t* GORENJSKE LETO VOL 5T. 45 KRANJ, 29. OKTOBRA 1955 Predavanje Toma Brejca v Domžalah nevu Ob Združenih narodov V iei MeuUki: Zunanje politični komentar (stran 2) Za mostove v Selški dolini (stran 3) Na križišču treh poti ali drago plačano vraževerje (stran 4) Prasve Na povabilo komunskega Tov. Tomo Brejc je na kon-komiteja Zveze komunistov cu naglasil: »Vse uredbe, ki Domžale, je zvezni poslanec bodo izdane in ki bodo uvajale tov. Tomo Brejc govoril v po- postopno zboljšanje standarda nedeljek v Domžalah o važ- našega delovnega človeka, ne nih gospodarskih vprašanjih, bodo imele pravega učinka, če Zanimivega predavanja so se ne bodo naše družbene orga-udeležili mnogi zastopniki nizacije, predvsem pa Sociali-družbenih organizacij, direk- stična zveza delovnega ljud-torji podjetij, predsedniki stva, skrbele za pravilno izva-upravnih odborov in delavskih janje teh uredb.« 24. oktober je Dan Združe- postati članice OZN, pa so že svetov ter zastopniki sindikalnih narodov. Na ta dan leta vedno zunaj nje. Zaradi blo- nih podružnic, ki so sejno dvo-1945 je začela veljati Usta- kovskih interesov, ki zal se ranQ ^činskega. ljudskega od-novna listina Združenih naro- danes niso povsem odstranje- bora napolnni do zadnjega kodov, ki je bila soglasno spre- ni, se razprava o sprejemu tigka jeta junija istega leta na kon- novih članov v OZN vleče ze Toy Tomo Brejc je pred-ferenci v San Franciscu. Le- dobri dve leti. vsem poudaril pomen in vlogo tos praznujemo torej 10. oblet- Drugo važno vprašanje, ki zaključkov nedavnega posve-riico tega pomembnega dogod- ga lahko učinkovito rešujejo tovanja o gospodarskih vpra-ka. le Združeni narodi, je nadzor- šanjih t Beogradu, pod vod- Kljub kritičnim obdobjem, stvo nad atomsko energijo, stvom tovariša Tita. Tolmačil narascajajT prosvetno službo je slab - Zakaj ni razpraT O vzgojnik ki jih je preživela organiza- Ko je govoril o tem vpraša- je spremembe v družbenem cija za hladne vojne, je prav nju v ekonomsko - socialnem planu in ukrepe, ki se pri-ona bistveno prispevala k po- svetu je jugoslovanski delegat pravljajo za zagotovitev uve-miritvi na svetu. Mi Jugoslo- dr. Brile j dejal, da je od re- i javljanja nove gospodarske vani lahko s ponosom ugoto- šitve tega problema odvisno, politike, za stabilizacijo trži-vimo, da smo z vsemi svoji- ali bo atomska energija pri- §ča, pospešitev proizvodnje mi močmi vseh 10 let obstoja pomogla zbrisati gospodarske blaga za široko potrošnjo in dikalnih občnih zborih pre-te miroljubne organizacije, razlike med posameznimi dr- za zboljšanje kmetijske proiz- gledali svoje delo in razprav-delali, da se uresničijo te- žavami ali jih bo le poglobi- vodnje. Pri tem je naglasil, da ijaii 0 svojih problemih, u- meljna načela Ustanovne li- la. bodo vsi ti ukrepi predvsem spehih pa tudi težavah in po- Ugotovili so, da še vedno za- loškega' razvoja, stine kot so svoboda, enako- Le od Generalne skupščine služili za postopno zboljšanje manjkljivostih. ostajajo v plačilni lestvici za Menim, da je v neposredni pravno sodelovanje in medse- združenih narodov kontroli- življenja našega delavca ta Ena glavnih nalog je bila ostalimi izobraženci. V teku zvezi z obravnavano proble-bojno spoštovanje med naro- rana, bo atomska energija res- uslužbenca. Omenil je tudi, organizacijske narave — do- je akcija, da se to vprašanje matiko tudi vprašanje nasto-di. nično prispevala k gospodar- da imajo take težave, s kate- sedaj ločena društva prosvet- končno že zadovoljivo uredi, pov in hospitacij. Bodimo od- Organizacija Združenih na- skemu napredovanju vseh dr- rimi se trenutno borimo, tudi njh delavcev na osnovnošol- Ker si prosvetni delavec mora kriti: naš gospodarski razvoj, rodov ni neka svetovna vlada, žav, medtem ko bi v nasprot- v drugih bolj razvitih drža- sk0 jn gimnazijsko sindikal- iskati še honorarnih zaposli- predvsem pa plačna politika Mladina potrebuje pogumne vodnike in svetle zglede - Dotok problemih Preteklo soboto so se v Kranju zbrali prosvetni delavci celotnega (bivšega) o-kraja, da bi na ločenih sin- ostalih vprašanjih ni bilo do- na sploh, posebno pa o ideo- sti debate, pa so se navzoči, loški plati svojega dela. Dej- zlasti profesorji s I. državne stvo namreč je, da višini in gimnazije v Kranju, razvneli kvaliteti izobrazbe na naših ob zadnjih dveh vprašanjih, gimnazijah ni kaj očitati, da ki neposredno in žgoče zade- bi se pa mnogo dalo govoriti vajo Vse prosvetne delavce, o izboljšanju vzgoje in ideo- Vendar dobiva, spričo tehnič- nem primeru lahko pomenila vah. nega in gospodarskega razvo- le novo obliko podkupnine, s ja v svetu in teženj po inte- katero bi velike sile vezale graciji, ki ta razvoj sprem- nase določene države in u-ljajo, vse važnejšo vlogo, kot stvarjale na ta način določe-najprikladnejša oblika enako- na vplivna področja, ki bi slej ko prej postala žarišče novega vojnega spopada. Ob 10. obletnici Združenih narodov je razveseljivo ugo- Janko Rudolf med Kamničani pravnega sodelovanja med drŽavami. S krepitvijo takega enakopravnega sodelovanja, se krepi mir in vzpostavlja stabil- Zborovanja gospodarskih in političnih predstavnikov kamni dvorani, so se udeležili tu-niške občine, ki je bilo v četo viti, napredek v krepitvi te tptek 2Q tmuV občinski sej-nost na svetu. Čeprav danes pozitivne vloge Združenih na- di vg. direktorji in predsed-predvsem velike sile teže, da rodov. niki delavskih svetov kamni- foi določene odnose z drugimi Zvesta osnov, načelom U- ških podjetij, državami urejale mimo Zdru- stanovne listine Združenih na- sindikalnih podružnic in ob no organizacijo bodo v bodo- tev, ki včasih niso prav nič v v podjetjih sta nujno tudi pro-če zopet združena v okviru po- ZVezi z njegovo izobrazbo, svetnega delavca toliko »posameznih komun. Nova orga- vpliva to občutno na kvalite- kvarila« — če smem rabiti ta nizacijska oblika bo brez to pouka, precej pa tudi na u- izraz — da večinoma ni več dvoma nudila večjo pomoč gled profesorja. * zadovoljen z idealizmom, ki šolskim odborom, posebno pa Neposredno je s tem v zvezi ga ta poklic zahteva, ampak krajevnim organom oblasti in tudi vprašanje dotoka nara- si želi enakega plačila za ena-ostalim društvom, saj bo dru- ščaja v prosvetno službo, saj ko delo. To je sicer v pro-štvo vključeno v krajevni sin- večina ' beži drugam tudi če svetni službi težko urediti, dikalni svet določene komune, doštudira! Moški ie v marši- ali začeti bo treba misliti na Poročilo dosedanjega pred- kateri zbornici že danes red- to. Z nagrajevanjem vseh e-sednika društva profesorjev kost, v bodoče pa so perspek- nako ne bomo dosegli ničesar* tov. Veluščka je med drugim tive še slabše. Stimulacija za Osnovne plače naj se seveda predsedniki °bravnaval° zlasti probleme prosvetno službo je namreč še nujno zvišajo in izravnajo z šolskih odborov, šolske refor- vedno nezadostna. ostalimi kategorijami izobra-odnos do strokovnega ti- ženih narodov in mimo duha rodov Jugoslavija in z njo činski komite ZK. Na povabi- me' 0Jcmos ao strokovnega ti- Glede nadaljnjega strokov- žencev. Ali neke vrste giblji- Ustanovne listine, se vse bolj vred vse miroljubne države, l0 občinskega odbora SZDL je ska, kongres v opatiji, ma- nega in pedagoškega razvoja vi del plače — tehnična iz- uveljavlja težnja ostalih dr- podpira idejo univerzalnosti na zborovanju predaval pred- tenalna vprašanja protesorjev prosvetnih delavcev na gimna- vedba končno ni tako odločil- žav članic, da se vsi bistveni OZN in krepitve njene vloge sednik glavnega odbora Zveze m osta.lin predavateljev na Zliah so bila mnenja zelo de- na — bo moral slej ko prej problemi rešujejo preko OZN. kot pobornika enakopravnih sindikatov Slovenije tovariš Zato je danes silno važno odnosov med narodi. Janko Rudolf, o aktualnih go- vprašanje univerzalnosti te To je največji prispevek k spodarskih problemih in naših najavtoritativnejše svetovne miru in najdostojnejša poča- konkretnih nalogah. Po pre- organizacije. Doslej je še ved- stitev rojstnega dneva Združe- davanju se je razvila živahna i>o precej držav, ki bi želele nih narodov. razprava. OB DNEVU MRTVIH \i GORENJSKEM Vam, dragi partizani v spomin! Osrednja komemoracija na Dan mrtvili na Gorenjskem bo v Dragi, sicer pa bodo komemoracije v vseh občinah Ne, ne spomnimo se na vas, Na področju vseh občinskih pihala Železarne Jesenice in vi hrabri borci, ki ste daro- ljudskih odborov bodo na Dan pevski zbor jeseniške »Svobo- vali svoja življenja zato, da mrtvih žalne komemoracije de«, ki bo zapel žalostinke. bi mi vsi skupaj lepše živeli, posvečene spominu padlih bor- Recitatorji iz Radovljice pa gimnazijah in strokovno ter ijena in je bilo težko najti stimulirati večjo prizadev-pedagoško izpopolnjevanje neko skupno formulacijo. Ne- nost, večjo sposobnost (!), predavateljev. Medtem, ko o kateri profesorji so bili mne- skratka — izdatnejše delo tu- - nja, da so po oblastni liniji di pri prosvet. delavcih! Ka- priporočeni vzorni nastopi in ko bo sicer mogel profesor hospitacije nepotrebnega in razumeti socialistične tenden-celo »dramatične« za predava- ce, če bo delal več, se vestno tel je in za dijake. Močan ap- pripravljal, delal nastope in lavz ob njihovem izvajanju je dosegal velike uspehe z veli-potrdil, da niso osamljeni, kim trudom, če bo pa prvega Končno so se zedilini za obli- v mesecu stal v isti vrsti z o-ko mentorstva med predava- stalimi, ki si niso nič prizadevali? Poznam že vrsto ljudi, ki jim to dejstvo hromi veselje do boljšega, kvalitetnejšega dela. In končno še dve, tri na rob. Okrajni oblastni forumi bi se Dopolnili so več odlokov S seje Občinskega ljudskega odbora Jesenice Na zadnji seji je jeseniški tel j i iste stroke v določeni u samo takrat, . ko smo pred Dnevom mrtvih. Ne! Vi živite v naših srcih, v naših mislih in naporih, da bi zgradili in oplemenitili vse tisto, za kar smo se vsi skupaj borili in za kar ste vi padli. Spomin na vas ni samo vsakoletni, enkratni spomin na tiste, ki so nam najljubši in o katerih govorimo s spoštovanjem. Spomin na vas prežema vse na,še vsakodnevno delo. Kako bi se tudi letos najlepše in najprimernejše oddolžili vašemu spominu? Tiho, spoštljivo, s ponosom In z zatajevanjem se bomo namenili na vaše grobove. Tu in tam se bomo ustavili, prepustili mislim za hip njih lastno pot, da se bodo vrnile v Čas, ko smo skupaj korakali, preutrujeni in zmrznjeni, preganjani in svobodni po naših hostah... Zbrali se bomo — Položili vam bomo na grobove drobne Šopke, ki naj bi bili skromna oddolžitev vašemu spominu. Povsod, na pokopališčih in da grobovih v hostah, bomo ta dan z vami... Na Dan mrtvih ne bo spet po dolgem času tako, kot je zapisal partizanski pesnik še cev v NOB in številnih inter- bodo ob grobišču recitirali nirancev v taboriščih. o spominu na padle borce Osrednja komemoracija na bo spregovoril v Dragi tudi Dan mrtvih, posvečena padlim zvezni ljudski poslanec tovariš France Perovšek. V BEGUNJAH občinski ljudski odbor razpravljal o spremembi in dopolnitvi raznih odlokov, upoštevajoč vključitev bivših občin Kranjska gora, ■ Dovje -Mojstrana in Žirovnica v jeseniško občino. Sprejel je odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost, razpravljal o organu u- Grob padlega partizana V samih Begunjah bo prav tako na Dan mrtvih žalna komemoracija, kjer bodo tudi sodelovali nekateri pevski zbori in godba ter recitatorji. O trpljenju pripornikov bo govoril bivši zapornik Aleš Jelene. V KRANJU V Kranju bo glavna komemoracija na večer pred Dnevom mrtvih, in sicer ob pol šestih pred Sindikalnim domom. Hkrati bodo od tu ponesli vence in šopke na grobišča vseh padlih in ob spominske plošče ter prav tako na poko pališče. Posebna žalna komemoracija bo tudi v Stražišču, skupaj Orehkom. Na Dan mrtvih pa še ob spomeniku padlega partizana v tovarni >Inteks« Na Dan mrtvih bodo svojci padlih Kranjčanov obiskali borcem v NOB bo v Dragi pri Begunjah. Ta dan se bodo ob 9. uri zjutraj zbrali številni svojci paldih in predstavniki avtobusi Begunje, Drago, Zi med borbo: »O, hoste, hoste množičnih organizacij ter ZB, rovnico in Radovljico, kjer se — nekoč bo zopet vse tiho po da bodo počastili njih spomin, bodo tiho poklonili njihovemu ▼aa, vse mirno...« Navzoča bo tudi godba na spominu. stanovi pa tudi med posameznimi šolami. Vsa ta vprašanja so sicer sila važna in zadevajo življenjski živec vseh prosvetnih delavcev; kljub temu pa si ne morali za vsak odlok, ki ga morem kaj, da ne bi sprožil izdajo, predhodno posvetovati nekaterih pripomb ob tej in s sindikalnimi forumi in ga takih diskusijah. Predvsem prediskutirati, sicer dobi za-nai poudarimo, da je morda deva videz neresnosti. Ali karakteristično, na vsak način konkretno: uredba o vzornih pravi janj'a stanovanjske skup- Pa .Precf\ čudno, da^ si pro- nastopih in hospitacijah je že nosti, o kategorizaciji stanovanj, o določitvi stanovanjskih okolišev itd. Sprejel je tudi odlok o najvišji tarifi dimnikarske storitve, o likvidaciji Uprave komunalne dejavnosti v Kranjski gori, odlok o prenosu komunalne dejavnosti iz območja bivših občin v območje jeseniške in druge manj važne spremembe, oz. dopolnitve odlokov. Med najvažnejše sprejete odloke tokratnega zasedanja pa sodi odlok o ustanovitvi svetni delavci na takih zbo- na šolah, post festum pa pro-rovaniih nimaio ničesar po- svetni delavci — ki se jih to vedati o vzgojnih vprašanjih (Nadaljevanje na 2. str.) Bosanska mladinska delegacija je obiskala Kranj Bosanska mladinska delega- vo rojstno hišo v Vrbi ter si cija, ki se je te dni mudila ogledali Bled. na obisku pri mladini v Kra- V Kranju so si ogledali munju, je v torek zjutraj odpo- zej ter druge znamenitosti tovala nazaj v Gradačac. Na- Kranja in obiskali tovarne: optične delavnice na Jeseni- men obiska je bil, da se med- »Iskro«, »Savo« in »Tiskani- cah. Po vsej verjetnosti bo ta mestno sodelovanje _ četver- n0 k^er jim je mladina teh pričela delovati že z novem- na zveza Gradačac, Lukavac, podjetij pripravila lep spre- brom v prostorih bivše Hu- Pančevo, Kranj — 'še bolj o- Jem- dričeve brivnice na Stari Sa- krepi Razpravliali so o svojih »Preseneča me zlasti dej- vi. Ustanovitev optične delav- probiemih svojem načrtu de- stvo«, -ie dejal predsednik mla-nice na Jesenicah bo zadovo- ^ sad'elovanju v ihod. ljila številne prebivalce Jese- njem letu ud j* ^{J^ dg bodo k sodelovanju pritegnili še mladino Makedonije, Hr- nic in okolice, ki so morali doslej v Ljubljano k optikar-jem zaradi zamenjave ali nabave očal. Na Jesenicah so že uvedeni redni zdravniški pregledi s strani specialista za očesne bolezni, zato je prav, da se je Občinski ljudski odbor odiočil tudi za optično delavnico, ki bo zadovoljila šte- dinske organizacije Gradačca, »da sem videl za stroji, zlasti v »Iskri«, največ mladih ljudi. Vaša mladina je lahko u-pravičeno ponosna, da ji je vaške in Crne gore in prav danes zaupano tako važno de- tako razširili svoje težnje na i0« širši kroj? mladine v osnovnih Zvečer jim je pripravil lep organizacijah. sprejem sekretar SZDL ko-V nedeljo je bosanska mla- mune Kranj Martin Košir, ka-dina prisostvovala posvetova- terega se je udeležil tudi prednju o problemih delavske mla- sednik občinskega ljudskega vilne orebivalce bivšega ra- dine v Kranju, popoldne pa odbora Kranj Vinko Hafner dovljiškega okraja. U. so obiskali grobove talcev v ter drugi zastopniki osnovnih Dragi in Begunjah, Prešerno- organizacij. TA TEDEN PO SVETU Pretekla nedelja je bila črn dan za Francijo. Ta dan je Posarje odločno odklonilo s precejšnjo večino glasov francoski predlog evropeizacije tega področja, ki je že desetletja jabolko spora med Francijo in Nemčijo. S tem je propadla francoska varianta rešitve posarskega vpra- KANCLER ADENAUER je verjetno zadovoljen z izidom referenduma sanja, ki je težila za tem, da se formalno sicer po-sarska vlada stavi pod nadzorstvo zahodne evropske zveze, gospodarsko pa še vedno ostane vezana na Francijo. Čeprav nerad, je zahodno nemški kancler Adena-uer moral pristati na tako rešitev za ceno pristnejše-ga sodelovanja s Francijo, katere podporo na vsak način potrebuje pri uveljavljanju svoje politike za združitev Nemčije. Toda iz rezultatov nedeljskega glasovanja se vidi, da je bila kanclerjeva obljuba samo formalna, saj je bila krščansko - demokratska podružnica v Posarju največji pobornik za odklonitev francoskega predloga. Zato ni neosnovana bojazen, da se znajo po zavrnitvi evropskega statuta za Posarje francosko -nemški odnosi precej o-hladiti. To bi lahko po mnenju zahodnih diplomatskih krogov vplivalo na potek ženevske konference. Te dni se bodo na osnovi sporazuma med veliko četvorico sestali v Ženevi zunanji ministri štirih velesil: Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in ZDA, da nadaljujejo z razpravami o ureditvi nerešenih mednarodnih vprašanj. Čeprav je svetovno javno mnenje nekoliko zadržano v pričakovanju rezultatov te konference — k čemur je na vsak način pripomogla propaganda tistih krogov, ki niso zain- teresirani na ureditev spornih vprašanj v svetu in na popuščanju mednarodne napetosti — bo ženevska konferenca pomenila nov korak v procesu zbliževanja mnenj med predstavniki Vzhoda in Zahoda. V istem času ko so se Po-sarčani izrekali za ali proti evropskemu statutu, so se prebivalci Južnega Vietnama opredeljevali za Bao Daja oziroma Din Dijema. Predsednik južne vietnamske vlade Din Dijem je namreč z ljudskim glasovanjem, ob podpori Američanov, poskusil dokončno odstraniti iz • političnega življenja, že prej odstavljenega južnega vietnamskega cesarja Bao Daja in se sam postaviti za poglavarja države. Po številu glasov je sicer visoko zmagal Din Dijem, ki je takoj po zmagi proglasil republiko, vendar je južno vietnamsko ljudstvo pokazalo, da noče niti Bao Daja niti Din Dijema, kajti skoraj polovica volilnih unravičencev ni glasovala. Ker je cesar Bao Daj ki se že od leta 1949 mudi v Nizzi na francoski rivieri, veljal za eksponenta J. F. DULLES pride v Beograd francoske politike v Vietnamu, medtem ko Din D i jem velja za ameriškega človeka, je ta referendum pomenil drug poraz za francosko zunanjo politiko. Kljub temu je Francija takoj po glasovanju pri znala Dih Dijema, po sodbi opazovalcev pod pritiskom zahodnih zaveznikov To sredo je bilo uradno sporočeno, da bo ameriški zunanji minister g. John Foster Dulles 6. novembra obiskal predsednika republike Tita in izmenjal z njim misli o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Posvetovanje gorenjske delavske mladine Več mladine v organe delavskega upravljanja Pretekli teden je bilo na Jesenicah posvetovanje mladine bivšega radovljiškega okraja. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora SZDL Jesenice Ivan Ščavničar in nekateri zastopniki podjetij. Tovariš Ščavničar je seznanil mlade delavce s problemi današnje gospodarske politike in vlogo, ki jo ima danes mladina v naših podjetjih. Zatem je sekretar Okrajnega komiteja LMS Kranj Marjan Rožič govoril o vlogi mladine v delavskem upravljanju, splošni in strokovni vzgoji mladine ter o njenem materialnem stanju. Opaža se, da je vse premalo mladine v delavskih svetih, da je mladina vse premalo seznanjena s problemi proizvodnje in delavskim samoupravljanjem. Treba bo bolj paziti na vzgojo mladih delavcev, saj si bomo le tako vzgojili ljudi, ki nam bodo lahko pomagali v organih delavskega upravljanja. Vse prepogosto se javlja, da zmožnosti mladih ljudi podcenjujemo. Res je, da mladina nima tolikih izkušenj; vendar moramo vedeti, da le od take mladine, ki bo seznanjena z vsakodnevnimi problemi podjetja, delom delavskega sveta, upravnega odbora in ostalih organizacij, lahko pričakujemo, da bo nekoč zamenjala mesta svojih predhodnikov. Prav tako je pereče vprašanje strokovne vzgoje, kajti produktivnost morejo dvigniti le dobri delavci, ki so seznanjeni z načinom proizvodnje in se hkrati zavedajo tudi važnosti svojega dela. Materialno stanje nekaterih mladih ljudi je res mizerno, vendar mora vsak mladi delavec vedeti, da si bo z razširjanjem svojega znanja izboljšal tudi materialni položaj. Nadalje so razpravljali o volitvah v delavske svete, v katerih naj bi bilo čimveč aktivnih mladincev. Zlasti veliko pažnjo pa bo treba v bodoče posvečati sprejemu mladih delavcev v podjetje, skrbeti moramo, da se mladina takoj seznani s svojim delom in delom celotnega kolektiva, saj bo tako lahko mnogo več doprinesla. Iz diskusije je bilo razvidno, da je pereče vprašanje zaposlitev nekvalificirane ženske delovne sile in to predvsem na Jesenicah, ter način življenja mladine po opravljenem delu, ker zaradi neurejenih razmer marsikdaj zaide v neprimerno družbo. Velike naloge pred volitvami v delavske svete V nedeljo, 23. oktobra so se v sejni dvorani OLO Kranj zbrali člani mladinskih organizacij bivšega kranjskega o-kraja ter nekateri zastopniki delavskih svetov, upravnih odborov ter drugih organizacij. Sejo je otvoril predsednik OK LMS Kranj Slavko Za-lokar. Po razpravi sekretarja OK LMS Marjana Rožiča o načinu splošne in strokovne vzgoje ter razgledanosti mla- dine, o zboljšanju materialnega stanja ter sodelovanja mladine v organih delavskega upravljanja, se je razvila živahna diskusija. Sklenili so, da bodo (v nekaterih podjetjih že delajo) člani delavskih svetov o vseh važnejših dogodkih v podjetju seznanjali tudi mladinsko organizacijo in tako aktivizi-rali mlade delavce. Čimprej bo treba v podjetjih tudi u-stanoviti komisije za sprejem delavcev; klub mladih proizvajalcev je dosegel v nekaterih podjetjih že lepe uspeh. Treba bo predvsem poskrbeti, da se mladini končno le pokaže vloga, ki jo ima v našem družbenem življenju. Nekaj pripomb k problematiki š Več skrbi otrokom padlih borcev - Štipentii-ranie po decentralističnem načinu - Premalo pregleda nad socialnim staniem šfutietov drov je vedno večje; pojavlja pa se vprašanje, kdo in koga naj se štipendira. Glede višine štipendij naj bi se držali zakona Zveznega izvršnega sveta, zakon prav dovoljuje, da štipendije danes lahko podeljuje vsak. Diskutanti so bili mnenja, da bi bilo bolje, da prevzame štipendiranje posamezna občina, vendar naj bi obstajala neke vrste centralna komisija, ki bi vodila točno evidenco nad podeljenimi štipendijami. Posebno pozornost in skrb je treba posvetiti otrokom padlih borcev, katerim naj bi se po potrebi podeljevale razen žtipendij tudi podpore. Kranj, 26. oktobra. Danes popoldne je bila četrta redna seja Sveta za šolstvo OLO Kranj pod predsedstvom tovarišice Smilje Gosti-ševe. Seje sta se razen številnih političnih in kulturnih delavcev ter predsednikov občinskih svetov za šolstvo, udeležila tudi preds. OLO Kranj Miran Košmelj in podpredsednik OLO Kranj Ivan Berton-celj-Johan. Namen seje je bil, da tri se na razširjenem posvetovanju pogovorili o problematiki in politiki štipendiranja. Ugotovljeno je bilo, da se je doslej vse premalo pazilo na to, komu naj se podelijo štipendije in kako pravzaprav dijaki - štipendisti študirajo. Nad vsoto .60 milijonov dinarjev, ki je bila razdeljena kot štipendije, bi moralo biti vse več evidence. Zatq_je OLO Kranj sklenil, da bo na eni prihodnjih sej obravnaval tudi vprašanje politike štipendiranja. V živahni diskusiji je bilo nekaj koristnih pripomb v zvezi z novim temeljnim zakonom štipendiranja, o katerih pa bo dokončno sklepal šele OLO. Pomanjkanje ka- Glas naših bralcev Z zbora toiitcov krajevnega odbora Podnari Ob razmeroma lepi udeležbi je pretekli teden zbor volivcev za naš krajevni odbor izvolil nov odbor, analiziral in obravnaval — gospodarska — komunalna vprašanja in pre-diskutiral perspektivo razvoja naših krajev. Udeleženci 80 zlasti naglašali, da bo treba v doglednem času misliti na razširitev kroparskega vodovoda na nekatere naše kraje, zlasti pa na Prezrenje, Češnjico, Poljšico in Rovte in da bo treba bolj skrbeti za občinske ceste in poti. Zbor je razpravljal tudi o gimnazijskem okolišu za dijake z območja našega krajevnega odbora (t. j. za Podnart in neposredno okolico). Gimnazije v Kranju se branijo dijakov iz teh krajev in jih na-potujejo v Radovljico. Tam je le nižja gimnazija, razen tega so pa z Radovljico že od nekdaj neugodne vlakovne zveze. Dočim se vračajo dijaki iz Kranja že ob 13. uri, prihajajo oni, ki hodijo v Radovljico, domov šele okoli 16. ure. Oni iz radovljiške gimnazije morajo izostati torej cele tri ure dnevno dlje izven doma-Prav nobene diskusije torej ne more biti o tem, da bi bil študij naših dijakov — nižje-šolcev, v Radovljici skrajno otežkočen ter tudi ne bi bilo mogoče pričakovati nobenega dobrega uspeha. Tudi večina domačinov, zaposlenih v industriji in pri okrajnih forumih je zaposlena v Kranju. Zbor volivcev je soglasno sprejel sklep, da mora biti in ostati za naše področje gimnazijski šolski okoliš Kranj in apeliramo zato na vse pristojne činitelje, da to upravičeno željo upoštevajo. Na zboru je bilo tudi govora o ustanovitvi gasilske čete za naše kraje. Prav bi bilo, da bi tudi naš kot že enkrat realiziral to zamisel, ki je bila že večkrat sprožena rn katere utemeljenosti menda ni treba še posebej poudarjati. (Nadaljevanje s 1. strani) tiče — ugotove, da to ni potrebno! Sole res ne smejo postati trgovine. Ubogi učitelj naj rešuje vse vrste nabiralnih akcij in listkov — celo za Teden otroka so bili otroci tako »štrafani«, da so morali po šolah kupovati listke — samim sebi! Prav tako ni zadostnih pojasnil, kam gre ves denar, ki ga pošiljajo sindikalne organizacije v Ljubljano. Članarina je precej visoka in bi jo bilo treba znižati. V vseh društvih je navada, da jih u-pravljajo amaterski delavci. Izpopolnjevanje profesorjev v inozemstvu, razna potovanja itd. tudi ne vem, če so v interesu prav vseh predavateljev, ki morajo s članarino to podpirati. In nazadnje: Družabna zborovanja s skupnim kosilom in gledališko predstavo "so sila hvalevredna zamisel, ki bi jo bilo treba večkrat prakticirati. Podeželjski ljudje so zanjo zelo hvaležni! Ljudje in dogodki ZA NOVE ODNOSE v mednarodnem gospodarskem sodelovanju Po I. svetovni vojni se je, zlasti v ZDA, prvič v zgodovini pojavilo vprašanje, ki dotlej ni kdove kakov znemir-jalo posamezna narodna gospodarstva, — kaj pa šele svetovno gospodarstvo v celoti. To je bilo vprašanje, kako preiti z vojne na mirnodobno proizvodnjo, ne da bi pri tem pomembno nazadovalo izkoriščanje danih proizvodnih kapacitet. Vemo, da je bilo to vprašanje posebno ostro v tistih deželah, udeleženkah II. svetovne vojne, ki niso doživele ogromnega razdejanja. Podoben problem tudi sedaj — po koncu »hladne vojne« in po nastopu določene stabilizacije miru — zanima e-konomiste in vse ljudi, ki se pečajo s svetovnim gospodarstvom in njegovimi razvojnimi perspektivami. Kam bodo industrijsko razvita svetovna področja šla z bogastvom, ki ga sedaj uporabljajo v oboroževalne namene? Ali bo njihovo notranje tržišče lahko absorbiralo tako zelo povečano množino blaga, ko pa vemo, da je obseg sredstev, ki ga velesile danes trosijo za vojaške namene, enak obsegu celotne svetovne blagovne izmenjave v letu 1953? To vprašanje niti ne bi bilo tako hudo, ko ne bi šlo za povsem novo okoliščino, s katero si gospodarstvenikom še pred dobrim desetletjem ni bilo treba beliti glave. Prav takrat je namreč človekova u- ničevalna tehnika razvila dve novosti, ki bosta gotovo odločilno vplivali na nadaljni tok druge polovice našega stoletja: uporabo nuklearne energije in nov skok v elektroniki. O uporabi atomske energije je našim bralcem dosti znanega, manj pa vemo o uporabi elektronskih strojev in naprav v industriji, ki obeta, da bo kmalu privedla do prave revolucije v sodobnem razvoju proizvajalnih sil. Če k temu dodamo še splošno težnjo sodobne industrije k mehanizaciji in avtomatizaciji, ki tudi v najbolj razvitih deželah povečuje proizvodnost dela za 3 odstotke na leto, nam bo ta ugotovitev še jasnejša. REVOLUCIJA ROBOTOV Leta 1941 je bilo v ZDA zaposlenih 87 tisoč znanstvenikov, ki so raziskovali razne možnosti povečanja proizvodnosti dela v industriji. Na tem poslu so porabili 900 milijonov dolarjev. Pred dvema letoma jih je bilo že 192 tisoč, ustrezni znesek pa je skočil kar na 4 milijarde. Razumljivo je, da ti konkurenčni napori niso zaman: Medtem ko je bila leta 1940 v ameriškem premogovništvu povprečna dnevna produktivnost po delavcu 5,19 ton, se je lani povečala na 8,19 ton. To je bilo možno samo zato, ker so kopanje mehanizirali za 90 in nalaganje za 87 odstotkov celotnega delovnega procesa. Zadnja beseda te mehanizacije je stroj (Joy Manu-facturing Co.) za kopanje in nakladanje premoga s kapaciteto 8 ton v minuti. Nekaj kratkih podatkov o elektronskih napravah. — Na široko jih že uporabljajo za razne statistične in evidenčne potrebe. Tudi jugoslovanski statistični zavod si je nabavil dva taka robota in tako v zelo kratkem času opravil analizo zadnjega ljudskega štetja, na katero bi se sicer moralo čakati še dolga leta. E-lektronski računski stroji v 9 minutah in pol opravijo posel, ki bi brez njih trajal tisoč ur, in tako lahko nadomestijo delo 200 strokovnjakov. Prav zanimiva je uporaba elektronskih naprav v kovinski industriji. Ko delavec pri stružnici izdeluje kak posebno kompliciran in precizen predmet, v bistvu vlada nad tremi gibanji: nad vrtilno hitrostjo, nad vzdolžnim in nad prečnim premikom. Toda delavčevo premikanje teh treh vzvodov si lahko beležimo na magnetni trak (prav tako, kakor glasbo na magnetofonu) in če potem namesto delavca vzvode na stružnici premika elektronska naprava po navodilu magnetnega traku, — smo se že znašli pred durmi avtomatične delavnice, pred možnostjo, da bistveni del proizvodnega procesa opravljajo samo stroji — brez človeških rok. SVET BO VEDNO ENOTNEJŠI Posledice te tehnološke revolucije ne bodo izostale. Predvsem je jasno, da si take drage naprave lahko nabavijo samo zelo velika podjetja, ki potem uspešno konkurirajo o-stalim v svoji veji. To bo torej samo pospešilo centralizacijo kapitala v takšnih vejah, medtem ko bodo spremembe v ostalih vejah sorazmerno počasnejše. Stroj, ki nadomešča tako veliko število delavcev, ne bo izzval velike brezposelnosti samo v primeru, če bo celotna proizvodnja lahko tako hitro naraščala, da bo mogla sprejeti vse razpoložljive delovne moči. To pa s svoje strani terja mnogo večjo kupno moč tržišča. Kopičenje ogromnih blagovnih rezerv v nekaterih deželah že danes težko obremenjuje domači trg in nujno sili na pospešeno mednarodno blagovno izmenjavo. Koliko večja bo ta potreba po polni uvedbi avtomatizacije v proizvodnjo in po bistvenejših začetkih uporabe atomskega pogona, si danes morda niti ne moremo predstavljati. Vsekakor je očividno, da bo ta velikanski napredek v razvoju proizvajalnih sil močno ojačal gospodarsko povezanost vsega sveta in pospešil novo mednarodno delitev dela, ki danes že nastaja pred našimi očmi. Svet bo vedno bolj enoten in ljudje se bodo Čedalje bolj zavedali, da se o njihovih koristih in koristih njihovih narodov edino u-spešno lahko rešuje v svetovnih merilih. Večja proizvodnost dela pomeni, da si človeštvo z enakimi ali manjšimi napori lahko ustvari več gmotnih dobrin, da se življenjski standard dviga, da človek lahko živi bolje in brezskrbneje. Ta resnica bi bila tudi neposredna stvarnost, če človeštvo ne bi živelo v pogojih ostrih gospodarskih protislovij v okviru posameznih dežel in v svetu vobče. Stari viri koloinalnega gospodovanja n. pr. niso dopuščali, da bi afriški težak u-žival sadove gospodarskega napredka v razvitih področjih sveta. Novost pa je sedaj v tem, da ti stari okviri danes ne morejo več vzdržati pred pritiskom opisanega skoka v razvoju proizvajalnih sil,, ki vedno nujneje terjajo mednarodno reševanje. Vse doslej se tega morda niti nismo toliko zavedali, ker je skrajna napetost med bloki in huda nevarnost vojaškega spopada odvračala našo pozornost, razen tega so pa tudi gospodarsko najrazvitejše države svojo povečano proizvodno kapaciteto lahko u-smerjale v oboroževanje. Videti je, da je mednarodna nestrpnost že toliko popustila, da bo v doglednem času možno začeti z razorožitvijo ali vsaj prenehati z oboroževalno tekmo. Mednarodna uporaba tako nastalih presežkov, ki jih bodo vsaj deloma morali izkoristiti za finansiranje razvoja v zaostalih področjih sveta, bo torej hkrati prvi odločilni korak k novi svetovni ureditvi mednarodne delitve dela, k novi, pravičnejši razdelitvi dobrin življenjskega standarda na osnovi modernega razvoja tehnike. Le taka pomoč nerazvitim deželam, ki jih bo osposobila za večjo udeležbo v svetovni trgovini, bo lahko zlomila odnose, ki pričenjajo zavirati svetovno gospodarstvo. ENAKOPRAVNOST ALI HEGEMONIJA Številne države in zlasti velesile so že izdelale precej načrtov za razne organizacije za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Mnogo takih organizacij že danes obstoji In deluje z več ali manj uspeha. Na tiste glavne, odločilne, pa še vedno čakamo. Najvažnejša med njimi je brez dvoma tista, ki bo organizirala sodelovanje med državami zastran uporabe atomske energije v mirnodobne namene. O njej in o tem, kakšna naj bi bila ta agencija in po kakšnih načelih naj bi poslovala, je bilo v teku preteklega tedna nekaj prav ostrih debat v Organizaciji združenih narodov. Ta boj mnenj je zato tako pomemben, ker se vrti okoli enega osnovnih perečih vprašanj: Ali naj bo mednarodno gospodarsko sodelovanje takšno, da bodo v njem vse dežele brez razlike povsem enakopravne, ali pa naj se državam - bogatašem posreči, v novi obliki — v obliki mednarodnega sodelovanja — skriti in obdržati stare odnose mednarodne dominacije, izkoriščanja in delitve sveta na zaprta, izključna območja. Zavedamo se, da bo za u-resničitev prvega načela potreben še vztrajen in kompakten odpor vsega nerazvitega sveta in odločen nastop za demokratične mednarodne odnose, t. j. za enakopravnost, neodvisnost in samostojnost vseh dežel. Brez vsega tega si ne moremo zamisliti skladnega napredka in rastočega blagostanja vsega, enotnega sveta. —ff glas gorenjske 9895 Peticija Občinskega ljudskega odbora Železniki Svet za gospodarstvo Obč. LO Železniki je na 2. redni seji dne 3. 10. 1955 med drugim razpravljal o kritičnem stanju treh mostov v Selški dolini: na Praprotnem, v Dolenji vasi in na Luši. Ze v poletnih mesecih letošnjega leta je bilo kritizirano v lokalnem in republiškem časopisju porazno stanje omenjenih mostov. Znano je, da sta bila mostova na Praprotnem in v Dolenji vasi nekaj let pred II. svetovno vojno zgrajena z betonsko konstrukcijo, ki pa jo je stara jugoslovanska vojska ob umiku z Rupnikove linije porušila. Okupator je postavil zasilne lesene mostove, ker je računal, da jih bodo partizanske čete uničile. In res, mostovi so bili med NOB večkrat poškodovani in požgani. V času obnove smo se zadovoljili z zgraditvijo zasilnih lesenih mostov, ki pa so le za silo ustrezali ogromnemu prometu. Ti mostovi so predstavljali in predstavljajo še danes za prevoz življenjsko nevarnost z ozirom na preobteže-nost. V času obnove je bilo prepeljano čez nje ogromno gradbenega materiala za obnovo porušenih domov v Selški dolini. V obratni smeri so šle velike količine lesa iz Selške doline. Mostovi pa so bili vsak dan slabši in so bili le za silo obnovljeni. V mesecu juniju letošnjega leta, ko se je začelo govoriti o veliki nevarnosti glede prevoza čez take mostove, so organi notranje uprave OLO Kranj zaprli mostove za ves tovorni in avtobusni promet. Seveda je bila tako storjena precejšnja škoda ne samo gospodarstvu Selške doline, temveč celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu, če bi se tako stanje nadaljevalo. Na urgence podjetij in oblastnih organov doline, sta se nato mostova na Praprotnem in v Dolenji vasi podprla, na Luši pa so naredili lege iz že obrabljenega mecesnovega lesa. Vse to je le zasilna rešitev in je Notranja uprava OLO Kranj samo začasno odstopila od zahteve, da se prepove prevoz čez mostove. Industrija, ki v dolini zaposluje danes že okoli 800 ljudi, stalno raste in je jasno, da enako tudi tovorni in osebni promet. Nujnost gradnje novih mostov je tudi v tem, ker veže cesta v Selško dolino tudi ceste Jelovica — Bohinj in severno Primorsko. Bila bi o-gromna gospodarska škoda, če se ne bi pristopilo k temu problemu z vso resnostjo. Ker spadajo mostovi v kom-petenco Uprave za ceste LRS in so v Upravi pripravljeni po odobrenih projektih .postaviti gradnjo teh mostov v proračun, prosimo gospodarski od- Nosilnost mostov se je sicer bor Ljudske skupščine LRS, Paberki iz razprave na ustanovnem zboru Stalne turistične konference Gorenjska je dobila svojo turistično organizacijo v obliki Stalne turistične konference. Menda ni treba posebej naglaševati (to so opravili že sami delegati in gostje na ponedeljkovi skupščini), da je ta turistični, družbeni organ za Gorenjsko potreben. O tem torej ni dvoma. Druga plat oa je sama razprava, ki je osvetlila marsikaj zanimivega. Vendar, ne morem se znebiti vtisa, da je bila večina primerov takih, o katerih smo že razpravljali vrsto let. In še bomo. Zelo, zelo malo pa je bilo takih predlogov, katere je prevevala želja in volja za njihovo u-resničitev z lastnimi močmi. Veliko je bilo sproženih pobud, toda vse preveč je bilo čutiti, da čakamo »na nekoga«, ki jih bo rešil in seveda dal denar. Pogoje za turistično dejavnost na Gorenjskem bi lahko v marsičem izboljšali, ne da bi bilo treba premakniti za to niti dinarja. Pevečati in izboljšati bi bilo treba široko mrežo najdrobnejših uslug, tako da bi ljudje, ki žive v turističnih krajih in onih, ki lahko to postanejo, čutili, da pomeni zanje turizem pridobitno dejavnost. Zato ne smejo biti turistične organizacije jurišači na družbena sredstva, temveč predvsem odborniki za mobilizacijo lastnih sil. ORIENTACIJA Smernice maše nove gospodarske politike, 'ki je odraz trenutnih gospodarskih zmogljivosti naše države, nam jasno kažejo v katero smer bomo morali iti tudi glede razvoja turizma pri nas. Sicer je pričakovati, da bomo prihodnja leta laže dali dinar v ta namen, toda kljub temu še ne bo moč graditi nekih večjih turističnih objektov. Zato bo treba nujno iti v smeri .sprostitve tistih gostinskih in turističnih objektov in naprav, ki so trenutno zasedeni od drugih ustanov ali organizacij, v turistične namene. 'Taka pot je edino pravilna in umestna (v Kranju recimo Stara pošta itd.). Tudi pridobivanju privatnih sob v turističnih krajih bo treba organizirano pristopiti. Privatnikom, ki se ukvarjajo s tem, da odstopajo sobe turistom, ne bi smeli v bodoče groziti s stanovanjskimi utesnitvami. Veliko dela v tem o-ziru je zlasti na Bledu, kjer je trenutno na razpolago v hotelih in pri zasebnikih le 1600 do 1700 postelj, medtem ko jih je bilo pred vojno skupno 3400 do 3500. ALI FORSIRATI SKUPINSKI ALI INDIVIDUALNI TURIZEM? Ne eno ne drugo! Pravilna pot je menda nekje na sredini. Angažiranje hotelov izključno za inozemske turiste, ki prihajajo k nam v skupinah, je ne le napačno, temveč povezano tudi s precejšnjim rizikom, kajti če odpove skupina prihod, ostane za tisti čas hotel popolnoma na cedilu. Ce bi imeli tudi individualne turiste, se to nikakor ne bi moglo pripetiti. Ponovno navajam Bled, ki ima za inozemski turizem na razpokigo le 730 postelj ter bi to svojo kapaciteto zlahka napolnil s posamičnimi gosti. Hoteli naj bi v prihodnje sezoni o tem razmislili in zares ubrali neko srednjo pot. KAKO IN PREDVSEM KDAJ ORGANIZD1ATI PRHtEDITVE? Privlačnost nekega turističnega kraja se meri tudi po tem, ali ima sploh kake prireditve in ne nazadnje tudi kakšna je kulturna in vsebinska raven teh prireditev. Toda pri prireditvah je potreben še en drug činitelj. Zelo važno je, kdaj je kakšna prireditev, v katerem času: a-li v sezoni, ali pred njo, ali pa po njej. Naši turistični kraji še vse premalo upoštevajo te činitelje. Nekih karakterističnih prireditev (tu mislim predvsem na razne folkolrne prireditve) določenega turističnega kraja (bohinjski »Kravji bal«, blejska »Kmečka ohcet« itd.) ne kaže prirejati v teku sezone, ko je v dotičnih krajih že i-tak polno gostov. Take prireditve je treba prirejati v predsezoni ali pa po njej in tako podaljšati sezono in hkrati obratovanje raznih turističnih objektov. To bo vsekakor izvedljivo. Sicer ne čez noč. Toda z načrtno in nenehno propagando bo tak razvoj teh folklornih prireditev ustvaril določeno tradicijo, ki je za take prireditve nujno potrebna. ZAŠČITA KULTURNni SPOMENDSOV IN TURIZEM Kulturno - zgodovinski spomeniki imajo v turistični dejavnosti zelo pomembno vlogo. Saj so v določenem smislu sestavni del naravnih lepot dotičnega kraja. Za večino turistov so prav taka vaba kot naravne lepote. Na Gorenjskem imamo nešteto takih spomenikov. Od kulturno - zgodovinskih in sakralnih (cerkva, znamenj, kažipotov), do spomenikov NOB. Njihovemu oskrbovanju bo treba posvečati res več skrbi Seveda pa ie pri tem treba upoštevati resnično le umetniške spomenike. Tudi naša gorenjska vas bi bila lahko v celoti bolj karakteristično gorenjska. Zadnje čase opravljamo po vaseh razna modernizacijska dela, ki iz-maličijo .potem videz vasi. Ne gre tu za nasprotovanje napredku in komunalnim izboljšavam. To je vsekakor potrebno. Le ta dela je treba o-pravliati tako, da ne bomo ka-zili celotnega okolja. Se vse premalo je sodelovanja naših turističnih organizacij s komunalnimi sveti in urbanističnimi strokovnjaki. Tudi naši arhitekti bi morali biti v tem oziru bolj iznajdljivi, pazljivi, da ne re čem bolj agilni. Kaiti — tudi našo gorenjsko Vttfl 16 treba zaščititi... I. AUSEC povečala od 3 t na 6 t, kar pa je še vedno premalo z ozirom na to, da sami tovornjaki brez tovora tehtajo 6 ton. Da obstoja nujnost gradnje vseh treh mostov z betonsko konstrukcijo, argumentiramo z naslednjimi preverjenimi podatki: Po podatkih gozdarske službe se prepelje čez te mostove letno približno 20.000 kubičnih metrov ^znih lesenih sorti-mentov s 6 do 10 tonskimi tovornjaki. Razen tega samo podjetje LIP Češnjica prepelje letno okoli 14.000 ton, »NIKO« Železniki 6000 ton ter vse ostale KZ za okoli 15.000 ton. Kakšna je tonaža gradbenega materiala, ki ga je treba dnevno voziti s kolodvora v Škofji Loki v dolino pa se niti ne da izračunati natančno, ker je vsa povojna leta gradbena dejavnost v Selški dolini izredno razvita. Avtobusni promet je v zadnjih letih zelo narasel, dnevno vozi avtobus na relaciji Skofja Loka — Železniki 6-krat. To je tudi edina zveza, ki jo dolina ima: in še ta zveza je z ozirom na mostove življenjsko nevarna. Ce bi se podrl samo en most, bi bila dolina odrezana, ker nima druge primerne ceste, niti železnice. da bi odobril in pospešil gradnjo teh mostov. Občinski ljudski odbor Železniki OPOMBA UREDNIŠTVA: O kritičnem stanju cestnih mostov v Selški dolini smo pisali tudi v našem listu. Položaj je resnično zaskrbljujoč Med najbolj urejene drevesnice na Gorenjskem sodi prav gotovo drevesnica v Cerkljah. Na sliki je videti smotrno urejevane in negovane sadike. Elektrifikacija v Poljanski dolini Luč bo zasvetila po skupnih naporih oblasti in ubčanoT Med mnogimi težavnimi nalogami, ki čakajo gorenjske komune, je med najvažnejši-in upoštevanja vreden. Saj bi mi povečana skrb za tiste pre- bilo docela nemogoče usmer jati ves promet iz Selške doline (ne le prevoz lesa, temveč tudi finalne izdelke tovarn »NIKO« in »LIP« Češnjica) po cesti čez Podbrdo v Ljubljano. Da ne govorimo o jaškega pomočnika iz Bodo-velj največ zaslug. Elektriii-kacijsko omrežje zajema z novo transiormatorsko postajo vasi Gabrk, Brode, Log, Na Logu, Visoko — kjer povsod elektrika že sveti, do občinskega praznika 18. decembra, pa bo zajelo elektrificiranje še Kovski vrh, Pasjo Ravan, dele, ki doslej niso mogli razviti vseh svojih ustvarjalnih možnosti. Gre zlasti za novo priključene dele občin, ki so z naslonitvijo na večje gospodarske centre dobili večje možnosti za nadaljnji razvoj, ki je že v višini okoli 880 m, rednem avtobusnem prometu Zato se bo gospodarska dejav- perspektivno pa še del Buko-in perspektivnem razvoju tu- nost loške komune manifesti- ve§a vrha m Valterskega vr-rizma na tem območju. rala ob tretjem praznovanju ha- Omrežje zajema 4680 m Tudi okrajni ljudski odbor v občinskega praznika zlasti v visoke napetosti in okoli 7 km Kranju je po izjavah odgovor- teJ smeri. Med vrsto objektov nizke napetosti, nih ljudi voljan z vsemi moč- izven ožjega mesta Škofje Lo- Tega velikega uspeha, ki je, mi podpreti, predvsem v mo- ke je po svoji pomembnosti lahk° rečemo, za prebivalce ralnem oziru, to upravičeno med prvimi elektrifikacija de-zahtevajo prebivalcev Selške la Poljanske doline do Visokega. V ta namen je bil že 1. 1953 osnovan poseben odbor za e-lektrifikacijo tega predela doline in Jim nuditi vso pomoč. Uprava za ceste LRS bo morala sprevideti, da se da problem mostov v Selški dolini rešiti le z izgradnjo betonskih, stalnih mostov In ne z kakršnimikoli provizoriji. teh krajev zgodovinskega po mena, pa ne bi dosegli, če ne bi pokazali velikega razumevanja za gradnjo prav vsi forumi, od okraja preko občine do samih prebivalcev - interesentov. Tako jo dal izdatno Požrtvovalno m vzorno ga je ^ OLO Kr^nj, ObLO Sk. vodil tov. Maks Fojkar, šol ski upravitelj v Gabrku, ki i-ma poleg Franca Sovinca, kro- Turističnemu društvu v Kamniku ni postlano z rožicami Ali je Kamnik še letoviško mesto? Pesimizem ni na mestu Kamnik je z zakonom priznan kot turistično mesto. Včasih so z navdušenjem pisali oboževalci lepot naše domovine, da sta Bled in Kamnik bisera Kranjske. Zdaj pa ni mogoče je turizem v Kamniku skoro popolnoma zamrl, čeprav bi moral biti donosna gospodarska panoga. Vzrokov je več in jih je težko nanizati v kratkem poročilu. Dejstvo pa je, da Kamničani vprašanju turizma posvečajo premalo pozornosti in ga obravnavajo kot manj pomemben činitelj pri napredku kraja. Zato ima tudi Turistično društvo, ki nadaljuje delo prejšnjega tujsko prometnega društva, kaj težavno stališče. Sicer šteje društvo 90 članov, vendar je no, je bil pripravljen sprejeti delo, vendar društvo ni moglo zagotoviti sredstev. Vprašanje je še vedno odprto in čaka na rešitev. Ali v Kamniku res najti sredstev za ležila tudi predsednik občine in zastopnik Turistične zveze Slovenije. Ugotovili so tudi objektivne vzroke, zaradi ka- Loka je prispeval 800.000, E-lektro - Kranj pa je s pospešenim delom in z nasveti pomagal uresničiti zamisel. Interesenti sami so zbrali hlodovino, deske, postavili okoli 150 drogov, tako da upravičeno lahko trdijo, da je napeljava elektrike resnično plod njihovih skupnih naporov. Z električno lučjo je tudi v te kraje posvetila luč večjega napredka, saj bo radio in poživ-ljeno kulturno delo med drugim pomagalo tudi ta predel terih je turizem v Kamniku v dvigniti med naprednejše pre- zastoju. Mesto ne more spre- dele Gorenjske. —ju tako pomembno delo? Ali je jeti letoviščarjev, ker nima potrebno, da to zabeležimo dovolj prostora. V gostiščih je kot rahel očitek merodajnim na razpolago komaj 40 postelj, kamniškim činiteljem? pri zasebnikih pa zaradi sploš- Izleti, ki jih je bilo priprav- ne utesnitve ni mogoče raču- ljeno organizirati Turistično nati na prostor. Oddolžitev za društvo, so bili mnogo pre- odvzem stavbe v bivšem kopa- dragi, ker kamniško prevoz- lišču, ki naj bi se prezidala v niško podjetje nima ustreznega voznega parka. Edini brezhibni avtobus ima komaj 24 sedežev, pri čemer je seveda delež vsakega udeleženca izleta razmeroma velik. Čeprav društvo v naštetih primerih ni uspelo s svojim Pogled na Kamnik težko sestaviti odbor, ker se vsakdo brani sprejeti odborni-ško mesto. Kljub obljubi članstva, da bo podpiralo odbor pri njegovem delu, je le-ta prizadevanjem, je njegovo delo v marsičem imelo tudi koristne posledice. Tesno sodelovanje z ljudskim odborom mestne občine, ki je društvu ostal prepuščen samemu sebi nudil tudi materialno in mo-in ni mogel izpolniti nalog, ralno podporo. Sodelovanje je ki si jih je postavil na zad- bilo posebno pomembno v konjem občnem zboru. Izvesti ni munalnem svetu, kjer je imelo mogel niti turističnega tedna društvo dva predstavnika, čeprav v skromnejšem obsegu Marsikateri predlog o ureditvi kakor so ga nekateri manj mesta je bil sprejet in izvr-pomembni letoviški kraji. šen. Tudi organizacije ZKS in Turistično društvo je imelo SZDL so pokazale za delo dru-v načrtu, da izda reliefno kar- štva polno razumevanje, to Kamniških planin. Karto- Vse te težave so obravna-graf Ivan Selan iz Suhadol, ki vali na občnem zboru Turistič-sodijo zdaj v kamniško obči- nega društva, ki sta se ga ud»- turistični objekt, je kljub obljubi izostala, in mesto ni dobilo finančnih sredstev za gradnjo hotela. Na Grabnu za pošto smo za hotel čuvali prostor in zamudili priliko, da bi ga dali na razpolago za gradnjo kulturnega doma. Zato bo društvo še vnaprej moralo vztrajati pri zahtevi, da se na tem mestu zgradi hotel. Tudi industrija bi morala pospeševati turizem, saj je delovni človek najbolj potreben oddiha v kraju, ki slovi po svojem zdravem podnebju in naravnih krasotah, poleg tega pa ima v neposredni bližini mestnega središča številne športne naprave. Pereč problem v Kamniku je tudi prometna povezava. Ureditev cest je ob rastočem prometu z motornimi vozili neodložljiva. Slabe prometne zveze s Kamniško Bistrico ovirajo povečanje prihoda turistov v ta predel. Dobra avtomobilska cesta bi morala biti urejena od Ljubljane do izvirka Bistrice, s čimer bi bilo glavno mesto Slovenije samo 1 uro oddaljeno od osrčja Kamniških planin. To vprašanje zato ni samo lokalnega značaja, ampak zadeva v prvi vrsti Ljubljano. Tudi vlakovne zveze bi se morda dale bolj prilagoditi stvarnim potrebam, zlasti z motrnimi vlaki. Kljub vsemu, kar smo slišali na občnem zboru, pa pesimizem ni na mestu. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, v katerem so predsednik dr. Svetozar Frantar, tajnik Jože Juvančič in blagajnik Alojzij Bizjak. Z Uospođ&r&h® novic® Is vwm domovine BLAGOVNA ZAMENJAVA S POLISKO Pred dnevi je odpotovala na Poljsko gospodarska delegacija, ki bo imela razgovore o podaljšanju in sklenitvi novega jugoslo-vansko-poljskega trgovinskega sporazuma. Predvideva se, da bo v Varšavi sklenjen protokol o blagovni zamenjavi za leto 1955, sporazum o tehničnem sodelovanju in investicijskem aranžmaju. Jugoslavija se posebno zanima za uvoz premoga za koksira-nje, sladkorja, kemičnih proizvodov, umetnih vlaken in drugih proizvodov poljske industrije. Za izvoz v Poljsko pa se predvidevajo kovina, nekovine, pilit, usnjena galanterija, konoplja, suhe slive in še nekatere druge rude. UVOZ ITALIJANSKIH TKANIN V JUGOSLAVIJO Italija se je zavezala, da bo v okviru vojne odškodnine, ki jo mora plačati Jugoslaviji (30 milijonov dolarjev) dobavila Jugoslaviji za 3 milijone tekstilnih surovin in polizdelkov, za 600.000 dolarjev končnih tekstilnih izdelkov, za 2 milijona dolarjev polizdelkov iz umetnih vlaken in za 500.000 dolarjev prediva umetne svile. Za ostali denar bo Jugoslavija nabavila v Italiji 100 ton volne »merino« in 15.000 ton sintetičnih vlaken, za 300.000 dolarjev bombažnih tkanin in za prav isto vsoto tkanin iz umetne svile. GLAS GOULlNJMvr Na križišču treh poti ali drago plačano VRAŽEVERJE »Vzela je obleko rajnkega očeta, vredno 20 tisoč din in če bi ne bili kriminalistični tez na roki, iz usedline črne narodno nošo za 30.000 din, sinovo obleko za 15.000 din, organi, ki jim je zadeva prišla kave itd.) ■ napovedo nekaj, dve srebrni uri in verižici za 20.000 din, čevlje za 4000 na uho, dovolj budni in vešči, kar je v dojmu možnosti in se din, različna oblačila za 20.000 din, dala pa sem ji 30.000 bi se žena najbrž obrisala za prejkoslej itak zgodi, pa sem din gotovine, moko, mast, suho meso, kruh in druge jest- vse odneseno imetje. Ostalo bi mnenja, da bi ne kazalo pripi- pač na križišču TEH CEST... sovati zaslug za to vedeževal-Tako pa ... Tako pa so oteli ciganom ti sta dva polna nahrbtnika obleke. Druga stvar je seveda z vine. Na Jesenice naj bi ji prinesla pravo kavo in obilje drugih dobrot. Vse to zato, da bi odgnala nesrečo od naše hiše«. Tako pripoveduje priletna žena iz Rateč. Ni še dolgo tega, kar so se jih je zasadila kmetici v ob-nastanili v Ratečah za kratek leko na prsih. Pošepetala je denarjem" in~ jestvinami. To čas cigani iz družine REIN HARDTOV, ki bivajo sicer Pod Kočno pri Jesenicah. Marljivo so se lotili svojega opravila in izgledalo je, da bodo kmalu nabrusili vse skrhane vaške nože in škarje ter cem in drugim prinašalcem sreče, ampak tehtno preiskati pogoje, v katerih se je zadeva zgodila in čudodelstvo bi ostalo prav gotovo v sleher r.ekaj skrivnostnega in dejala, da bo hiša odrešena nesreče, če bosta šivanki, ki ju bo iz-drla svetli; če pa bosta črni, je nesreča še v hiši. Kmetici je zastajal dih. Začenjala se je bati skrivnostnih popravili vse polomljene dež- moči, s katerimi je razpolagala ~a kriminalistični'' organi od možnosti. nike. 7*>leg teh opravil pa ciganka. Boječe je pričakovala teh niso prejeli nobene pri- Lekciia iz Rateč bo morda znajo cigani še vrsto drugih in onemela, ko je Lenka iz- 1ave Morda tudi zato ne, ker le izmodrila nekaj takšnih na- dvoje je težko dobiti nazaj, nem primeru daleč ob strani, posebno še, če je zašlo v roke Ker pa ljudje običajno tega ne takšnim »čarovnikom«. Pra- store, si cigani in podobni »ti-vijo tudi, da je v Ratečah še či« še danes kujejo svoj ka-nekaj (baje šest) žrtev, ki so pital na račun nevednosti, najin cigani na podoben način ivnosti, zaslepljenosti in vero-za to in ono olajšali. Doslej vanj a v sile izven realnih »koristnih« veščin. Ciganke so drla iz njene obleke dve črni n± vseeno, če bi ljudje ve- v tistih dneh marljivo prero- šivanki. Trepetajoče in na pol kako so se dali poteg- kovale in napovedovale sre- pri zavesti je poslušala, ko je n^j' čo, Lenka Reinhardt pa se je ciganka pojasnjevala, kaj bo Skrajni čas bi že bil, da bi lotila izganjanja nesreče iz potrebno storiti, da bo šla ne- se iju<]je zavedali, kako je s vasi kar na debelo. sreča iz hiše. srečo in podobnimi stvarmi. ivenžev. Nekateri ljudje pravijo, da bi tistim, ki se puste na takšen način potegniti za nos ne kazalo pomagati. »Naj jim kar »vedeževalci in čarovniki« vrnejo izgubljene imetje. Pozno popoldne se je ogla- Pobrati je treba vso obleko Prav gotovo jim je nihče ne slišimo govoriti K sreči naši sila nad vorišču hiše, kjer do- rajnkega očeta, matere in po- more prinesti v hišo; in naj- kriminalistični šaro. V opisanem primeru, so muje samcata starejša žena. beglega sina, jo nesti na kri- Vešče je »žicnila« za malico žišče treh poti in na ta način in jo seveda dobila. Hitro jo odgnati nesrečo. Razen tega je stlačila v žep in napeljala pa mora starka zasaditi opol- pogovor k svojemu opravilu, noči črni šivanki v grob mrli- Njen bistri posluh je kmalu ča, ki je zadnji umrl. Ker je dognal, da je ženica dovolj na- ženica izjavila, da tega ne u- ivna in jo bo lahko zamotala pa storiti, je dejala ciganka, Dili ljudje zaradi njrih zelo tež- v svoje štrene. Ni se dolgo da bo sama opravila namesto ko materialno oškodovani in pomudila, pa je bilo ženici že nje. je nastala dvojna škoda. Sko- kar prav, če bi še prišla. Ko je šla kmetica v zgornje j^i so tekmovali na vseh Bogatajeva, osvojili tudi v drugem delu prvenstva ostali gi. Tako bomo v spomladan-skupno pralnico, ki je Jese- treh prvenstvih in jeseniški konkurenci članic III. mesto. Kranjčani na drugem mestu, ski sezoni imeli v Kamniku niče še nimajo. V najkrajšem J mladinci, ki so si z osmimi To je velik in pomemben uspeh ker je še vedno čas, da lahko spet zanimive tekme v odboj-času bodo organizirale tečaj. točkami priborili četrto mesto, kranjskih namizno - teniških nadoknadijo izgubljeno. ki, ki je poleg plavanja naj- za ročna krpanje. dela in tečaj za j Česar še nobeni izmed kranj-P. Ulaga J skih ekip ni uspelo doseči v slika v drugi polovici igre kmalu povsem drugačna. Do- doprinesle med narodnoosvo bodilno borbo ogromen delež, vse bolj odtujevale od javnega delovanja v družbenih, političnih in gospodarskih organi- zacijah. Zene terenov Sava, MlađOSt l »PartlZail« 1X0011161] O I 10 (1:5) Ukova in Troblje so uvidele potrebo po ustanovitvi društva Enajstorica kranjskih roko- žena, že v predpripravah na metašev je to pot razočarala, ustanovitev društva so bile proti enakovrednemu nasprot- delavne in organizirale krožek njku TVD »Partizan« iz Čr- za ročna dela, razstavo ročnih n0mlja ni znala izkoristiti del ter s tem pokazale svojo prednost domačega igrišča, aktivnost. Nedavno so izvolile zlasti v prvem polčasu je bila J iniciativni odbor, ki je pri- njihova igra zelo raztrgana in 8----D----- ----------- pravil vse potrebno za izved- brez smotrnih prodorov do na- Nemcev iz Ljubljane za obe »™ .l' °h2£L iI-T"3 bo ustanovnega občnega zbo- sprotnikovih vrat. Rezultat te- moštvi dosojal kazni z isto mera. Občni zbor je pozdravil tu- ga je bil, da so gostje že v pr- ro, bi bil rezultat tekme lahko di sekretar komunskega komi- vin minutah drugega polčasa tudi 0Draten teja ZKS tov. Ivo Ščavničar. vodili s petimi goli prednosti, igralk, zlasti še, ker je za to mesto veljala kot favorit ekipa beograjskega Železničarja. Medtem ko sta mladinki brez težav gladko odpravili svoje nasprotnice Otudi državno mladinsko reprezentantko Tram-puževo iz Ljubljane), pa so mačini so igrali mnogo bolje članice izgubile samo dva dvo-in ta del igre odločili z rezul- boja proti novemu državnemu tatom 7:5 v svojo korist. Tako prvaku Partizanu iz Beograda F. B. priljubljenejši šport. Strelska družina z Jesenic je bila najboljša Pokrovitelj prireditve je bil Boris Ziherl Strelska družina »Franc ne v dvorani Zadružnega do- e bil končni rezultat srečanja in drugi ekipi na letošnjem Mrak« iz Predoselj je prete- ma na Kokrici in se ga je u "o in t rezuiiai srečanja * Grafičariu iz Za- kl° nedeljo praznovala prvo <^io*n« m «q4k«hč,->, njihova igra zelo raztrgana in °:10 za goste. Ce pa bi sodnik g > -h Qrpxatli obletnico odkar je razvila dru- pa so odločile v svojo korist. Mladinskih moštev je v Beogradu nastopilo devet. Kranjčani, mladi in nadarjeni na- žinski prapor. Za ta dan je družina organizirala veliko meddružinsko tekmovanje, ka- deležilo 10 najboljših ekip z Gorenjske, ki so tekmovale z zračno puško. Rezultati posameznikov in moštev so proti pričakovanju zelo dobri, saj je Govoril je o pomenu vloge že na v našem javnem življenju. Društvo žena je sicer strokovna organizacija, zato naj bi si zadalo osnovno nalogo vzgojo članstva, da bo laže razumelo družbeno dogajanje in bo v veliko pomoč našim šolam. Med razpravo so se dotak kar je kazalo, da Kranjčanom te razlike ne bo mogoče nadoknaditi. Vendar pa je bila Gasilci rešuieio problem zagotovitve z vodo Še ena ovira do hrvatsko-slovenske lige terega pokrovitelj je bil zvezni bila ta prireditev ob pričetku ljudski poslanec Boris Ziherl, strelske sezone z zračno puki je tudi kum družinskega ško in bi bili doseženi rezulta-prapora. Ker pa se sam pri- ti zadovoljivi tudi če bi bil to reditve ni mogel udeležiti, ga zaključek sezone. Rezultati saje zastopal predsednik kranj- mi kažejo na zelo razveselji-ske komune Vinko Hafner, vo dejstvo, da se strelstvo na Prireditve se je udeležil tudi Gorenjskem zelo hitro razvija slovensko sekretar Strelske zveze Slovenije Edo VonČina. Tekmovanje je bilo dopold- Pred kratkim smo v našem vstop v hrvatsko listu objavili, da odbojkarice odbojkarsko ligo. Prostovoljno gasilsko drust- gD »Mladost« vodijo v zahod- Se večjega pomena pa je u- nile žene številnih problemov, vo na Brezjah je bilo ustanov- m- skupini L republiške ženske speh kranjskih odbojkaric, če ki zadevajo vzgojo in zdravje ljen0 šele po vojni. Ustanovil lige s 4 točkami naskoka. To upoštevamo, da je odbojka otrok na območju Jesenic, ga je s pomočjo nekaterih to- VO(jstvo so Kranjčanke obdr- šport, ki je na žalost v Kra- Podčrtale so nujnost pristo- varišev Jože Mlinaric. Začeli žale do konca letošnjega pr- nju še zelo slabo razvit. Ven- Pitve k gradnji otroškega i- so tako rekoč brez vsakega venstva in si tako zasluženo dar pa je v zadnjem času za grišča na Plavžu. Grajale so najmanjšega gasilskega pnpo- priborile prvo mesto. Od 10 o- to lepo kolektivno igro vedno Preteklo nedeljo smo bih v gradnjo^ razkošnih gostinskih močka^Danes pa imajo cetoze digranih tekem so izgubile sa- več zanimanja in lahko upamo, Pnca sila nesportne m mo eno srečanje, medtem ko da bo odbojka v hližnii nri- do skrajnosti malomarne ge- Zahtevamo kazen za nešportno ravnanje vrtov, plesišč in podobno, spri čo premajhne skrbi za higieno, saj nimajo Jesenice pre-potrebnega odkritega, niti e-nega javnega zaprtega kopališča. Apelirati hočejo na Higienski zavod, da bo izdal odlok za ureditev čistilnih na- svojo motorno brizgalko in tudi najnujnejšo opremo. Največje preglavice jim dela prostor, ker nimajo gasilskega doma. V tem društvu so združeni gasilci z Brezij, Črnivca, Noš, Peračice in Dobropolja. Ker v v bližnji pri so vse ostale dvoboje odločile hodnosti zajela širok krog ^:e* iirez oDvestiia in sporo-z zelo dobro igro brez večjih športnikov, zlasti mladine. *^a so l02*1 nogometaši zateza v v svojo korist. Dokaz za Veliko pa obeta tudi mlada man čakali napovedanih goto nam je tudi odlična razlika odbojkarska ekipa Jeseničank, stov 2 Bl^3« tako da je sod-dobljenih in izgubljenih setov ki so si letos zasluženo pribo-— 29:7, kar pa nam da upati, rile četrto mesto. Z malo več da bodo Kranjčanke lahko u- sreče pa bi bile lahko tudi na in da se bodo gorenjski strelci kmalu lahko uspešno pomerili s strelci iz ostalih predelov naše domovine. Rezultati tekmovanja: EKIPE — 1. »Matija Verd-nik« Jesenice 403 kroge, 2. »Tugo« Preddvor 403 kroge (manj zadetkov po 10 točk), 3. »Štefe Anton« Tržič 393 krogov, 4. »Tiskanina« Kranj 390 krogov, 5. »Franc Mrak« Pre-doslje 387 krogov. Tem slede: »Sava« Kranj, »Partizan« Kranj, »Brata Kavčič« Škofja prav na novo zgrajenih pržnih yseh teh vaseh zelo primanj- spe$no premagale tudi zadnjo višjem mestu. — prvaka mariborske Lestvica republiške ženske krajšani tako domači nogo- krogov, 3. Rado Cuš (Skofja pečeh, katerih plin in prah kuje vode, so gasilci na eni ogrožata zdravje številnih svojih zadnjih sej sklenili, da otrok in prebivalcev Jesenic, bodo v teh vaseh zgradili po-Po izvolitvi odbora novo usta- žarnovarnostne bazene in na-novljenega društva, ki ga se- polnili z vodo vse stare vod-stavljajo tov. Čopova, Knafli- njake v vasi. Do sedaj so na čeva, Kolarjeva, Frančiškino- Brezjah zgradili že tri take ba-va, Povžanova in druge, so zene s skupno prostornino o-sprejele pravila društva in vr- koli 10.000 1 vode. C. Z. Loka, »Sajevic Alojz« Visoko nik odpiskal 3:0 v korist do- in »Tone Nadižar« iz Cirč. mačih. S tem pa zadeva še POSAMEZNIKI: — 1. Janez zdavnaj ne more in ne sme Mehle (Preddvor) 141 krogov, biti urejena, saj so bili pri- 2. Dušan Novak (Jesenice) 139 oviro cone in si tako priborile odbojkarske lige: Mladost Kranj 10 9 1 29:7 18 Papirničar Vevče 10 7 3 25:12 14 Grafičar Ljubljana 10 5 5 19:20 10 Jesenice 10 4 6 15:19 8 Ljubljana 10 3 7 11:24 6 Vrhnika 10 2 8 8:25 4 metaši kakor tudi številni gledalci. Ker se je baje to že Loka) s 138 krogi. Najboljše tri ekipe in trije večkrat ponovilo^ bi bilo prav, najboljši posamezniki so na veselem delu na odgovornost tiste, ki s ta- prireditve prejeli kim malomarnim odnosom darila in diplome. praktična OBJAVE - O G Prodam nov radio aparat Zadružna mlekarna Kranj Pouk na šoli se bo pričel Svečanost bo ob 9 »Tesla 53 E« _ Zibelnik, Ba- obvešča cenjene odjemalce, da 15. novembra letos in bo tra- dopoldne najprej na Selj 28, Preddvor. bo v ponedeljek 31. t. m. po- jal do konca šolskega leta bišču v Dragi, nato pa na po- Ugodno prodam dve njivi, poldne prodajala mleko za to- 1955-56. kopališču v graščinskem vrtu. en0 ob glavni poti v Lužah, rek. Poleg kmetijskih predmetov Prevoz z železniške postaje drugo pri Hotemažah. — Li- Cesta III.' reda štev. 1365 se bodo ooučevali predmeti iz Lesce do Begunj preskrbljen, kozar Pavel, Visoko, p. Sen- Boh. Bistrica — Rovtarica bo gospodinjstva: kuhanje, šiva- — Okrajni odbor ZB NOV Ra- čur. v dneh 29. in 30. oktobra 1965 nje, ročno delo in gospodinj- dovljica. Prodam dobro ohranjeno zaprta za ves promet zaradi stvo. »Zephir« peč s 6 cevmi ali za- obnove mostu pri Boh. Bistri- Šola je internatsko urejena, menjam za dobro ohranjen ši- ci. Možnost preusmeritve pro- mesečna vzdrževalnina je din valni stroj »Singer« in dopla- meta ni. — Uprava za ceste 3000.— Sprejete bodo učenke, čam, slednjega tudi kupim. — OLO Kranj. ki so dovršile 6 razredov os- Naslov v upravi lista. Eno leto in pol starega nem- novne šole ali 2 razreda gim- Bukove deske suhe, zdrave škega ovčarja zelo ugodno nazije, stare nad 16 let. kolar, Kranj, prodam. — Terčon, Kranj, ce- Kandidatke naj pošljejo sta na Rupo. kolkovane prošnje s 30 din, Fotoaparat RoIleiflex kupim zadnje šolsko spričevalo, roj- ali zamenjam za malo sliko v- stni list, potrdilo staršev ali no kamero. — Bregar Ernest, skrbnikov o plačevanju vzdr- Kranj, Zlato polje 44. ževalnine najkasneje do 10. Holandec išče v Kranju so- novembra 1955 Na drugi strani pa bi pričakovali, da vsaj telefonično odpove prizadeti v takem primeru tekmo, da prireditelj nima nepotrebnih stroškov ali uri pa povabi v goste kako drugo gro- moštvo! JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO O ŽREBANJU SREČK 81 KOLA (PLAN II) DNE 25. OKTOBRA V NOVEM SADU Dopisujte v „Glas Gorenjske" Kino v nedeljo ob 16. in kupi: Dolenc, Stražišče 94. Iščem gospodinjsko pomočnico. — Pa jer, Kranj, Planina 18. Gospodinj, pomočnica, starejša, lahko tudi upokojenka, z znanjem kuhe se sprejme takoj ali po dogovoru k 4-član-ski družini na Bledu. Ponudbe poslati upravi poslati na upravo lista pod blizu« »Dobra služba« Kino »Sora« Skofja Loka — bo za tri mesece. Plača ali za menja v HAAGU. — Ponudbe Begunje na Gorenjskem" pod »Garaža Kino »Storžič« Kranj pred- 20. uri, vaja od 28. do 30. okt. ame- 19. uri. riški barvni film »Simeronska roža«. Sredstave ob 16., 18. in 20. uri. V glavnih vlogah predvaja od 28. do 30. okto-Džek Bjutelj in Meila Pauers. bra slovenski film »Tri zgod-V soboto 29. oktobra ob 22. be«. uri premiera indijskega barvnega filma »Mangala«. V glav- fUno »Radio« Jesenice pred-— Ravnatelj- nih Ylo.Sah;1 DlllP Humer,_ Nl~ vaja od 29. oktobra do 1. no- stvo kmetijske šole Poljče, p. mi- Isti film se predvaja v nedeljo 30. oktobra ob 10.30 in 14. uri na wide-scen sistem. Honorarno delo išče upoko-Lepo žensko italijansko ko- jenec. Lastni pisalni stroj, io dam tistemu, ki mi preskr- Administracija, slovenska, vembra ameriški barvni film »Robinson Krusoe«. Od 2. do 4. novembra ameriški barvni 30. oktobra ob 8.30 premiera film »osamljena pištola«. 5. šolo ameriškega filma »Belle Star- noverabra ameriški barv. film sova hčerka«. V glavnih vlo- RAZPIS za enoletno kmetijsko Poljče, ki bo v dveh zimskih t semestrih s pričetkom 15. no- bi eno ali dvosobno stanova- srbohrvatska, češka, nemška vembra 1955 — 15. marca 1956, JS"***^in, SŠH^fi* nedeljah ob 16., 18 drugi semester od 15. novem »Lahko je ljubiti«. Predstave korespondenca, blagajna, knji govodstvo, skladišče. Naslov v bra 1956 do 15. marca 1957 upravi. V soboto, 22. oktobra izgub ljeni ženski semiš, črni čev lji od Cirč do tovarne »Stan- ki so dovršili 6 razredov os dard« v Kranju, vrniti proti novne šole ali 2 razreda gim nagradi v Mlekarsko šolo Cir-če. Dne 24. oktobra 1955 je di- nazije, stari nad 16 let in ima-io veselje do kmetijstva. Kandidati naj pošljejo kol- plomiral na prirodoslovno - kovane prošnje s 30 din, zad-matematični fakulteti Bogdan n)e šolsko spričevalo, rojstni nie v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Mirna stranka«. Preklic. Podpisana Murnik Marija, stan. Palovče 16, obžalujem, kar sem govorila o Šlibar Avgustu, stan. v Palov-Čah 11 in izjavljam, da za take govorice nimam osnove. — Murnik Marija. • Gledališče Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 30. oktobra ob~"l6. uri: Izven in za podeželje. Wil-liam Inge: »Piknik«. Četrtek, 3. novembra ob 16. *e »*-ucn* zvu ccm z rezerv- OBJAVA uri. Zaključena predstava za nim strojem. — Baželj 9, Pred- v torek, dne 1. novembra gimnazije. Ob 20. uri: Izven. dvor. i 1955 bo v Begunjah na Bratko Kreft: »Celjski grof- Preklic. Podpisani Klinar Gorenjskem žalna komemora-je«. Gostovanje v Mestnem Jože, Prihodi št. 4 preklicujem cija v spomin na zverinsko gledališču na Jesenicah. Petek, 4. novembra ob 20. uri; Izven. William Inge: »Piknik«. Nedelja, 6. novembra ob 16. in 20. uri: Izven. William Inge: »Piknik«. Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani. ri. 10. oktobra do 1. novembra pre miera jug. filma »Milioni na Sola je internatsko urejena, otoku«. Predstave ob 16., 18. {i"lma iostržek« Mesečna vzdrževalnina je 3000 in 20- uri- v g1- vlogah: Metka dinarjev. Sprejeti bodo učenci, Gabrijelčič, Radovan Vučkovič in Relija Basič. in 20. u-V nedeljo 30. oktobra ob uri matineja ameriškega Kino »Svoboda« Kranj predvaja od 29. do 30. oktobra pre- Kino »Plavž« Jesenice predvaja 29. in 30. oktobra ameriški barvni film »Osamljena pištola«. 31. oktobra zaprto. 1. novembra ameriški barvni Krušič. — Čestitamo! V soboto, 22. oktobra sta se poročila Stane Rebolj in Vera Jenko. Čestitamo! — Kranjsko akademsko društvo. Prodam motorno kolo znamke »Puch« 200 ccm z rezerv-Baželj 9, Pred- list in potrdilo staršev ali skrbnikov o plačevanju vzdr-ževalnine najkasneje do 10. novembra t. 1. — Ravnateljstvo kmetijske šole Poljče p. Begunje na Gorenjskem. Moča«. Kino Naklo predvaja 29. in 30. oktobra švedski film »Za- vse žaljive besede, ki sem jih mučenje ter ubijanje talcev in radi moje ljubezni«. Predsta-izrekel proti Kolar Julki, in borcev za svobodo v času Va v soboto ob 20. uri, v nede- miero ameriškega filma "»Belle film »Osamljena pištola«. 2. Starssova hčerka«. V gl. vlo- novembra ameriški barvni gah: Džorž Mongomeri, Rot film »Robinzon Krusoe«. 3. Kameron in Rut Romen. Pred- novembra zaprto. 4. novem- stave v soboto ob 17., 19. in bra ameriški barvni film »Ro- 21. uri in v nedeljo ob 16., 18. binzon Krusoe«. 5. novembra in 20. uri. V nedeljo 30. okto- ameriški film »Rdeča reka«. — bra ob 10. uri premiera jug. Predstave ob delavnikih ob filma »Milioni na otoku«, ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 14. uri braziljski film »Sinha 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10.30 uri matineja ameriškega filma »Ostržek«. se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijskega postopka — K. J. RAZPIS za enoletno kmetijsko - gospodinjsko šolo v Poljčah. Ijo ob 16. in 20. uri. NOB. Okrajni odbor ZB NOV Radovljica poziva vse preživele bivše zapornike, borce, aktivi- Kino »Krvave« Cerklje - ste ter svojce padlih in ustre- predvaja 29. in 30. oktobra a ljenih v Begunjah, da se pro- meriški film »Cyrano de Ber- ob 19. uri, ob nedeljah ob 17 slave udeleže. gerac«. Predstava v soboto ob in 19. uri. Kino Koroška Bela predvaja 29. in 30. oktobra ameriški barvni film »Robinzon Krusoe«. 31. oktobra ameriški barvni film »Osamljena pištola«. 5. novembra ameriški barvni film »Lahko je ljubi ti«. Predstave ob 0 100 1970 5.100 76150 20.100 0473010 50.100 1188010 50.100 0632010 50.100 2501 10.000 0213121 50.000 0338041 100.000 0900361 100.000 762 3.000 37242 20.000 0162502 100.000 0184142 50.000 1109182 100.000 43 500 76303 30.000 0055983 100.000 0077873 200.000 0366083 50.000 0368013 50.000 0513753 500.000 0804973 50.000 0978543 50.500 1534 5.000 17614 20.000 0182134 1,000.000 5 100 0736505 50.100 36 200 3396 5.000 9506 5.000 67116 30.000 0524826 50.000 0617526 50.000 0886456 50.000 0907606 50.000 7 100 0807 5.100 51467 30.100 67097 20.100 0309027 100.100 08 300 97788 20.000 0127788 50.000 0828878 50.000 1013058 50.000 59 1.000 389 2.000 519 2.000 7859 11.000 38849 30.000 40139 30.000 0632169 50.000 0659859 301.000 0773239 50.000 0901799 50.000 Skupno je bilo izžrebanih delavnikih 412.586 dobitkov in 4 premije v skupni vrednosti 80 milijonov 400.000 dinarjev. mJM goaknjsks 34 Zapozneli zapisek za »Teden otroka" MILENIMA SMRT Ta povest je povest mnogih mladih deklet ZANIMIVOSTI Ljubila ga je. Ljubila z vsem svojim mladostnim zanosom. Kadarkoli ga je zagledala, ji je srce napolnil nek čudni nemir, ki se ni zlepa polegel; obraz ji je zalivala rdečica. Kako nerodno je bilo vedno takrat in hkrati tako lepo... Komaj osemnajst let je spremljala sonce od njegovega vzhoda do zatona, osemnajst let je vsak dan gledala mater, kako hodi v hlev, vsak dan je poslušala očeta, ki je bil kovač, kako je robantil zaradi izkoriščevanja, ko se je vračal zvečer domov z dela, včasih tudi nekoliko okajen. Osemnajst lepih, brezskrbnih let, polnih nemega pričakovanja ... On, tisti, ki ji je polnil srce s toplimi besedami, ga polnil z upanjem, je bil že poročen. Odrasel mož. V najlepših moških letih. Tudi štirim o-trokom je bil že oče ... Spoznala ga je povsem slučajno, čeprav ga je opazovala in spremljala vsak dan, ko se je vračal iz službe mimo njihove hiše, vse dokler ni izginil za ovinkom. To pritajeno zasledovanje, nemo hrepenenje, razburkana ljubezen, strah pred nečim in želja po neznanem... »Spoznati ga hočem«, je govorilo srce. »Moj bo ...« Milena se teh občutkov niti dobro zavedala še ni. — »Spoznati ga hočem«, so nemo zlogovale ustnice. Bilo je tako- kot je vsak dan. Le da je bilo namesto zime — poletje. Le da je namesto čemernih oblakov sijalo zlato sonce. Sicer pa je bil povsem običajen dan ... Kot vedno je bila Milena tudi tokrat za nekoliko pri-škrnjeno zaveso pri oknu. Sle- dila mu je. Ne le s koraki temveč tudi z mislijo. — O-zrl se je... ustavil... stopil proti hiši... Vse kar se je pozneje dogajalo je povsem naravno ... Spoznala sta se in vedno bolj in globlje spoznavala ... Srce se ni dalo motiti od razuma, ki se je včasih vendarle upiral njegovim ukazom. Srce je govorilo... In ono ne pozna ugovorov... In kako lepo je kadar govori srce ... Kdo bi se mu upiral, kdo bi se mu lahko zoperstavil... Milena je ubogala svoje srce. Niti ne — ubogala, podzavestno je sledila njegovim željam in željam njega. Ni minilo dolgo, ko je začutila, da ni več sama, ko je čutila, da bo postala mati... On ni hotel nič več slišati o njej. Izogibati se je je začel... Ubogo dekle. Milena je skrivala. Ta njena skrivnost se ji je zdela tako samo njena, da še pomisliti ni mogla, da bi jo komu zaupala. Ko so vendar ljudje taki... zlasti sosedje. Smejali bi se ji, norčevali bi se iz nje. Njej pa je bilo tako toplo pri srcu ob misli, da ne bo več sama. Tudi ona bo mati, tudi ona bo čutila pod srcem drobno bitje, svojega otroka. Kako je to lepo. Kako je lepo čutiti kaj takega ... Samo njen je, tako njen in željen. Samo ona ga bo čuvala, negovala, ljubkovala... Toda življenje in narava hodita svojo, že tisočletja bolj ali manj ustaljeno pot. Čez čas so izvedeli za Mi-lenino skrivnost tudi ostali ljudje. Med prvimi je bila njena mati. Milena se matere ni nikoli bala... Od nje tudi ni pri- fkatia ms murna Vsi poznamo domačo lastovko, vemo tudi, da je zelo hitra, a vsem pa ni znano, da je prav domača lastovka v hitrosti prvakinja med vsemi živalmi. Njeno srednjo hitrost dosežejo samo nekatere žuželke. Med četvero-nožci pa je najhitrejša gazela, ki se giblje s hitrostjo 90 km na uro. Tudi slona smo že imeli priliko videti v cirkusu. Po zunanjosti se nam zdi, da je prava neroda in da z njegovo hitrostjo ne more biti kaj do- sti. Vendar pa se v tem motimo. Slon se v hitrosti prav lahko meri z modernim prekooceanskim parnikom, ki doseže hitrost do 60 km na uro. Za višinske rekorde pa se bore nekateri ptiči in metulji. Letalci pripovedujejo, da so videli ptiče tudi 6000 metrov visoko, v višini 7000 m pa so videli metulje, medtem ko orli letajo še nekaj više. Vendar pa ima absolutni doslej znani višinski rekord gavran, ki leti tudi 9000 metrov visoko. čakovala, da jo bo zaradi njenega postopka kakorkoli grajala. Od nje je pričakovala ... »Milena, ja kaj je vendar s teboj? Pa menda ja nisi... Milena! Pridi sem!« In Milena je povesila oči, rahla, grenka rdečica je bila materi, ki se je na to spoznala, dovolj zgovoren dokaz njenih dvomov. »Milena, s kom? Čigav je otrok? — Od njega? Milena, kako si to mogla? Sramota za našo družino, za našo vas; Milena, ti si edina, ki si... No, tega ne bom prebolela. Milena, ti si...« Zadnjih materinih karajo-čih besed, ki so padale na Mileno huje kot če bi jo kamenjali, Milena sploh ni več slišala. Poslušala je raje utrip srca svojega otroka, ki ga je nosila pod srcem. Ne, on ne bo revež. Ne, na njega ne bodo s prstom kazali. Od je nedolžen, sad resnične, prve, toda grenke ljubezni... In vendar je ta ljubezen tako lepa, tako čudovita... Nedaleč proč od hiše, tam na desni, je speljana železniška proga. Vsak dan gre tod mimo precej vlakov. Potniških in tovornih. Vsak dan prisopihajo mimo s precejšnjo hitrostjo. Milena je že kot otrok rada opazovala vlake. Mnogokrat je sedela tik ob progi, ko je vlak pridrdral mimo in opazovala kako so velika kolesa drobila kamenje, ki so ga poprej postavili fantje na tračnice, v kameno moko. »Kako da ne morejo prenesti teže lokomotive in vagonov, ko so pa vendar tako trdi«, je dostikrat premišljevala Milena. Tudi danes je prisopihal mimo vlak, tako kot običajno. »Kaj če bi... da, kaj če bi se vlegla na tračnici in bi zatis-nila oči? ... — Kaj če bi... kaj če bi... kaj če bi...« Kot refrem, kot eho spremljave mogočne pesmi, so ji te besede švigale skozi možgane. Poskusila bo, čeprav ve. da bi jo oče potolažil, da bi i i rekel dobro besedo in da bi čutila na ramah njegovo žuliavo, hrapavo, a tako toplo roko. Zbudila se je v bolnišnici. Ni bila sama. Njen otrok, ki ga je nosila pod srcem, je bil še vedno z njo. On, zaradi katerega ... Težka kolesa so ji odrezala obe nogi. Reševali so jo. U-panie so še imeli... Prišla je mati. Milenina mati. Njena, do nedavnega zanjo, najboljša mati na svetu... »Milena oprosti!« Molk. »Milena oprosti!«, je zajec-ljala ponovno mati. Molk. »Milena oprosti!« je malo-dane zatulila njena mati. Molk. »Milena, slišiš, oprosti mi, svoji materi!« Milena pa je nepomično gledal skozi okno, s proč obrnjeno glavo od svoje matere, tisto zlato sonce, ki ne bo nikdar več božalo njenih kodrov. Milene ni več... Ni njenega malega otroka ... Sonce bo sijalo še naprej; j vsak dan bo razmetavalo zla- ' to rumene žarke in jih delilo. Kdor bo želel jih bo lahko u-jel... Tudi Milena bi jih lahko s svojim malčkom lovila, če ... ... če bi njena mati imela zanjo ob pravem času, ne gradov in bogastva, toda zgolj zadržano dobro in toplo besedo. Če... Prepozno je NAJVEČJI MOST NA SVETU Pred vhodom v Golden Gate pri San Franciscu je most, ki ga štejejo za najdaljšega na svetu. Dolg je 6800 metrov. Zgradili so ga leta 1937. RIBE NIKDAR NE SPIJO Za ribe ni spanja v takšnem pomenu kot za druge živali. Kadar se hoče riba odpočiti, obstane na mestu in to je ves njen oddih. Riba ne more zapreti oči, ker nima vek. NAJDALJŠI POŽAR V ZGODOVINI Leta 1940 je v rudniku Karbondale v Pansilvaniji izbruhnil požar. Sprva je zajel le en jašek, vendar se je v teku leta širil, čeprav so poskusili vse, da bi ga zadušili. To je državo stalo milijon dinarjev. In še danes po petnajstih letih gori z nezmanjšano silovitostjo. Strokovnjaki menijo, da bi lahko udužili ta požar le z eksplozivom, ki bi stal tri milijone dolarjev. Ta požar je najdaljši, kar jih pozna zgodovina. OD KOD SLADOLED Neki baltimorski trgovec je začel prvi izdelovati sladoled iz mleka in sladkorja. Ljudje so ga imeli radi in kmalu se je razširil po vsem svetu. Medtem pa je neki italijanski slaščičar že leta 1630 iz sladkih sadnih sokov in mleka napravil prvi sladoled. Svoj izum je dolgo držal v tajnosti, dokler se ni razširil po vsem svetu. VAS BREZ ZENA V Irski je vas, v kateri ni niti ene ženske. Vas je v provinci Donegal in se imenuje Culbuj. Zadnjič je bila v tej vasi poročna slovesnost pred 36 leti. Od takrat se v vasi ni rodila nobena ženska. Izgleda, da je to edina vas na svetu, v kateri žive samo moški. I. AUSEC Trije bratje KOREJSKA PRAVLJICA Nekoč so živeli trije bratje. Radi bi postali bogati, pa so sklenili, da bodo šli po svetu in si poiskali čarobni koren, ki mu Korejci pravijo — koren ginzeng. Imeli so srečo in ga hitro našli. Ponoči sta se dva izmed bra- Zajec in zemlja ČRNSKA BASEN Nekoč je zajec rekel zemlji: »Ali se ti nikdar ne premakneš? Ali si vedno na istem mestu?« »Motiš se«, je rekla zemlja, »jaz se gibljem več kakor ti.« »Bomo videli«, je odgovoril zajec in se spustil v tek. Dolgo časa je tekel in tekel in se naposled ustavil. Bil je prepričan, da je zmagal; tedaj je opazil, da je zemlja še vedno pod njegovimi nogami. Spet je tekel in tekel, dokler se ni izčrpal in umrl. tov dogovorila, da bosta tretjega brata ubila in se polastila njegovega deleža. To sta tudi napravila. Začela sta vsak zase misliti, kako bi se rešila drug drugega. Prišla sta v neko vas. En brat je poslal drugega po žganje. Ko je brat odšel, je začel ta, ki je ostal, razmišljati, kako je prišla zanj ugodna prilika, da se reši brata. Ostal bi mu ne samo denar in še neprodano korenje, ampak tudi žganje. Rečeno, storjeno. Skril se je in ko je prišel brat z bučico žganja, ga je ubil. Potem je popil žganje, ki pa je bilo zastrupljeno, ker je tudi drugi brat sklenil, da bo izrabil priliko in se tako rešil brata. Tako so končali vsi trije, čarobni koren pa je izginil. Od tistega časa Korejci ,ne poberejo več čarobnega korena in so zadovoljni z majhnim denarjem. tain fcidZa in dijaka SRBSKA NARODNA Vračali so se iz turške šole. Tedaj pa nastane prepir med nekim mladim muslimanom in Srbom. Odvržeta svoje knjige in se začneta obdelovati s pestmi. Nasredin hodža opazi njuno početje ter ju spravi narazen. — Kakšne so to knjige, ki ležijo med vajinimi nogami? — ju vpraša. — To je moja knjiga — de prvi. — Ta je pa moja! — de drugi. Nato pa pravi Nasredin hodža: — Ne pobirajta teh knjig, naj ležita druga poleg druge. Videli bomo, ali se bo turška knjiga spoprijela s srbsko! Celo uro sta morala učenca stati z Nasredinom poleg knjig ln jih opazovati, toda knjige so ves čas mirno ležale druga poleg druge. Tedaj pa pravi Nasredin: — Ej, ej, ej! Modre knjige neumnih otrok! Kdo bi mislil, da so v bližini sovražniki. Patrulji sta se vrnili in poročali, da nista zapazili ničesar sumljivega. — Prvega spustita mimo, — je tiho naročal Kazianka. — Zgrabita ga. Drugega in tretjega pa prepustita meni! Tesno se je prislonil k skali in pripravil lovsko puško. Bolj ji je zaupal kakor hitrostrelki. Pripravil jo je. Prvega bo podrl s kroglo, drugega s šibrami. Napetost je rasla v njem in rasla je v orožnikih, ki sta čakala, da bosta zgrabila prvega. Še štirideset korakov, ša trideset, še dvajset... Pridržavali so dih, da bi jih ta ne izdal. Še deset. Še pet. Zdaj! » Orožnika sta zgrabila plavolasega fanta. Istočasno je pal strel in Milan, ki ga je čakala v dolini mama, je obležal v snegu. Drobec sekunde nato so zasikale v zrak šibre in podrle šc tretjega. Toda ta se je dvignil in začel bežati nazaj. Padal je in se pobiral, nato pa izginil za ovinkom. Kazianka je zgrabil hitrostrelko in ustrelil za njim. Rafal pa je zgrešil. — Ne bo ušel, — je rekel sam zase. — Zadel sem ga v glavo, — nato je pa skočil k črnolasemu fantu. Bil je mrtev. Krogla mu je prebila srce. Vzel mu je puško in ga sezul, čeprav so bili čevlji že raztrgani. Toda Pavel Peter-nel mu je prej povedal, da mnogi niti čevljev nimajo. Potem bi jim prišli tudi ti prav. Ko se je vrnil k orožnikoma, je bil plavolasi fant že zvezan. Zdel se mu je znan. Ali ni to tisti fant iz Mojstrane, ki je pred meseci pobegnil v hribe? Seveda je! Čudno, nie-gov oče je bil na nemški strani in so ga partizani zato ubili. — Hoho! Midva se pa poznava, — mu je rekel. Plavolasi fant je molčal. — Pridružil si se očetovim morilcem! « Fant pa je odgovoril: — Oče je bil izdajalec in prejel je zato plačilo! — Tudi ti ga boš, če se ne boš pridružil nam in nam povedal vse, kar veš o banditih. — Zaman se trudite, gospod Kazianka! Ta pa, svest si plena, ob katerem je pozabil na gamse, se je prezirljivo posmehnil: — Druschke, h kateremu te bom poslal, bo iztisnil iz tebe vse. On zna! Boš videl, fant! — mu je rekel slovensko, kajti Kaziankin oče je bil Slovenec. Medtem so v taborišču prepevali. Sonce je s sinjino neba napravilo čudež. Kakor da bi ne videli snega in ne čutili zime, ki se je pričela. Morda verujejo, da bo novembrsko sonce popilo sneg in se bo pokazala zopet zemlja, tista dobra zemlja, na kateri ni treba s takim naporom skrbeti, kako boš zabrisal sled za seboj. Tista dobra zemlja, ki je ni treba gaziti. Tista dobra zemlja brez snega, dobra in topla kakor naročje ljubljenega dekleta. Tista dobra zemlia, ki jo je borcem dalo slutiti sonce. Toda to dobro zemljo je pokrival sneg. In v ta sneg se je sedaj črtala krvava sled za obstreljenim obveščevalcem Miho. Njegova okrvavljena glava je zatemnila sonce in podrla n;egov čudež. Prvi ga je zagledal John. Kriknil je in pesem se je pretrgala. Vsi so se ozrli za njegovo roko. Mihov krvav obraz jih je vrnil strašni resničnosti, čez nekaj minut so bili že vsi v zasedi pri žičnici. Le patrulja je šla po krvavi sledi navzdol in prišla do Milana. Ležal je bos s prestreljenimi prsi. Vse naokrog je vladala tišina. Morilci so že odšli. Zagrebli so ga v sneg in položili nanj nekaj kamenja. Pokopali ga bodo pozneje. Vrnili so se k zasedi. Zmračilo se je že in iz daljave je zateglo lajal v mrak srnjak. Nemški orožniki so se vrnili v dolino in zasliševali ujetnika. Povedal pa jim ni nič. Zato ga je Kazianka poslal v spremstvu z orožnikom z večernim vlakom na Jesenice, nato pa telefoniral o svojem podvigu v Celovec. Adler je pravkar skrbno čistil svojo hitrostrelko, ko je zazvonil telefon. Kazianka mu je poročal o slučajnem sre-čaniu z gestapovskim agentom Pavlom Peternelom. Adlerju je zaieralo srce, ko je čul, da so partizani slabo hranjeni, še slabše oblečeni in obuti in da jih je le kakih štirideset in ne sto, kakor je bil on predvideval. — Torej bo posel še lažji, — si je mislil, nato pa poslušal Kazianko do konca. Med partizani je tudi neki Anglež in neka Avstrijka, blondinka. Kličejo jo Helga, nekateri Rosita. Doma je iz Celovca. Več Pavel Peternel o Helgi ni povedal. — Veste še kaj o tej banditki? — je povpraševal Adler. — Samo to. Več mi vaš pogumni agent ni povedal. Adlerja pa je naenkrat začelo zopet zanimati samo to. Ne ve, kaj bi dal, ko bi mogel priklicati Pavla, tega ničeta. Prav gotovo je vedel več o Helgi. Morda bi mu lahko celo pojasnil, ali je Helga osvobodila angleškega ujetnika ali ne. Če bi se izkazalo, da ju je, bi lahko slavil novo zmago nad Kurtom, ki ga na tihem sovraži od dne, ko je ubranil Helgo pred njegovim bičem. — Nič zato! Pavel se povrne jutri in mu vse razodene. Sedaj bi rad, da bi se ta šleva, kakor je imenoval Pavla, vrnil. Bogate podatke mu je poskrbel. Dal mu je v roke še četrti adut. — Kdo bi si mislil, da je ta šleva kaj takega zmožen. Potem je šel. Cestni vrvež ga je sprejel vase in nehote se je zadel ob neko blondinko. Oprostiti se je hotel, a je obstrmel. — Helga, — je rekel. — Oprostite. Zmotili ste se, — je odgovorila. — Oprostite. Da. Zmotil se je. Ni bila Helga. Bila pa ji je zelo podobna. Adler ni slutil, da se je zadel ob Rosito, ob tisto dekle, ki je osvobodila iz ujetništva Johna Cowleya in Ir-winga Emersona. Šel je naprej. John in Helga sta ostala pri ranjencu. Vsi drugi pa so bili v zasedi. Le od časa do časa se je prišel kdo ogret. Pritisnil je namreč hud mraz in sneg je začel zmrzovati. Ranjenec je zaspal. Rane k sreči niso bile tako hude, kakor so bili mislili. Šibre mu lobanje niso prebile. Izgubil pa je mnogo kuvi in je zato oslabel. Pospremili bi ga v partizansko bolnišnico, a je na tem področju ni bilo. Ure so tekle. Bataljon bi se moral že vrniti. A ga ni bilo od nikoder. Kaj bo rekel komandant o današnjih dogodkih? V komisarju so se podile različne misli. Skrbelo ga je za bataljon. Da ga Nemci niso napadli in razbili? Te skrbi so se večale od ure do ure. Prisluškovali so v temo. Nič se ni zeanilo v njej. Le potok je divje šumel v dolino, Šumel mimo pod snegom zakopanega Milana, a ni mogel dopovedati mami, kaj se je zgodilo z njenim fantom. Mama pa ga je zaman čakala v dolini, čakala ga je z žalostno vestjo, da je pred tednom padel njegov brat Ivan v Bohinju. Milana pa ni bilo. Ne da bi ga videla, je odšla z Belce, kjer ga je čakala. Mislila je: — Morda je celo bolje tako. Ivanova smrt bi Milana preveč potrla.