Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE

Slovénie Weekly
V slogi je moč!
GLASILO SV OBODOM/SKL JV IH SLOVEJVCEV V AMETUK.!
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
Štev. 21
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, III., ander Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 26. maja 1911.
Razgled pe svetu.
SMRRT VOJNEGA MINISTRA.
Grozna zrakoplovna nesreča.
Pariz, 22. maja. — Smrt vojnega ministra Berteaux je pretresla celo Francijo. Tudi ministrski predsednik Anton C. Monis in njegov sin sta dobila pri zrako-plovem ogledu težke poškodbe. V nedeljo so se namreč zbrali francoski zrakoptovci, da polete iz Pariza v Madrid. Tudi vsi ministri so bili pri vzdigu navzoči in od ljudstva ipozdravljeni. Na polju lssy le Molineux, se je zbralo čez 200.000 oseb,'kateri so vsi žalostni m pobiti zapustili aviatično polje, ko se je zvedelo, da je zra-koplovee Traiii padel z svojim zrakoplovom ravno na .skupino ministrov in drugih višjih uradnikov in pod seboj podkopal vojnega ministra Bertaux in ga ubil na mestu. Sam Train je ostal nepoškodovan ; mašina se je popolnoma razbila.
Vojaštvo je ljudstvo držalo nazaj, drugače se bi zgodila še večja nesreča. Grozno razmesarjenega vojnega ministra so spravili v zaprt voz in 300 dragoncev je obkolilo voz. Vse francosko vojaštvo bo žalovalo 30 dni; pokojnemu se bodo izkazale najvišje časti, kar jih je še kateri mrtvih doživel. Berteaux je mislil eta 1913 kandidirati za predsednika Francije. Bil je eden najzmožnejših francoskih ministrov.
Ko so zrakoplovci zvedeli o grozni nesreči, so izjavili, da polet v Madrid opuste. Pariz je ves v črnih zastavah.
UMRL KOT BERAČ.
Pred državno zborskimi volitvami.
Dunaj, 24. maja. — Vse stranke se pripravljajo za prihodnje državno zborske volitve z vso e-nergijo in agitacijo. Krščanskim socialcem bodo malo peruti se pristrigle in tistih 45,000 ogoljufanih glasov bodo za polovico črtali. — Vladna krščansko socialna stranka je danes razdeljena v dva tabora.
Ravno tako ni sloge med socialnimi demokrati. Češki in nemški socialni demokratje ne hodijo ■eno pot, ker so češki socialni demokratje tudi narodni, ker to zahteva čas od njih, kdor pozna če-sko-nemške narodnostne boje.
Klerikalna stranka na Slovenskem postavi v vseh okrajih svoje kandidate. Posebno ho tepež v Ljubljani, kjer bodo tudi Nemci postavili svojega števnega kandidata.
V slučaju, da bi prišel' kandidat narodno napredne stranke (liberalne), v ožjo volitev, bodo socialni demokrati glasovali za naprednjaka.
‘ ‘ Prestolonaslednik ’ ’ napaden.
Dunaj, 23. maja. — Kako je novi klerikalno navdahnjeni avstrijski prestolonaslednik pri narodu “priljubljen”, je pokazalo prebivalstvo češke vasi Bukovar, ki je zvedelo, da se skozi vas pripelje nadvojvoda Frane Ferdinand. Peljal se je, skozi imenovano vas iz lova v avtomobilu v svoj grad Komopišt, ko je naenkrat začelo v avtomobil frčati debelo kamenje. — Slučajno ni bil nadvojvoda nič pobit,, a šofer je odnesel krvavo bučo.
Zopet lepa primera, kako priljubljen je avstrijski prestolonaslednik pri “svojem” narodu!
Rim, 25. maja. — Rimski lita, rarni svet je izgubil s smrtjo dimila Salgari kateri se ji prerezal vrat enega največjih italianskih mladinskih pisateljev. Umrl • je zavoljo velike revščine, ki mu je bila kruta spremljevalka zadnja leta. Vsi njegovi založniki so pa naredili z prodajo njegovih knjig velikanskega denarja.
Salgari je bil 47 let star. — V svoji mladosti je mnogo potoval, in tako je pozneje postal najbolj popularnejši 'otroški pisatelj. — Njegove knjige so izšle v 200 iz-dajih, a od založnikov je bil sam tako pičlo, plačan, da je vedno stradal. Zadnja leta mu je bolehala žena in mu nazadnje od revščine znorela. Odpeljana je bila v norišnico. To je bil prehud u-daree za pisatelja. Prerezal si je vrat in pustil več nepreskrbljenih otrok. Pri njemu so našli mal listek, naslovljen na svoje založnike, s sledečim besedilom:
“Mojim založnikom: — Od vas kateri ste se obogateli z mojim delom, mene in mojo družino pa pustili stradati, želim samo eno — da vi plačati stroške mojega pogreba. Vas pozdravljam — iu prelomim pero”.
Tako umirajo talentje. —
Salgari je bil klican laški Ju-les Verne.
Odprava vojske.
Pariz, 2o. maja. —- Nemčija je Franciji jako nevošljiva, ker ji je ivashingtonska. vlada prvi za Anglijo poslala povabilo, da se naredi med obema državama pogodba, da bi bila vsaka vojska nemogoča. Sedaj se je tudi Nemčiji poslalo mirovno predlogo Ameri-
ke in Zjd. držav vlada fnaznanja, da spomenico rada pošlje vsem
DENURjE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za ® 10.35.................. 50	kron,
za $ 20.45 ................ 100	kron,
za $ 40.90 ................ 200	kron,
za $ 102.25 ............... 500	kron
za $ 204.00 ..:...........<¿000	kron,
za $1018.00 .............  5000	kron,
Poštarina je ršteta pri teh «votah, Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska no Domestic Postal Money Order ali p» New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. N«w York , aiMSt; Clair At«., N, E.	Cawlaod, Ohio
deželam sveta. Tudi Japonska, ki se je zadnji čas držala proti kaki taki pogodbi z Ameriko, je svoje mnenje premenila, in si pustila poslati dokumente.
Ameriška vlada zabije vsako leto 200 milionov dolarjev v kanone in pancerje; in če se hoče, da se ta denar kam drugam obrne, se more odpraviti vojaštvo in prisiliti druge države, da se ne-morejo z Ameriko bojevati z kanoni, temveč ustmeno pred mirovnim sodiščem. — Strah pred socializmom!
Zopet monarhija?
Lisabon, 23. maja. — Klerikalci, ki s» objednem seveda še vedno “uda-ni” spodenemu “kralju” Manuelu, delajo, kot poroča, bri-selska “Peuple” tajno zaroto proti republiki in delajo na to, da zopet narede Portugalsko za monarhijo in pokličejo iz Londona eks-kralja, da — zasede svoj od “boga” dani prestol.
Omenjeni socialistični list je dobil iz najzanesljivejših virov tajna poročila, da je komplot narejen v Vatikanu in naperjen vpropasti mlado republiko. Klerikalci in rojalisti, da imajo v Vi-jo in Oporto na strani podkupljeno vojaštvo. Dosedaj so izdali že milion frankov za svoje črne namene. Z spodenim kraljem so v intimni zvezi in rojalistični^ vohuni so po celi Portugalski. Španiji in Franciji.
Ameriški poslanik.
Bern, Švica, 24. maja. — Nov ameriški švicarski poslanik, v o-sebi Henry Sherman Boutell iz Chicago, se je danes predsedniku Švice, g. Ruchet-u predstavil z svojimi papirji in imel kratek a zanimiv govor na vladne švicarske uradnike. Pri sprejemu je bil navzoč tudi podpredsednik For-rer. Malo pozneje je švicarski zvezni prezident. Ruehet vrnil novemu ameriškemu poslaniku o-bisk.
Masakre j udov izostane.
Peterburg, 25. maja. — Kot je časopisje poročalo, da bo v Kijevu masakre judov, ni o kakem nadaljnem preganjanju judov v ondotnem mestu sedaj nobenega govora, ker bo vlada skrbela, da se ljudstvo pomiri in judom prizanese.
Kdor ne misli 9robodno, s« n« more boriti sa svobodo!
__________________________________
Leto X
Razne novice.
MIR V MEHIKI.
IV Mehiki je zavladal začasni mir. Diaz je pogodbo z rebeli podpisal in tako je odločni Madero zmagal.
Vse je vedelo, da se stari tiran Diaz ne bo mogel več vzdržati čeprav so ga ameriški kapitalisti, katerim je prodal kar Mehika premore, na vse mogoče načine podpirali. Vsaka,sila «do vremena, praA'i star pregovor.
tudn0 vendar, da ameriška vlada še do danes ni odpoklicala svojih 20,000 vojakov iz teksan-sko-meksikanske meje? Kaj hoče Taft y zgodovini veljati kot “zmagatelj” Meksike in jo pri-pleniti Zjed. državam? Vsekakor čudno t0 ameriško ljudstvo, ki tako potrpežljivo čaka pojasnil?!
Vzgoja otrok.
.Narod, ki stremi za boljšo pri-hodnj-jstjo, mora v prvi vrsti gledati na to, da je vzgoja otrok prava. Dandanes se otroci jako pokvarijo v gledališčih premikajočih slik in sicer dobre veliko poželjenjg po streljanju, ropu in po “sovražniku”, pa naj si bo ta sovražnik Indijanc ali Meksi-ka-nc. V sredo so se otroci nekje v Wisconsin deželi igrali “Indijance”. Zmenili so se, da bodo “kidnepali” mlado sestrico “sovražnika”, kateri bi pptem moral odpeljivce ustreliti. In res, sestro so “odpeljali” in brat je streljal, da jo osvobodi, pri tem pa je sestro ustrelil, ker puška očeta je bila nabasana.
V istem 'kapitalističnem časopisu zopet beremo, da se otroci i-gra.jo z noži, dinamitom itd., in vsak dan mora policija iskati mlade vročekrvneže, ki so na potu ua “divji zapad”, in v “Mek-siko”, da se tam “fajtajo” z rebeli.
Lepa mladina, ki mnogo obljublja, pa saj ni čuda, ko so starejši od nje neumnejši.
Vse po modi.
Evropski prodajalci starin so v strahu kaj bo z njihovimi starinskimi podobami, če bodo ameriški mijionarji, miljarderji kupovali tako na debelo stare slavne slike in druge take predmete ki jih hrani Evropa že stoletja. Človek bi-mislil, da ameriški ponpadurji za to kupujejo Tiziana, Rembrandta, Rafaela itd., ker ima to za Ameriko kulturnega pomena. Toda to ni njih namen. Slik tako drugi ne vidi kot njihovi ožji prijatelji milionarji.
Moda, da sili naše Mol arske kralje, da so v par zadnjih letih nakupili v Evropi že za 50 milionov dolarjev, in še več, starin in jih zaprli in obesili na svoje stene.
70 odstotkov ameriškega prebivalstva pa ima stene — prazne, ali pa z 5—10 centov vrednimi “slikami” pokrite.
Slab bog.
Na Nemškem delajo napfedni poslanci za to, da bi se uvedlo za mrtvece upepeljevanje (zažiganje) mrličev, ker je to dosti lepše in sanitarično. Od leta 1878 do 1910 se je dalo sežgati na Nemškem okroglo 30.000 oseb. Zadnja leta pa je upepeljevanje zadobilo toliko odmeva v ljudstvu, da je že skoraj v sakem večjem mestu upepeljevalnica ali krematorij. V Nemčiji je danes 23 krematorijev in celo najbolj klerikalna Bavarska in Pruska dežela imate po tri.
Statistika dokazuje, da se vpe-peljevanje vedno bolj širi, čeprav jt. vsa črna banda proti temu.
Nek nemški duhovnik je sedaj pisal v klerikalnih časopisih, da se vsi tisti motijo, ki mislijo, 'da bodo s upepeljitvijo ušli “zadnji
sodbi’ ’'
Napfedni listi pa mu odgovarjajo da bog, ki ne bi znal iz pepela, zopet naredi človeka, bi bil slab bog, navaden pfueer in bi zaslužil, da bi se ga pognalo k hudiču!
KLERIKALCI-EFIJALTI.
Efijates je mož svetovne slave, odijozne slave. Dve tisoč let bi že davno nikdo več ne vedel zanj, če bi ne bil izdal sorojakov Perzijcem. Ker je bil-mož zmožen najnižjega dejanja na svetu, zato je slaven, zato opljuvuje človeštvo že dve tisoč let njegov spomin, za to bode on simbol zasluženega zaničevanja na veke. Ne sam!
Dobil je v najnovejšem času duševne sobrate, tovariše, ki ga v abominalni njegovi nizkosti še prekašajo. — Slovenski kranjski klerikalci, pravzaprav ona jata korumpiranih sebičnežev, ki jih vzdržuje edinole ljudska nevednost, so prodali slovenske narod-n,e interese in poklicali v ljubljanski občinski svet sedem nemških svetovalcev. Stranka egoist-nih efijaltev je primorala nune, da so prelomile svojo prisego, stranka božjih namestnikov in posvečenih duhovnov je sleparila, kradla, hujskala, ščuvala, st ran k a razkrinkanih neznačajne-žev je bodila z najhujšim slovenskim sovražnikom roko v roki. — Črna internacijonala je prodala slovensko metropolo, Ljubljano, škof je blagoslovil to nečastno delo in po cerkvah doni sedaj hale-luja Veliki Brezznačajnosti v čast in hvak).
Nikdar se slovenska domovina še ni tako ponižala, nikoli niso bile slovenske narodne izgube večje. Grobovi tulijo, grobovi za slovenski narod! Oni pa, ki je izkopal te grobove našim bratom v stari dimovini pa je, slovenska ljudska stranka, stranka duhovnikov, kaplanov, Marijinih devic, stranka čukov, velika stranka e-fijaltov.
Zavednost delavcev.
Ameriški delavc je v nekaterih točkah gospod, v mnogih drugih pa nezaveden sluga bossa. To pride pa od tega, ker mn manjka vsake politične moči in ker -mu manjka ves smisel za kako socialistično gospodarstvo in socialne reforme Tudi ameriško organizirano delavstvo nima nobenega vpliva na političen svet.
Ameriški delavec mora radi svoje nezavednosti v slučaju štrajka se posluževati barbarie-nih surovosti in brutalnosti, ker politično se nežna in ne more bojevati, ker politično moč je prodal kapitalistom za svoj kruh in tako je primoran, da pri štrajku strelja in dinamitira, rabi silo. S tem je povedano, da stranka delavcev mora biti le na socialni podlagi, ker ona razume kapitalistično moč politično narediti nerabno, čemur sledi, da tudi gospodarsko stori nemožno, delovati proti delavstvo!.
Zavednost delavca je takrat na pravi stopnji, dokler ima smisel za socializm.
Kranjčeve bedarije.
Janez Kranjc je ime slovenskemu maziljencu, kateri je svoječas-no duše pasel v Pittsburgu, Pa., sedaj jih pase v South Chicagi,
111.	Nad vse smešen je ta pop, pust ter dolgočasen in gotovo razen chikaškemu Pavlihu A. Sojarju nikomur drugemu ne imponira s svojo klobaso v Amerikanezarju. Sicer je ipa nam tudi prav, da nas je spomnil ua zalogo streljiva, ki se ga je med tem časom v našem uredništvu nabralo, in če se ne motimo, je med tem streljivom tudi kresilo neke kuharice. Gotovo, da mu ne bomo nič dolžni ostali, čaka pa naj na red tudi on, kakor mora čakati vsak. Na svidenje torej <*pri Filipih.
Naznanilo in povabilo.
“Žensko svobod, podp. dr. št. 47 S. S. P. Zveze” v Chicagi, priredi v soboto dne 27. maja t. 1. v Narodni mali dvorani na So. Centre ave. in 18. ulici svojo zabavno veselico, na katero se vabijo vsa bratska in sestrska slovenska društva. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina prosta.
Na svidenje!	Odbor.
LJUDSKI SLEPARJI.
Kam duhovniki vodijo ljudstvo je našim eitateljem znano^ tisti pa, ki morebiti še berejo “članek” Janeza in Toneta v A-merikanezarju, pa morebiti še več vejo o njihovih “odprtih src’’ do delavca.
Meseca niarca t. 1. se je 'dogodila v neki občini predarlski v Avstriji zgodovinska znamenitost. Na neki občinski seji je predlagal en občinski svetnik, da se naj živini predno se jo pošlje na planine, cepijo koze in oznanil, da je' vlada pripravljena v ta namen prispevati za vsak zep določen znesek. Tu pa je vstal on-dotni župnik, in gromovito zavrnil take “novotarije” ter predlagal, da se naj živino mesto tega pred odhodom — blagoslovi, češ, da je to veliko izdatnejši pripomoček kakor cepljenje koz. — Vsi naezoči so navdušeno sleparju pritrdili, in tako se je zgodilo, da je žegnal črni maziljenec junce, telice in bike pred “rajžo” na planine.
In to se je zgodilo v prosvitlje-nem letu 1911.
“SVOBODNA MISEL’
(Književnost.)
Odprava slabega.
“Daily Socialist” pravi, da on veruje na zakone. Mi ne. Mi samo respektiramo današnje zakone le — ker smo v to primorani; če bi pa imeli moč. bi jih pa odpravili in bošlie zakone postavili. Današnji, zakoni so paragrafirane določbe kapitalistične družbe. Sila sama vlada na sodiščih in sodniki so le hlapci sistema. Zakaj potem kot isorialisti moralično podpirati silo. Vprašajmo se raje, koliko časa bo še tako gospodarstvo via-S dalo? Mi ne smemo na pravic-f nost sodnikov apelirati, kot je to storil D. S. v svojem pismu na sodnika Petit — ker to je muja zastonj! Ravno tisti uspeh bi i-melo, če Hi se pritožili, da je voda mokra, če h: padli v reko. Boljše bi bilo, take eksemplare kot je o-krožni cbikaški sodnik Petit ljudstvu predstaviti in reči: “Vidite, tako izgledajo ljudje, ki ste si jih v svoji neumnosti sami izvolili,, da vam stavijo zanjko okolu vratu. To bi bilo po našem mnenju ■bolj uspešno kot — prošnje.
Laži časopisja.
Kapitalistična “Tribune” je prinesla v zadnjih izdajah celo kolono delavskih bojev ki so se bojevali v zadnjih štirih mesecih od 7. februarja, v Chicagi. — V dvajsetih slučajih se gre zavoljo streljanja. “Tribune”, hoče seveda kot največje kapitalistično glasilo dokazati, da so delavci streljali na policiste in mirno občinstvo brez vzroka. In delavci, ameriški, ta lažnjivi časopis prebirajo kot svojega zagovornika? Si moremo misliti večje bedarije in ironije?! Ni ga časopisja na svetu, ki bi z tako vnemo delovalo za združene kapitalistične interese, kot to dela ameriško kapitalistično časopisje. In čeprav hoče to časopisje prikriti stanovske razrede, ki so se tudi v Ameriki začeli pojavljati, in ki hočejo vse imeti v eni harmonični zvezi, vendar se v nobeni deželi ne bije z tako brutalnostjo boj z delavcem, kot ravno tu. V Ameriki ga ni štrajka, kjer ne bi bilo silovitosti in pobijanj. Skoro vedno pa delavce provocirajo najeti policisti, ki se ne strašijo nobenih silovitosti napram brezpravnim štrajkar-jem.
Drugi John Dietz.
Iz Duluth, Minn., listi poročajo, da je ondotni šerif ustrelil nekega Urbaniea, ker se je zadnji zoperstavil neki lesni družbi, da bi po njegovem ozemlju spušča-vala po reki les. Zahteval je $4000 odškodnine; družba pa mu je poslala šerifa in par njegovih pomagačev, in reveža so ustrelili, a ne do smrti.
Človek ne sme braniti več svojega. O tem še spregovorimo prihodnjič.
Podpora za tiskovni sklad.
A. Bobek $1.00.
J" Pragi, na Češkem, je zopet začel izhajati mesečnik “Svobodna Misel”. Kaj je “Sv. M.”
za vse slovenske svobodomiselne smo v predzadnji številki povedalo. Za slovensko časnikarstvo je zadnji čas velikega pomena novi “Illustrovani Tednik’, ki izhaja vsak teden v Ljubljani, in eminentnega pomena pa za nas svobodomislece pa'j e, glasilo slovenskih svobodomislecev, “Svobodna Misel”.
Mesečnik “Svobodna Misel” stane za Ameriko 4 K. Naroča se ga v našem uredništvo, ali pa. lahko kar na naslov.:	Svobodna
Misel, Praga-Vinogradi, Češko, Avstrija.
Za nas svobodomislece je pa dolžnost, da list kot je “Svobodna Misel” prav pridno podpiramo, ker omenjeni list je za izobrazbo pomemben, in, ker je napovedal rimskemu klerikalizmu očiten boj, boj na nož.
Karakteristično je, da je že prva številka maja, ki smo jo dobili pred zaključkom lista — od avstrijske vlade konfiseirana. — ‘'“Svobodna Misel” je vseskozi zanimiva. Članki so tako izbrani, da prej lista ne odložiš, kot ga ne preeitaš docela.
Za danes prinesemo tudi mi na prvi strani par malih zanimivih novic, ki jih nudi “Svobodna Misel” v tolikem številu svojini naročnikom.
Pravi svobodomislec je tisti, ki podpira svobodomiselno časopisje, in “Svobodna Misel” je naj večja slovenska svobodomisel-na-socialno-kulturna revija.
Našim naročnikom jo najtopleje priporočamo !
Novost med romarji v Lurdu.
Mesto Lurd na Francoskem je od farjev razkričan kot čudežno mesto za bolne in pohabljene, ki verujejo v “svete čudeže” seveda. —
V zadnjem času je mnogo ljudi na potu v Lurd in nazaj znorelo. Pojavila se je pracvata epidemija. En dan so morali prepeljati 4 osebe radi znorelosti' v bolnišnico. Neka! mlada Rusinja je znorela celo v onem “čudežnem studencu”, kjer se kopajo romarji, en duhovnik je znorel pri cerkvenih opravilih. 3 osebe so znorele pri kopanju v ondotnem potoku iu štirim osebam so morali na cesti obleči prisilne jopiče. So li morda to čudeži? In če, kaj hoče s tem “Lurška Mati”? podkrepitev praznoverstva ?
Politična tatvina.
Reka, 23. maja. — V deželnem vladnem poslopju se je zgodila velika politična tatvina raznih aktov, ki so branili državne skrivnosti in so velikega pomena za avstrijsko vlado. Tatov še nimajo in je cela stvar še jako tajna, ker vlada ne pusti, da bi se o stvari pisalo. Aretiralo se je več vplivnih oseb, ki so osumljeni sotatvi-ne.
Zopet zrakoplovna nesreča.
Odesa. 24. maja. — Iz mesta Ivursk, glavnega mesta ravno tako imenovane gubernije, še poroča, da je zadnjo soboto nek zra-koplovec zavozil med spodaj gledajoče pbčinstvo, in skoraj 100 oseb težko poškodoval. Nesreča ne bi bila tako velika, če ne bi gledalci začeli na vse strani bežati in si sami sebi pravo pot za-urli. Tudi iz drugih dežel sveta se vsak dan poroča o novih zrako-piovnih nesrečah.
Rus svari.
Peterburg, 25. maja. — Ruska vlada je naročila svojemu carigrajskemu poslaniku, da opozori turško vlado, da svoje bojne čete od črnogorske meje odstrani, ker s tem je mir kaljeq in ruska vlada ne trpi, da bi se njenemu bratskemu narodu, ki je majhen po številu, godila krivica.
Črnogorci so jako veseli, da se je Rus za nje postavil.
\
Zahodna	Bolniška
Podporna	Jednota.
RAVENSPALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25. aprila in inkrrporirina 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik:	FR VNK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash.
Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Eaumciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 1Q7, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK,’Box 499, Cie Elun. Wash.,
POROTNI ODBOR:	!
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Glas Svobode.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
VII.
“Planthar s’ Mino po domazhe”.
Vodnik.
“Gospoda majorja bi bil poslušal, Groga, gospoda majorja, pa ne bi bil nikdar doživel kaj takega, kakor danes! “Ženska je vrag, ogibaj se ženskih!’’ so ti svetovali tolikokrat. “Ženske so vir vse nesreče!” so dejali, ne je-denkrat, večkrat ! No — ali so po pravici govorili gospod, ali niso? To premisli, Groga, pa pij ga ! — Kaj bi si bil morebiti vse naprtil s to-le Katricd ! Same križe, nadloge in težave in nič dobrega in tako dalje! Ali brhka je pa, peklenšček naj mi odnese vse vino, ako ni res brhka in čedna in grozna.*) Toda stoj ! Ali imaš morebiti kaj, ljuba Katrica? Ti nimaš nič. Jaz nimam nič. To je dvakrat nič ! — In zato ostanemo, kakeršni smo bili, in se ne zmenimo za nobeno žensko več ! Brez skrbi bomo pili majorjevo vino in kadili njegove cigare ! In ostali bomo prva oseba na Javoricah! Tukaj v imenitni majorski službi! Sami jedli, sami pili, sami v nebesa šli ! ’ ’
Ta trenotek mu je pribrenčala zdramljena muha na nos, hoteč »e tam domače naseliti. Morebiti je bila to potomka jedne tistih literarnih muh, ki so gnale Vodnika v klošter; na vsaki način pa se je zdela Kozolu tako imenitna, da jo je vljudno ogovoril blizu tako-le :
“Servus, muha! I kaj pa ti tukaj? Glej jo no, kako je prijaznega obraza! I kaj mi boš pa vender povedala?”
In zdelo se je Grogi, da je muha zabrenčala prav različno:
“Bog ti daj srečo, zdravje in pamet, preljubi moj Groga!”
Groga ji je hvaležno prikimal.
“Pamet, ' pamet, kaj ne, muha dobrega srca! Lepa hvala, muha, ti si res prijazna muha, dobra muha, dobrih starišev in iz dobre hiše! Odkod me pa vendar poznaš? — Ti še komu kaj privoščiš. — Koga — koga — kaj, kam pa te zanaša? Postoj še nekoliko, muha plemenite duše! Vrni se na kakšno pametno' besedo ! — No-ees?
Dolgo je še sedel Groga za mizo in premišljeval, dokler mu ni pošlo vino in svečava.
Doslej je bil Groga mladenič, goječ še iluzije . . . Zdaj ni imel nobene več . . . Postal je mož.
VIII.
“Nym:Elice. I say ! pauca. pau-ca; slice! that’s my humour.
The anchor is deep: will that humour pass?
The humour rises; it is good: humour me the angels.
Caius : Fe, fe, fe, fe ! ma foi. il fait fort chaud. Je m’en vais a la cour, — la grande affaire”.
Shakespeare.
Okolo okrogle, trdno v zemljo aabite mize na Jurjevčevem pro-
*) V nekaterih krajih na Gorenjskem pomeni “grozen” = fese h,	drall, ‘ ‘ aufgedonnert ’ ’;
“strašnega” nima torej ta beseda ta*n ni« v sebi. Op. piš-
stornem sadnem vrtu je sedelo nekega toplega jesenskega popoldne več starih in mladih gospodov.
Odkar so začeli veseli mestni gostje drug za drugim, obitelj za obiteljo, zapuščati prekrasne kraje gorenjskih letovišč, od takrat je bil na Vranovem in po okolici dolgčas na obroke naprodaj. Tako vsaj so tožili zaostali ptiči, kar jih je bilo, in si prirejali v pražili, mrtvi sezoni po večkrat na teden jour-fixe. Z Vranovega do Jurjevčeve hvaljene krčme je bilo ravno za visokopolitičen uvodni članek sprehoda dovolj . . . za bistroumno debatico o narodnogospodarskih razmerah danes . .. jutri za socijalne reforme'. . . . Za skeleče domače novice morebiti .. . za efemerne prikazni, . . . za pereča vprašanja . . .
In ako sta tako prispela po dva in dva gospoda srečno na vrt in vztrajno nadaljevala svoj včasih kaj burni razgovor, med potom in celo pred čedno pogrnjeno mizo mnogokrat postajajoč, in ako sta “in des Gefechtes Hitze” kar popolnoma pozabila, da bi si kaj naročila — tedaj je bil postrežlji-vi oča Jurjevec že tukaj s prijaznim nasmehom, s kozarci in z vinom in z vsem potrebnim, kakor je že vedel, in kakor je poznal okus in posebnosti slehernega.
“V starih časih! Tedaj je človek še nekaj veljal in denar! Stari časi ! Tako je ! Stari časi ! Kje ste ? ’ ’
To rekši, jejutrnil polkovnik Viktor Greben svojo havano z mazineem, se naslonil v vegastem stolu nazaj, iztegnil nekoliko svoj dolgi, mršavi život in zmagoslavno povzdignil kvišku gubato lice in odkrito, plešasto glavo. Skrajnje zadovoljen s svojim izrekom, se j« oziral po družbi in nekako
izzivalno pričakoval ugbvora. Ta ni dolgo izostal.
Polkovniku nasproti je sedel o-krajni sodnik z Vranovega, gospod Anton Navič, krepak mož s polno, lepo črno brado, dolgega, ozkega nosu in sokoljega pogleda.
“Seveda, seveda!” je kimal i-ronično. Le zapojmo jim himno, tistim starim časom, ko je cvetla romantika kar ob cestnem jarku kakor trpotec; ko si se vozil “za majhen denar” cele tedne po pošti : ko so po. gozdih žvižgali razbojniki najnovejše visokoroman-tične operete in prav tako viso-koromantično klali ljudi kakor petelinčke! Seveda, seveda!”
“To danes ni mnogo boljše! Lepše je pa le bilo takrat,: ko še ni bilo ne železnic, ne strojev, ne para, n e elektrike, reporterjev, bieikljev in rekordov in — in hri-bolazic in — in — in bežečih ka-sirjev!”
“Kaj pak! Bog sam večni ve, kako so ljudje šele tedaj ročno goljufali! Seveda! In čarovnice so jahale na metlah po zraku! — Toda to je bilo policijsko prepovedano! Kaj še! Delale so točo! Zato so jih na ljudskih veselicah brez godbe cvrli in pekli, vse, mlade in stare in grde in lepe! Kako je bilo to lepo! V nobenem cirkusu se dandanes to več ne vidi.”
“Pa je bilo le boljše,” je zagodrnjal gospod Greben. “Takrat je bilo življenje po grošu! Za malo dvojačo si se najedel dosita in napil, in še kaj drobiža si dobil izmenjanega, prijatelj! — To so bile lepe navade nekdaj.”
“Kaj ne da,” se je potegnil sodnik, “takrat, ko še zemlja ni bila okrogla! In ko je bil kmet' manj vreden kakor konj, krava, kozel. Ko so hodili prijazni Turki k nam na menzure in jemali s sabo lepa dekleta in žene in močne fante. Seveda, takrat je vsak-dor izhajal; zakaj vojske, tolovaji, kirurgi in druge kužne bolezni, vsi so skrbeli- da si ne bi bil človeški rod zbok prevelikega števila na potu! Prav res, ako se človek tako-le nazaj zamisli v pretekle čase, ne more biti dovolj nesrečen, da je prišel za par stoletij prepozno na svet!”
— “Jurjevec!” je zasopihnil ta trenotek gospod Masten, umi-rovljen zasebni uradnik. Bil je čelat, debel dedec mogočnih čeljusti j in jerbasastega trebuha. iVse na njem je kazalo popolno o-bliko okroglosti. Njegov široki, izbuhnjeni. tolsti obraz se je vedno zadovoljno smehljal. Smejal se gospo:l Masten ni nikdar; le smehljal se je, rahlo, sunkoma, lahkotno, smehljal, kakor se smehljajo ljudje, ki niso navajeni ali prisiljeni misliti. Njegov ideal je bil vedno in vselej : ITamham ! Njegova deviza: Vse za želodec ! Vse za polne sklede!
“Jurjevec!” je pihal, “kaj pa imate . . . mghm . . . kaj dobrega?”	t
“Kračo, salame, mrzlo telečjo pečenko, suhe domače klobase —
ali pa spečemo ali ocvremo kake-ga piščka ali golobčka?”
“Mghm . . . najprvo nekoliko . . . krače, veste ... s hrenom! To je ■ • - mghm . . . dobro za prsi.’’	—
— “To me vse nič ne gane, gospod sodnik”, je povzel polkovnik trdovratno. “In — in, ako bi meni kdo dal na izber, da bi si sam lahko izvolil, kdaj naj živim, našemu času hi gotovo ne dal prednosti! Gotovo ne!”
“Seveda, seveda! Tak je človek ! S tem ni nikdar zadovoljen, kar ima. Nekateri sploh z ničimer ne. Samo tega ne ve, zakaj ne. To je moderno. Kaj moderno! Tako je bil0 tudi prej. Ljudem, ki so živeli v srednjem veku, njim se je tožilo po časih rimske, grške, egiptovske slave. Onim v starem veku pa se je skominalo po “aurea. aetas”. Ali si želite nazaj v raj, kjer bi bilo tako lepo z Evo koketirati, jabolka jdšti, s kačami se po domače pogovarjati in se s tigri in levi kužke igrati ! Kaj pa vi mislite, gospod Masten? Za kaj se odločite, za stare, ali sedanje čase?”
Gospod Masten je zamižal dd vročine.
“Jaz?” je zapuhal. “Jaz... kako nikakor . . . mghm, zelenjava in solata, so pravili ... še moja stara teta, izvrstna . . . kuharica, je . . . bila v starih časih na . . vsaki način boljša. Toda . ako spet pre . . . mislimo, da, ... je dandanes francoska . . . laška, angleška, . . . mghm, tildi . . . češka in dunajska . . . kuhinja na . . . jako visoki stopinji . . . zato bi se torej . . . jaz, mghm, sam ... za se bržkone rajši . . . odločil za naše .. . prosvetljene čase.”
“Bravo!” se je smejal sodnik. Tudi drugi s polkovnikom vred so mu pomagali.
“Pa jih imejte,” se je odzval poraženi gospod Greben. Nekoliko srditosti je bilo še v njegovem glasu. “Le imejte jih z vsem vred, z materijalizmom, s soeija-lizmom, z anarhizmom, z naturalizmom in z vsemi izmi, kar se jih še porodi danes ali jutri.”
Toda gospod Masten tega ni več slišal. Pred njim je zadišala okusno narezana krača in svež ‘hren. Slovesno še je oborožil z vilicami in nožem in napovedal tečnemu mesu vojsko brez pardo-na.
Njegov bojni krik se je glasil: “Mghm!”
Pol°g imenovanih treh gospodov so sedeli okolo mize inženir Vojnik, major Stojan, baron Lahnberg in pa adjunkt Božidar Govedek tik mladega bratranca, abiturijenta Benjamina Iskre.
Gospod Govedek je bržkone dalj raste!, kakor samo do štiriindvajsetega leta. Dolgo in dolgo^ časno je bilo, kar je bilo na njem: noge, roke, prsti, brke, nos, ušesa, vse. Tak je bil, kakor da bi ga bil dejal kdaj kdo v svoji jezi pod valjec in ga temeljito poizvaljal v dolgost. Jedino kratka na njem je bi]a le pamet in ostriženi lasje. Obraz je imel pust, zelenkasto
bled, oči zaspane, cmerikave. Le v “boljši” druščini je nekako oživel. V vsem je bil korekten, korekten do angleške dolgočasnosti, pravilen in pedantičen s svojim javkajočim visokim glasom, malimi sivkastimi slabimi očmi brez svita, s tistimi tožnimi zalizci redke brade, od katere je imel vsaki las natančno in pravilno po i-menu vknjižen.
V 0bče je bil mrzel in s tovariši ošaben. Čutil se je neznano vzvišenega nad njimi in je le malo in visokostno občeval z njimi. Kar se tiče ženskih, je bil nekako podoben baronu. Preverjen je bil namreč, da vzdihujejo vse vrano vske gospodične kar po vrsti na tihem za njim, za gospodom Božidarom Govedkom, za “interesantnim ’ ’ pristavam! - V čast dobremu vkusu vranovskih krasotic od šestnajstega do šestdesetega leta bodi omenjeno, da radi “zanimljivega Božidara” ni mrla, nobena od nesrečne ljubezni...
Početkoma, prve dni, ko je bil lani semkaj premeščen, je seveda razburil prihod mladega neože-njenega uradnika radovedna srca po vsem mestecu! Neoženjenost z gotovo službo! Kaj takega po pravici lahko zanima ne samo matere, ki imajo hčere za možitev godne, ne samo te hčerke same, ki so za zakon navdušene, ne samo krasni, temveč tudi krepki spol!'
Toda kmalu, že po njegovih prvih vizitah s0 njegove akcije globoko padle. — V navzočnosti dam je delal zagrizen, temen o-bkaz in se kretal jako okorno. — Zato so ga “in contumaciam” obsodile na doktorjevem vrtu v lepi zbrane “merodajne” mlade dulcineje po daljšem zatožnem protokolu, obsegajočem cel register adjunktovih napak in nerod-nostij in znanih in tajnih pregreh, jednoglasno brez usmiljenja na najhujš0 kazen, ki je, po njih mislih, že kdaj zadela kakega adjunkta v Evropi ... Iz raznih razlogov ni mogoče, da bi sledila tukaj cela stroga razprava in natančno zaznamovane faze te spomina vredne pravde. Omenim naj samo konec govora, katerega je govorila notarjeva Marta kot državni pravdnik in zajedno predsednik sodišča.
“Zdaj-le smo same!” je dejala in preteče vihtela pletenko po zraku “Zdaj-le se zmenimo do konca, ko smo vse skupaj, in obsodimo ga, kakor zasluži.! Lesena neokretnost, pretirana ošabnost, lipova napihnjenost, prazen ponos — toliko da nas pogleda! Pa veste kaj ? On je — on ni toliko o-hol, mislim! Le ženira se nas! On se nas boji! Ta nesrečni “paragraf” pusti! Hihi! In ker je tako čuden in ne reče ne bev ne mev, mu začnimo pa me dvorani-ti, kadar moremo! Na zabave bo vender prihajal in na plese po zimi ! La, le delajmo se, kakor bi se trgale zanj! To bo vsaj kaj veselja in premeinbe na Vranovem ! In še drugim povejte! Tiho! — Mama gredo! — Anica, kdaj boš.
zgotovila vezenje za namizni prt?”
— Gospod Govedek se je od tistega časa sam čudil, kakšno “prokleto” srečo ima pri ženskih ! Vse je bilo zaljubljeno vanj! In mtfž je bil jako vesel... Toda ostal je hladen in mrzel in — interesanten!
Nadepolni Benjamin poleg njega, visoke rasti, suh in ozkoprsen mladenič, je nekak0 svečano sedel na svojem stolu. Imeniten se je zdel sam sebi in si prižigal cigareto, da bi svojo “zrelost” pokazal v lepšem svitu. Kdo bi mu to v zlo štel? —- Sedel je mirno; le oči so se mu včasih zaiskrile.
. Zakaj mladenič Iskra je idealen, na ves glas navdušen mladenič. Iskra b0 delal za narod, kaj pravim delal! Poskočil bo. iz pete v šesto “vrsto” in bo “deloval”! Že zdavnaj ima pripravljen fulminanten govor, katerega namerava sprožiti kakor raketo pri prvi priložnosti na shodu ali zboru tovarišev. Osem stranij samo obsega ta govor; zato je pa kaligra-fično spisan, in nad stoimpetdeset vznesenih klicajev je vmes. Kaj pa šele retorična vprašnja! Tropi in figure! O, takoj prvega oktobra, ko pride na Dunaj, precej bo začel Iskra “delovati”. On bo govoril! Še predno bo prihodnji brzovlak na južnem kolodvoru jedenkrat zažvižgal, bo Benjamin: že trikrat govoril.
Dalje prihodnjič.
Naši živci.
Y starih časih večina ljudi sploh ni vedela, kaj so živci; nervoznost in pretres živcev je bilo še njim neznana bolezen. Sedaj, skoro tri četrtine ljudi, posebno ‘v mestih, boleha na živčni bolezni. V tem ni nobene razlike, je bolehav star in mlad, ubog ali bogat; živčne bolezni so razširjene danes v vseh slojih. Glavni vzrok te bolezni je iskati v našem življenju; naše življenje ni pravo; mi se dosti ne zmenimo za naše zdravje, in živimo hitro življenje, mnogokrat brez prevdarka. V naši strasti, da prekosimo druge, pozabimo pri tem boju sami na se. Mi bi morali vedeti, da je absolutno potrebno, da saj en mesen v letu posvetimo vso pozornost našemu telesu in ga popolnoma izčistimo od nesnage, ker skozi to dobimo novo moč in energijo. Rabi Triner-jevo ameriško grenko vino redno. Izčistilo ti bo telo in kri. Tek se ti povrne, lice pa rdeči, živci postanejo močni. Rabi ga v vseh slučajih. V lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111..
Dedščina 18 let brez dedičev.
Leta 1893. je umrl na Dunaju generalmajor Štefan Bus, ki se je bil povzpel od navadnega kmečkega fanta do generala in zapustil 12 milijonov kron. Do sedaj se ni oglasil noben dedič, v zadnjih dneh pa se je oglasilo vež daljnih sorodnikov ki hočejo nastopiti s tožbami proti erarju.
|KE.e.eouj^s.|
ustanovitelj
AKO TRPITE NA :
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate revmatizem. glovobolj, škro-eijne, hripavost, naduho ali jetiko, zzino napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo , neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v znamkah.in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje _____________________, prijateljice vejo kje da se ženske bolezni m neprilike toko f udodelmo ozdravijo.
Se enkrat najlepša zalivala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str., New York.
Spoštovani gospod!	.
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od Hrpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
K. Kleinschmidt
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
. VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje npljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube m samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Shivni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v ceji ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ue najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
Velecenjeni zmaviuk!
Pred nedavnim časom sem bil*popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka, okoli biodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s.,m jaz bil najtopleje priporočam. Anto»y Bart asevich.
_________________________Bat a vii/, N. V,
Antony Bartasevich.
Moj dragi zdravnik! g Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam
Mike Polak.
vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
858 Helen Str., Mc. Koes Rocks Pa.
140 WEST 34th STREET NEW.YORK, N. Y.
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldau Ob uedeljae iu praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.

A
S. S. P.
v.
.
Zveza
y
(Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave.-, S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVAiiŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOftlK, 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Uo3. Benke, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”, Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 Chicago, lil.: M. V. Konda,
pred., 1518 W. 20th St.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct; V Kulovic, blag.,, 3322 Shefield Ave. — Seja 4. nedeljo V mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: I. Mlakar, pred. Box 68; I. Batič, taj., Box 487; L. Sturm, blag., Box 434. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3 Depue, III.: J. Obrič, pred.; D. Badovinaz, taj.; M. Omreza, blag.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar. taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 Darragh, Pa.: Jos. Nose, pred., Hermenie; M. Brunet, taj., Box 163, Arona; J. Hauptman, blag.. Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 Winterquarters, Utah: V. O-rač, pred.. Box 71; M. Krstnik, taj., Box 44; J. 'Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: V. Huter. pred.; M. Rajer, taj.. Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8 McGuire, Colo.: Jacob Frelih, pred., Box 2; Fr. Vodenik, taj., Box 54; J. Hribar, blag., Box 2. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leactville. Colo.: Jos. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 Moon Run, Pa.: V. Butlje, pred.. Box 271; Fr. Čuk, taj., Box 262; Fr. Ambrožič, blag.. Box 275. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, III.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. Korunika, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.:	J. Jamšek,
pred., Box 126; J. Kolar, taj., Box 64; Frank Gabrian, blag.. Box 116. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13 Witt. III.: D. Senuškar, pred. Boq 151; J. Supančlč, taj.. Box 633; M. VoTovšek, blag., Box 418. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Cur-ranville; Fr. Šetina, blag., Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 Taft, III.: A. Zalokar, pred., Boq 36/; J. Koman, taj., Box 43; J. Papeš, blag., Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16 Clinton Ind.:	Jos. Bizjak,
pred:. Box 519; Fr. Mrak, taj., Box 73; R. Cesar, blag., Box 412. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17 Aurora, Minn.:	J. Rožanc,
pred., Box 148; V. Mtkulich, taj., Box 21; Fr. Bernik, blag., Box 148. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 18 Girard, Ohio: M. Leskovec, pred., Box 372; J. Škof, taj., Box 11;
. J. Leskovec, blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 Chicago, III.; W. Rus, pred. 11316 Fulton Ave.; Jos. Fritz, taj., 11422 Stephenson Ave.; Fr. Kuhelj, blag.. 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 Cleveland, Ohio: J. Hočevar, pred., 1106 E. 64. St.; Jos. Janežič, taj., 1277 E. 55. St.; Fr Lah. blag., 568 E. 162. St. N. E. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman. pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, pred., 725 N. Warman Ave.; M. Kobal, taj., 725 N. Warman Ave.; L. Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 24 Milwaukee, Wis.: J. Kalan, pred., 341 — 6th St.; F. Glojek, taj., 475 Virginia St.; P. Ocvirk, b&g., 383 Park St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 25 Reading, Pa.: I. Starašinič, pred., 143 N. River St.: Jos. Filak, taj., 428 Tulpehoctoen St.; J. Koš-■ meri j, blag., 420 Johnston St.
Št. 26 Collinwood, Ohio; Jos. Kunčič, pred., 439 E. 156. St.; J. Pofco-
čar, taj., 5624 Elsinor St.; Ig. Zupan, blag., 5606 Elsinor St. — Seja 2. nedeljo t mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag.. Box 233. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 28 Madison, III.: Jos. Baričevac, pred.; L. Pavičlč, taj., Box 131, Granite Oity; Jos. Baričevac, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29 Taylor, Wash.: Alois Fink, pred.; M. Šfeerbenc, taj., Box 7; L. Pugel, blag., Box 132. —■ Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30 Bishop, Pa.: J. Murgel, pred., Box 8; Ig. Vidmar, taj., Box 23; A. Renko, blag., Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-
raich, pred., Box 21; J. Kubin, taj.. Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32 Wenona, III.: Alojz Krakar, pred.; Fr. Ambroš, taj., Box 208; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: Fr. Plazzot-ta. pred., Box 148; Fr. Deželak, taj., Box 81; _A. Švajger, blag., Box 148.
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34 Oregon. City, Oreg.: P. Kurnik, pred., Box 155; I. Kurnik, taj., Box 155; Fr. Sajovic, blag., 131 — 18. and Main St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35 Franklin, Kans.:	A. Koro-
šec, pred., R. 4, Girard; J. Zager, taj., R. 4, Box 89, Girard; A. Šraj, blag., Box 3, Franklin. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, lil.: M. Pekol, pred., 715 N. 14. St.; A. Pekol, taj., 1717 E. Edwards St.; Jos. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; M. Škoda, taj., Box 82; J, Grošelj, blag.. Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 Jenny Lind, Ark.: M. Mrak, pred.; J. Spelič, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith; J. Belle, blag., it. 3, Box 245.. Fort Smith. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39 Agular, Colo.; Frank Požrl, pred., Box 203; M. Lukežič, taj., Box 491, Agular; J. Morgl, blag.. Box 47. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 40 Salida, Colo.; A. Novačič, pred., Box 641; Fr. Miklič, taj.. Box 291; M. Mauc, blag., Box 641. — Seja 1 v mesecu.
Št. 41 Ambridge, Pa.: Fr. Tomažič, pred.. Box 141; Fr. Ogulin, taj.. Box 70; A. Unetič, blag., Box 263. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: A. Božič, pred.. Box 32; A. Kanclarič, taj., Box 32; D. Grenko, blag., Box 32. — Seja
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, la.:	Jos. Čer-
nič, pred.; M. Zupan, taj. in blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Šfc. 44 Vlrden, 111.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J. Deželak, taj., Box 41, Girard; A. Stopar, blag.. Box 231.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45 Baltic, Minch.: J. Prešeren, pred., Box 155; L. Navoda, taj., Box 155; J. Jelen, blag., Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak, taj in blag., 1492 San Bruno Ave.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.;. Marija Wardian, blagajniea, 1913 W. 22. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.	t
Št. 48 Breezy Hill Sta. Mulberry, Kans.: A. Govejšek, pred.; J. Kovačič, taj.. Box 24; S. Dudaš, blag.. Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Winterquarters, Utah: Antonija Orač, predce.. Box 71; Agnes Fajdiga, t&jca., Box 65; Marija Suhar, blagca. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50 Milwaukee, Wis.: Marija O-
cvirk, pred.. 383 Park St., Francis I Žovle, taj., 457 S. Pierce St.; Ana j Bergant, blag.. 257 — 1st Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51 Ravensdale, Wash.: P. Koss, pred.. Box 10; Fr. Maurlč, taj., Box 1; J. Arko, blag.. Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo. K. Grušovnik, pred.. Box 1; R. Žohar, taj., Box 131; K. Ernožnik, blag.. Box 155. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
pred.; V. Potisek, taj., 1237 — 1st St. M. Požežnik, blag., 28 Laharpe St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 Ely, Minn.: M. Grahek, pred., Box 478; J. Kardel, taj., Box 391; J. Tekavec, blag., Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.:	J. Reven,
pred.. Box 51; J. Jamše, taj., Box 185;
J. Žitnik, blag., Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheok, pred., Box 563; Math Batich, taj., 209 G. St.; Fr. Šumik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; Fr. Levstik, taj., Box 2; Fr. Goran, blag., B0x 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Pintar, pred.. J. Kraker, taj.. Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 Conemaugh, Pa.:	Fr. Dre-
melj, pred.. Box 73; Travnik, taj., Box 275; Fr. Perko, blag., Box 101. —- Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E: Abriendo Ave.; Frank Stupar, taj., 1234 Eiler Ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave.
—	Seja vsalkiga 10. v mesecu.
Št. 61 Barberton, Ohio; Ant. Šig-mont, pred., 176 Center St.; R. Pu-želj, taj.. 161 Houston St.; J. Primc, blag., 432 St. Bolivar Rd. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št, 62 Lorain, Ohio; J. Petkovšek, preds., 1605 E. 29th St; Fr. Ziherl, taj.. 1641 E. 29. St.; J. Zallar, blag., 1708 E. 28. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc. taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64 St. Michael, Pa.: N. Zvona-
rič, pred., Box 122; S. Šilobat, taj., Box 32; I. Štritof, blag.. Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.; A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred.. Box 48; Fr. Krašovic, taj.. Box 284; Jos. Kolman, blag., Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: J. Pleše, pred., Box 561: M. Jelenčič, taj., Box 489; B. Mance, blag., Box 461. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: J. Bohte. pred.; J. Kochevar, taj., Box 82; A. Omeje, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 69 Brewster, Ohio:	M. Golob,
pred., 210 E. Walnut St., Massillon; Fr. Rajer, taj., 248 E. Walnut St., Massillon; M. Strah, blag., Brewster.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.: Frank Kočevar, pred.; A. Sterle, taj., Box 12; J. Do-lez, blag.. Boq 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
pred., Box 251; M. Čebašek, taj. in blag.. Box 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.: G. Janžekovič, pred., R 2. Box 15; M. Šabalj, taj.. Box 15; I. Hren, Hag.. Tailer Spring. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73 Girard, III.:	Fr. Gašparac,
pred.. Box 38; Andrej Kine, taj., Box 1; Fr. Štimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj.
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj.. 812 Chestnut St.: M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75 East Helena, Mont.: Marija SlraJjner, pred’ea. in taj’ca., Box 75; Marija Suhodolnik, blag’ca., Box 33.
Št. 76 Roundup, Mont.; M. Keržan. pTed., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik. pred., Box 84; J. Cestnik, taj., Box 65; Jos. Premk, blag., Box 1. —
IZ URADA GL. TAJNIKA, S. S. P. ZVEZE.
Veselje me navdaja videč zanimanje naših rojakov in rojakinj, kateri zahtevajo pojasnil za ustanovitev društev ali za posamezne člane in članice k društvom spadajočim S. S. P. Zvezi Gotovo vsaki od teh ne postane član kakor tudi vsakemu se ne posreči ustanoviti društva, vendar iz tega stališča moram trditi. da križem Amerike priznavajo rojaki in rojakinje, da S. S. P. Zveza je epa najboljših podpornih organizacij, katera daje vsim članom popolno svobodo, ne oziraje se na versko ali politično prepričanje. Vsaki je dobro do šel in sprejet pod bratsko krilo Zveze če odgovarja njej ustavi ter je zavarovan in preskrbljen v slučaju bolezni in onemoglosti. Po njegovi smrti pa so preskrbljeni kolikor toliko njegovi otroci, žena, stariši itd. Obratno velja za ženske.
Večina nas Slovanov, raztrese-neh po celi Ameriki se moramo podvreči naj nevarnejšemu in naj težjemu delu. ker moramo biti vsaki čas pripravljeni na telesne poškodbe za katero moramo prestati mnogo, mnogo ne samo za bolečine nego dostikrat v velikem pomanjkanju; dasi pa take nezgode saj v pomanjkanju nekoliko olajšamo moramo gledat, da se vzdržimo dobre podporne organizacije, pri katerp si vsaj pri takem slučaju preskrbimo pomoč.
Ce si ogledamo v Ameriki slovenske podporne organizacije, .jih gotovo ima ta mali slovenski narod največ po velikosti. Če ravno jih je več kakor pol preveč, se še zmiraj čuje od kake zopet nove, d.a se je ustanovila ali da se hoče ustanoviti. Kateri izmed eitateljev bode morebiti mislil, da taka dela kritiziram, ne, tega nikakor ne mislim, sem prepričan, da vsaka nova podp. organizacija ima dober namen. — ^ prašanje je le, ako .je možno vselej dober namen vzdržati, pri tem današnjem nasprotju.
Nekateri naši sobratje so prisiljeni, da se zavarujejo v dveh ali celo v treh društvih, če ravno S. S. P. Zveza plačuje največo podpor0 med slovenskemi organizacijami. Ako pa hoče član držati dve ali tri društva mora plačevati vsako društvo posebej in vsakega glavnega urada stroške, konvencije itd. pri tem pa se gubi mnogo časa katerega se lahko porabi v prostem času za kaj drugega. Če bi člani dali samo tisti denar katerega dajo za cestne vožnje, da hodijo k večjim društvenim sejam za kak drug namen. n pr. kakor je bil ne dolgo v glasilu Glas Svobode priobčen bi se počasi velika svota nabrala in lahko kaj začelo. Če pa bi i-mela S S. P. Zveza recimo štiri vrste za normalne člane in članice od 16—45 leta ter starostni oddelek kakor ga imamo sedaj od 45—55 leta, bi vse drugače zgledalo ter ne bi članom treba, držati dveh ali treh društev in tratiti denarja in časa in bi se lahko v svojej organizaciji zadostno zavarovali. Recimo, ako bi član plačal $1.10 mesečnih prispevkov bi dobil $8.00 tedenske podpore in $500.00 usmrtnine in ako bi plačal $1.60 mesečnih prispevkov bi dobil $10.00 tedenske podpore in $800.0Q usmrtnine.
Če pa bi član plačal recimo $2 mesečnih prispevkov, bi dobil zato $12.00 tedenske podpore in $1000 Ousmrtnine. Za stari oddelek bi se dalo tudi kaj priboljša-ti. Muogo, mnogo bi se dalo dobrega vpeljati, da si tako ne nasprotujemo ter, da složno delamo. Toraj bratje in sestre gotovo ste nekateri člani kakega samostojnega društva, gledajte, dla celo društvo pridobiste in pristopite vsi skupaj pod napredno S. S. P Zvezo. Če pa nimate priložnosti, celega društva zvabiti imate gotovo kakega prijatelja a-li prijateljico, katerega vzamete s seboj v obran. Prijatelji rojaki in rojakinje P a pišite po pojasnila, pravila in prošnje, ter pri-stopljajte k S. S. P. Zvezi,, da bo še več napredka, kakor ga imamo dosedaj, ker v složnosti je moč.
Jos. Benko, gl. taj.
Sovraštvo med živalimi. Domače in divje živali sovražijo pogostokrat splošno druge vrste. Najzanimivejši slučaji so oni, ki kažejo podedovano sovraštvo. Strah slabotnejše vrste pred močnejšim sovražnikom je tako velik in močen, da ga že novorojenci čutijo. Vse goveje vrste sovražijo brez izjeme volkove. To sovraštvo je podedovano že iz onih časov, ko so goveda še tavala divja po gozdovih in dobravah in jih je vsak trenutek napadla izstradana čreda volkov, ki je odnesla tele ali več tovarišev. — Sovraštvo med psom in mačko je brez dvoma podedovan nagon, ki Se lahko dokaže tudi pri večjih mačjih vrstah. V Indiji ima tiger globko v džungli svoj brlog in mladiči imajo le malo sovražnikov. Če najde medved ali leopard slučajno ta brlog, se hitro vrne in skrije. Dvomljivo je celo. če bi se lotila kršenih mačic velikanska kača — boa. A velike črede brezciljno okrog tavajočih divjih psov napadejo takoj brlog. Če stare ni doma, jih mirno raztrgajo in požro. Če se pa v tem času vrne z lova s ple-
nom, ga izpusti in se izgubi v ločju. Ve namreč, da bi jo požrešna čreda brezpogojno raztrgala, četudi bi jih sama usmrtila deset. Tigra, ki je rojena v menežarijah ali v zoologičnih vrtih, gleda brez sovraštva živali, ki so zaklenjene okoli nje. Tudi to je ne razburja, če vidi živali, ki jih dotlej ni videla. A gorje psu, ki pride na pregled; če ga ne more zgrabiti, rjove in kaže svoje strahovito zobovje ter buta ob zamrežena vrata. Leopard, ki živi večji del v gozdu in lahko uide divjim psom na drevje, ne kaže tega sovraštva. Zre pa posebno rad pse, ki jih napada raz drevo. Zato pa sovražijo vsi psi na drevju živeče mačke in se jih obenem neznanško boje, medtem ko napadajo tigra in druge na zemlji živeče mačke brez strahu. Levi, opice in druge živali v puščavah in vročih krajih sovražijo črnopolte ljudi bolj ko belopoltega Evropejca. Ko je svoje dni obiskala družba Sonalijev zoologični vrt v Londonu, so postali levi popolnoma divji. Opice so plaho vpile in jezno momljale, antilope so se izkušale osvoboditi in pobegniti in še celo flegmatična divja goveda so bila razburjena. Vse te živali so spoznale v zamorcih svoje sovražnike, ki so že stoletja in stoletja lovili po džunglah njihove vrstnike.
Nevarna razvada je polivati o-genj s petrolejem. Neki gospodinji v .Voha v bruseljskem predmestju se je vnela, v roki steklenica, se razletela in zanetila naenkrat. ogenj po celi kuhinji. — Zgorela je ona, njen soprog in enoletno dete.
SALOON
z lepo »i rej enim kegliščem in sveže Scboenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov ; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Naslednik! :
Derganc, Widetič& C$>. 1622 Arapaboe St, Denver, Colo-
ODVETNIK	PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
Dobra Unijska Gostilna,
mriel in srorak pripri- Jftc Q Cfactnv zek. : Pod vodstvom	JtdOHIj
2005 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Avg. \Y. Ramm
pogrebnik in balzaniovač, tapetnik in podobar
9!1 S, Iti It. SREMU Wi«,
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO!
*
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME-RIKO IN STARI KRAJ,
'	.. i
V' Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — \ C Zahteva In iztirja odškodnine od kompanije za ponesreče- 1 ne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, j prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
*
Mieitiiet £5ken.der
5241 Butler Str., Pittsburg, Pa.
Bell Phone 7-R Fisk.

*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4*
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA.
(Pol državnem nadzorstvom,
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicago, 111,
Kapital in preostanek $350.000 00
Plačujemo p i 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne «tre: Od 8:30 v jutro do 5:30 zvečer
V siboto: Od 8'30 “ ° 9 ure zvečer
V nedeljo Od 9	“ ** 12 o poldne.
JAN KAREL.	J. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*

NOVO 2” kamnov NOVO
pristnih “	^	■ Wl Is W W vsebujočo uro
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati *a prvič 10,000 nagih 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus” ur in sicer samo za $5. 75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
fnnhosamod™ garantiramo za 20 let
bre in trdne, ampak' tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne
u Mi reskiramo vse.
uro pošljite na naše stroške nazaj, žica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A.

H
«
«
W
41
41
41
NAZNANILO.
^Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moških in deških Oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. Oglejte si zalogo oblek!
& k f»
J. J. DVORAK & Co. |
1853-55 Blue Islatid Ave.
edini izdelovalec unijskih oblek ia prodajalec na zapadni strani Chicaga
NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seinamiti občinstvo z na-
'	11	T šo veliko zalogo krojaško narejenih
oblek, zadnje mode v mestu. Mi g sriiatlr»tno s-oje blago in vemo,
da je vsak naš odjemalec zado .oljen, kdo- nas obišče.
2 ČEVLJI. Samo pridita in oglejte si našo veliko zalogo unijskih 4n ------------- čevljev vseh vrst in kakovosti.
4i	J, J. DVORAK, lastnik.
hf
ti*
to
to
to
to
to
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.__________________
’Glas Svobode* izhaja vsaki petek
------------in velja--------------
CA AMERIKO:
Za celo leto..........$2.00
za pol leta...........$1.00
CA EVROPO:
Za celo leto..........$2.50
za pol leta...........$1.25
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
2020 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
DOLŽNOST UREDNIKOV.
Nek slovenski .list je povedal bridko resnico, češ, da so uredniki slovenskega časopisja v Ameriki “Vogel-frei”.
Ta prostost se vidi v marsičem, ne samo pri kaki samovoljni notici, temveč tudi pri odločilnih člankih. Nekaj je pa tu za pripomniti, namreč to, da uredniku, r.ajsibo tistega slovenskega lista ki hoče zastopati prosto mišljenje, je potreba, da vse svoje sile svobodno v listu razvije, kot bi bila Amerika brez proste kolpor-taže in proste pisave preše danes jako bolj nazaj. Že ko je Benjamin Franklin izdal svojo “Post”, so takratni državniki takoj uvideli, da je za Ameriko absolutno potrebna: prosta beseda in svobodna pisava, seveda ne sme iti čez razne meje dostojnosti in v sebi imeti in trositi protizakonitosti.
Uredniki niso pri vseh listih svobodni, posebno prt velikih političnih listih ne; tam se morejo ukloniri strankinim zahtevam, vladi in okoliščinam. Slovensko časopisje v Ameriki je za narod velikega pomena, a politično ne more še njihovih pravic teko braniti in zastopati, kot je to že mogoče nemškemu časopisju,' to pa za tegadeij ne, ker je Slovencev premalo, da bi odločevali, edino nekaj malih izjem imamo, kjer bi se slovenska politična falanga lahko ustanovila in postavila pri raznih občinskih volitvah po enega ali dva svoja rojaka, seveda ameriška državljana, na kako odgovorno mesto. V clevelandskem dvo-tedniku smo v zadnji številki eitali, da bi list podpiral v 23 \vardu prav rad vsakega Slovenca, naj si bo tiste ki hoče stranke, samo da je Slovenec. Cleveland da ima v tistem okrožju 600 slovenskih volilcev, ki bi lahko postali tehten jeziček v imenovanem wardu, a ni nobene skupnosti in nobenega smisla za kak skupen političen nastop, ker je eder, drugemu bolj nevošljiv za košček kruha iz bogate mize. Še narn je v spominu iz Clevelanda nek oklic za “politično društvo za clevelandske Slovence”. Okoli predsedniške mize so »e pa zbrali taki “naprednjaki”, d‘a jim niso zbrani zaupali nič več kot tistih par ur predsedni-štya, tajništva in blagajništva. 'Kdor pozna clevelandske slovenske razmere nas bo dobro razumel in pri taki narodni nezaup-nosti ni tudi misliti na noben složen nastop, pa naj bi si urednik clevelandskega lista še tako prizadeval, kako “složnost” zveriži-1i, ker trajna ne bi bila tako nikoli. Čas pa je tudi že bil, da je tista velika ošabnost se pokazala v pravi luči, ker pri takih vprašanjih, človek izve, koliko so Slovenci tu pa tam tudi vredni. Toliko tisočev Slovencev imeti v svoji sredi, in med temi 600 volilcev, pa še do 1911 čakati z mislijo, da bi se Slovenci združili za svojega kandidata, je tudi žalostno. Urednikova dolžnost bi bila, zraven mrtve notice tudi povedati, kje .je za iskati vzroke, da nem o rej o Slovenci vsaj na volišču skupno, složno nastopiti.
Tisto vsak ve, da je Cleveland največja in najstarejša sloven «ka naselbina, mulo jih pa ve, za-koj se ta največja in najstarejša naselbina tudi kako drugače ne oglasi s svojimi Slovenci.
Recimo, nov Slovenec volilec pride iz Frisco v Cleveland in se tp-usti tam po preteku enega leta registrirati. Kot zaveden ameriški Slovenec se ho gotovo pri
kompetentnih osebah povprašal, “ja vi, kako bodo pa Slovenci pri prihodnjih volitvah volili, kaj se. ne bi dalo postaviti svojega lastnega kandidata, seveda sporazumno z kako politično stranko?” Tu pa pride tista tolikanj v Clevelandu izgovorjena >bei seda: “ja veste, z tukajšnjimi Slovenci ni nič ...”
Uredniki, tovariši! Zastavite povsod vse svoje moči, da ta “nič” izgine in da se bo kako drugače glasil odgovor!
Zopet, v drugem listu čitamo, kakšna visokost je obiskal njihovo naselbino in pokloni in pokloni. Komu, zakaj, komu v prid je taka pisava? Nobenemu. Kaj pametnega, stvarnega pišite raje, pa ne šundra!
Ravno tako si slovenski ameriški časopisi nasprotujejo v evropskih novicah. Tu imamo zopet uredniki vzeti za vzgled nemško časopisje. Vzemi v roke nemški meščanski, republikanski ali socialističen list — Slovane znajo Vsi na izvrsten način pobarvati. To jim pomaga seveda nemški brzojavni biro, od katerega dobe poročila. Ta ali oni urednik pa tudi ve, da se je biro zlagal, ali pretiraval, 'toda ne spremeni nič na poročilu, ker noče kršiti nemške složnosti, ki se posebno vidi v takih evropskih brzojavnih poročilih. Slovani še nimamo svojega brzojavnega biro, se ga nam obljublja, a mi smo že danes prepričani. da bo vsak slovenski časopis po svoje potegnil novico in si bomo vsi nasprotovali. Zakaj to? Zato, ker časnikarji slovenskega, časopisja v Ameriki še nismo imeli kakega skupnega sestanka, kjer bi se za razne točke, ki bi bile za Slovence koristne, zjedinili. Dolžnost urednikov kot časnikarjev bi bila, da delujemo na to, da skličemo skupen slovenski časnikarski sestanek, ker imamo mnogo stvari, ki nujno zahtevajo skupnega delovanja, in ki jih bo le mogoče doseči, če bo vsaj v tistih točkah vsaj vse napredno ameriško slovensko časopisje nastopilo.
Y kolikor hi pa bil slovenski časnikarski kongres na mestu, bi se šele pokazalo na sestanku, in dolžnost urednikov je, da za to namero primerno delujejo in povejo v listu svoje mnenje.
To je le nekaj malih dolžnosti urednikov tovarišev.
PONIŽNOST.
Nobeden kapitalističen in verski časnik nebo prinesel stvari a-ko ni ista identična s kapitalom. In le pičlo število jih je. ki se jim vredno zdi jo zabeležiti, ako ni povita z manjšim ali večjim kapitalom, ali pa, če je identična z kako provokacijo, ki zastruplja misli Čitateljev. In tako se dandanes vrstijo v svetovnem easništvn bogastva, hudodelstva in prostitucija, Pri tem se pa seveda še male. lumparije prekorači, in s tem daje potuha in priložnost človeštvo izrabljati in ropati ga za milione in bilione dolarjev, ne da bi se te vrste lumparije .ljudstvu razkrile. Samo kadar se pripeti kaka velika tatvina, ali da se tatu že po izvršeni, tatvini prime — so to novice tem plutokratičnim šribar-jem.
Pred par tedni je kardinal Gib-bons praznoval petdesetletnico od kar je bil v mašnika pomaziljen, in ob tej priliki mu je katoliška liga pripravila slovesen banket in to je vzela naša časnikarska mularija za največ jo novico ter temu dogodku posvetila kar cele strani. Na milione katoličanov je ob tej priliki zrlo na kardinala kot kako višje nadnaravno bitje — svetnika. Toda časnikarstvo ta vsprejem kardinala ni zabil ježil o na podlagi njegove svetosti, ampak je glavno ulogo igralo boga to omizje, obleke in darila ; nadalje bogato oblečene prisotne osebe, njih bogatstvo in njih pozicije v javnosti. Da, kaj jih briga dejstvo o katerem se res razpravlja ampak denar, lepota, bogastvo in zopet denar. Gibbons je drugi ameriški kardinal, ki že petdeset let rešuje grešne duše pogina in kardinalski klobuk že petindvajset let pokriva njegovo neizmotljivo postavo in njegova funkcija v javnem kakor cerkve nem delovanju danes pomeni sko raj toliko kolikor pomeni revolucija. O tem se ni pisalo. Kar se je poročevalcem, bolj vredno zdelo zabilježiti, da so bile tu —“gor-geous crimson vel vet«, the gol d
and silver ornaments, and the gowns of the ladies present.’’ — Popisali so celo zadevo kot kako milionarsko ohcet na peti cesti v New Yorku, kjer se ne preštevajo ampak vagajo milioni, katere je moderno belo sužništvo danes tam nakupičilo med tem, ko samo strada in trpi pomanjkanje.
Sedaj pa pride vprašanje če je bila to pri tej slavnosti le cerkvena reprezentacija ali Pa so razvili tudi “svoje” bogatstvo ter odkrili svojo moč in manifestirali ter demonstratirali s svojo politično in cerkveno vsemogočnostjo, ki s0 jo pridobili s takim, ekonomičnim gospodarstvom svoji cerkvi. Pred petdesetimi leti, ko je bil kardinal Gibbons v duhovnika posvečen je bila katoliška cerkev v Ameriki še revna in skromna, a danes če preštejemo vse nje cerkve, šole ter višje šole in kolegije, posestva in zemljišča na katerih se bojo zidale cerkve šole kolegiji in razni zavodi v poznejših letih, potem ni to samo n§jboga-teja kongregacija, ampak je najbogatejša organizacija v celi deželi.
Z bogatstvom pride poželenje po moči, ne moči človeških sil, ki bi producirali v demokratičnem smislu v prid ljudstva ampak poželenje po bogatstvu s katerem bi politično podpirali svojo stranko ter jo držali na krmilu. Niti iskrice ljubezni za narod se ni pri banketu opazilo — klerikalci so pač povsod ednaki. — Smejati srno se morali izrazom nekterih vagabundskih listov, kakor: “Princes of the Church, Thrones” in drugim tem podobnim fabulom “royal power, of right not conferred by society, but of right acquired and attributed to divinity.” Pro-kleti humbug! koliko ga je po celem svetu.
Lepa predstava je bila to, ka-koršnih smo zadnjih par let že več videli, kjer so cerkveni dostojanstveniki javno razkazovali vso cerkveno bogastvo. Po zatrdilu ameriških časopisov, so cerkve ljudska naprava, ljudska last in so dragoceni ljudski zavodi. Ne povejo pa ne, kaj storijo cerkve za ljudstvo razen kadar imajo kako parado da poveličujejo nje velikansko lastnino in vrednost. Ti časopisi dobro vedo, kaj bi moglo ljudstvo imeti, pa če jih tudi ne interesira kaj ljudstvo zahteva. Da je denar sveta vladar, je istina. in sicer dhnes bolj kot kedaj poprej; pa prišel bo tudi čas, ko se bodo iz-dajice kesale pa se bojimo, da bo prepozno, ker ni daleč več čas ko bo rimokatoliška. hierarhija ime la že vse postojanke v svoji obla sti : na to bo pa nastopil boj. boj na življenje in smrt, kakor pov sod drugod.
ODPRAVIMO VOJAŠTVO.
Komu koristi vojaštvo, čemu je vojaštvo in kaj je vojaštvo, smo že večkrat v našem listu povedali. Danes bomo vzeli nekaj pomenljivih stavkov iz Richard Ca-verlv vojne statistike, katera je v svoji celoti groznn.
Zbornici se je prestavil v proračun zaw potrditev $1,025,489,-662. iji ta ogromna grozna svota se bo izdala za vojaške namene samo za leto 1911. Sicer pravijo, da v Ameriki plačujejo samo kar pitalisti vojaške davke, seveda jim t0 mi neverjamemo. ker ljudi stvo jih tudi tu plačuje na indi rektni način.
Ta bilionska svota za morilne namene se takole razdeli na posamezne oddelke vojnega depart-menta Zjed. držav. Armada bo stala, $93,347,756;	mornarica,
$126,478,338; pokojnina $153,-688,000: razni izdatki $5,473,707; vojaška akademija	$1,163,424;
vsega skupno za vojsko $380,178,
225.00.
Če pogledamo v leto 1897, za pazimo, da je kongres tisto leto dovolil $515,845,191:	čez biljon
dolarjev so pa stroški prvič nara sli leta 1909 in sicer $1,008,397,-
544.00.
Kdo plačuje letno čez biljon dolarjev za morilne / vojaške na mene? kapitalisti. Dobro. Kdo pa daje kapitalistom denar? Delav ci! Konsekventno plačujejo in zdržujejo vojaštvo — delavci, pa to ne samo v Avstriji, Nemčiji. Rusiji idg., temveč tudi v Ameri ki. —
V Wiertz-ovi galeriji v Brisel-nu, je na steni krasna slika, dato vana izza časa odločilne bitke pri
Waterloo, imenovana “Napoleon v peklu”.
V	sredini nam kaže samega pobitega Napoleona, z stisnjenimi rameni, zamaknjenim obrazom, milimi očmi — v živem peklu. Za njim pa je umetnik narisal 3 milione in 700 tisoč vojakov — tako nam zgodovina sprieuje — in seveda niso vsi na sliki narisani ti čvrsti milioni mladeničev, ki so šli kot slepi za Napoleona v vojsko, in tudi za njega pomrli. Od teh milionov je bilo polovico pravih Francozov, drugi so bili vsi samo podaniki francoski in prostovoljci.
Napoleonova armada je bila cvet mladeničev; najboljše in naj zdravejše moči, ki mu jih je zamogla dati Francija. Napoleon je tudi ukazal, da se, naj protek-eira velike fante; za to so danes Francozi bolj vsi srednje postave in že parkrat so bili državniki primorani vojaško mero znižati za precejšnjo visokost. To vse so posledice vojska.
Danes je na Nemškem že 100 društev za povspešitev miru. V Zjed. državah 50, na Angleškem sto, na Francoskem 200, pet v Švici in druga v Novi Zelandiji, Australiji in Kini.
V	iznajditvi boljšega morilne-ga orožja, kanonov, bomb, itd., danes tekmujejo vsi narodi med seboj.
Dognano je, da so od leta 1870 posebno na tem polju napredovali Nemci. Američani in Japonci in Francozi. Če bi se danes vojevala tista nesrečna prusko-franeoska bitka, bi bilo 60 odstokov več vojakov ubitih, vse za voljo tega, ker se je v morilnem orožju tako napredovalo”. Kapitalisti vedno bolj gledajo po dobičku. Zato si tudi vsak dan izmišljujejo no ve kanone, bajonete in boljši smodnik in veeje drevnavte.
Dvajset let nazaj je stala bojna ladja $4.000.000. Danes stane no va vojna ladja minimalno $10,-000,000. —
Ni dolgo temu. kar so bojno adjo ‘/Texas” porabili za tarčo in jo popolnoma razstrelili. “Texas” ni dolgo, kar je bil zgrajen, pa vendar so ga vojni inženirji vrgli med nerabno šaro.
Nek kongresman je zračunil, da od $100 davka, ki ga dobi gu bernija, odpade $72 za vojaške potrebščine. To je tudi lepi izgovor za tiste ki pravijo, da Ame rika. da “malo” za vojaštvo!
Naloga nas delavcev je, da pri vsaki priliki delujemo zoper vo jaštvo. zoper vojske in krvopre litja, katerih račun plačajo v vsem le zopet nazadnje sami de lavei.
H. L. Clothworthy, vojaški štu dent je izračuni], da so Zjed. države od leta 1789 do leta 1909 i mele $21,401,539,121 dohodkov. Za vojaške namene se je izdalo nič manj kot $10,854,850,505 iz te svote; milione seveda stanejo pokojnine vsako leto.
Vse države so leta. 1910 izdale za vojaštvo $1,551,000,000. — In ravno Zjed. države gredo po Rooseveltovem nasvetu tako naprej v oboroževanju, da jiA vse velesile postrani gledajo, ker vidijo i njih tudi kapitalističnega voja ka. Američani pravijo, da vsak nemški kmet nosi “na pukeljnu enga živega soldata”; ameriški statistik pa je sedaj Amerikan-cem povedal resnico, da vsak A meričan nosi “dva na pukeljnu” Kar je resnica o armadah je to, da za voljo njih davki rasejo da one poberejo najboljše može jim vzamejo prihodnjost in jih odtržejo civilizaciji. Ravno ti naj bolj močneji in zdravi ljudje se\ ne morejo oženiti, je rekel Ben j a min Franklin.
In kar je glavno, vojske se ne plačujejo v vojnem času; račun pride pozneje.
Arthur H. Duton, poučni zvezne armade (gotovo noben so cialist!) je z vso svojo pisatelj sko močjo in inteligenco — zoper vojaštvo in zoper vojske. — On predlaga, da bi se obdržalo sve tovni Jnir, da bi vse države raz pustile svoje stalne armade in or ganizirale skupno mednarodno policijo. Vsaka dežela bi potem prispevala svoj quota po propor ciji populacije. Njegov quota je nekako sledeči:
Sestavila bi se naj mednarod na policija, ki bi stala na istem razmerju, kot armada Zjed. držav do posameznih držav Unije. Da našnja eivilzacijska kapitalistič no — monarhistična doba zahte va 'vsako leto 4,250,000 najbolj
ših mladih mož v orožje in njih preživljanje stane $2,000,000,000 letno. Ta ogromen denar, ki mu ga ni para, bi se raje porabil za boljše socialne razmere in za podpiranje idej za mir med narodi, to je za naobrazbo narodov. Postavilo se naj bi na noge 500,000 mednarodnih policistov; to bi stalo cel svet letno $150,000,000.
Mednarodna armada bi bila koncentrirana na tri strani in sicer za Ameriko 100,000 mož, za Evropo isto in za Orient isto šte-
ilo.	200,000 drugih se hi porazdelilo po manjših oddelkih.” Delujmo vsi za odpravo milita-izma in za na pravo mednarodne policije in za svetovni mir.
POTEM PA TI NIČ NE VERUJEŠ?”
spoznati, kako so razmere ustvarjene in katero pot moramo iti.
Ni se samo trkati po prsih in kričati: jaz sem socialist. Potrebujemo v prvi vrsti soeialistične-ga-vzgojevalnega-dela 1
ROKODELCI V KRALJEVSKIH DVORCIH.
Eksistira kak “bog” ali ne, je mnogim ljudem nujno vprašanje; tudi mnogo Slovencev je, ki so o tem belijo buče. Je bog ali ga ni, je pa tudi zanimivo vprašanje. Danes se porajajo razne nove stranke in vse imajo na “programu”, da ljudstvo “tudi duševno osvobodi”. Pa to nič ne škoduje, ker v XX. stoletju je lahko eden velik protifarški človek, in ateist in pri tem še vedno Jahko politično gospodarsko konservativen in celo reakcionaren.
Če se spustiš z rojakom v pogovor in če mu pokažeš svoje prosto mišljenje in svoja svobodna naziranja, p^ko boš prišel do tiste žilice, kjer se mora izdati kako mu je pečenka duhovnega gospoda na srcu — pa te tak prikrit hipolit začudeno zastavi z vprašanjem : “Potem pa ti nič ne veruješ?”
Kaj sledi po takem nikalnem vprašanju, vsak sam ve, ' ker je doživel gotovo že tako vprašanje.
Kaj mora delavec odgovoriti na taka zavijanja in tak thema pogovora? Kaj je najboljše, da se takim “vernikom” pove nazaj? Ni lahko takoj za odgovoriti, ker vprašani in tisti ki stavi to vprašanje 0 “bogu”, ne ve pravega. Če prvi trdi, da je bog, pa ti trdiš, da ga ni — kaj je potem za pričakovati od tega pogovora. Pametnega ne nič, ker tisti ki trdi da je bog. nima pravico to trditi, ker ga še'nihče ni videl in še nibče tega nobeden človeštvu dokazal. Kar se drugega tiče je najlepši odgovor tale: ne-morem trditi, da ni boga, (mislim pa, da ga ni) : kako prideš pa ti do tega, da praviš tako prepričevalno da je bog, ko vendar ne veš, pa je meni nerazumljivo. -— Pravzaprav pa j a z nočem verovati da je kak “bog”, temveč hočem vedeti.
Svobodomiselci hočemo vedeti, potem šele verujemo. Nesmisel je nekaj trditi, kar te spravlja v dvome, zatorej naše delovanje, da zvemo, če je tako ali tako ker prej neverujemo, nočemo verovati”, kar ne vemo če je vere vredno.
Pa morebiti ti bo bolj po volji tale odgovor: Kaj, ti nič ne veruješ?! Ja fant, pa ti veš tudi, kaj bo s teboj? Pa mu odgovori: Lepo je tvojfe besedičenje, a prazno in nas delavce nikamor ne privede. Sedajmi kritični čas od nas, zavednih delavcev nekaj vse druzega zahteva, kot izkati po lužah zgubljenega boga! Vsak naj-zadnji alderman, in vsak najzad nji policist kje ven v deželi, je za nas zanimivejši kot ljubi bog po pa, in boj proti kapitalistični družbi je nujnejši kot pa razmi šljevati se in prepirati se med se boj, če, imajo angeljci v nebesih usta ali ne! Čimbolj spoznamo nasprotnika, in same sebe, toliko lažje se bo bojevalo. Čimbolj smo mi delavci prepričani v našem pravem mišljenju, toliko vesel e j še se bodemo bojevali.
Mi moremo potem tudi flanzu-lo “opreznih” strak vzeti in reči mi hočemo ljudstvo miselno o svoboditi, dobro, toda k teinu še pristavljamo, da mi gledamo tu di osebno na to, da ga gospodar sk0 osvobodimo, in potem bo tu di znanost vsem dohodna.
Za ta boj, če se hoče to doseči kar smo nazadnje povdarjali, je pa potrebna izobrazba. Več jih misli, da politika ne potrebuje znanstva, in da je le “gobec”, pa se vse doseže. Mi mislimo o tem drugače. Mi vemo, da socialni delavski element, katerega cilj je, ves sedajni družabni re*d pre-volucionirati in predrugačiti in potem nov red postaviti, more ta
Se v. ljudskih šolah so nam radi pripovedovali vsakovrstne štorije, ki naj bi bornim podanikom človeško približale različne mo-y gočnike tega sveta. Kolikrat smo morali citati in slišati, da je bil prvi cesar iz rodovine habsburške, Rudolf I. tako pobožen, da je svojega konja prepustil duhovniku, ko je nesel nekemu bolniku zadnjo popotnico. Nihče p‘a nam takrat ni povedal, da .je bil ta isti Rudolf grof Habsburški e-den največjih nasprotnikov pape-štva, da se je kot zaveznik nemških cesarjev udeležil več vojsk zoper papeža in da je bil dvakrat iz katoliške cerkve izobčen.
Med sredstva, s katerimi se dela za popularnost vladarjev spadajo tudi povesti, da so se različni princi učili vsakovrstnih rokodelstev in da so v svojih prostih urah prav pridno popravljali u-e ter izdelovali mize in ključe itd.	i
Resnica je, da so v različnih vladarskih hišah na Nemškem in drugod gledali na to, da se je kak princ bavil za kratek čas s kakim rokodelstvom. Kaj naj pa bi tak princ sicer počel ves dan? Rokodelsko delo je dobro za zdravje in kratkočasno za gospode, ki jim ni treba od svojega dela živeti in begati za zaslužkom. In kako dobro mora uplivati na priprosto dušo kakega obrtnika, če sliši, da se kak kraljevski princ uči mizarstva ali čevljarstva in da spoštuje obrtni stan tako visoko, da je v svojih “prostih urah” sam obrtnik.
Da, Ja, ljudje so navadno še dosti bolj neumni, kakor se o njih misli.
Te dni bobnajo vsi nemški listi, da bodeta sina pruskega princa Friderika Leopolda, princ Friderik Karel in princ Friderik Žiga kratkem delala pomočniške skušnje, prvi kot mizar, drugi kot ključavničar. Pri svojem učenju teh rokodelstev pač nista dobila žuljavih rok- Ne dvomimo sicer, da bodeta oba s sijajnim u-spehoin napravila pomočniško skušnjo, a 'da bi znala le najmanjšo stvar dobro izvršiti, tega ne verjamemo.
Nemški listi govore pri tej priliki na dolgo-in široko, koliko nemških kraljev in princev se je bavilo z rokodelstvi. Cesar Viljem I. je bil neki ebenista, cesar Friderik manisealco, cesar Viljem II. in njegov sin sta knjigoveza, s^iški kralj Friderik Avgust pa mizar.
Dandanes je to negovanje rokodelstev že bolj redko v kraljevskih palačah, kakor je bilo v prejšnjih stoletjih. Resno seveda ni bilo nikdar in tudi ni zdaj, vedno samo kratkočasje in negovano zaradi zdravja. En sam po-tentat .je bil, ki se je resno in vztrajno bavil s svojo obrtijo, to je bil papež Klemen XII. Ta se je pečal s kuharstvom. Največje veselje mu je bilo, da je skuhal o-bed in kar je skuhal, to so morali njegovi (kardinali in dvorjani snesti in so ga morali potem še s kislimi obrazi hvaliti. Je bil pač velik porednež, ta sveti oče Klement XII.
Vabi
se vse člane društva št. 1 S. S. P. Zveze na sejo v nedeljo dne 28. maja 1911, ob 2 uri popoludne v navadnih društvenih prostorih, 2005 Blue Island ave.
Na dnevni redu bo mnogo zanimivih stvari v korist elanom, kakor tudi za društvo, zatorej vsi na sejo ! S pozdravom
V. S. Skubic, taj.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega .570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana.
Za z rman j e oglase ni odgovorno ne npravništvo in ne uredni-itvo.
Slovensko Delavsko Podporno in
Penzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Društvo
Incorp.
.15. marca 1910.
MA DISON, PJENNSYLVANIA
GLAVNI OiDfBOR:
PREDSEDNIK; Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Bon 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 102.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
PLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. -Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blaga jnikri in nikomur drugemu.
/
LJUBEZEN GVARDIJANA STANISLAVA.
Za Glas Svobode priredil I. F. Brojančev.
Ugaja mu Anica. Njen oče je reven čevljar, in mnogo menda nima. Pomagal bo njeni obitelji, na srcu mu je blagor Anice.
Večernice je odmolil drug pater, gvardijan ni imel časa in tako je bilo.
Po večernicah pride Anica.
Če ima že ljubimca? Kako more kaj takega samo pomisliti od nje ? .
“Deklic, ki imajo že svoje ljubimce, ne mučijo prikazni” . . . tako še Novakov Jakob pravi!
Hkrati potrka nekdo na vrata.
Pater se je tresel po vsem telesu; in v tej razdraženosti se je še parkrat pobožno prekrižal, pogledal hrepeneče na Odrešenika tam na križu in vzdihnil proseče: “Ne zapusti me samo danes, o gospod ! ’ ’
In stopi proti vratom, jih odpre in pripelje v sobo Anico, kateri so gorela lica sramu.
Prijel jo je za mehko roko in rekel: “Sedi semkaj k meni, ti dete lepo in ne boj se me!”
Pater sede na razkošen divan in oklevajočo Anico potegne za roko k sebi. In peresa v divanu so se vpognila pod sladkim bremenom Aničinim in zopet mehanično vzdignila, da ,je Anica veselo vskliknila:	“oh, gospod
gvardijan, to je pa smešno, kako se pri vas vse guglje!” In ker tega do sedaj še ni videla, se je jela po divanu gugati, v patru pa so divjali viharji . . .
“Prikazni torej prihajajo k tebi?” je začel govoriti gvardijan. “Morda, si pa kaj bolna?”
Vročnico' ima sicer večkrat, drugače pa 'da je popolnoma zdrava, odgovori Anica. Da bi pa za vsako malenkost k doktorju hodila, je pa predrago.
Na to jej odgovori gvardijan: “Sama ne počenjaj ničesar! Prijatelja imam duhovnika — zdravnika in če on ne bo vedel pomagati, vem še za enega!”
Učeni duhovni zdravnik je pa celo uro daleč, od hiše Aničine, kar pa patra, gvardijana ne moti, čemu so v samostanu konji in vozovi?
Po tem razgovoru se je Anica gvardijanu lepo zahvalila, poljubila mu tolsto roko, in zardela, kakor je prišla, je odšla iz sobe.
Prihodnjo nedeljo popoldne se je peljala Draganova Anica k duhovnemu gospodu zdravniku in z njo pater gvardijan Stanislav.
Duhovni gospod zdravnik je pa med tem časom že prejel neko pisemce od gvardijana, vanj pogledati nisem mogel, zapečateno je bilo z velikim pečatom, na njem je bilo Shce Jezusovo in bela lilija! —
Moralo je biti nekaj posebnega v onem pismu. Duhovni gospod zdravnik je namršil košate svoje obrvi, bo je zagleda] Anico v svoji ordinacijski sobi. Ko strela iz jasnega neba, zadele so jo zdravnikove besede:	“Anica, umreti
moraš! ’ ’
In Anica je gorko zajokala — pala patru okrog vratu in prosila ga, da jej pomaga, na vsak način pomaga, umreti neče tako mlada, tako življenja željna . . . Na to so seli k mizi. Kuharica duhovnega gospoda zdravnika je nanosila na mizo pečenih pisk.
starega vina, sladke kave in ni minulo dolgo, pater je zapel, kakor zapoje mladenič pod oknom v srebrni lunini noči svoji ljubici .. .
Tema je že bila, ko so se peljali domov . . . Anica se je stisnila k patru, ali pa narobe ... in zeblo ju ni . . .
“Vidiš, draga moja Anica’’ je pričel pater med potjo . . . Tebi se še ne sanja, kako neizmerno si srečna! da se ti je prikazala sko-ro cela sveta obitelj! 'Visi so se ti že prikazali, samo še ne naš gospod Jezus Kristus. On te ljubi, o tem sem prepričan, ljubi te radi čiste in deviške tvoje duše bolj ko vse .druge! Varuj pa vedno svoje sreče, da ostane čisto in da ne izgubiš deviške svoje vrednosti. Očij mladih ljudij se boj, izogibaj se jim! Jezus je ljubo-moren in ne trpi, da vidi razun njega kdo drugi čisti in deviški tvoj obraz! Ko boš spala, bo prišel tiho k tvojim vratim, zbudila se boš trepetaje, vstala in zaklicala: “Žejna sem ljubezni, bolna!” — “Odpri”, bo rekel’Jezus, “odpri golobček sladki!’’ —- “Bog pa. te obvaruj, odgovoriti mu: “Slečena sem in kako bi se v trenutku oblekla?’’ -- “Ne oklevaj! Vstani in odpri! —’L
“Poslušaj me torej! Pridi k nam v samostan! Dal ti bom celico zraven moje in tamkaj boš sprejemala nežna božanja tvojega nebeškega zaročnika. Čas si boš krajšala z molitvijo* in branjem, — ljudem pa — hudobnim jezikom — bomo rekli, da se uči Draganova Anica pri patru gvardijanu kuhati.”
Aničin oče je bil s patrovim predlogom sicer zadovoljen, njenega častilca, Lovčevega Josipa, je pa vsa stvar jezila.
In Anica pride v samostan. Tam je dobila lepo ukusno sobico, od patrove jo je delila le tanka stena.
Dopoldne je kuhala Anica na veselje vseh fratrov, popoldne pa so bile duhovite vaje pod vbd-stvom gvardijana Stanislava . ..
Prijazne nasvete patrove je A-nica rada uvaževala in se po njih ravnala. Vesela in kratkočasna je bila celi dan in pri kosilu je dobivala od gvardijana najlepše koščke. Čedno sobico, mehko posteljico, v kateri se prijetno sanja, ima tudi, skratka: še nikoli v življenju jej ni bilo tako dobro, pater pa se je na tihem veselil, da bo napravil z Anico, katero je nameraval .razklicati kot čudodelno deklico, dobro kupčijo. Anica je bila že 14 dni v gamosta nu. Lovčev Josip se je vedno plazil okoli samostana in po samostanskih hodnikih, Anice pa ni mogel zagledati nikjer. Naenkrat pa se domisli nekaj izvrstnega. “Kako bi bilo, če bi se za “duha’,’ preoblekel in o polnoči, uri duhov, šel v samostan?”
“Več kakor veukaj vreči, ga ne morejo.” — Josip je to vedel in tako je tudi storil.
Med tem pa je premišljeval pater Stanislav, kako bi vprizoril “prikazen Jezusa Kristusa”.
“Nekaj že vem,” pravi sam sebi. “Na praznik svetih treh kraljev se prikažem pred celico Anice kot preoblečen Kristus.”
Praznik svetih treh kraljev je prišel; in ura je bila polnoči . . . na vratih kapucinskega samostana, je nekdo pozvonil, in vratar vpraša:
“Kdo je?”
Lovčev Josip, odgovori: ‘Duh!’
In vratar (posebno pameten menda ni bil) odpre in pred seboj zagleda belo osebo z zlatim lesketajočim se vencem na glavi.
Siromaku so se zašibila kolena in na “duhovo” vprašanje, kje je Anica, je odgovoril jecaje: “v dru-dru-dru-gem, gem, gem nnnn-naadstrostropju štštštevilka 25.” In. naš Josip krene odvažno v ono smer in ker je ravnotakrat zasijal mesec po hodniku, je A-ničino sobo hitro našel.
Potrka na vrata.
“Kdo je?’’
“Gospod Jezus!”
Anici je poskočilo srce ... ko srna skoči iz gorke posteljice in radovedna — kakor so,vse ženske - kako gospod Jezus izgleda, odpre vrata . . .
Gospod Jezus ima močne, košate brke ko Lovčev Josip.
“Si Ti, Anica?” se oglasi Josip.
Anici se zmračilo, junaški naš Josip pa jo v jame; stisne k sebi in poljubljaje sladki njen gob&ek, in Anica se kmalu zopet osvesti.
“Sedaj moraš pa nekoliko pri meni ostati, proč ne smeš takoj!” . . . mu prišepeče Anica v uho in že skoči v posteljico in se odene. Josip pa sede na rob postelje, vzdržati pa se ni mogel dolgo . . . poljubljal je rdeče in sladke njene ustne. . . v sobici je postalo vse tiho . . .
“Da ptiči še po noči ne mirujejo”, zamrmra pater Stanislav v sosednji sobi, mlaskanje in poljubljanje ljubečega se para ga je zbudilo . . . “zima je vendar in noč tako mrzla.” —-
Hkrati se spomni, danes je vendar k Anici hotel . . . kot preoblečen Kristus. V enem skoku je iz postelje . . . kute ni treba. . . bel prt, zlat ovoj okoli glave in k Anici.
Plazeč se pri vratih, ga sreča pater Deziderius v hodniku.
“Jezas!” Kako pa vi izglodate, pater gvardijan?”
“Gobec za zobe, tepec!” ga nahruli gvardijan.
Pater je hitro zginil, gvardijan pa je hitel proti Aničini celici. Lovčev -Josip pa, predramil ga je hrup na hodniku, skoči iz postelje, se zavije zopet v beli oni prt in posadi si zlat venec na glavo.
V	vratih je majhna luknjica, in tamkaj je gvafdijan pogledal v celico . . . “Jezas! Eden je notri . . . duh! Venec ima na glavi, — Jezus bo!’’ premišlja gvardijan Anica pa tiho pravi Josipu :
‘ 0, pridi le k meni in ne boj se! Notri ne more nihče, vrata sem trdno zaprla!” —
V	naglici se je gvardijan prekrižal . . . zeblo ga je v Adamovi oni- obleki . . . pohitel je v svojo celico in legel, radoveden pa je bil jako, kaj mu bode pripovedovala Anica jutri o sladkem gospodu Jezusu . . .
A komaj se je zopet odel s teš-ko in gorko odejo in ko po navadi vskliknil “o, kako je to dobro!’ je slišal zopet ono mlaskanje in žvrgolenje ptičic —
Čudno se mu je vse zdelo, vendar zaspal je kmalu.
Drugo jutro pa je razglasil vratar, da se je v minuli noči prikazal nek duh, vprašal za Anico in na vse zgodaj, da je nek mlad dečko odšel iz samostana . . .
Gvardijan je ostrmel; v onem strahu bi bil skoro iz postelje pal. Oblečen je bil takoj in vratar se mn je začudil, tako živahnega še ni videl gvardijana nikoli!
Anica je bila že oblečena, ko je gvardijan vstopil. Na mizi je ležal bel prt in zlat venec. —
‘1Čegavo je to?” jo vpraša gvardijan.
“Sladkega gospoda Jezusa!” odgovori Anica, lica pa so je žarela klo žarki v morje potapljajočega Se solnca . . .
Gvardijan — v začetku ni vedel, kaj bi storil, ko pa zagleda v prtu začetne črke L. J. — se mu zarose oči in otožen jo vpraša: ‘Ga ljubiš, Anica?”
“Josipa? Prav gotovo ne manjka mnogo!” mu odgovori Anica trepetaje.
Če jej bo dovolil nje noče, da ga vzame, vpraša dalje gvardijan.
“Tega se ne bojiva!’’ je zardela Anica odgovorila.
“Proč je vse! Proč!”, zastoče gvardijan.
Od vratarja sem pozneje slišal, da ni gvardijan še nikdar tako zdihoval in stokal ko takrat . . .
“Najbolje bo, da .ju združim!” vzdihne gvardijan Stanislav. Stari čevljar je prebrisane glavice in
utegnil bi mi na glavo nakopati še kakega mladega “kapucinca”.
Za balo jej je dal nov bankovec za tisoč goldinarjev, samo pod tem pogojem, da mu priseže večni molk. — Tri dni in tri noči je gvardijan jokal! ... Za tisočakom, ali za Anico??? —
Zgodovina o tem molči. Prepričal se je, da ne pomaga noben lek in vdal se je usodi. Takrat pa je bilo tudi zadnjikrat, da je dal gvardijan Stanislav v samostanu kuhati učiti mlado in jedrnato dekle! —
DOPIS.
Oregon City, Ore. Cenj. uredništvo: —
Že dolgo nisem eital nobenega dopisa iz našega mesta. Vedite, da kar se dela tiče, je bolj slaba; ne svetujem rojakom sem za delo hoditi, ker je tu dovelj delavcev, ki čakajo na prazna mesta.
Menda se tukajšnji Slovenci, (ta črni) dosti ne razločujejo od kranjskih klerikalcev. Tu jih vprašam kako morejo te krščanske duše človeku kot sem jaz tako srečo želeti. Ja, kaj mislite, da mora res že vsak pripadati k ta neumnim? Svarim, da se tisto grdo obrekovanje neha, pa se raje spodrinite kot cerkveni ljudje svojega učenika, ki gotovo ni ličil takih lepih čednosti, kot jih vi prodajate.
Delavci, Slovenci! Naše geslo naj bo: stran od klerikalne stranke ; stopimo v delavsko!
Pozdrav od
Vincent Klasnek.
0-
-0
0-
-0
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svo-
bode”!
O-
-0
O-
-O
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H. Ger lacha. kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom «ozi Freak Pangerc* r.
H.GERLACH&CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potreb-
ščin, moke in živeža
2201115th ST, SHEBOYGAN, WIS,
Telefon 630 White.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
GOSTILNA
kjer je največ zabav« in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to «e dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre A ve. Chicago, m.
Telefon Canal 1439.
1
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagl je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenoe
vogal 19. ni.
ii
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bobemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anhenser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18-ul.
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja.
Tel. Canal 1386.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

V
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Eugenia.......24. maja 1911
Oceania........7. junija 1911
Alice ........14. junija 1911
M. Washington 17. junija 1911
t arniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri-popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ce3te v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
'C
jS&B
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih' na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
0'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
P
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ure popoludne in	od 4,—h- popoludne.
°d 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludhe doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m*
s
Našo trgovino priporočamo Slovencem ža trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom.
Povabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek kot:
Moške površnike $7.50 do $25.00
Moške obleke $10.00 do $30.00
Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni, obleke $2.50 do $10.00
Odprto vsak večer, izvzemši srsdo in petek do 9 ure. Odprto v nedeijo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Je,iD<* & Maycr’ Ustnika.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER
MAGNET
GRANAT
tl
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrskem Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi çarobrodi,
L» Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HJ?
La Touraine.........80.000 HP
Chieago, nov parnik9500- HP Pristanišče 57 flarth River vznožje 15th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New York.	MAURICE W. KOZMINSKl
glavni zastopnik za zaptd, na 139 N. Dearborn St. Chieago, XU.
DOPISI.
_____	7
Arona, Pa.
Skupni odbor društev S. S. P. Zveze v Westmorelandgkim okraju se tem potom srčno zahvaluje vsem sobratom in darovalcem za poslano pomoč, nam štrajkarjenf v tem bednem položaju. Darovalci so sledeči:	Društvo “Jutrnja
Zarja”, št. 35 v Franklin, Kans., je poslalo po svojem odboru $10; po Glas Svobode prejeli $10.30, katero svoto so darovali sobratje iz Naylor, Mo., in Gilbert, Minn.
Še enkrat vsem darovalcem prisrčno zahvalo in bodite uver-jeni, da kakor hitro nam posije lepša bodočnost, in če bi Vi bratje prišli morebiti v tak štrajk, bomo mi prvi, ki vam bomo priskočili na pomoč.
Prosim v imenu štrajkarjev tudi ostala društva in sobrate, da se pri priliki spomnejo na nas štraj-karje, ki že 14 mesecev nismo nič zaslužili, za kar jim bodi že v naprej zahvala.
Pozdrav, za skupni odbor, Martin Brunet.
Franklin, Kans. Cenj. uredništvo: —
Rad bi v “Gl. Sv.” primerno opisal tukajšnje sedajne delavske razmere.
Kar se dela tiče, smo sedaj prav na slabem. Zadnjo polovico marca in obe polovici aprila se je še nekaj delalo, a sedaj so se zopet kapitalistični baroni premislili in nas ošvrknili z bičem in delamo samo dva ali tri dni v tednu, s tem komaj zaslužimo za hrano, <da od gladu ne umremo, ker kapitalisti vedno za nas toliko skrbe, da zaslužimo vsaj toliko, da si malo potolažimo svoje izmučene trudne ude; kdo .je temu kriv da je tako, naj vsak sam za se premisli.
V drugih ozirih se ne bom pritoževal. Čeprav niso ugodni časi, vendar se še vedno kak zrel fant vklene v zakonski jarem, pa dudi smrt ne počiva. Tu je umrl rojak Blaž Kačič, rojen v Laškem na Spodnjem Štajerskem v najlepši moški dobi. V Ameriki je bil dve leti in pri vseh ki so ga poznali, priljubljen.
Naj še omenim, da ni pokojni umrl naravne smrti, temveč od u-darca, ki si ga je dobil, ko je hotel druge miriti. Naj počiva lahko v tuji zemlji! Pozdrav čitate-ljicam in čitateljem Gl. Sv,!
John Žager.
Pueblo, Colo.
Uredništvo Glas Svobode: —■
S vso pozornostjo sem čital zadnji dopis iz Pueblo, Colo., in v svojem premisleku prišel do prepričanja, da ima dopisnik tudi v vsem prav, ker je slonel cel dopis na goli resnici in kdor to umazano afero pozna, bo tudi meni to potrdil.
Poglejmo se n. pr., koliko je vernik M. Grahek kričal o tej pravdi; po njegovem širokoust-nem oznanenju, bi se dalo pred sodnijsko odločitvijo sklepati, da bo g. M. K. gotovo vrag vzel. Pa kako se je vse obrnilo!
Hudournik je tudi mnogokrat strašil nas pastirje, in obetal mnogo dežja, pa ga ni bilo; ravno tako je bil tepen Mr. Grahek, ker je pravdo zgubil; good for you.
Ta udarec je za Maticovo naravno že prehud; vse trinerjevo mazilo in staro salo mu te rane ne zacelita. Pa se ta človek vedno kaj originalnega tudi izmisli. Tak0 je zamišljeno stki pred vrati svoje prodajalne in nekaj premišljeval in gledal sedaj na levo in potem na desno. Pa jo je tudi res pogruntal,' in če vam še ni znano, vam jaz tu celo novico razložim. Poleg njegovega poslopja je ležalo veliko drevo, tram, kot pravimo po domače. Dolgosti mu nevem, tudi ga nisem tehtal, da bi mu vedel težo, vendar pa lahko toliko trdim, da je težak jn dolg. In tako je Matiče besedičil v svoji prodajalni, da da 0n tistim štirim možem, ki bi tisti tram nesli iz Besemera na Grove — 20 dolarjev stavne nagrade!
Toda tudi tukaj se je imenovani skazal “figa mož”. Oglasili so se možje, stava je bila potrjena pravilno — zgrabili so tram in ga nesli na Grove, in kar sedaj pride je to, da je Matiče “zbegnil” in zgubljene stave ne plačal!
Ta človek je prišel v Pueblo brez beliča; iz tistih siromakov, ki je naredil dqp.ar, se pa sedaj
norca dela. čas je,^ da se bi take ptičke enkrat spoznalo, če ne po njih obleki, pa po njih petju.
Imamo zraven prvega eksern-plara Se človeka, značajnega ka-ibra, pravi črni podrepnik. Z golo brado in poraščeno brado. On že ve, zakaj je med črnimi. Sedaj ima razprodajo, to pa za to, kot sam piše, ker že sedem let ni o-snažil svoje prodajalne! Ko sem tisti reklamni listič čital, me je kurje oko zabolelo in v želodcu me je zvijalo, kot da bi se cvrl na ražnu. Napotil sem se v gostilno, da hudičeve krče malo z Trinerjevim vinom potolažim, pa kako sem bil presenečen, ko mi gostilničar odgovori, da Matijevega vina ne prodaja več! Dal mi je nasvet, da bi mi Rojcov “ice cream” boljše storil, pa se nisem pustil pregovoriti.
Slov0 je vzel Louis Anžič, vul-go Mihovec, dne 5. aprila po volitvah, s tem da je metlo vozil po cestah puebelskih in nekaj njegovih zelenjakov mu je pomagalo upiti po ulicah, za to menda, ker ni mogel dobiti gostilničarske koncesije. Od tu je šel v Victor, Colo., in ga tamošnjim rojakom toplo priporočam.
Podrav čitateljem!
Math Rogina.
■	Imperial, Pa.
Uredništvo Gl. Svobode: —
Tukajšnje razmere so vedno na stari poti. Kar nas je Slovencev se še precej dobro razumemo.
Kar mene žalosti je to, ker naši ljudje malo čitajo časopise, posebno delavske liste, kot je n. pr. ravno “Glas Svobode”. Zaslepljen mora biti tisti, ki ne vidi v “Gl. Sv.” pravega delavskega boritelja na celi črti. Slovenski narod bi bil mnogo na boljšem stanju, če bi se oprijel takega časopisja, kot je ta list.
Čitanje prinese izobrazbo. Zgodovina nam ve mnogo slavnih mož našteti, ki niso bili v bogve kakih šolah, a so se z pridnim či-tanjem povspeli do visoke nao-brazbe.
Pa še to!
Po dolgo trajnem potovanju gospe Štorklje, se je ustavila v hiši rojaka Mlatkoviča in obdarila njegovo soprogo Ivanko, z razvito deklico.
Želimo jim obilo zdravja!
A. Č.
V POJASNILO.
Chicago, 111.
Veliko se je govorilo in pisalo o bolezni in podpori za moj0 soprogo, Julijo Spolar, članico S. N. P. J.
Da je bila resnično bolna in tu: di deležna podpore se je dokazalo in dognalo na sodišču pred sodnikom Scott, kateri je razsodil, da Jednota plača podporo in sodne stroške, vkljub temu, da je tožena S. N. P. Jednota, po svojem glavnem tajniku pred sodiščem ugovarjala proti izplačilu, kar dokazuje sledeči
Affidavit:
Iz razlogov obsodbe, po izpovedbi prič in cele evidence v tej zadevi pa je razvidno, da Jednota se ni ravnala po pravilh, da ni imela pravice odreči podpore v ■tem slučaju in da mora plačati moji soprogi bolno podporo in sodne stroške.
Sledeči na slovenščino prevede-Statement ’ ’ pove vse :
ni
County of Cook )
—ss.
Burdine, Pa.
Glas Svobode: —
Tukaj se ukvarjamo z kopanjem premoga, drugega zaslužka tukaj nimamo. Z delom gre kakor sploh povsod; imamo tri veli ke rove od katerih pa se dela samo v enemu, druga dva sta pa še v zimskem spanji. Kedaj se zbudita, še ni znano, akoravno pričakuje mnogo brezposelnih na otvoritev. Poleg teh se pa nahajata dva manjša rova, v katerih se sicer dela, zasluži se v teh komaj za hrano. Seveda, sila kola lomi.
Slovenska naselbina ima okolu 90 družin izmed katerih je 34 posestnikov, druge pa stanujejo, v najemu. Tudi samcev je precejšne število. V društvenem oziru sm0 dobro preskrbljeni zastopani v štirih Jednotah. Postaja št. 50 spadajoča Jednoti v Forest City, postavila si je krašen lastni dom, kateri ni le ponos društvenikom postaje, temveč vsem tukajšnim Slovencem.
Želel bi le, da bi se list “Glas Svobode” v naselbini bolj razširil. ker prinaša, toliko podučnega in spodbudlivega čtiva. Ako vzamemo n. pr. v roke list št. 19 od
12.	maja. najdemo jako interesantni članek pod naslovom “Dom za stare in onemogle”, iz. katerega je razvidno, kako lepe ideje ima list in kar je v resnici jako prepotrebno. Jednot imamo že toliko, da si jih eden ne more po imenu več spominjati; ako bi se Jednote centralizirale, bilo bi v kratkem času omogočeno preskrbeti si tako zavetje. Seveda je mnogo mlajših in tudi starejših, kateri si mislijo, “meni bi to nič ne koristilo”, ampak to je ravno nasprotno. Ni je naselbine že več dandanes, v kateri se ne bi nahajal po eden in več, več ali manj pohabljenih. Žatoraj je potrebno misliti za prihodnjost. U-mestno bi bilo, da bi se rojaki kaj oglasili o tem in se pogovarjali tudi pri društvenih zborovanjih, da bi se stvar vresničla.
Želeč mnogo naročnikov listu, pozdravljam vse naročnike “Gl. Sv.”!	Jernej Hafner.
State of Illinois )
In the Municipal Court itd.
Gori navedena tožba se je o-bravnala pred sodnikom Scott pri Municipalnem sodišču v Chicago, dne 38 aprila t. 1.
Tožniea Julija Spolar je zahtevala $51 bolniške podpore, katero ji tožena S. N. P. Jednota ni plačala. Tožniea je bila članica Jednote nad tri leta vedno v dobrem stanju, ker kakor razvidno je imela mesečne prispevke plačane vnaprej ob času vložitve tožbe. Bila je bolna meseca avgusta in septembra 1910 in zopet meseca decembra in januarja. Bila je tako bolna, da ni bila vstanu o-pravljati hišnega dela in sta jo dva zdravnika obiskovala.
Za prvo bolezen ji je Jednota plačala samo $14.00, od 2—12 septembra pa se je uprla plačilu, češ, da Jednota ni bila za izplačilo dovolj obveščena od društva, dasi jo je bolniški odbor obiskoval. Sodišče je priznalo tožnici $29 bolniške podpore za zadnjo bolezen, vkljub temu, da je Ivan Verderber, tajnik Jednote vložil “affidavit”, protestirajoč,, da bi bila tožniea opravičena, do kakg-koli podpore itd.”
Moja žena je tožbo dobila in Jednota je bila obsojena. In zakaj ne. Saj ni nobena jednotina priča potrdila. da moja žena ni bila bolna, tora j zakaj in čemu se je Jednota upirala izplačati podporo in me prisilila sodnim potom dobiti to, kar je pravično šlo moji soprogi, kot članici S. N. P. Jednote. Ustava in pravila Jednote razločno opisujejo, da je ta Jednota, podporni inštitut in ni nobenega dvoma, da bi članstvo Jednote drugače mislilo, ter v slučaju bolezni ali nesreče bolnemu bratu ali sestri (po domače rečeno) hrbet pokazalo. Jednota je ustanovljena na bratski, podporni podlagi.
V	tej tožbi je Jednoto zastopal, njen tajnik in odvetnik. Kak za-, govor sta ta dva imela je za poč’t, ali kakor se je sodišče izreklo — the attempted defense was neither equitable nor just. V resnici odgovor na založbe je i-mel pičlo podlago na tehničnem zakonu in kaj taljega se sploh ne bi smelo rabiti pri tožbi takega značaja.
Meni ni bilo toliko za ono podporo, kot pa mi je bilo zato, da dobim svojo pravico ter da članom dokažem, da je večje važnosti za člane vsake podporne organizacije, če dobro poznajo u-radnike, ki upravljajo tako organizacijo, kot pa če samo vedo in poznajo namen iste. Jednota ali organizacija, ki zove svoje člane za brate in sestre, naj postopa ž njimi tudi po bratovsko in jih naj ne sili na sodišča, da si pred sodišči iščejo pravico in to, kar jim ustava in plavila organizacije garantira.
V	slučaju moje soproge, če bi še dalo na splošno glasovanje, bi prav gotovo devet desetin članstva priznalo, da se ji je zgodila krivica in prav gotovo noben drugi, kot nekaj članic društva Nada in pa glavni tajnik, bi ji skušali odtegniti podporo.
Mislim, da s tem je dovolj povedano in da kaj takega se ne bo več od strani S. N. P. Jednote zgodilo.	Frank Spolar.
50,000
KNJIŽIC
Popolnoma
Zastonj.
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje hi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako
IMATE LI
hočeš biti T mož knjižica ti pove, kako in kaj.
med možmi, ta
Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku.
zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno 'oslabelost, gubitek življen-skega soka,“ nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite iu kako 'zamorete ozdraviti.
Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi.
Pošljite Nam Ta Klupon še Danes.
DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj.
. Država
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.	f
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
iS
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , ra.ečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
703EPB T&nra&’S
Zguba teka,
m	Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči,
Vroč glavobol.
Trganje po glidih, k—^ —n, .	Zaprtje in krči,
Zguba moči,
ter Vi»«	Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenlega vina. To zdravilo je dbbilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno
in
grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nn in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
TheKonradSchreieiCo.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalcu
sodovioe mineralne vode in drugiki neopojnih pijač
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centie Aie., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
RAZNOIN DRUGol
Mednarodni časnikarski kongres v Rimu je bil otvorjen 4. t.
m.	Otvoritvi je prisostvoval tudi laški kralj z ministri.
Socijalni demokratje na Kranjskem bodo kandidirali v idrijskem okraju, ki ga je doslej zastopal Gostinčar, in v ljubljanski okolici Antona Kristana.
Rumunsko meso na Dunaju. 2.
t.	m. je dospela na Dunaju prva pošiljatev rumunskega mesa. — Razdelili so ga 40 ton mesarjem v podrobno prodajo. Meso je jako dobro in'precej ceneje kot domače.
Japonska ekspedicija na južni tečaj. Japonska ekspedicija na južni tečaj, ki se je bila odpravila meseca februarja 1. 1. na pot, se je morala zaradi ledenih gor in velikih ledenih plošč, ki one-mogočujejo nadaljnje prodiranje ladje, vrniti v Sidney.
Razstava v Turinu. 29. aprila se je otvoriia v Turinu internaci-jonalua razstava. Otvoritveni govor je imel turinski župan senator Rossi.
Šolo za tatove je berolinska kriminalna policija izsledila v kleti hiše trgovca Seriga. Serig je sprejemal ubegle mladostnike proti odškodnini in jih je poduče-val v tatinski stroki. Imel je celo nastavljene razne učitelje za posamezne predmete, kakor odpiranje ključavnic, žepna tatvina, brezhrupno rezanje oken.
Blaznost nezadosten vzrok ločitve zakona. Najvišji sodni dvor na Dunaju je v neki zadevi glede ločitve zakona odločil, da blaznost, ki se pojavi pri možu ali pri ženi med zakonom, še,ni zadosten vzrok za ločitev.
Strah pred občinskimi volitvami. Kranjski vladika dr. Jeglič Bonaventura je prav dobro vedel, kakšno protiversko dejanje je izvršil s tem, da je prisilil v samostanu zaprte nune na javna volišča, ker jim je izvojeval papeževo dispenzo. Kakor požigalec, ki do-vršivši zločin pobegne in se skriva v gozdeh in neobljudenih krajih, tako je odpotoval tudi ta najvišji dušni pastir iz Ljubljane, ker se je bal ljudske nevolje! Kakor je poročal njegov organ, se je napoti! oplašeni škof v Jeruzalem in v sveto deželo sploh. — “Slov. Narod’’ pristavlja:	Želi-
mo mu iz vsega srca srečno potovanje in pa da hi se v svetih krajih zavedal vseh onih krivic, ki jih je prizadel svojemu revnemu narodu ter naj bi se res skesan in spokorjen vrnil v nesrečno svojo domovino. Fiat!
Matej1 Rihar, dekan v Šmartnem jori Litiji, brez koncesije trgovec z žlindro, superfosfatom, koruzo, otrobi, krompirjem, cementom ter pravdarski doktor in oberpolicaj je opravljal na veli-i k0 soboto poseben posel. Večkrat je že preganjal mirne šmartinske fante po trgu ter jih pital z barabami in smrkovci in podil druge okoli cerkve. Tudi omenjeni dan je nahrulil nekega , premogarja, ki je doma iz Kostrevnice. Ali naletel ni na pravega. Vsi fantje pač niso toliko potrpežljivi in o-mikani kot so šmartinski. Riharju se zna končno pripetiti, kakor se mu je svoj čas v Šentvidu pri Zatičini. Sicer je pa teh burk, ki jih uganjata on in dični župan. Hostnik že zadosti. Vsaka stvar ima svoje meje!
Klerikalci in Nemci delajo v bratski slogi in z veliko ljubeznijo, da, vprav z navdušenjem na to. da bi Ljubljano pred vsem svetom ogrdili, jo očrnili in oblatili. Z združenimi močmi jo obrekujejo in jo popisujejo kakor kako razbojniško gnezdo. Demonstracije večjega ali manjšega obsega se zgode hudi drugod, a da bi lastni ljudje tako obrekovali svoje mesto, kakor delajo klerikalci in Nemci, to se ni še nikjer primerilo. Klerikalci sramote sedaj Ljubljano, ker bi radi prikrili svoj polom pri občinskih volitvah in bi radi natvezili svetu mnenje, da imajo klerikalci pač večino med prebivalstvom, a je vsled naprednih “demonstracij” ne morejo uveljaviti. Pri Nemcih je pa obrekovanje Ljubljane že sistem Odkar eo Nemci pri občinskih volitvah dobili sedem mandatov, jim je greben posebno zra-
sel.	—
Iz Korošca posnameno, da so v
sv. Jakobu v Rožu na Koroškem sanagati pri ob č inskih volitvah na
velikonočni torek Slovenci. Občinske volitve so se vršile drugič, ker so bile prve vsled formalne napake, ki jo je baje storilo o-krajno glavarstvo v Beljaku, razveljavljene. Slovenci so dobili v I. razredu 28, v II. 49 in v III. razredu 155 glasov.
Praznik poljskega naroda. — Aprila meseca je 110 let, odkar je poslednji kralj poljski Stanislav Poniatorvski podelil svojemu narodu ustavo. Ta ustava ni bila dolgo v veljavi, zakaj kmalu na to je vojska rpske carice Katarine TI porazila poljsko armado, vojskovodja poljski Kosciusko je bil premagan in poljski narod je definitivno izgubil svojo neodvisnost in svobodo. Jubilej poljske ustave je obenem obletnica konca nekdaj mogočne poljske države.
Praški nadškof Skrbensky je
prejel deputaeijo kmetov z Ri-ean, ki se je pritožila zaradi politične agitacije posameznih duhovnikov. Nadškof je odgovoril deputaeiji, da hoče napraviti red in da bo skrbel zato, da se prižnica ne bo več izrabljala v politične in agitacijske svrhe. Če bi pa kak duhovnik prekršil ta ukaz, tedaj bo nadškof za to skrbel, da se enak slučaj ne ponovi. (Je primerjamo to postopanje s postopanjem ljubljanskega škofa Jegliča, tedaj vidimo velikansko razliko med tema dvema katoliškima škofoma. Dočim se je ljubljanski škof postavil na čelo najostudnej-še klerikalne agitacije, deluje praški nadškof ravno v nasprotnem smislu.
Klerikalci in bodoči ljubljanski župan. Tepeni pri volitvah kriče klerikalci po maščevanju. Strašne naklepe kujejo in grozeče dvigajo pesti. Tako so vneti za gospodarsko delo v občinskem svetu, da slovesno obetajo, da bodo vse razbili. Posebno jih skrbi, kdo postane ljubljanski župan. Zdi se jim nemogoče (!) da bi se našla vlada, ki bi se predrznila (!) predlagati dr. Tavčarja za župana. “Slov. Narod” pristavlja: Župan bo naprednjak, naj bo to potem dr. Tavčar ali kdo drugi. Sicer pa mislimo: če je postal na smrt obsojeni Andrassy minister, če je postal dr. Pacak. ki je prebil zaradi veleizdaje šest mesecev' v ječi minister, če sta postala Smolka in Kossutli tajna svetnika in zaradi veleizdaje ob-» sojeni Šuklje deželni glavar Kranjske in dvorni svetnik, potem se zna prav lahko zgoditi, da se bo vlada predrznila potrditi tudi dr. Tavčarja, če bo ta hotel županstvo prevzeti.
Nesrečni veliki petek. Ljudje pravijo petek slab začetek. — Ta bahjeverna prislovica se je pri nas zelo udomačila in dokaj jih je, ki res neradi začenjajo kako večje delo v petek. Za nekega strojevodjo pa je bil veliki petek slučajno naravnost usoden. Pred dvema letoma mu je o-dtrgalo na veliki petek pri sklopljenju voz dva prsta. Lansko leto na veliki petek mu je strl železniški voz, ki ga je pritisnil k stroju eno rebro. Letos pa ga je na veliki petek vsled neprevidnosti povozila lokomotiva. Obležal je na. mestu mrtev. Čuden je tak slučaj, vendar pa s tem še ni rečeno, da bi bile s podobnimi dogodki, ki se vrše in so odvisni popolnoma le od slučaja, potrjene zgoraj omenjene babjeverne prisloviee, katere je skovalo nabožno babjever-no ljudstvo ravno na podlagi podobnih slučajev.
Ali je to tudi prst božji? Papež je iz same jeze, da obhaja letos I-tali.ja jubilej, odpovedal vse avdi-jence iu se začel kujati, češ, kdor obišče laškega kralja, ta mene ne sme. To živo spominja,' na kakega sitnega užitkarja, ki si je izgovoril udoben kot, pa bi še vedno rad gospodaril mladega in mlado jn ki tudi pravi': jaz ali pa mladi. No, usoda je hotela, da se papežu ni treba siliti, da ne sprejme avdijene, ker je zbolel in jih zdaj zares ne more sprejeti.
Revolucija na Kitajskem se vedno bolj širi. Kakor poroča “Rossija” iz Mukdeng, se pomikajo velike čete vstašev proti Kantonu, da se pridružijo revolu-cionarcem, ki mislijo vreči vladarsko hišo. Kakih 10 tisoč vstašev je zbranih okrog Kantona, večidel stradajoči in napol obupani elementi. Katnor pridejo, odpirajo ječe in oproščajo jetnike. Vojaki, ki jih je vlada podala proti v ¡stažem, so se pridružili re-
volueionarjem. Kjer pa so ostali vojaki zvesti, vrše nečloveška grozodejstva nad vjetimi vstaši. Mesto Fučan so vstaši deloma požgali, v Šitungu so umorili prefekta. Tudi na mesta Kvang in Honkong se je vstaja že razširila in mesto Hudža so uporniki popolnoma požgali. Pred Sangajem so zasidrale evropske velesile svoje br.jne ladje. Svoje ladje je poslala tja Severna Amerika, Angleško in Francosko. Tudi iz Mu-kdena se zbirajo velike čete na pohod proti Kantonu.
Koliko dolga ima mesto London? Dolg Londona znaša 111.-043,088 šterlinov, to je: približno dve milijardi in 775 tisoč ■ frankov. Toda pretežni del tega dolga t. j. 58 mil. šterlinov je investirana v podjetjih, ki donašajo zadostnih dohodkov. da se plačujejo obresti tega dolga. Tako je investiranih v londonskih vodovodih 40 mil. šterlinov, v mestnem tramvaju 9 mil., v električni razsvečavi 5 mil. in v delavskih hišah 3 mil. in pol šterl. lir. — Dejanski se zniža mestni dolg, katerega obresti se pokrivajo z dokladami, na 53.691.039 šterl. lir.
Živi pokopani. Lani v oktobru bi se moral vršiti v Milanu pogreb neke mlade žene. Krsta je b\la že v hiši, došli so tudi pogrebci, soprog pa, ki je sedel poleg mrtvaškega odra jokajoč, jim je zabranil vstop v, sobo. Pogrebci so majali z glavami in si kazali s prstom na čelo. Med tem pa je dozdevna mrtva žena odprla oči, živela je; naj bi se ne obotavljali pogrebci, pa bi bila mrtva pokopana. Toda niso se vsi slučaji tako srečno iztekli. Jeseni preteklo leto so odprli v Yungstow-nu v Ameriki grob nekega mladega dekleta, ki so jo pokopali pred par dnevi. Ko so dvignili pokrov krste, so spoznali, da je nesrečnica umrla komaj par minut prej, preden so jo izkopali. Prste je i-mela vse krvave in videlo se je, kako se je morala braniti v svojem obupu, da bi razbila pokrov krste. Enako se je tudi zgodilo s soprogo znanega rimskega športnika grofa. Bennicelli. Po šestih mesecih so odprli grob. Žena si je v krsti v smrtnem strahu pulila lase, udje so bili vsi zviti, kakor da bi se trudili, dvigniti pokrov krste. Nek francoski pisatelj pa pripoveduje o groznem dogodku, ki se je zgodil v Baltimoru. Tri leta po pokopu je pustil neki soprog odpreti podzemeljsko grobnico, v kateri je bila krsta zazidana. Ko so vstopili v grobnico, je padel na tla ropotaje v obleko zavit okostnjak. Bile so kosti žene, kateri se je posrečilo, razbiti pokrov krste in ki, je potem hotela, priklicati ljudi na pomoč s tem, da je z nekim lesom tolkla ob zid grobnice. Trpeti je morala gotovo dolge dneve, preden so ji pošle Vse moči in jo je dohitela smrt.
Kitajci v denarni zadregi. —
Vzhodno azijski Lloyd poroča jako zanimivo, kako si Kitajec pomaga iz denarne zadrege. Zastav-ništvo je na Kitajskem veliko bolj razvito kot pri nas, in v zastavljalnico ne nese s^imo oni svojega blaga, ki res denar potrebuje, marveč tudi manjši špekulant. Špekulira pa brez izjeme vsak Kitajec. Zanj je zastavljalnica nekaka zaloga in skladišče, kjer je blago varno spravljeno. Kar se mu doma lahko pokvari, ali se boji, da mu kdo ne Ukrade; spravi Kitajec v zastavljalnico. Tam dobi še vrhutega denar in plača le 3% obresti mesečno. Če je zelo zadolžen, da je že vse kar je imel zastavil, obremenjeno ima že tudi hišo in posestvo, ostane mu še žena in otroci, ki jih tudi lahko zastavi. Najbolj pa kaže iznajdljivost Kitajca v denarni zadregi sledeči slučaj. Posestnik Togo recimo je potreboval 60 dolarjev, imel pa jih je pet. Opravi se in gre okrog svojih sosedov in prijateljev. Zbere se dvanajst možakarjev in ti ustanove posojilnico. Vsak plača kot redni član vsak mesec 5 dolarjev. Togo, ki se pusti seveda voliti za predsednika pa pobere članarino za prvi mesec. S tem si je pridobil naenkrat 60 dolarjev. Drugi mesec zopet vsak plača članarino 5 dolarjev, in tako dobi drugi član družbe 55 dolarjev. To se ponavlja 12 mesecev, da so prišli ysi na vrsto, vsak član je dobil denar skupno, obenem pa tudi svoj dolg plačal. In tako Togo ni pomagal s to špekulacijo samo sebi, marveč tudi vsem ostalim članom.
Mi smo kupili 1500 parov novih zastarov od “THE SCRANTON LACE CO.”, -v Scranton, Pa., po polovični ceni. VSAK PAR ZASTOROV JE ČIST IN FINO O HRANJEN — NOBEDEN NI POŠKODOVAN.
ODDELEK TRETJI obsega čez 250 parov visokih in širokih zagrinjal, arabske vrste, bele barve, vredna $2.00, sedaj par samo .....................................$1,09
ODDELEK ČETRTI vsebuje nekaj jako finih angleških zagrinjal, izdelano arabsko, bele barve, geometrične oblike in lepe risanj $ in okraske; dobit jih je vseh vrst, vredna do $3.50, sedaj samo par. ..$1.79 ODDELEK PETI obsega Alum zagrinjala, z lepimi okraski in ošitki; $4.00 do $4.98,
sedaj cena paru samo ...................$2.48
ODDELEK ŠESTI vsebuje najboljše vrste francoskih zastorov, krasnih barv, fino .sitih ; 54 in. do 60 in. širokosti., in 3 do 3% yarda dolgosti; navadno $5.00 do $6.00, par sedaj samo .........................$2.98
Blago za zagrinjala.
BELI ŠARIM, yard širokosti, z pisani, pripraven za obedilrio sobo; pri tej razprodaji yard po................................4%c
ČISTI BELI SWIS, na Tzbero v lepoti in barvali in kakovosti; prej 12y2c, pri tej
razprodaji yard samo......................7%c
BARVANO BLAGO za zagrinjala, dobre kakovosti, navadno se prodajal yard tega
blaga po 25c, sedaj yard samo..........12Vác
FINI LACE za zagrinjala V/% yarda dolg, velika izbera; v resnici vreden 50c, vaša izbera po okusu komad'sedaj...............25c
cm
ODDELEK PRVI vsebuje 3 yarde dolga zagrinjala, krasne efektujoče barve, dobro šivana —- mi jih bomo prodajali posamezno
ODDELEK DRUGI obstoji iz yarda dolgih Nothingham zastorov, .posebne dolgosti ; navadno smo te vrste zagrinjala prodajali po $1.00 komad sedaj par...59c
Severova Zdravila proganja jo bolezni in preprečajo njihov povratfk
Kaj je vaš odgovor?
Ali ste bolni? Potrti? Pretegnjeni? Čmerni? Brez častihlepja? Vas ne veseli zabava? Medli in slabi? Bledega lica? Nečist jezik? Čreva zabasana? Pogostna glavobol? Slaba prebava? Videti starejši nego ste? Pogum! in uživajte
To je lek ki ga baš potrebujete. Deluje na razne organe in na kri na tak način, da se številne bolezni preženejo in ustroj kmalu povrne k zdravju in mladostni mo-
HsSSS
gfagfV.
MS»* »SK
Vaš lekarnlk prodaja življenski balzam in druga Se vero va zdravila. Recite “NE”, če vam hoče naprtiti kako drugo zdravilo na mesto pristnega. Naša zdravila imajo navodila tiskana v slovenskem jeziku.
Ne bodite nervozni!
Nervozni ljudje ne žive dolgo. Imamo zdravilo, ki teši in kropi živce, lajša razdražljivost in blaži napetost ustroja. Tisočerim onemoglim nervoznim ljudem je pomagal
so med nejnavadnejšimi znaki in po-sledki slabe krvi. Izdatno in zanesljivo zdravilo za nečisto, pičlo, oslabelo kri in za zdravljenje kožnih bolezni je
Severov Kričistilec
Severov Nervoton
Dolar steklenica
Dolar steklenica
Svet dobite zastonj, .če pišete na naš zdravniški cčdfhk
W. F. Severa Co. “W“
Luteranska doba na Slovenskem.
n.
Karol Veliki, ki je vladal od leta 768. do 814., je po uničenju vseh' onih nemških in slovanskih čet, ki se mu niso hotele podvreči v njegovem velikanskem kraljestvu, se lotil dela, da uredi kmetijstvo. Bil je med dotedanjimi kralji in cesarji naj večji urednik kmetije. Njegova veleposestva so bila vzgledna za tedanji čas, in po teh so se ravnali nekaj časa drugi. Mi Slovenci, tedaj še precejšni, smo bili v istem času bojevitejši. Tedaj so Slovenci posedali svet okolo Gradca, vso Štajersko vso Koroško in tudi segali v Solnograško. Mi mu nismo miru dali. Da nas umiri, pošlje večjo vojno nad naše prednike, jih podvrže ter gospodarsko tako vravna kakor svoje Nemce. Po slal je trdne, neustrašljive ljudi kot valpete v naše kraje, razdelil naš0 zemljo deloma med nje, de loma med nemške škofe. Največ te zemlje je dal škofom v Freisin-gu, v Briksnu ter v Solnogradu. (Slovenci smo tedaj že veliko sto let farovško ljudstvo.) Dobili smo Nemce za višje duhovnike in graščake kot lastnike .naše zemlje. Vladalo in gospodarilo se je ravno tako, kakor na Nemškem. Naš kmet je postal ravno tako tlačan kakor nemški. Živeli so od teh časov naprej naši predniki kakor Nemci. Nemški škofje pošiljali so veliko nemških ljudi med nas, posebno na Koroško, a Savinjsko dolino ter na Gorenj sko. Še svoje sirarje so pošiljali v Solčavo in na Gorenjsko. V teh krajili sta se Nemec in Slovenec precej, in kakor se vidi na korist Slovenca, krvno križala. Pred ka ki.mi 800 leti poslali so škofje iz Freisinga Bavarce na Kočevsko (Ti škofje so morali te ljudi za mal-o šteti! (VI teh krajih je 8 me secev v letu zima, Slovenec se na njej ni hotel naseliti, in imel jo je le za lov in pašo.) Da ni manjkalo samostanov, smo dobili nemške Cistereience in Kartajzarje v
12.	stoletji. Ti samostani so postali prav bogati. Cesar Jožef II. (koncem 1800 leta) je iz teh samostanov na Slovenskem pred 100 leti dal odpeljati veliko bogastva. v zlatnini in srebrnini na Dunaj. V teh samostanih so bili včasih pred in tudi po reformaciji opati, navadno drugi sinovi slovenskih ali nemških plemenitašev. Baron Taufferer iz Višnjego-re je bil zadnji opat prejšnjih Ci-sterciencev v Zatičini^Tako se je glasila tedaj “božja zapoved”.
Toraj vsa godba je bila vkup. Duhovensko »lado je imel čez slovenski Štajer do Drave in čez Dolenjsko, izvzemši Belokrajino,
' (ta je stala pod nemškim viteškim redom) patriarh v Ogleju. Ti patriarhi so imeli zapisati marsikatero nečedno stvar iz naših farovžov in samostanov iz časov 15. do 16. stoletja. Drugi slo ven-i ski kraji so spadali pod Ljubljano, pod Krško na Koroškem, Se-kov na Štajerskem in Solnograd. Ali v vseh teh je bilo jednako življenje. V Ljubljani so bili v 16. stoletji škofje. Ti pa so najrajše živeli na lepi svoji graščini v Gornjem gradu v Savinski dolini ter prepuščali svoje kranjske ovce, kakor so se same hotele pasti. Fevdalno gospodarstvo je bilo kakor na Nemškem v najlepšeth c vet ji. To pa je: Graščak in višji duhoven v kočiji, kmet pri štan-gi. Med to vožnjo — cest ni še bilo, — po blatu in kamenju, se je tudi meščan razvil. Gradec in Ljubljana sta kot neki središči, vmes so manjša druga mesta. Ta naš meščan je previhan trgovec. Imel je lahko veliko trgovino, ker je bil blizu morja. Ali imel je močnega konkurenta v našem kmetu, posebno v onem na Kranjskem. Zemlja ¿#ui posebno rodovitna in kranjski kmet je moral biti trgovec, da si je ložje življenje hranil. Meščani niso dopuščali tega vmešavanja v trgovino Ker so graščaki in duhovniki bra nili kmeta, kajti ta je mogel po trgovini več pridobiti, in jima več plačati — so meščani vpili po tr govskih privile gi j a.h zase pri de žejnih knezih, na pr. habsburških od 13. stoletja naprej. Ti knezi pa so bili od 14. do 15. in začet kom 16. stoletja še premalo moč ni proti fevdalni gospodi, ali po magali so, kar se je dalo.’ Naš
Spisal dr. K. Slane.
kmet se ni brigal seveda tudi za to. Tihotapil je. Veliko trpljenja bi lahko slovenski kulturni histo-rik v tem trgovanju in tihotapi j a-nju slovenskega kmeta popisal. Menda je mogel le ta železna narav, slovenski kmet, vse to trpljenje prenesti. To je bil res pravcati boj za biti ali ne biti. Par stotov na hrbtu, hoditi po potih, po katerih le divja koza hodi, in bojevati se z raznimi “iblajterji”-sovražniki! Tn doma ga je njegov grajski ali samostanski ali ško fovski gospodar za več funtov o-lajšal. Zraven je ta naš kmet tla-karil, je desetke plačeval, je pla
precej na kup nanesli. Trgovina s platnom in usnjem ter posebno trgovina s Trstom jih je bogatela. Ali ti so bili vezani na deželne kneze. Imeli so svoje dobičke pri njih1. Prijatelji pa niso bili z graščaki. V Ljubljani so imeli ves srednji vek svoje rabuke. Graščaki bi bili radi mestni patriciji postali, deležni velike trgovine in gospodarji mesta, ali niso mogli priti v meščansko zadrugo. Zato so se maščevali ter trgovino kmetov podpirali. Graščaki in duhovniki so dobro med seboj izhajali dokler se ni oglasila luteranska vera. Odkritosrčno sicer to od nobene strani ni bijo. Graščaki so škilili na duhovenska velika, posestva in druga bogatstva in v sr cu so duhovnike zaničevali. In istotako duhovniki graščake. Ali
čeval grajskim sodnikom in pi- j duhovniki so bili vedno preveč sarjem Goljufali so ga ty ljudje dobre volje in niso zapazili, da na vse pretege, ležal je na kladi, nosijo ti graščaki bodala pod gnil v grajskih ječah, je jedel u- plaščem Posebno razboritosti kak bogi ričet grajskih in samostan- naš duhovnik v teh časih sploh ni skih kuhinj, ko je bil na tlaki, je imel in ga je graščak daleč, pre živel v nizkih bajtah, je pil skvar- kašal.
jeno vino, med, sadni mošt ali le | Na taka tla padla je vest, da so
vodo; dajal je svoje hčere v zabavo grajski in samostanski gospodi, nosil divno duhteče klobase in svinjino, težke putrihe za
na Nemškem katoliški cerkvi hrbet- obrnili. Neki pisatelj je označil Martina Luthra takole: “Kot doktor in profesor teologije ni
svojo gospodo na lov, gonil ji tam pozabil, da je bil kmetski sin. I -zverjad in jedel potem, kar je i- čenjak je bil, ali razumel j.e že-sti ostalo, ali pa nič, šel po večjem Ije, potrebe in mišljenje nižjih z lova domov lačen kakor pes; u- slojev in znal je govor ter, kakor mrl na slami, bil pokopan v uma- nobeden drug njegovega časa, zanili, ničvrednih deskah, če je kakor le malokdo za njim. Moj-bil graščak preveč “varčljiv”. ster v polemiki — podoben Les-Ta naš kmet je, bodisi kot graj- singu — razumel je težavno riški hlapec, bodisi kot trgovec, da- metnost, mase dvigniti —- podo-leč po svetu prišel. Vsi ti tedanji ben v tem Lassalu — in zraven večji nemški kraji: Kolonija ob gospodujočim moža postaviti.” — Reni, Archen itd. so mu bili zna- V marsičem je moral biti tak naš Benetke je pa poznal kakor J Primož Trubar, ta slovenski Martin Luther, rojen v Rašici pri Velikih Laščah, najbrže 8. junija 1508.
(Dalje prih.)
ni.
Ljubljano. Po vsem Nemškem in Italijanskem je hodil kot “Land skneefit” ter doma pomagal pobijati, kar so njegovi gospodarji pobiti namenili. Vse ostudnosti duhovnih in neduhovnih svojih gospodarjev je pomagal izvesti. Ali kakor nemški fevdalni* krnet goljufal je to gospodo, kjer je mogel, ker je bil tudi pri trgovini previhan, morda) še hujše kakor nemški. Tepen je pa menda bil tudi hujše, če so mu prišli na sled.
V 15. in 16. stoletji so vse bolj še fare na Kranjskem uživali kje v Italiji živeči višji duhovniki, doma so pa nižji duhovniki in samostanski reveži — višji so imeli druge opravke — se vkvarjali z duh-ovenskim opravilom. In nazadnje so tudi ti to opravilo pustili v miru. Točili so vino v fa
ČASOPISJE O LJUBLJANSKIH VOLITVAH.
Zadnje ljubljanske občinske volitve s0 postale svetovnoznane skozi — nune.
Ker si kranjski klerikalci niso znali za svoje sleparije drugače pomagati, so pa ukazili škofu Bo naventuri, da dobi od papeža dovoljenje. da dobe ljubljanske nu ne volilno pravico in tudi posebno dovoljenje, da smejo na dan volitev zapustiti “mirne” samostanske celice, da pohite na volilni boj.
Nuna, ki je že vzeta in ki stori obljubo, ne sme pod nobenim po rovžih, imeli dekleta za točajke in I gojem zapustiti samostana. Celo vsaj tukaj je smel kmet sesti če je z stariši ne more drugače govori imel kaj drobiža. Včasih so se ti kot skozi zamreženo okno; tu kmetje klali z noži; duhovni go- di za pogrebom ne sme iti. Spod-krčmar so tudi z nožem po- Znorela sleparska klerikalna segli vmes in v Grižah pri Celju stranka (“slovenska ljudska sle so kmetje nekemu duhovnu na parska stranka, imenovana!’) na pokopališču ob pokopu malo kr- Kranjskem, je pa dobila od pape vi spustili. To je ohranila zgodo- za- dovoljenje, da smejo ob času vina. Ali koliko jih je/ šlo brez volitev, nune zapustiti samostan zgodovine? — Patriarh v Akvile- in iti voliti. S tem odlokom je bil ji, obiskujoč nekaj slovenskih kršen cel samostanski red in nje-far. je pisal, da imajo ti sloven- ga ugled. No ja, koliko pa je še ski duhovni že kar po več prilež- klerikalcem na ugledu? nic v farovžih. Dalje piše, da so Kakor rečeno, po novem volil-zelo neomikani. Da se bi kdaj bir- nem redu imajo v Ljubljani tudi ma delila, Se ne ve v deželi, da bi ženske volilno enako pravico, tu-kd0 kaj krščanskega nauka znal, di nune zapopadene, ker je kleri je tudi redka prikazen. Kmetje| kalni deželni odbor to ‘iztuhtal’, so se šele od luteranskih duhov nikov očenaša naučili. Na gore njem Štajerskem so v nekem samostanu mnihi za potrjen je neke ga opata prosili; več teh menihov ni znale svojega imena podpisati in so se podkrižali. Iz samostanov kakor Pleterje, Bistra, Kostanje vica, Zatičina so patri uhajali, tako da jih n- pr. v Zatičini ob priliki neke vizitacije v 16. stoletji papežev poslanec ni dosti naštel
zakon kot za moške. Tudi nunam se je podelila volilna pravica.
Obe slovenski stranki so se podvizale, da dobe ženske glasove. En klerikalni agitator, urednik enega klerikalnega sloven skega časopisa, je šel tako daleč, da je v volilnem lokalu trgal iz rok ženskam glasovnice, in če je videl, da bodo volile liberalno, je volilnieo ugonobil in jim dal potem drugi volilni listek, z imeni klerikalnih kandidatov. To je povzročilo odločen protest v vrstah slovenskih liberalno-meščanskih ženskih vrstah, kakortudi v vrstah nemških volilk, in so naposled silovitosti klerikalnega ured-nika (Štefe, op. ured.) tako daleč segle, da se je ženstvo pritožilo na deželni vladi, in so prosile, da se opomore proti takim silovitostim
Čeprav so ženske v prvič volile, so vendar klerikalci ostali v manjšini in je zmagal napredni e-lement.
Razkačenost ljudstva pa je bilo še le najbolj opaziti, ko so se v zaprtih vozovih pripeljale na volišče — nune. Od neštete množice s0 bile klicane z najgrjimi dovoljenimi besedami, zasramovane in pomilovane. Nune so dobile od ško fa posebno dispenzo, da so smele samostan zapustiti. Z vso pravico se je ljudstvo uprlo proti taki zlorabi volilne enake pravice za osebe, ki so vendar z svojim živ ljenjem sklenile za večno. Vendar bi mogel škof vedeti, da za nebesna pripravljanja., ni potre ba političnega dela od strani nun Že pod policijskim nadzorstvom so mogle nune odati svoje glaso ve za farsko stranko.
Sicer so ženske mesta Ljubljane v prvo volile, vendar je našel njih volilni prvi nastop v vseh slojih priznanje”.
Tako nemški list o ljubljanskih občinskih volitvah. Ljudje, ki take stvari berejo, si morejo pač narediti žalostno sliko političnega klerikalnega fakinarstva. ki ga je uvedla slovenska ljudska sleparska stranka z škofom in dr. Šušteršičem na čelu, na Kranjskem.
INFLUENCA
Pravi “ Pain-Expeller ” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.

4
4
*
*
*
*
*
JOHN NEMETH
Inkorporiratl pod zakoni države New York.
KAPITAL: S25, OOO.OO.
Pošilia denar brzojavnim in poštnim potom.
Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini f takoj drugi dan; po pošti deseti dan.
ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR!
Prvi' dan maja. Na Dunaju je bil navadni veliki obhod delavstva, ki je trajal 2 uri. V Budimpešti je korakalo po ulicah okoli
15,000	delavcev. V Italiji je prešel 1. dan maja cisto mirno, nemiri pa so bili na Francoskem. V Parizu so aretirali kakih 80 oseb. V Španiji v Madridu so se bali nemirov, pa je prešlo vse mirno. Iz Varšave poročajo, da iz 60 tovarn ni delalo prvi dan maja okoli 10.000 delavcev. V Bulgariji in Srbiji je končal delavski praznik v miru.
*
*
*
Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-*' na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno.
Pišite na naslov.
*
*
4
4
*
*
*
4-
JOHN NEMETH.
457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y.
JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

Ni je prijetnejše stvari, kol misel:
“Imam denarce v hranilnici
»»
ker je računil, da bodo vsaj nune volile kot jim ho škof Jeglič zaukazal. Ta škandal je šel po celeimf*' svetu in posebno po nemškem ča sopisju. Že v več nemških listih šibo opazili pod naslovom “Nune kot volilke” male podatke o mo dri napravi škofa ljubljanskega. Zadnja “Arbeiter Zeitung” iz St. Louis,datovana. 28. maja na strani tretji pa prinaša o “nunah na volišču” daljši članek. Povzame
in ti so zmešano živeli z hčerami.| mo tu nekaj stavkov, ki bodo go
tovo rojake zanimali, kako Nem-
in ženami samostanskih vrtnar jev ter druzih služnikov. Tako tudi nune v Škofji Loki. Prava ljubezen se je oglasila ib iti so morale iste v ta grešni svet. Do kler pa so bile vkup, bilo je vese-
ci sodijo o sleparski klerikalni slovenski” stranki v Ljubljani, in še posebej o nunah kot volil k ah.
'Interesantno in pomembno je
1° življenje ob mizah višjih du- bilo opazovati prvo javno vajo e-hovnikov in v samostanih, veselo nake volilne pravic^ za ženske, po fantovsko v farovžih, razuzda- katere so koncem aprila t. 1. vo no pa povsod. To je označenje lile v Ljubljani, glavnem mestu slov. dubovenstva začetkom 16. avstrijske dežele Kranjsko. Bil stoletja.	je buren volilni dan. Za ženske je
Tekom 16. stoletja pa o katoli- bilo posebno volišče, za katerega ških duhovnikih sploh ni govori- se je vse zanimalo. Klerikalni in ti. Ti so bili v seh ozirih za nič in liberalni slovenski voditelji so brez vse časti. In Arse drugo je bi- stali pred ženskimi volilnicami in lo tako, kakor na Nemškem. Le opazovali oddajanje ženskih gla-meščani niso bili priApas tako bo- sov. Po novem volilnem redu so gati Ar manjših mestih, kakor na bili trije volilni razredi. V tret Nemškem. V manjših mestih je jem razredu so volili vsi tisti, ki bil rokodelec doma, ki je dosti plačujejo šest kron davka, ali pa grižljajev od graščin dobivljal, v nobenega davka ne plačujejo. Za Ljubljani pa so nekateri trgovci' ženske je veljalo isto pravilo in
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
ITALIJO
IN
ADRI JO
po stari in zanesljivi
Canard črti
vstanovljena 1840.
Prični 1 današnjem dnem. 3% obresti
1NDUSTRIALSAVINGSBANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
Ostanek več kolt pol miliona dolarjev.
Kašparjeva Državna Banka,
vogal Blue Island Ave. & 19. ul.
Ofrtko-aniriška pistrežba. Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Poiebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA - -	14.270 tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov "I ULTONIA - - 10.400 tonov
■) Kabina 2 raireda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek v»ak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Pinco.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
ziisKe u
VLOGE 83.700,000.00
GLAVNICA . 8200.000.00 PREBITEK . . S150.000.00
Prva 1« edina češka državna banka v Chioagl. Plačuje po 3 % od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele ^^veta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
Pemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svoie, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
g Pijte najboljše pivo
j®}
M
M
S Peter Schoenhofen Brewing Go.
m
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.