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev.
PRATIKA 1994 Celjske Mohorjeve družbe, zelo pestre vsebine, je na r;*zpolago. Cena pet dolarjev brez poštnine. — Bo kaj naročil za zbirko knjig tega leta Celjske, Celovške ali Goriške Mohorjeve družbe?
Imamo že več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva
a
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev.
ZA PEST DROBIŽA j c naj novejša pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigjlije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVIM^' AUSTRAUAN
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
GROUPS FOR SLOVENIJA
Book now for 3 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney on 8 / 6 / 94	-	22/6/94 and 8/7/94
m
SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO
POTOVANJE: 8/6/94, 22/6/94 in 8/7/94
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . ..
Pokličite ali obiščite naf urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
DO N V tRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666