GOŠČA Monika Arh, Ivan Žižek 84Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S GOŠČA Monika Arh, Ivan Žižek ⁞ Prispevki: Igor Rižnar, Borut Toškan 84 Gošča ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentka ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica ⁞ Monika Arh ⁞ Zrinka Mileusnić ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Center za preventivno arheologijo ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Univerza na Primorskem in likovna urednica ⁞ monika.arh@zvkds.si ⁞ Titov trg 5, SI-5000 Koper ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Ivan Žižek Lektorica ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Maša Sakara Sučević, članica ⁞ Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ ivan.zizek@pmpo.si Prevajalka ⁞ Bernarda Županek, članica ⁞ Maja Sužnik Ostala avtorja Izdajatelj ⁞ Igor Rižnar Oblikovanje in prelom ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ G. E. Geološke ekspertize Igor Rižnar, s.p. ⁞ Nives Zupančič ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Ulica bratov Martinec 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ igor.riznar@telemach.net Tehnična priprava publikacije Zanj ⁞ Vanja Celin ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ Borut Toškan ⁞ Inštitut za arheologijo ZRC SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ borut.toskan@zrc-sazu.si ⁞ Danilo Cvetko, Monika Arh, Marko Reš Fotografije − terenski posnetki ⁞ Ivan Žižek, Danilo Goričan Terenske risbe ⁞ Vanja Tanasič, Blaž Babič, Barbara Ravnik Toman Vektorizacija terenskih risb ⁞ Niko Krušič, Ino Prelog, Damir Pjanić, Danilo Cvetko, Robert Lebar Načrt najdišča ⁞ Danilo Cvetko, Janez Lovenjak Geodetske izmere ⁞ Janez Lovenjak (Merilo, d.o.o.) Risbe predmetov ⁞ Jernej Gojkovič, Samo Ohman, Janže Lorber Računalniška obdelava risb predmetov in postavitev tabel ⁞ Monika Arh, Marko Reš Fotografije predmetov ⁞ Davorin Ciglar Računalniška obdelava fotografij predmetov ⁞ Davorin Ciglar, Monika Arh Spletna izdaja Ljubljana, 2020 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. https://www.zvkds.si/sl/knjiznica Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=23367683 ISBN 978-961-6990-71-4 (pdf) Vsebina 1 ⁞ Uvod Ivan Žižek 5 2 ⁞ Geografski in arheološki oris prostora Monika Arh 6 3 ⁞ Metodologija in potek arheoloških raziskav 9 4 ⁞ Interpretacija najdišča Monika Arh 12 ⁞ 4.1 Opekarstvo in poljske opekarne 12 ⁞ 4.2 Interpretacija arheoloških struktur 13 ⁞ 4.3 Interpretacija drobnega gradiva 17 5 ⁞ Analize 19 ⁞ 5.1 Analize opeke Igor Rižnar 19 ⁞ 5.2 Analize kamnin Igor Rižnar 22 ⁞ 5.3 Živalski ostanki Borut Toškan 23 6⁞ Sklep Monika Arh 24 7⁞ Gošča Monika Arh 25 8⁞ Literatura 26 9 ⁞ Katalog stratigrafskih enot Monika Arh 28 ⁞ 9.1 Plasti 28 ⁞ 9.2 Peč in prizidek k peči 29 ⁞ 9.3 Jama za shranjevanje žganega apna 33 ⁞ 9.4 Ostale strukture 34 10⁞ Katalog gradiva Monika Arh 35 1Uvod Ivan Žižek Ob gradnji avtoceste na trasi Obrežje−Ivančna Gorica in z njo povezane infrastrukture so bile na odseku KO 17 AC Smednik−Kronovo na podlagi rezultatov površinskih in podpovršinskih terenskih pregledov (Tica 1999; Djurić, Pintér 2001) na arheološki lokaciji Gošča maja in junija 2002 izvedene arheološke raziskave v obliki zaščitnih arheoloških izkopavanj. Njihov namen je bil izdelava kar najpopolnejšega arhiva arheološkega najdišča, ki je bilo pred tem odkrito ob površinskih in podpovršinskih terenskih pregledih. Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je 6. maja pričel z arheološki-mi izkopavanji, ki so se zaključila 15. junija 2002. Strokovno ekipo smo sestavljali arheolog Ivan Žižek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in arheologinja Barbara Ravnik Toman ter arheološki tehniki Danilo Goričan, Mojca Petrovič, Blaž Babič, Špela Šprogar in Vanja Tanasič. Dela so potekala pod strokovnim nadzorom odgovornega vodje konservatorja Uroša Bavca iz ZVKDS, OE Novo Mesto. Geodetska dela na terenu je opravil Janez Lovenjak, Merilo, d.o.o. Zaščitna arheološka izkopavanja so potekala na parcelah št. 3336/232, 3336/57, 3336/56 in 3336/249, vse k. o. Bučka, na lokaciji z ledinskim imenom Gošča. Lokacija se nahaja v neposredni bližini naselja Dule. V register kulturne dediščine je enota vpisana kot Dule − Arheološko najdišče Gošča (EŠD 15544). Raziskana površina je obsegala 996 m² in je bila razdeljena v obliki plankvadratne mreže, usmerjene sever−jug. Ročno smo odstranili 459 m³ zemlje. Pri raziskovanju smo uporabili metodo stratigrafske soodvisnosti in njenega sosledja. Na podlagi pridobljenih podatkov se je izkazalo, da smo odkrili enoobdobno najdišče, objekt pa je bil najverjetneje v uporabi dlje časa. Na tem mestu se moram zahvalit celotni ekipi, ki je sodelo-vala pri arheološkem raziskovanju, odgovornemu konser-vatorju Urošu Bavcu, Bojanu Djuriću (vodji SAAS-a) in sode-lavcem v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož. Prav posebna zahvala pa gre Moniki Arh iz ZVKDS, CPA, ki je obdelala in pripravila vso dokumentacijo ter arheološko gradivo za objavo. Napisala je tudi vso strokovno interpre-tacijo gradiva in arhitekturnih ostankov. Gošča, AAS 84, 2020 5 2Geografski in arheološki oris prostora Monika Arh Arheološko najdišče Gošča (EŠD 15544) leži na seve-rovzhodu Dolenjske, na vzhodnem robu Krške kotline in na severozahodnem robu Krakovskega gozda. Leži na lokaciji z ledinskim imenom Gošča, južno od jedra naselja Dule ter severno od nekdanje hitre ceste Ljubljana−Zagreb oziroma tik ob današnji avtocesti Ljubljana−Obrežje. Najdišče se nahaja severno od avtoceste in dobrih 100 m zahodno od potoka Čolnišček, na obmo- čju močno poraščene in močvirnate gozdne površine, ki sodi v območje Krakovskega gozda (sl. 1−4). Krakovski gozd je eno pomembnejših slovenskih mokrišč, ki se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke 1 Geografski položaj arheološkega najdišča Gošča na Krke (Hudoklin 2001; Kink 2011, 71). DMR 100; ©GURS. Najdišče leži na nadmorski višini 156 m, ki predstavlja dno J. Pečnik izkopal manjše rimsko grobišče iz 1. stoletja (EŠD Krške kotline (Lipoglavšek Rakovec 1951, 99). Geološko 16164; ANSl 1975, 256). podlago na območju najdišča predstavljajo gline in ilovice s Srednjeveško obdobje predstavljata grad Raka (EŠD 2212) prodniki, ki izvirajo iz obdobja kvartarja oziroma pleistoce-in srednjeveški trg Gutenwerth ali Otok pri Dobravi (EŠD na. Prekrite so z različnimi prstmi, kot so fluvisoli, kambisoli, 8614). Grad Raka je prvič omenjen v virih leta 1279 kot ca-planosoli in glejsoli (https://biotit.geo-zs.si/ogk100/). Glede strum Arch, menjal je številne lastnike ter bil večkrat preno-na to, da geološka podlaga sestoji iz glin in ilovic, prisotnost vljen. V novem veku se je utrjeni srednjeveški grad s teme-opekarske dejavnosti na tem območju ne preseneča. ljitimi prezidavami v 16. in/ali 17. stoletju prelevil v neutrjeni V neposredni bližini arheoloških najdišč ni, je pa zato ar-dvorec. Ponovne spremembe je doživel tudi v 18. stoletju heološka podoba širšega prostora izjemno pestra. Zaradi izjemne zgoščenosti in pestrosti najdišč vse od prazgodo-vine dalje smo se omejili samo na najbližja oziroma naj-pomembnejša arheološka najdišča. Proti jugozahodu se nahaja zelo pomembno večobdobno arheološko območje Vinji vrh pri Beli Cerkvi − Šmarjeta (EŠD 815), ki predstavlja skupek najdišč naselbinskega in grobiščnega značaja, ki sodijo v čas pozne bronaste dobe, železne dobe, rimskega obdobja in zgodnjega srednjega veka (Stare 1973; ANSl 1975, 227−228; Dular 1991; Mason, Olić, Pintér 2006; Mason, Magdič, Pintér 2006; Mason, Merc 2010; Križ 2014). V čas starejše železne dobe sodita gomilno grobišče v Brezju pri Raki (EŠD 16501; ANSl 1975, 256) in gomila iz najdišča Stara Bučka (EŠD 26490; ANSl 1975, 249). V rimsko obdobje sodijo arheološka najdišča: Gmajna, kjer je traso rimske ceste in tri miljnike dokumentiral S. Rutar, miljniki bi lahko bili oporniki mostu (EŠD 9809; ANSl 1975, 257), Gmajna − Arheološko najdišče Čolnišče, kjer so odkrili rimski nagrob-nik ter domnevno ostanke mostu (EŠD 16505; ANSl 1975, 2 Položaj najdišča na geografski karti, M 1 : 100 000; vir: 256−257) in Gmajna − Arheološko najdišče Gomila, kjer je Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 6 Gošča, AAS 84, 2020 (Sapač 2015, 47−54). Južno od najdišča, na severozaho-Katarine in še dvema cerkvama. Sredi 14. stoletja so si ga dnem robu vasi Drama se nahaja območje srednjeveškega lastili Habsburžani, v začetku 15. stoletja pa so ga dobili trga Gutenwerth ali Otok pri Dobravi, naselbine, ki je nastala Celjski grofje. Leta 1473 so trg uničili Turki. Od naselbine na okljuku reke Krke v 10. stoletju. Kot trg je v listinah prvič obstoji le še cerkev sv. Nikolaja (EŠD 2504), in situ pa so pre-omenjen leta 1251, ko je Otok eno od upravnih središč fre-zentirani temelji druge romanske cerkve (Šribar 1974, 6−7). isinške posesti na Dolenjskem. V 13. stoletju je bil tu grad. V novoveško obdobje sodi večje število enot kulturne de-Trg je imel tudi svojo kovnico denarja, tu sta bila sedež so-diščine. Na zahodu je najdišču Gošča najbližja podružnič- dne oblasti ter mitnica, ki je poslovala vse 13. in 14. stoletje. na cerkev sv. Jurija, ki se nahaja v kraju Grmovlje ter je bila Otok je bil tudi sedež župnijske uprave z župno cerkvijo sv. pozidana okoli leta 1761 (EŠD 2505). Na severu se v kraju 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC odseka 4 Trasa AC odseka Smednik−Kronovo in območje najdišča Smednik−Kronovo, M 1 : 10 000; podlaga TTN5, list H220200 na digitalnem ortofoto posnetku, M 1  : 10 000; podlaga DOF, in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. lista H040262A in H054262A; ©GURS, ©DARS. 5 Izsek s prve vojaške karte za Notranjo Avstrijo iz leta 6 Trasa AC odseka Smednik−Kronovo in najdišče na 1784 in 1785 s traso AC in območjem najdišča, M 1 : 10 000, Franciscejskem katastru za Kranjsko, M 1 : 10 000; podlaga AS georeferenciran; vir: Rajšp, Serše 1995. 176, list N357gA11, georeferenciran; ©Arhiv Slovenije. Gošča, AAS 84, 2020 7 Bučka nahaja v 17. stoletju zgrajena cerkev sv. Matije, ki jo sestavljajo dvoranska ladja z oboki, grebenasto obokan po-ligonalni prezbiterij, zvonik na severni in zakristija na južni strani (EŠD 1681). Nedaleč stran leži cerkev sv. Martina, ki je bila prvič omenjena leta 1581 in jo sestavljajo srednjeveška ladja ter v 18. stoletju prizidana kvadratni prezbiterij in zvonik ter oltar iz istega časa (EŠD 1682). Malce proti vzhodu se nad naseljem Dolenje Radulje nahaja graščina Radelca, ki je bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja z obzidjem in obrambnimi stolpi, na začetku 17. stoletja pa so dozidali gospodarsko poslopje s tremi trakti in notranjim dvoriščem (EŠD 25619). Na vzhodu leži že prej omenjeni grad Raka, južno od najdišča pa se nahajata baročna cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnu (EŠD 2208) ter dvorec Gutenwerd v kraju Hrvaški Brod iz 16. stoletja, ki je bil na novo pozidan konec 17. stoletja in podrt po potresu leta 1895 (EŠD 30031).1 Pred arheološkimi raziskavami je bila na območju arheolo- škega najdišča Gošča močno poraščena gozdna površina z gostim podrastjem. Na prvi vojaški karti za Notranjo Avstrijo iz leta 1784 na tem območju zasledimo objekt (sl. 5), medtem ko je na Franciscejskem katastru za Kranjsko iz leta 1825 območje neposeljeno in prekrito z gozdom (sl. 6). 1 Vse novoveške enote so opisane v Registru nepremične kulturne de-diščine (http://rkd.situla.org/). 8 Gošča, AAS 84, 2020 3Metodologija in potek arheoloških raziskav Zaščitna arheološka izkopavanja so potekala na močno kvadrante 24−26 in 37−39. Na zahodnem delu sektorja II poraščeni gozdni površini z gostim podrastjem, zato so je bilo izkopno polje naknadno razširjeno, pri čemer so bili lastniki gozda pred prihodom arheološke ekipe podrli novi kvadranti na tem mestu označeni tako, da se je upora-drevesa ter delno očistili teren, preostalo čiščenje, ki je bila številčna oznaka najbližjega sosednjega kvadranta v isti obsegalo odstranjevanje podrasti in vej, je opravila ar-vrsti in tej dodala črka A, naslednjemu kvadratu, ki je ležal heološka ekipa pred pričetkom arheoloških izkopavanj zahodno od njega, črka B (kvadranti 15A, 15B in 16A). (sl. 7). Pri raziskovanju ohranjenih struktur je bila uporabljena Arheološka izkopavanja, ki so se pričela 6. maja in se kon-metoda stratigrafske soodvisnosti in njenega sosledja. Kot čala 15. junija 2002, so zajemala 996 m2 površine, pri čemer osnova za interpretiranje podpovršinskega zemeljskega je bilo odstranjenih 459 m3 zemlje in ruševinskega gradiva. zapisa so služili vmesni kumulativni preseki širine približno Predhodne površinske in podpovršinske raziskave so razkri-50 cm, ki so se nahajali ob notranjih robovih sektorjev.2 Iz-le relativno dobro ohranjeno arhitekturo, posledično je bil kopno polje je ostalo odkrito vse do konca izkopavanja, predpisan izključno ročni izkop zemljine. saj sta se deponiji izkopane zemlje nahajali izven območja, Najprej je bilo območje raziskav oziroma izkopno polje predvidenega za raziskave, na jugozahodnem in jugovzho-geodetsko zamejeno. Površina območja raziskav je bila za-dnem robu izkopnega polja. radi lažjega načrtovanja in poteka del razdeljena na mre-Izkopavanje se je pričelo z odstranitvijo ruše oziroma hu- žo sektorjev in kvadrantov, orientirano v smeri sever−jug. mozne plasti in nasutja pod njo. Debelina ruše je znašala do Kvadranti v velikosti 5 × 5 m so se nahajali znotraj štirih 15 cm, medtem ko se je plast nasutja pod njo nahajala na sektorjev (sl. 9). Kvadranti so bili oštevilčeni tako, da se je globini 15 do 25 cm. Po odstranitvi ruše in nasutja pod njo kvadrant z oznako 1 nahajal v skrajnem jugovzhodnem je bila površina najprej očiščenja s strganjem, za tem so bile delu izkopnega polja in kvadrat z oznako 39 na skrajnem določene in dokumentirane preostale stratigrafske enote (v severovzhodnem delu. Velikost sektorjev z oznakami I, II, nadaljevanju SE). V skladu s standardi o arheoloških izkopa-III in IV variira. V sektorju I so se nahajali kvadranti 1, 6−11 vanjih so bile plasti in strukture pod rušo in nasutjem pred in 21−23, v sektorju II kvadranti 2, 3−5 in 12−20, medtem ko je sektor III vključeval kvadrante 27−36 ter sektor IV 7 Čiščenje terena pred pričetkom arheoloških izkopavanj. 8 Čiščenje površine po odstranitvi vrhnjih plasti. 2 Žal preseki skozi plasti niso bili izrisani, fotografirani ali izmerjeni s totalno postajo, manjkajo tudi preseki jam SE 14/11 in SE 13/12 ter presek jame za shranjevanje gašenega apna SE 7/16. Gošča, AAS 84, 2020 9 raziskano območje sonda 5m 32 33 34 35 36 37 38 39 Sek. 3 31 30 Sek. 4 39 38 27 26 25 24 16A 16 17 18 19 20 21 22 23 Sonda 1 15B 15A 15 14 13 12 11 10 9 3 Sonda 3 4 5 6 7 8 Sonda 2 Sek. 2 2 1 Sek. 1 9 Mreža sektorjev in kvadrantov z označenimi lokacijami testnih sond; M 1 : 300. njihovo odstranitvijo najprej očiščene (sl. 8), fotografirane,3 stratigrafske enote. Fotografiralo se je še s klasično fotogra-temu je sledil tehnični izris tlorisa raziskane površine, naza-fijo na diapozitivih in črno-belih filmih. dnje pa so bile izmerjene s pomočjo teodolita še absolutne Odkrite arheološke najdbe, kot so odlomki lončenine, ko-višine ugotovljenih plasti (sl. 10). vine in stekla ter kosti, so bile shranjene v vrečke ter opre-Med izkopavanji je bilo odkritih več plasti, ki so jim določili mljene z listki, ki so vsebovali najdiščne podatke. Pobrani in številke stratigrafskih enot (SE 1 do SE 12).4 Poleg plasti je primerno hranjeni so bili tudi vzorci opeke, kamna in apna. bilo odkritih tudi nekaj plasti in struktur, ki pa so bile ozna- čene zgolj opisno. Številčenje ugotovljenih enot je bilo eno-tno, pri čemer so arheologi že na terenu korelirali plasti, ki so segale v sosednje sektorje. Totalna postaja se je upo-rabljala deloma, pri čemer so bile izmerjene le določene 3 Določenih stratigrafskih enot ni bilo mogoče najti med fotografsko dokumentacijo (SE 14/11, SE 13/12). 4 Vse ostale stratigrafske enote so bile zaradi večje preglednosti in lažjega razumevanja oštevilčene tekom interpretacije najdišča. 10 Gošča, AAS 84, 2020 raziskano območje novi vek 23 stratigrafska enota 5m 32 33 34 35 36 37 38 39 Sek. 3 31 38 30 Sek. 4 39 38 27 26 25 24 16 16A 16 10 17 17 18 19 Peč 18 20 19 21 22 23 24 26 29 23 Objekt 15B 15A 15 14 32 13 24 12 30 21 11 10 25 9 20 27 22 31 11 28 3 12 3 33 4 5 37 6 35 36 7 8 Sek. 2 2 1 Sek. 1 34 10 Kompozitni načrt najdišča; M 1 : 300. Gošča, AAS 84, 2020 11 4Interpretacija najdišča Monika Arh Leta 2002 so bile na trasi avtocestnega odseka Smed- Aleš Stopar meni, da so že v 15. stoletju obstajale domače nik−Kronovo odkrite arheološke ostaline iz časa novega delavnice tlakovcev (Stopar 2009, 13). Iz del Ivana Slokarja veka. Natančneje gre za dobro ohranjene ostanke ope-je razvidno, da sta v Ljubljani delovali vsaj dve opekarni že karskega obrata ter njemu pripadajočih struktur (Žižek na začetku 16. stoletja (Slokar 1961, 157). Izdelovanje opek 2002; Žižek 2003). je bilo prisotno tudi v Prekmurju, kjer so izdelovanje opeke v okolici Gornje Radgone poznali že pred vladavino Marije Terezije, torej že pred drugo polovico 18. stoletja (Kram-4.1 Opekarstvo in poljske berger 2000, 45; Pšajd 2012, 18). Opekarstvo pa je bilo v opekarne preteklosti precej razširjeno na območju Goriške, predvsem v Biljah, kjer je sodilo med močno razširjene obrti (Nemec O novoveškem in novodobnem opekarstvu oziroma o 1989, 23), ter tudi na celjskem območju, kjer so delovale t. i. poljskih opekarnah v slovenskem prostoru ni veliko na- številne poljske opekarne. Vsekakor so v preteklosti delovale pisanega. Omeniti velja nekaj del, povezanih s to temati-opekarne po celotnem slovenskem ozemlju, in sicer pov-ko. Z opekarstvom na območju Dolenjske se je ukvarjala sod, kjer je bila v bližini primerna glina (Križ 2016, 9). etnologinja Ivica Križ, ki je podrobno opisala to tematiko v O opekarnah na območju Dolenjske lahko izvemo iz različ- monografiji z naslovom V opeko vtisnjen čas: opekarstvo na nih pisnih virov oziroma arhivskih dokumentov. Obstoj no-Dolenjskem (Križ 2016).5 Zgodovine ljubljanskih opekarn od vomeške opekarne v Cegelnici Jože Šorn datira vsaj v leto 16. stoletja pa vse do leta 1860 se je lotil Ivan Slokar (Slokar 1703, ko je posredno omenjena v arhivskem dokumentu 1960; Slokar 1961), o opekarstvu in opekarjih v Brežicah je (Šorn 1984, 129; Križ 2016, 31), domnevno naj bi na za-pisala Ivanka Počkar (Počkar 2000; Počkar 2001), opekar- četku 18. stoletja obstajala tudi opekarna pri dvorcu Zalog stvo na območju Goriške pa je obravnavala Nataša Nemec (Križ 2016, 35). Kasneje je na Dolenjskem obratovalo več v delu z naslovom Bilje: kronika (Nemec 1989). opekarn. V širši okolici najdišča Gošča so v prvi polovici 20. Ročno izdelovanje opek v Pomurju je nazorno opisala Jelka stoletja v sosednji Dobravi pri Škocjanu delovale tri opekar-Pšajd v delu Ciglarstvo v Melincih (Pšajd 2012), medtem ko ne ali t. i. ciglarne, in sicer Bevčeva, ki je bila najstarejša in naj je samo strukturo poljskih peči in z njimi povezano proizvo-bi jo zaprli že pred drugo svetovno vojno, ter Vodopivčeva dnjo opek podrobneje opisal Petar Koščević v monografiji in Bregarjeva, ki so stale v neposredni bližini reke Krke in Poljske ciglane kao pomoćni pogoni kod radova na obnovi i naj bi v njih izdelovali le navadno zidno opeko (Križ 2016, izgradnji (Koščević 1948). 86−87). Na Bregarjevi opekarni, ki je delovala do leta 1956, Na splošno začetki opekarstva v našem prostoru segajo v so pri glinokopu na najbolj ravnem delu dodatno zravnali antiko. Opečni gradbeni material se na območju Slovenije prostor in ga posipali s kremenčevo mivko. Glino so tlačili prvič pojavi s prihodom Rimljanov v 1. stoletju. Po antič- z nogami ter jo dajali v model, posut z mivko, potolkli ter nem obdobju je zidava z žgano opeko v osrednji Sloveniji nato dali sušiti na sonce. Opeko so sušili v do 1,8 m visokih, za nekaj časa utonila v pozabo. Z nastankom srednjeveških podolgovatih kozolčkih. Nalagali so tri do štiri kolone opek mest, velikih samostanov in cerkva ter z gradnjo gradov se ali ceglov, sušenje je trajalo okoli deset dni. Opeko so nato na Slovenskem pojavijo tuji stavbni mojstri, predvsem iz se-znosili v peč in ko je bila peč polna, so zakurili in kurili več verne Italije. Takrat so stavbarji domnevno s seboj pripeljali dni. Peč je imela štiri do pet stranskih odprtin. Od kurišč so izurjene mojstre in delavce različnih strok, med katerimi so po celotni dolžini peči potekali kanali, opeka je bila vložena bili tudi opekarji (Križ 2016, 17). v obliki velba. Nekoliko dalje proti zahodu, med Dobravo in krajem Stranje je obratovala opekarna Ponikvar, medtem ko je južneje, v Draškovcu pri Mihovici, obratovala opekarna družine Trenz (Križ 2016, 86−89). Ta obrat ima verjetno pre-5 Na tem mestu se Ivici Križ najlepše zahvaljujemo za pomoč in ideje cej dolgo tradicijo, saj je bil po mnenju Ivice Križ verjetno na pri osvetljevanju problematike naše peči. 12 Gošča, AAS 84, 2020 novo postavljen konec dvajsetih let 20. stoletja. Iz zapisov je je šlo v tem primeru za suhi opečni zid. Severna stranica razvidno, da so postavili sušilne kozolce, ki so bili prekriti s objekta SE 19 in vzhodna stranica objekta SE 21 sta bili na slamnato streho, in šupe, ki so jih prekrili z opeko. Peč so se-spodnjem delu vkopani v geološko osnovo, ki jo predstavlja zidali na novo, stala je pod samostojno leseno konstrukcijo s rumena ilovica SE 15. Spodnji del zunanje strani zahodnega streho (Križ 2016, 87−91). zidu SE 20 je bil zasut s plastjo rumene ilovice, pomešane s fragmenti opeke SE 27. Na ta način so omogočili dobro V osnovi je bil način izdelovanja opek povsod podoben. toplotno izolacijo objekta. Severni zid SE 19 in zahodni zid Osnovni pogoj za nastanek opekarskih obratov so bila na-SE 20 sta v širino merila 0,80 m, vzhodni zid SE 21 je v viši-hajališča ustrezne gline in okoliški gozdovi, ki so zagotavljali no meril 1,00 m, medtem ko je bila južna in hkrati sprednja kakovostna drva za kurjavo. Bistven je tudi dostop do vode. stran objekta SE 22 znatno širša in je v širino merila 1,58 m, Delo v poljskih pečeh je bilo odvisno od vremenskih pogo-kar je posledica tega, da so na tem mestu peč kurili. Z juž- jev, glina se je morala pred predelavo uležati, najboljše je ne strani so v objekt vodili štirje kanali, široki od 0,43 do bilo, če je tudi zmrznila. Iz gline je bilo potrebno odstraniti 0,52 m. Na začetku oziroma na mestu, kjer se je nahajal kamniti drobir, jo spraviti na kup ter skopati kanale za od-južni zid, so imeli ti kanali dvignjen del, grajen iz treh vrst vodnjavanje. Kasneje so glino prekopali z motikami ter jo opek, poleg tega je bila površina zidu močno prežgana, kar tlačili in gnetli z bosimi nogami. Za izdelavo opek so upo-je posledica kurjenja. Kanali so bili eden od drugega ločeni rabili kalupe, ki so jih posipali s peskom ali pepelom, da se s tremi suhimi zidovi SE 23, SE 24 in SE 25, ki so bili grajeni glina ne bi prijela na kalup. Posušili so jo najprej na zraku in iz podolžno zloženih zidakov in široki 0,95 m ter ponekod nato v sušilnih kozolčkih, pokritih s streho. Kasneje so opeko ohranjeni do višine 0,48 m. Na enem od vmesnih zidov se zložili v peč in postopoma kurili. Ko je bilo dovolj vroče, so je ohranil stebriček SE 26, grajen iz opek, brez vezave mal-zazidali kurišča in odprtine zamazali, kasneje pa pustili, da te. Stebriček predstavlja ostanek nadgradnje peči, kamor so se je peč ohladila (Koščević 1948; Nemec 1989; Pšajd 2012; zlagali opeko, ki so jo kasneje žgali. Objekt smo interpretirali Križ 2016). kot peč za žganje opeke (sl. 11, 12). Z modernizacijo opekarn konec 19. in na začetku 20. stole-Zahodno od objekta naj bi se po zapisih izkopavalca ohra-tja so preproste peči počasi zamenjale krožne Hoffmanove nili trije postamenti, ki so najverjetneje služili kot osnova peči (Nemec 1989, 25). za nošenje strešne konstrukcije. Iz grafične dokumentacije smo uspeli razbrati le dva postamenta SE 32 in SE 33, ki sta tudi označena na tlorisu peči (sl. 11). Žal tretji ni bil grafično 4.2 Interpretacija arheoloških dokumentiran, zato ga ni bilo mogoče locirati in umestiti struktur na generalni tloris. Strešna konstrukcija je bila najverjetneje Pri interpretaciji najdišča smo posameznim strukturam, ki so lesena, kot je bilo to v navadi. Kot omenja Ivica Križ, je kon-bile označene le opisno ali zgolj omenjene, zaradi lažjega strukcija za streho nad pečjo stala posebej, poleg tega je razumevanja naknadno podelili zaporedne številke SE. bila streha peči običajno poldrugi meter ali dva nad pečjo, da se ni vnela in da se je vroč zrak lahko prosto odvajal (Križ Stratigrafska slika je dokaj preprosta, saj gre v našem prime-2016, 24). ru za enoobdobno najdišče. Pod rušo SE 1 in plastjo SE 2, ki se je formirala pod njo, se je v osrednjem delu izkopnega Ohranjena arhitektura pripada tipu t. i. poljskih opekarn, ki polja nahajala ruševina SE 5, ki je vsebovala veliko količi-so predhodnice obratov, poznanih od časa industrializacije no različnih vrst opeke, kot so zidaki, strešniki, slemenjaki in dalje. Podrobneje je strukturo poljskih peči in z njimi pove-tlakovci, ter tudi redke odlomke lončenine in stekla. Ruševi-zano proizvodnjo opek opisal Petar Koščević v monografiji na SE 5 je prekrivala ostanke opečnate arhitekture oziroma Poljske ciglane kao pomoćni pogoni kod radova na obnovi i objekta in smo jo interpretirali kot ruševino. Nastala je ob izgradnji iz leta 1948. Kot v našem primeru so bile v osnovi zrušitvi opečnate arhitekture pod njo. prve poljske peči običajno zgrajene na primitivni način s šti-rimi pravokotnimi stenami, pri čemer so bile stene izdelane Objekt pod ruševino SE 5 je bil pravokotne oblike, v dolžino iz surovih zidakov, bile so na dveh ali treh straneh vkopane je meril 7,90 m in v širino 6,80 m. Objekt je bil orientiran v podlago, imele so leseno streho ter več kanalov za kur-severozahod−jugovzhod, s sprednjo stranjo na južni stra-jenje (Koščević 1948, 25−26). Obok nad kuriščem je moral ni. Na najvišjem, zahodnem delu, je bil ohranjen do viši-biti posebej trdno sestavljen, in to tako, da se kurišče med ne 0,92 m. Grajen je bil iz opečnih zidakov, ki med seboj vžigom ne bi zrušilo ter tako zmanjšalo možnost pravilnega niso bili vezani z malto, temveč zgolj zloženi skupaj, torej žganja (Koščević 1948, 30). Žal se v našem primeru oboki Gošča, AAS 84, 2020 13 37 raziskano območje opeka 39 23 stratigrafska enota 38 5m 27 2638 25 16 18 19 17 18 20 10 21 22 19 24 21 23 26 29 14 20 13 24 25 12 28 32 11 30 10 27 22 31 3 33 4 3 5 37 35 6 36 7 2 1 34 11 Načrt poljske peči in njej pripadajočih struktur; M 1 : 100. 14 Gošča, AAS 84, 2020 12 Pogled na poljsko peč z jugovzhoda. niso ohranili, nakazuje jih le na enem izmed vmesnih zidov objekta. Znotraj objekta se je nahajal zid SE 30, dolg 0,75 m, ohranjen stebriček iz zidakov SE 26. Na spodnjih slikah sta širok 0,5 m in v višino ohranjen do 0,35 m. Južno, tik pred vidni rekonstrukcija poljske peči s prikazanim načinom zla-zidom je ležal tlak SE 31, grajen iz ploščatih opečnatih plošč ganja opek (sl. 13) in poljska peč, pokrita s streho (sl. 14). in močno ožgan. Tlak je verjetno služil kot podlaga ognji-Vzhodno od peči je bil odkrit zelo slabo ohranjen objekt šča. Domnevno je objekt predstavljal ostanke preprostega oziroma prizidek (sl. 11, 15), ki je podobno kot peč gra-bivanjskega ali gospodarskega prostora, v katerem je bival jen iz suhega opečnatega zidu, širokega 0,9 m. V dolžino oziroma deloval opekar v času, ko se je peč kurila. Če po-je meril 5,6 m, v širino okoli 3 m. Od njega sta se ohranila gledamo primer iz Prekmurja, je bilo namreč v navadi, da le vzhodni zid SE 28 in severni zid SE 29. Vzhodni zid SE 28 je bil ciglar ves čas pri peči in si je napravil manjšo uto ter je bil relativno dobro ohranjen, medtem ko so se od se-v njej spal (Pšajd 2012, 32). Sklepamo lahko, da so se tega vernega zidu SE 29 ohranili le posamezni zidaki, preostali posluževali opekarji tudi drugod. del je uničilo drevo, ki je zraslo na tem mestu po opustitvi 13 Rekonstrukcija poljske peči s prikazanim načinom 14 Samčeva poljska peč na Ljubečni, ki je delovala do 80-ih zlaganja opek (vir: Koščević 1948, 32). let 20. stoletja (vir: Gorenšek, Hojnik Pešeč, Jakob 2006, 27). Gošča, AAS 84, 2020 15 16 Jama za shranjevanje gašenega apna SE 16. Zahodno in severno od objekta se je nahajala poglobitev SE 38 (sl. 10), ki je posledica kopanja surovine, v tem pri-15 Pogled na objekt oziroma prizidek peči s severovzhoda. meru gline, ki so jo nato uporabili kot surovino za izdelavo Pred pečjo je bila ohranjena ožgana ilovnata površina ozi-strešnikov. Severozahodno, izven izkopnega polja, leži po-roma večji zravnani prostor SE 3 (sl. 11, 12), ki je služil kot dobna poglobitev oziroma glinokop, vendar večjih dimen-manipulativni prostor peči. Na tej ploščadi pred pečjo so zij. Glede na lidarski posnetek območja vse te poglobitve bili na treh mestih zloženi strešniki ali t. i. bobrovci, ki so jih predstavljajo del obsežnega glinokopa severozahodno od izdelovali v tem obratu (SE 35, SE 36, SE 37). najdišča (sl. 17). Podolgovata nasipa ilovice SE 10 in SE 34 (sl. 10), v katera Severozahodno od najdišča se v gozdu ob robovih glinoko-so bili primešani drobci ožgane ilovice in zdrobljenih opek pa nahajata dve strukturi oziroma dva zaraščena nasipa, ki severozahodno in južno od objekta, sta najverjetneje predsta prav tako vidna na lidarskem posnetku. Za oba je izko-stavljala material, iz katerega so opeko izdelovali. pavalec domneval, da gre za peči, podobni naši (Žižek 2002; Žižek 2003). Iz lidarskega posnetka je razvidno, da gre za Severozahodno od peči je bila v geološko osnovo vkopana antropogeni strukturi, pri čemer gre pri severnejši strukturi večja jama SE 16 (sl. 10, 16), dolga 5,7 m in široka 4,2 m, z nedvomno za objekt, medtem ko je južnejša struktura manj največjo globino 1,15 m. Jama je bila zapolnjena z ruševin-izrazita in lahko predstavlja tudi samo nasip ilovice (sl. 16). sko plastjo SE 7, pod katero se je na zahodnem delu ohranil kompakten sloj gašenega apna SE 17 v velikosti 2,8 × 1 m. Na vzhodnem delu je bil sloj apna SE 18 dokaj krušljiv in ohranjen v velikosti 1,28 × 1,2 m. Glede na ostanke apna smo jamo interpretirali kot jamo za shranjevanje gašenega apna ali t. i. apneno jamo (sl. 12). V preteklosti so namreč gašeno apno shranjevali v preprostih jamah, vkopanih v ze-mljo ali v naravni kamniti apnenčevi steni. Glede na to, da je apnenec ena od primesi, ki so škodljive pri izdelavi ročno izdelanih zidakov in strešnikov (Koščević 1948, 6), apno skoraj zagotovo ni bilo uporabljano pri izdelavi opek. Poleg tega odvzeti vzorci strešnikov in zidakov apnenca niso vsebovali, z izjemo vzorca št. 6, ki je bil na površini posut z apnom (Rižnar 2019a). Gašeno apno se je običajno uporabljalo za pripravo malt za popravila zidov, tudi za estrihe in omete ter za izdelavo finih malt za freskoposlikave, štukature, dekora-cije (Kavčič 2006). Apnena malta se je kot vezivo uporablja-la pri izgradnji večine stavb, grajenih do leta 1900. V prid takšni uporabi apna govori tudi podatek, da je bil vzorec 17 Območje najdišča Gošča na lidarskem posnetku, na apnenca št. 8 prekrit z malto (Rižnar 2019b). katerem je viden tudi obsežnejši glinokop (oziroma dva glinokopa) in dve antropogeni strukturi; vir: http://gis.arso. gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso. 16 Gošča, AAS 84, 2020 4.3 Interpretacija drobnega iz avstrijskega Waidhofna umeščena v 17. oziroma 18. sto-gradiva letje (Dimt 1984, 8, Kat. Nr. 15). V ruševinski plasti SE 5 odkrita konična skleda s pokončnim Drobno gradivo je z izjemo opeke maloštevilno in ohranje-ustjem in zaobljenim prehodom v trup (G6) ima svetlo ze-no izključno v odlomkih. Skupaj je bilo odkritih 150 drobnih leno do rumeno loščeno zunanjo površino ustja in celotno najdb. Poleg najštevilčnejših odlomkov lončenine so bili od-notranjo površino. Prisoten je tudi žlebljen okras v obliki kriti tudi maloštevilni odlomki kovinskih in steklenih pred-dveh horizontalnih linij ter temnejše zelene lise. Primerjave metov. Le en odlomek dna sodi v prazgodovinsko obdobje za to obliko sklede imamo v Špeličevi hiši v Črnomlju, in si- (G14), medtem ko so vse ostale najdbe novoveške oziroma cer pri skledi iz 4. faze, ki datira v 18. stoletje (Jeršin Dereani nekatere tudi novodobne. 1997, 44, t. 9: 3). Podobna ji je tudi skleda iz Stare stale, ki je Pomembno mesto med najdbami zaseda opeka. V velikem malo bolj plitva in ni loščena ter je datirana v čas od 17. do številu so bile odkrite različne oblike opek. Zagotovo so v tej 20. stoletja (Železnikar 2000, 116, št. 72). peči izdelovali strešnike (sl. 18), saj je bila večja količina teh Skledi G6 je po obliki podobna rumeno loščena konična zložena na več mestih na ploščadi pred pečjo. Po vsej verje-skleda s pokončnim in rahlo uvihanim ustjem, ki pa ima tnosti pa so v peči izdelovali tudi zidake (sl. 18) in tlakovce, malo bolj oster prehod v trup (G30). Podobna je skledi iz saj so v poljskih pečeh običajno žgali različne oblike opek in Špeličeve hiše v Črnomlju iz 6. faze, ki datira v 19. in 20. stone samo eno vrsto. Žal so vsi odvzeti vzorci opeke ohranjeni letje (Jeršin Dereani 1997, 44, t. 2: 1), ter skledi iz Preskarjeve v odlomkih, so pa bile dimenzije posameznih vrst opeke bajte na Veliki Planini, ki je umeščena v čas od 17. do 19. podane v terenski dokumentaciji. Strešniki so merili 34 × 18 stoletja (Železnikar 2000, 118, št. 75). × 1,7 cm, zidaki 28 × 15 × 6 cm in tlakovci 29 × 18 × 4 cm. Konična skleda z močno odebeljenim in rahlo uvihanim Med lončenino so bili poleg številčnejših ostenj odkriti redki ustjem (G21) ima na notranji površini rdeč glinen premaz. odlomki loncev (G1−G4, G20, G34) in skled (G5, G6, G21, Sklede z močno odebeljenimi ustji so močno razširjene v G30, G38). Globoki posodi z izlivom pripada odlomek G22. času 17. in 18. stoletja v Sloveniji in tudi drugod. Odlomek Preostali odlomki lončenine, vključeni v katalog, predsta-sklede tega tipa je bil odkrit leta 2015 na Ptujskem gradu, vljajo odlomke dnov različnih posod (G9, G13, G24−G29, vendar je imela skleda na notranji površini ostanke bele G35−G37, G39) in odlomek ročaja (G23). engobe ter rdeče slikanega motiva (Arh 2019, 83–84, sl. Lonca z relativno močno izvihanim zaobljenim ustjem, stož- 79, kat. št. 535). Kasneje so bile pri raziskavah leta 2017 na častim vratom in poudarjenim prehodom vratu v rame (G3, Ptujskem gradu odkrite še štiri zeleno loščene sklede tega G20) imata analogije pri loncih iz Kostanjevice, datiranih v tipa (Arh 2020, 50, sl. 31, kat. št. 101, 188–190). Sklede s 17. in 18. stoletje (Slabe 1990, 47, t. 1: 1, t. 2: 1, 2, t. 4: 3), in podobnimi ustji in slikanimi motivi so odkrite tudi pri Tur-dveh loncih iz Vodiškarejeve hiše v Nevljah, datiranih v 18. ški mački, na Muzejskem trgu 1 in 5 ter pri hotelu Evro-stoletje (Cevc 2006, 52, t. 2: 1, 3). Podobne lonce zasledimo pa v Celju (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. 94, 99, tudi v Špeličevi hiši v Črnomlju (Jeršin Dereani 1997, t. 1: 102, 107, 118, 136, 137, 140, 145, 208), loščene različice pa 1−3, t. 5: 1−4). V to skupino verjetno sodi tudi lonec, pri pri Osrednji knjižnici v Celju (Brišnik 2014, kat. št. 57, 59). katerem prehod v rame ni ohranjen (G34). Skleda z večkrat profiliranim ustjem ima svetlo zeleno do rumeno loščeno zunanjo površino ustja in celotno notranjo površino, po kateri so posejane temnejše zelene lise (G5). Podobno oblikovana skleda je bila odkrita v Špeličevi hiši v Črnomlju, in sicer v kontekstu 4. faze, datirane v 18. stoletje (Jeršin Dereani 1997, 44, t. 10: 1). Primerjave ima tudi pri skledi iz Ormoža, ki je ravno tako loščena na zunanji strani ustja ter notranji površini, prav tako so prisotne lise (Toma-nič Jevremov 1997, kat. št. 41), ter v Osrednji knjižnici v Celju (Brišnik 2014, kat. št. 53). Tako oblikovana rumeno-zeleno loščena skleda iz Dunaja je umeščena v 17. stoletje (Harl 1981, 189, Kat. Nr. 350), medtem ko je malo plitvejša skleda 18 Odlomek strešnika (levo) in odlomek zidaka (desno), odkrita v ruševini SE 5. Gošča, AAS 84, 2020 17 na površino apliciran odebeljen del, ki pa je žal odlomljen. Glede na dimenzije bi lahko temu predmetu pripadala prej omenjena odlomka ročajev. Na ta način bi ta predmet pre-stavljal nekakšen pokrov precejšnjih dimenzij. Kanale, ki so vodili v peč, so med žganjem zaprli in morda je prav ta pokrov služil za zapiranje enega izmed kanalov oziroma odprtin, ki so vodile v peč. Kovinske in steklene najdbe so redke. Med kovinskimi najdbami lahko izpostavimo odlomek železne podkve (G15), železen okov, ki je morda pripadal modelu za izdelovanje opeke (G31), ter cinast gumb (G32). Med steklenim gra-divom so bili poleg ostenj različnih steklenih posod odkriti 19 Keramični predmeti, odkriti v ruševini SE 5. odlomek dna steklenice (G19), ročaj vrča (G16), medicinska Prisotne so na gradu Šalek, kjer pa nastopa belo slikanje steklenička (G33) in dva dna steklenih posod (G17, G18). na rdečo podlago, motivika je mreža oziroma križajoče se črte v geometrijsko zamejenem polju. Danijela Brišnik na Odlomek ovalnega dna steklenice, ki je vbočeno (G19), je podlagi analogij z Dunaja te sklede umešča v prvo polovico izdelan iz prozornega modro-zelenega stekla. Na eni strani 17. stoletja (Brišnik, Ravnikar 1999, 57, t. 7: 35, 36). Podobno ima vbočen del oziroma gubo. Druga stran ni ohranjena, oblikovana ustja zasledimo tudi pri skledah na Pohorskem vendar je bila verjetno podobno oblikovana. Podobno obli-dvoru, vendar te sklede nimajo okrasa (Mihelič 2016, kat. kovano dno steklenice z vbočenim delom je bilo odkrito v št. 251, 252, 297). V avstrijskem Eferdingu so neokrašene Ljubljani ter izhaja iz 17. stoletja (Kos 2007, kat. št. 240, t. 27: ter z rastlinskimi in geometrijskimi motivi okrašene skle-9). Drugi odlomek stekla, ki ga lahko časovno umestimo, je de s podobnimi ustji umeščene v 1. polovico 17. stoletja iz brezbarvnega prozornega stekla izdelana majhna stekle- (Kaltenberger 2009, 436, 462−477, Taf. 172: EF-L 121, Taf. nička z okroglim tlorisom in ravnim dnom (G33). Izdelek je 184−191). V Waidhofnu odkrita skleda ima zeleno loščeno uvožen iz Združenih držav Amerike. Na dnu ima napis v notranjo površino ter je neokrašena. Datirana je v 17. oziro-pozitivnem reliefu TC W CO, TYPE 3, 8, USA in je eden izdel-ma 18. stoletje (Dimt 1984, 8, Kat. Nr. 11). Na hrvaški utrdbi kov podjetja T. C. Wheaton Company, ki je bilo ustanovljeno Čanjevo so odkrite številne sklede z odebeljenim ustjem, pri leta 1888 v mestu Millville v ameriški zvezni državi New Jer- čemer imajo nekatere trup koničen, druge zalomljen. Glede sey in je izdelovalo farmacevtsko oziroma medicinsko stena način okraševanja so datirane v čas od 16. do 18. stoletja klo, kasneje tudi stekleničke za parfume oziroma kozmetiko. (Čimin 2008, 127−128, t. 10: 4, 6, t. 11, t. 12, t. 13). Steklenička zagotovo izvira iz prve polovice 20. stoletja, saj se je oznaka TC W CO na dnu stekleničk v tej obliki upora-Odlomek krožnika ali sklede, ki ima notranjo površino pre-bljala šele po letu 1900 (Griffenhagen, Bogard 1999). mazano z belo enogobo, okrašeno s slikanjem v zeleni in rjavi barvi pod prozoren lošč (G7), ima primerjave na avstrijskem najdišču Melk, kjer se krožniki s podobno slikano izvedbo okrasa na belo engobo pod prozoren lošč poja-vljajo nekje od druge polovice 17. stoletja do prve polovice 18. stoletja (Kraschitzer 2007, 27−28, Kat. Nr. 178−180). V prvo polovico 18. stoletja je datirana skleda iz samostana v Osijeku (Horvat, Biondić 2007, 90, kat. št. 119). Med keramičnimi najdbami izstopajo trije večji predmeti (sl. 19; G10−G12). V dveh primerih gre za podolgovata masivna odlomka z ovalnim presekom (G10, G11). En odlomek ima na eni strani slabo vidne odtise prstov, na drugi strani odtise krožcev. Po obliki spominjata na odlomka ročajev, morda sta celo pripadala istemu predmetu oziroma ročaju. Tretji odlomek je pripadal večji masivni plošči, ki ima gladko zunanjo in grobo notranjo površino (G12). Na enem delu je ohranjen rob predmeta. Na zunanji strani je 18 Gošča, AAS 84, 2020 5Analize 5.1 Analize opeke Igor Rižnar Makroskopsko je bilo pregledanih osem vzorcev opeke. Vsi vzorci so bili odkriti v ruševini peči SE 5. Vzorec 1, SE 5 (sl. 20) Vzorec 2, SE 5 (sl. 21) Večji kos rdeče strešne opeke. V opeki je približno 20 % do Vzorec 2 predstavlja del strešne opeke, ki je izdelana iz ope-1 mm velikih kremenovih zrn, ki so opekarski masi doda-karske mase brez pustil. Kremenova zrna so prisotna le na na kot pustilo in so enakomerno razporejena po celotnem površini izdelka. Gre za oglata kremenova zrna, ki merijo volumnu. Zrna so v glavnem oglata in nesortirana, iz česar povprečno 0,2 mm, posamezna zrna pa so velika tudi do lahko sklepamo, da so jih dodali v obliki agregata, ki so ga 1 mm. V izdelku je približno 2 % por, ki so posledica zračnih pridobili z drobljenjem. Precejšen delež rdečih kremenovih mehurčkov v glini. zrn lahko kaže, da je kremenov agregat pridobljen z drobljenjem rdečega kremenovega peščenjaka, ki je v Sloveniji razmeroma pogost v klastitih Groedenske formacije, vsebuje pa tudi delež glinencev, ki se opekarski masi običajno dodaja za zniževanje tališča. 20 Vzorec 1, odlomek strešnika iz SE 5. 21 Vzorec 2, odlomek strešnika iz SE 5. Gošča, AAS 84, 2020 19 Vzorec 3, SE 5 (sl. 22) Vzorec 4 (G10, sl. 23) in vzorec 13 (G11), SE 5 Fragment zidaka. V opekarski masi je do 5 % črnih zrn, ki V obeh primerih gre za »lončarska« izdelka. Masa obeh so lahko dodana kot vir železovega hidroksida, lahko pa so izdelkov je praktično enaka, vsebuje manj kot 5 % črnih, tudi naravna. V t. i. pliokvartarnih glinah na območju krške makroskopsko sicer neprepoznavnih zrn, vendar menimo, kotline so namreč limonitne konkrecije zelo običajen pojav da gre za drobne limonitne konkrecije. V vzorcu 4 so sferič- in lahko merijo tudi do 1 cm. Zelo drobna zrna kremena, do ne pore, ki predstavljajo do 5 % volumna, medtem ko jih v 0,2 mm, so prisotna le na površini izdelka, na podlagi česar vzorcu 13 praktično ni. domnevamo, da gre za fasadno opeko. Por je manj kot 1 %, merijo pa do 1 mm in so sferičnih oblik, torej gre za zračne mehurčke. 22 Vzorec 3, odlomek zidaka iz SE 5. 23 Vzorec 4, odlomek keramičnega predmeta iz SE 5. Vzorec 6, SE 5 (sl. 25) Fragment kvadrastega zidaka. V masi so posamezni, dobro zaobljeni, do 5 mm veliki prodniki belega kremena, za katere menimo, da so naravna sestavina sedimenta (opekarske gline). Opeka je močno higroskopna. Na površini je bil izdelek pred žganjem posut z apnenčevim agregatom zrna-vosti do 5 mm. Apnenec je že deloma spremenjen v apno in porozen, tako da težko govorimo o pripadnosti oziroma provenienci kamnine, iz katere je proizveden agregat, uporabljen za »posip«. 25 Vzorec 6, odlomek zidaka iz SE 5. 20 Gošča, AAS 84, 2020 Vzorec 5, SE 5 (sl. 24) Vzorec 12 (G12), SE 5 (sl. 26) Vzorec predstavlja fragment kvadrastega zidaka. Opeka je Masa, iz katere je izdelan artefakt, je v osnovi brez dodanih za spoznanje temnejša od ostalih primerkov, pa tudi manj pustil, najdemo jih le na spodnji strani artefakta, kot bi bil higroskopna, iz česar sklepam, da je žgana na nekoliko višji agregat zgolj posut po površini. Gre za oglata zrna pro-temperaturi. V masi je do 2 % črnih, slabo zaobljenih, ma-zornega kremena, ki merijo do 1 mm, velika večina zrn pa kroskopsko nedoločljivih litičnih delcev, velikih do 5 mm. meri približno 0,5 mm. Vsekakor gre za drug vir kremena Menimo, da gre za drobce limonita, ki je lahko prisoten že kot v primeru vzorca 1. V črepinji so poleg dodanega pustila v sedimentu (ilovici). Poleg teh so v masi tudi drobna, spo- še drobci jaspisa in svetlejše nekarbonatne kamnine, morda radična zrna kremena, vendar je njihov delež veliko premaj-tufa. Ta zrna so precej večja od omenjenega kremenovega hen, da bi jih lahko obravnavali kot pustilo. Drobnozrnat agregata in merijo do 10 mm. So srednje zaobljena in ne kremenov agregat (posip) je prisoten le na površini izdelka, prav pogosta (manj kot 2 %), iz česar lahko sklepamo, da kjer prekriva celotno površino izdelka. Najverjetneje gre za gre za zrna, ki so prisotna v naravni (neprocesirani) glini. fasadno opeko. Črepinja ima tudi precejšnjo poroznost (5 do 10 %). Pore so planarne in sferične. Odsotnost potemnelih sten por kaže, da gre za mehurčke v glini, torej masa ni bila (dovolj) pre-gnetena pred uporabo. Morda gre za neuspel izdelek. 24 Vzorec 5, odlomek zidaka iz SE 5. 26 Vzorec 12, odlomek keramičnega predmeta iz SE 5. Gošča, AAS 84, 2020 21 5.2 Analize kamnin Vzorec 8, SE 5 (sl. 28) Igor Rižnar Gre za drobec belega mikritnega apnenca tipa mudstone do wackestone z zelo redkimi kalcisferami in manganovi-Pregledani so bili štirje vzorci kamnin. Vsi vzorci so bili od-mi dendriti. Kamnina je na površini nekoliko porozna ozi-kriti v ruševini peči SE 5. roma preperela, v jedru pa je sveža in ima dobro izražen Vzorec 7, SE 5 (sl. 27) školjkast lom. V kamnini je prisotna 1 mm debela razpoka, zapolnjena z debelozrnatim temnim kalcitom. Kristali meri-Vzorec predstavlja slabo zaobljen fragment belega mikri-jo do 0,5 mm. Glede na deloma zaobljen presek drobca ni tnega apnenca tipa mudstone s temnimi kalcitnimi žilami. izključeno, da gre za prodnik, ravna ploskev pa je posledica Apnenec ima dobro izražen školjkast lom z gladko površi-tektonsko inducirane razkolnosti v kamnini. Na podlagi ma-no. V apnencu so prisotne do 1,5 mm debele temne kalci-kroskopskega pregleda menim, da gre lahko za drobec ali tne žile. Na podlagi makroskopskega pregleda bi kamnino prodnik apnenca bianconske formacije, ki je jursko-kredne pogojno lahko uvrstil v apnenec Bianconske formacije, ki starosti. Takšne kamnine so prisotne na Gorjancih, od koder izdanja tudi v Gorjancih. Vzorec je obdan s tanko kopučasto so lahko drobci kamnin kot prodniki transportirani navzdol, skorjo kalcitnega cementa, kakršen se pogosto pojavlja na severno v t. i. šentjernejski vršaj, ki ga vzdolž severnega predmetih, ki so prekriti oziroma pokopani pod ruševinami, roba erodira Krka, ki prenaša ta prod dalje proti vzhodu. ki vsebujejo apneno malto. Drobec apnenca je obdan z malto. 27 Vzorec 7, odlomek belega mikritnega apnenca iz SE 5. 28 Vzorec 8, odlomek belega mikritnega apnenca iz SE 5. 22 Gošča, AAS 84, 2020 Vzorec 9, SE 5 (sl. 29) 5.3 Živalski ostanki Vzorec predstavlja zelo slabo zaobljen fragment belega mi-Borut Toškan kritnega apnenca, enakega kot vzorec 8. Ravne ploskve so posledica tektonsko inducirane razkolnosti, sicer pa v ka-Zbir analiziranih živalskih ostankov z najdišča Gošča (izko-mnini ni makrskopsko opaznih fosilov. Tudi zaobljenost je pavanja iz leta 2002) vključuje le dve najdbi, ki sta obe tudi tako slabo izražena, da težko presodimo, ali gre za prodnik taksonomsko in anatomsko opredeljivi. Obe kaže postaviti v ali ne. Kamnina je na površini nekoliko porozna. kontekst dobro ohranjenih ostankov opekarskega obrata in njemu pripadajočih struktur iz sredine 18. do 20. stoletja. V ruševini na osrednjem delu izkopnega polja (sektor I, kv. 11: SE 5) je bila na globini 0,35 m odkrita delno poškodovana leva spodnja čeljustnica domačega prašiča ( Sus domesti-cus), v kateri so bili še vedno ohranjeni posamezni zobje (tj. P –M ). Opredelitev do vrste je bila izvedena na podlagi 2 2 širine krone prvega spodnjega kočnika (M1), ki znaša 10,5 mm in je za divjega prašiča ( Sus scrofa) preskromna. Svinjina je bila v srednjeveškem času lokalno zelo cenjena, po njej pa so v večjih količinah praviloma dostopali le predstavniki posvetnih višjih slojev. S prehodom v novi vek je postala širše dostopna, zaradi česar je njena ekskluzivnost upadla (glej npr. Toškan 2013; 2016). 29 Vzorec 9, odlomek belega mikritnega apnenca iz SE 5. Edina druga arheozoološka najdba z Gošče je bila odkrita Vzorec 11, SE 5 (sl. 30) med podiranjem profila na območju sektorjev/kvadrantov II, III/16, 16A, 17. Gre za v celoti ohranjeno desno lopati-Vzorec predstavlja nekoliko zaobljen drobec belega apnen-co domače mačke ( Felis catus), ki se v lokalnih arheoloških ca, ki pa je na površini močno porozen, pravzaprav korteks kontekstih pojavlja razmeroma redko (za najdbe iz časa po-ni več apnenec temveč apno. Menimo, da gre za lahko za znega srednjega oziroma zgodnjega novega veka glej npr. drobec apnenca iz apnenice. Toškan 2013, 86–89; 2017, tab. 3). Tudi v tem primeru je bila opredelitev do ravni vrste mogoča zaradi pridobljenih metričnih podatkov (npr. dolžina oziroma širina sklepne jamice = 11,0 oziroma 8,7 mm; najmanjša širina na območju vratu = 12,2 mm). Pri divji mački ( Felis silvestris) je isti skeletni ele-ment znatno večji (Kratochvíl 1976). 30 Vzorec 11, odlomek belega apnenca iz SE 5. Gošča, AAS 84, 2020 23 6Sklep Monika Arh Arheološko najdišča Gošča (EŠD 15544) je bilo raziska-razvidno, da je depresija severozahodno od peči, ki je po-no v okviru izgradnje avtocestnega odseka Ljubljana− sledica kopanja gline, del obsežnejšega glinokopa oziroma Obrežje in sodi med manjša, vendar relativno dobro dveh glinokopov, na robu katerih sta vidna večja objekta, ki ohranjena enoobdobna najdišča. Je eno redkih raziska-domnevno predstavljata lončarska obrata. nih najdišč iz časa novega veka ter dopolnjuje sliko o opekarstvu in izdelavi opek v tem času. Dejansko gre za prvo sistematično raziskano in objavljeno novoveško poljsko peč v Sloveniji. Arheološka izkopavanja so razkrila dobro ohranjeno arhitekturo poljske peči s pripadajočimi strukturami, kot so domnevno skromen bivanjski prostor opekarja, jama za shranjevanje gašenega apna ter depresija, kjer so kopali surovino. Glede na odkrite zidake, tlakovce in strešnike domnevamo, da so v tem obratu izdelovali vse te oblike opek, zagotovo pa so na tem mestu izdelovali strešnike, ki so bili na več mestih zloženi pred pečjo. Drobne najdbe, odkrite v ruševini peči SE 5, njeno uporabo umeščajo nekje v čas 17. oziroma 18. stoletja. Glede na to, da je 1. vojaški karti za Notranjo Avstrijo iz let 1784 do 1785 na tem območju viden objekt, ki ga kasneje na Franciscejskem katastru in kasnejših kartah ne zasledimo več, domnevamo, da bi lahko predstavljal lončarski obrat. Posledično ga lahko datiramo v tretjo četrtino 18. stoletja, kar se ujema z datacijo drobnega gradiva, odkritega v ruševini peči. Opuščen je moral biti pred letom 1825, saj ga na Franciscejskem katastru za Kranjsko ne opazimo več. Glede na to, da je bil tovrsten objekt v tistem času najverjetneje namenjen proizvodnji različnih vrst opek in da je bila v neposredni bližini odkrita jama za shranjevanje gašenega apna, ki se je v tistem času uporabljalo pri gradnjah in obnovah, je potrebno razmišljati v smeri, da bi lahko bil celoten obrat namenjen obnovi ali celo izgradnji kakšnega sakralnega ali grajskega objekta v bližini, saj je v tem času velika večina bivalnih objektov v vaseh še vedno izdelanih iz lesa, kamna in kvečjemu zamazana z ilovico. Leta 1761 naj bi bila pozidana cerkev sv. Jurija v bližnjem kraju Grmovlje, ki je od najdišča oddaljena okoli 2 km in morda je prav ta obrat priskrbel material za izgradnjo te cerkve. Zagotovo pa so se v bližnji okolici tudi kasneje (morda tudi prej) odvijale določene aktivnosti, povezane s kopanjem gline in izdelavo opek. Določene najdbe iz vrhnjih plasti namreč izvirajo iz začetka 20. stoletja, poleg tega je na lidarskem posnetku 24 Gošča, AAS 84, 2020 7Gošča Monika Arh The archaeological site of Gošča (EŠD 15544) was re- its immediate vicinity certain activities were carried out also searched within the project of highway construction, later (possibly even before), which were connected to the i.e. the section Ljubljana–Obrežje, and belongs among digging of clay and making of bricks. Namely, certain finds smaller, yet relatively well preserved single-period sites. from the top layers originate from the beginning of the 20th It is one of the rare researched sites from the Modern century, while additionally the Lidar image shows that a de-Period and supplements the image of brickworks and pression north-west of the kiln, which is the consequence of brick manufacturing in this time. It is actually the first clay mining, is part of a more extensive clay pit or two clay systematically researched and published Modern Period pits, at the edge of which two larger facilities can be seen brick-making kiln in Slovenia. that supposedly represent brickyards. Archaeological excavations unearthed the well-preserved architecture of a brick-making kiln with structures belonging to it, such as the presumably modest living space for the brickmaker, the pit for the storing of slaked lime, and a depression where the raw material was dug. Considering the discovered bricks, pavestones, and roofing tiles we assume that all these forms of bricks were manufactured in this facility, while roofing tiles were certainly made here since they were stacked up in front of the kiln in several places. Small finds discovered in the destruction layer of kiln SU 5 place its use somewhere in the time of the 17th or 18th century. Due to the fact that in this area a structure can be seen on the 1st military map for Inner Austria from 1784 to 1785, which is later on the Franciscean Cadastre and later maps no longer found, we assume that it could represent a brickyard. Consequently, it can be dated to the third quar-ter of the 18th century, which matches the dating of small finds discovered in the destruction layer of the kiln. It had to be abandoned prior to 1825, since it can no longer be seen on the Franciscean Cadastre for Carniola. Considering that such a facility in that time most probably had to be intended for the making of various types of bricks and that a pit for the storing of slaked lime was discovered in the immediate vicinity (such facilities were in that time used for construction and renovation), we have to think in the direc-tion that the entire facility could have been intended for the renovation or even construction of a sacral or castle construction nearby, because the majority of houses in villages of the time were still made of wood, stone, and, at best, puttied with loam. In 1761, the church of St Jurij in nearby Grmovlje was supposedly built, which is approximately 2 km away from the site, and it could have been this facility that provided the material for its construction. It is certain that in Gošča, AAS 84, 2020 25 8Literatura Agencija RS za okolje. Lidar. Dostopno na: http://gis.arso.gov.si/ HORVAT, I. in R. BIONDIĆ 2007, Keramika i staklo17. i 18. stoljeća evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (3.9.2019). iz starog franjevačkog samostana: Katalog izložbe. − Osijek. ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. HUDOKLIN, A. 2001, Krakovski gozd. − Društvo za opazovanje in ARH, M. 2019, Opredelitev visokosrednjeveških, poznosrednje-preučevanje ptic Slovenije 8, Ljubljana. veških in novoveških najdb. − V: E. Lazar in M. Arh, Končno poJERŠIN DEREANI, M. 1997, Špeličeva hiša v Črnomlju. − Diplom-ročilo o arheoloških raziskavah na gradu Ptuj ob prenovi južnega sko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza obzidja 2015, Ptuj, 62–122 (neobjavljeno). v Ljubljani, Ljubljana (neobjavljeno). ARH, M. 2020, Analiza drobnega gradiva iz testne sonde 1. − V: KALTENBERGER, A. 2009, Keramik des Mittelalters und der Ne-G. Rutar, M. Murko in M. Arh, Poročilo o izvedbi predhodnih ar-uzeit in Oberösterreich. − Studien zur Kulturgeschichte von heoloških raziskav na območju predvidene sanacije podpornega Oberösterreich 23, Band 2: Katalog, Linz. zidu J-1 na gradu Ptuj, Ljubljana, 35–73 (neobjavljeno). KAVČIČ, M. 2006 , Apno : navodila za pripravo apnenih malt, BRIŠNIK, D. 2014, Srednjeveško in zgodnje novoveško gradivo ometavanje in ohranjanje historičnih ometov. − Ljubljana. z najdišča Osrednja knjižnica Celje. − V: M. Bausovac (ur.), Vivas KINK, B. 2011, Herpetološke značilnosti in naravovarstveni po-Felix Celeia, Arheološko najdišče Osrednja knjižnica Celje, Celeia men Krakovskega gozda. − Varstvo narave 25, 71−86. Antiqua 1, Celje, 147−167. KOS, M. 2007, Steklo iz 15. in 16. stoletja. − Ljubljana. BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. − Velenje. KOŠČEVIĆ, P. 1948, Poljske ciglane kao pomoćni pogoni kod ra-CEVC, T. 2006, Vodiškarjeva kmečka hiša v Nevljah s konca 16. dova na obnovi in izgradnji (poljoopekarke). − Mala zadružna stoletja. − Kamniški zbornik 18, 47−58. knjižnica br. 5, Zagreb. ČIMIN, R. 2008a, Keramički nalazi s utvde Čanjevo. − V: L. Bekić KRAMBERGER, L. 2000, Nova odkritja iz področja opekarništva (ur.), Utvrda Čanjevo, Istraživanja 2003−2007, Visoko, 121−189. v Gornji Radgoni. − Glasilo (Zgodovinsko društvo) VII/2, 36−46. DJURIĆ, B. in I. PINTÉR 2001, Poročilo o rezutatih arheološkega KRASCHITZER, J. 2007, Das keramische Fundmaterial aus dem pregleda na potencialnih najdiščih AC odseka Kronovo-Smednik, Keller des Hauses Rathausplatz 11 in Melk. − V: M. Krenn, J. Kra-Ljubljana. schitzer, D. Schön in J. Wagner, Koch- und Tafelgeschirr des 18. Ja-DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha hrhunderts: Ein Keramikfundkomplex aus Melk, Niederösterreich, nad Belo Cerkvijo. Šmarjeta II. − Katalogi in monografije 26, Fundberichte aus Österreich Materialheft 17, 17−51. Ljubljana. KRATOCHVÍL, Z. 1976, Das Postkranialskelett der Wild- und Hau-DIMT, G. 1984, Fundkeramik des 15.−18. Jh. Sonderausstellung skatze ( Felis silvestris und F. lybica, F. catus). – Acta Sc. Nat. Brno vom 12.9.1984 bis 31.12.1984 im Linzer Schlossmuseum. – Linz. 10 (6), 1–43. Geološki zavod Slovenije. Osnovna geološka karta Slovenije. Do-KRIŽ, B. 2014, Vinji vrh pri Beli Cerkvi − arheološko najdišče Vinji stopno na: https://biotit.geo-zs.si/ogk100/ (3. 9. 2019). vrh − Šmarjeta. − Varstvo spomenikov 49, 270. GORENŠEK, K., V. HOJNIK PEŠEC in M. JAKOB 2006, Speča kra-KRIŽ, I. 2016, V opeko vtisnjen čas: opekarstvo na Dolenjskem. − ljica se prebuja. − Raziskovalna naloga, Osnovna šola Ljubečna, Katalog razstave, Novo mesto. Ljubečna (neobjavljeno). LIPOGLAVŠEK RAKOVEC, S. 1951, Krška kotlina: študija o geo-GRIFFENHAGEN, G. B. in M. BOGARD 1999, History of Drug morfološkem razvoju. − Geografski vestnik 23, 85−108. Containers and Their Labels. − American Institute of the History MASON, P., A. MAGDIČ in I. PINTÉR 2006, Vinji vrh pri Beli Cerkvi of Pharmacy, Madison. − arheološko območje Vinji vrh. − Varstvo spomenikov 39−41, GUŠTIN, M., M. JEZERŠEK in N. PROŠEK 2001, Katalog keramič- 43−44. nih najdb iz Celja. − V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje, Archa-MASON, P., S. OLIĆ in I. PINTÉR 2006, Vinji vrh pri Beli Cerkvi eologia Historica Slovenica 3, Ljubljana, 195−238. − arheološko območje Vinji vrh. − Varstvo spomenikov 39−41, HARL, O. 1981, Keramische Bodenfunde aus Wien: Mittelalter, 234. Neuzeit. − Wien. MASON, P. in V. MERC 2010, Vinji vrh pri Beli Cerkvi − arheološko območje Vinji vrh. − Varstvo spomenikov 46, 257−258. 26 Gošča, AAS 84, 2020 MIHELIČ, A. 2016, Arheološka izkopavanja na Pohorskem dvoru v TOŠKAN, B. 2017, Živalski ostanki iz poznosrednjeveškega in letu 2007. − Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska zgodnjenovoveškega Slovenj Gradca. – V: S. Djura Jelenko (ur.), fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana (neobjavljeno). Točka v času: arheološko najdišče Slovenj Gradec - glasbena šola NEMEC, N. 1989, Bilje. Kronika. − Nova Gorica. 2009/2010, Slovenj Gradec, 83–91. POČKAR, I. 2000, Opekarstvo in opekarji v Brežicah. − Rast 11/6, ŽELEZNIKAR, J. 2000, Katalog. − V: T. Cevc (ur.), Lončene posode 525−536. pastirjev. Sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah, Ljubljana, 77−123. POČKAR, I. 2001, Opekarstvo in opekarji v Brežicah. − Rast 12/1, 33−49. ŽIŽEK, I. 2002, Gošča 2002 − Poročilo o zaščitnem arheološkem izkopavanju na lokaciji Gošča na trasi Ac Smednik−Kronovo. − PŠAJD, J. 2012, Ciglarstvo na Melincih: pa smo delali opeko! Novo mesto (neobljavljeno). − Beltinci. ŽIŽEK, I. 2003, Gošča. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi RAJŠP, V. in A. SERŠE 1995, Slovenija na vojaškem zemljevidu nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, 1763−1787, zvezek 1, sekcija 221. − Ljubljana. Ljubljana, 137−138. RIŽNAR, I. 2019a, Poročilo o preiskavi vzorcev opeke z arheolo- škega najdišča Gošča. − Ljubljana (neobjavljeno). RIŽNAR, I. 2019b, Poročilo o preiskavi vzorcev kamnin z arheolo- škega najdišča Gošča. − Ljubljana (neobjavljeno). SAPAČ, I. 2015, Grad Raka in njegov stavbni razvoj. – V: I. Vi-zlar (ur.), Raka, ljudje in vino. Zbornik ob deseti obletnici delovanja Društva vinogradnikov Raka, Raka, 47−56. SLABE, M. 1990, Kostanjevica na Krki, Arheološka raziskava avg. 1986. − Varstvo spomenikov 32, 31−49. SLOKAR, I. 1960, Zgodovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do leta 1860. − Kronika 8/1, 40−50. SLOKAR, I. 1961, Zgodovina ljubljanskih opekarn od XVI. stoletja do leta 1731. − Kronika 9/3, 157−160. STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. − Katalogi in monografije 10, Ljubljana. ŠRIBAR, V. 1974, Otok pri Dobravi (freisinški trg Gutenwerth). Vodnik. − Novo mesto. TICA, G. 1999, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega pregleda, Ljubljana. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1997, Ormož. − V: M. Guštin in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana, Archaeologia historica Slovenica 3, Ljubljana, 107−139. TOŠKAN, B. 2013, Živalski ostanki. – V: B. Štular (ur.), Grad Smle-dnik. Raziskave 2011–2012, Monografije CPA, Ljubljana, 79–90. TOŠKAN, B. 2016, Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kdo si. Živalski ostanki iz poznosrednjeveškega in zgodnjenovoveškega dvorca Grinfels. – V: S. Djura Jelenko (ur.), Dvorec Grinfels: katalog občasne razstave, Slovenj Gradec, 180–202. Gošča, AAS 84, 2020 27 9Katalog stratigrafskih enot Monika Arh V poglavju so opisane posamezne stratigrafske enote SE 5 − sek. I−III najdišča. Pri raziskavah so bile določene stratigrafske Velika količina novoveške opeke (zidaki, strešniki, sleme-enote oštevilčene s številkami 1 do 12, medtem ko so njaki in tlakovci), premešana z rumeno ilovico. Znotraj določene stratigrafske enote zgolj omenjene oziroma ruševine so se na določenih delih nahajale močnejše kon-delno opisane. Slednjim smo naknadno dodali številke centracije rdeče ožgane ilovice. Poleg opeke predstavljajo stratigrafskih enot (13 do 38) in podali vsaj osnovni opis, drobno gradivo redki odlomki stekla in odlomki lončenine pri čemer smo upoštevali obstoječo dokumentacijo (te- (G1−12). Plast se je nahajala pod SE 1, v sektorjih I in III tudi pod SE 2, na severozahodnem delu tudi pod SE 6 ter renski dnevnik, terenske risbe in fotografije). nad pečjo in nad tlakom SE 3. Ruševina peči. 9.1 Plasti SE 1 − sek. I−IV Temnorjava humozna plast, debeline med 0,07 in 0,15 m. V plasti, ki se je nahajala v celotnem izkopnem polju, so bile najdene večje količine različnih oblik novoveške opeke ter najdbe, izdelane iz kovine (G31−32), stekla (G33) in keramike (G34−37). Ruša. SE 2 − sek. I, III Rjava ilovnata plast, ki se je nahajala pod SE 1 na globini 0,15 do 0,25 m in v kateri so se nahajali drobci oglja, odlomki apnenca, večje količine odlomkov novoveške opeke (zidaki, strešniki in odlomki slemenjakov), odlomki novove-SE 9 − sek. I ške kovine, stekla in lončenine (G30). Plast se je formirala Plast sive in rumene ilovice vzhodno od peči, v kateri so se po nastanku ruševine SE 5, ki jo prekriva. Močno je bila nahajali posamezni odlomki novoveške opeke. Nahajala se poškodovana na mestih, kjer so rasla drevesa. je pod SE 2 ter nad SE 4. SE 4 − sek. I, II, IV SE 15 − sek. I−IV Sivkasto rjava ilovnata plast, v kateri so se nahajali zdro-Sterilna plast rumene ilovice. Geološka osnova. bljeni odlomki apnenca in večje količine odlomkov novoveške opeke (zidaki, strešniki in plošče za tlak), odlomki novoveške kovine (G15), stekla (G16−19) in lončenine (G14, G20−29). SE 6 − sek. III Siva podolgovata ilovnata plast severno od peči, ki se je raztezala v smeri jugovzhod−severozahod ter prekrivala ruševino SE 5 na severozahodnem delu. SE 8 − sek. I Velika količina novoveške opeke (zidaki in strešniki), premešana z rumeno ilovico in posameznimi drobci oglja. Nahajala se je ob severnem profilu sektorja I, vzhodno od SE 7. Ruševinska plast. 28 Gošča, AAS 84, 2020 9.2 Peč in prizidek k peči Peč 9.2.1 Peč 19 27 SE 20 − sek. II, kv. 13, 19 24 Objekt Suhi opečni zid, grajen iz opečnatih zidakov in poteka v 26 28 29 smeri severozahod−jugovzhod. V dolžino meri 5,55 m, 23 v širino 0,8 m, ohranjen je do višine 0,92 m. Zahodni zid 32 24 peči. 21 30 25 SE 21 − sek. II, kv. 12, 21 22 Suhi opečni zid, grajen iz opečnatih zidakov in poteka v 31 smeri severozahod−jugovzhod. V dolžino meri 5,55 m, v 33 širino 1 m, ohranjen je do višine 0,88 m. Vzhodni zid peči. 3 M 1 : 200 Gošča, AAS 84, 2020 29 SE 19 − sek. II, kv. 19, 20 Suhi opečni zid, grajen iz opečnatih zidakov in poteka v smeri jugozahod−severovzhod. V dolžino meri 6,8 m, v širino 0,8 m. Severni zid peči. SE 22 − sek. II, kv. 12, 13 Suhi opečni zid, grajen iz opečnatih zidakov in poteka v smeri jugozahod−severovzhod. V dolžino meri 6,8 m, v širino 1,58 m. Do nivoja, kjer v peč vodijo štirje kanali, je grajen iz treh vrst opečnatih zidakov in posledično na tem nivoju visok okoli 0,2 m. Na najvišjem mestu je ohranjen do višine 0,88 m. Južni zid peči. 30 Gošča, AAS 84, 2020 SE 23 − sek. II, kv. 12, 19, 20 M 1 : 150 Suhi opečni zid, ki teče v smeri severozahod−jugovzhod in 19 je grajen iz podolžno zloženih opečnatih zidakov. V širino meri 0,95 m. V dolžino je nekdaj meril 5,50 m, vendar je na 24 južnem delu uničen. Ohranjen je v dolžini 3,90 m. Na naj-23 višjem mestu je ohranjen do višine 0,48 m. Leži zahodno 26 29 od vzhodnega zidu peči SE 21 in vzhodno od zidu SE 24 20 28 ter je z njima vzporeden. Zid v notranjosti peči. 32 24 25 21 30 22 27 B 31 A 33 3 A B SE 24 − sek. II, kv. 13, 19 Suhi opečni zid, ki teče v smeri severozahod−jugovzhod in je grajen iz podolžno zloženih opečnatih zidakov. V širino meri 0,95 m. V dolžino je nekdaj meril 5,50 m, vendar je SE 26 − sek II, kv. 19 na več mestih uničen. Ohranjen je na dveh delih, in sicer v Stebriček pravokotne oblike, sestavljen iz zidakov. V dol-dolžini 1,05 m in 2,48 m. Na najvišjem mestu je ohranjen do žino meri 0,35 m, v širino 0,3 m. Nahaja se na vmesnem višine 0,40 m. Leži zahodno od zidu SE 23 in vzhodno od zidu SE 25. Ostanek oboka peči. zidu SE 25 ter je z njima vzporeden. Zid v notranjosti peči. SE 27 − sek. II, kv. 12, 13, 18, 19 Rumena ilovnata plast, v kateri so se nahajali drobci novoveške opeke, ki je utrjevala in hkrati toplotno izolirala spodnji del zahodnega zidu peči. Ilovnato nasutje. SE 32 − sek. II, kv. 13 Stebriček pravokotne oblike, sestavljen iz zidakov. V dol-SE 25 − sek. II, kv. 13, 19 žino meri 0,36 m, v širino 0,35 m. Nahaja se zahodno od Suhi opečni zid, ki teče v smeri severozahod−jugovzhod peči. Postament za steber strešne konstrukcije peči. in je grajen iz podolžno zloženih opečnatih zidakov. V dolžino meri 5,50 m, v širino 0,95 m. Na najvišjem mestu je SE 33 − sek. II, kv. 4, 13 ohranjen do višine 0,45 m. Na njem je bil odkrit stebriček Stebriček pravokotne oblike. V dolžino meri 0,31 m, v iz zloženih opek. Leži zahodno od zidu SE 24 in vzhodno širino 0,3 m. Nahaja se zahodno od peči. Postament za od zahodnega zidu peči SE 20 ter je z njima vzporeden. steber strešne konstrukcije peči. Zid v notranjosti peči. SE 3 − sek. II, kv. 4, 5, 12, 13 Ožgana ilovnata površina južno od peči, ki se je nahajala pod ruševino SE 5. Manipulativni prostor peči. Gošča, AAS 84, 2020 31 9.2.2 Objekt ob peči SE 31 − sek. I, II, kv. 11, 12 29 Tlak, sestavljen iz opečnatih tlakovcev. V dolžino meri SE 28 − sek. I, II, kv. 11, 20, 21 1,25 m, v širino 1 m. Suh opečni zid, ki sestoji iz opečna- 28 tih zidakov in poteka v smeri seve- rozahod−jugovzhod. V dolžino meri 30 5,60 m, v širino 0,90 m, ohranjen je do višine 0,30 m. Vzporeden je z vzhodnim zidom peči. Nanj se na- slanja ostanek zidu SE 29. Vzhodni zid objekta. 31 M 1 : 100 SE 29 − sek. II, kv. 20 Ostanek suhega opečnega zidu, ki sestoji iz opečnatih zidakov in poteka v smeri jugozahod−severovzhod. Zid je ohranjen le v manjšem obsegu v obliki nekaj zidakov. V dolžino meri 0,50 m, v širino 0,25m. Zid je bil v prvotnem stanju bistveno širši. Zid je naslonjen na zid SE 28 in poteka pravokotno nanj. Severni zid objekta. SE 30 − sek. II, kv. 12 Suhi opečni zid, ki sestoji iz opečnatih zidakov. V dolžino meri 0,75 m, v širino 0,50 m, ohranjen je do višine 0,35 m. Nahaja se med vzhodnim zidom peči in vzhodnim zidom objekta ter je vzporeden z obema. 32 Gošča, AAS 84, 2020 9.3 Jama za shranjevanje SE 18 − sek. I, IV, kv. 22, 25 žganega apna Dokaj krušljiv sloj gašenega apna na jugovzhodni strani jame SE 16 v velikosti 1,29 × 1 m, ki hkrati predstavlja eno od polnil jame za shranjevanje gašenega apna SE 16. 16 17 18 M 1 : 100 SE 7 − sek. I, IV, kv. 21, 22, 25, 26 Ruševinska plast z odlomki opek in redkimi odlomki lončenine (G13), ki je zapolnjevala jamo za shranjevanje gašenega apna SE 16. SE 16 − sek. I, IV, kv. 21, 22, 25, 26 Večji vkop severovzhodno od peči v velikosti 5,7 × 4,2 m, z največjo globino 1,15 m, ki je vkopan v sterilno geološko osnovo SE 15. Na severni strani je zaradi rasti dreves moč- no poškodovan. Zapolnjen je z ruševinskim slojem (SE 7) ter dvema slojema gašenega apna (SE 17 in SE 18). Jama za shranjevanje gašenega apna. SE 17 − sek. I, IV, kv. 21, 26 Kompakten sloj gašenega apna na zahodni strani jame SE 16 v velikosti 2,8 × 1 m, ki hkrati predstavlja eno od polnil jame za shranjevanje gašenega apna SE 16. Gošča, AAS 84, 2020 33 9.4 Ostale strukture SE 35 − sek. II, kv. 4, 13 Skupek zloženih strešnikov, ki se nahaja tik ob jugozaho-SE 10 − sek. II, III, kv. 14, 15, 16A−19, 29−31 dnem vogalu peči in meri 2,00 × 0,96 m. Podolgovata nasuta plast rumenkasto sive ilovice na severozahodnem delu izkopnega polja. Poteka od severoza- hodnega vogala peči do poglobitve izven izkopnega poja. V plasti so posamezni odlomki zdrobljene opeke, drobci oglja in drobci reče ožgane ilovice. Ilovnato nasutje. SE 11 − sek. I, kv. 9 Ovalen vkop v vzhodnem delu izkopnega polja, vkopan v plast SE 4. Velikost: 1,3 × 1,25 m. Zapolnjuje ga polnilo SE 14. Vkop jame. SE 12 − sek. I, kv. 9 Okrogel vkop v vzhodnem delu izkopnega polja, vkopan v plast SE 4. Premer: 0,6 m. Zapolnjuje ga polnilo SE 13. Vkop jame. SE 13 − sek. I, kv. 9 Plast temno sive ilovice v vzhodnem delu izkopnega polja, v kateri so posamezni odlomki opeke. Zapolnjuje vkop SE 12. Polnilo jame SE 12. SE 14 − sek. I, kv. 9 Plast temno sive ilovice v vzhodnem delu izkopnega polja, v kateri so posamezni drobci zdrobljenega apnenca, odlomki opeke in drobci oglja. Zapolnjuje vkop SE 11. Polnilo jame SE 11. SE 34 − sek. I, kv. 1, 2, 5, Podolgovata nasuta plast rumenkasto sive ilovice na juž- nem delu izkopnega polja. V plasti so posamezni odlomki zdrobljene opeke, drobci oglja in drobci reče ožgane ilovice. Ilovnato nasutje. SE 36 − sek. II, kv. 4, 5 Skupek zloženih strešnikov, ki se nahaja južno od peči in meri 0,68 × 0,34 m. SE 37 − sek. II, kv. 5, 12 Skupek zloženih strešnikov, ki se nahaja jugovzhodno od peči in meri 1,05 × 0,87 m. SE 38 − sek III, IV, kv. 25−31, 35−38 Vkop nepravilne oblike v tlorisu in banjaste oblike v preseku. Depresija, ki je posledica kopanja gline. 34 Gošča, AAS 84, 2020 10Katalog gradiva Monika Arh V katalogu si gradivo sledi glede na stratigrafsko zapo-Okrajšave redje (zaporedje stratigrafskih enot oz. SE). Znotraj SE je SE stratigrafska enota gradivo v prvi vrsti predstavljeno kronološko (glede na sek. sektor zgodovinsko obdobje), nato glede na material, iz ka-kv. kvadrant terega so bili predmeti izdelani, tretji kriterij pa zajema pr. premer tipološke lastnosti. vel. velikost Predmeti so prikazani opisno in v risbi v merilu 1 : 2 in 1 : 3, u. ustje dva izmed predmetov izključno s fotografijo v merilu 1 : 1. d. dno Ostali predmeti so prikazani tudi s fotografijo, ki pa ni po-odl. odlomek dana v merilu. db. debelina Opis keramičnih predmetov v katalogu zajema podatke dl. dolžina o načinu izdelave, sestavi lončarske mase, načinu žganja, v. višina barvi površine ter opis okrasa in posebnosti. Podani pa so š. širina tudi osnovni merski in najdiščni podatki (SE, sek., kv.). Pri ohr. ohranjen (-a) opisu predmetov iz kovine in stekla je naveden material, iz katerega so izdelani, kratek opis, osnovni merski in najdiščni podatki (SE, sek., kv.). Vsi predmeti v katalogu imajo podano velikost v centimetrih (cm). Za hrambo gradiva je pristojen Dolenjski muzej, Novo mesto. Gradivo je v začasni hrambi na ZVKDS, CPA, Oddelku za poizkopavalno obdelavo in analizo ter bo predano v stalno hrambo v Dolenjski muzej, Novo mesto. Gošča, AAS 84, 2020 35 1 SE 5, sek. II, kv. 14 5 SE 5, sek. I, kv. 11 1 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; drob-Odlomek ustja in ostenja sklede; izdelava na vretenu; zelo nozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina v celoti finozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina zelo prežgana − zelo temno siva do črna, gladka notranja površina svetlo rdeča, na gladki notranji površini in zunanji površini lisasta − rdečkasto rumena do zelo temno siva; dva horizon-ustja svetlo zeleno-rumen lošč s temno zelenimi lisami; pr. u. talna žlebova; pr. u. 14,3 cm, ohr. v. 9,5 cm. 25,8 cm, ohr. v. 5 cm. 6 SE 5, sek. II, kv. 14 Odlomek ustja in ostenja sklede; izdelava na vretenu; zelo fi-2 nozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina svetlo rde- ča, na gladki notranji površini in zunanji površini ustja svetlo zeleno-rumen lošč s temno zelenimi lisami; dva horizontalna žlebova na notranji površini; pr. u. 27,4 cm, ohr. v. 4 cm 2 SE 5, sek. II, kv. 18 Odlomek ustja in ostenja 3 lonca; izdelava na vretenu; drobnozrnata lončarska masa; rahlo hrapava zu- nanja in notranja površina lisasta − zelo svetlo rjava do zelo temno siva; horizontal- 4 ni žlebovi; pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. 3 SE 5, sek. II, kv. 14 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; drobnozrnata lončarska masa; hrapava zunanja in notranja površina zelo temno siva; pr. 5 u. 19,8 cm, ohr. v. 3 cm. 4 SE 5, sek. II, kv. 14 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; drobnozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina lisasta − rdečkasto rumena do črna, gladka notranja površina rdečkasto rumena; pr. u. 14 cm, ohr. v. 3,4 cm. 6 1−6 SE 5; merilo 1 : 2. 36 Gošča, AAS 84, 2020 1 2 3 4 5 6 1−6 SE 5; merilo 1 : 2. SE 5, merilo 1 : 2. 37 7 SE 5, sek. II, kv. 13 Odlomek ostenja krožnika ali sklede; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina svetlo rdečkasto rumena, na gladki notranji površini slikan zelen, rumen in rjav okras na bel engobo premaz pod lošč; vel. odl. 4,4 × 3,2 cm. 8 SE 5, sek. II, kv. 13 Odlomek ostenja krožnika ali sklede; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina svetlo rumenkasto rdeča, na gladki notranji površini vrezan okras pod rjav lošč s temno zelenimi lisami; vel. odl. 4,6 × 3,5 cm. 9 SE 5, sek. I, kv. 11 Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; finozrnata lon- čarska masa; rahlo hrapava zunanja površina lisasta − rjava do črna, rahlo hrapava notranja površina črna; pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 6,2 cm. 10 SE 5, sek. II, kv. / Odlomek keramičnega predmeta ovalne oblike v preseku (del ročaja?); drobnozrnata lončarska masa; rahlo hrapava površi-na oranžne barve; slabo vidni odtisi prstov na eni strani, odtisi krožcev na drugi strani; dl. 13,1 cm, š. 7,3−7,7 cm, db. 5,3 cm. 38 Gošča, AAS 84, 2020 7 8 9 10 SE 5; 7−8 merilo 1 : 1, 9−10 merilo 1 : 2. SE 5; 7–8 merilo 1 : 1, 9–10 merilo 1 : 2. 39 11 SE 5, sek. II, kv. / 13 SE 7, sek. I, IV, kv. 21, 22, 25, 26 Odlomek keramičnega predmeta ovalne oblike v preseku (del Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; drobno-ročaja?); drobnozrnata lončarska masa; rahlo hrapava površi-zrnata lončarska masa; hrapava zunanja in notranja površina na oranžne barve; dl. 14,2 cm, š. 6,5−7,7 cm, db. 6 cm. zelo temno siva; pr. d. 10,2 cm, ohr. v. 2 cm. 12 SE 5, sek. II, kv. / Odlomek keramičnega predmeta (pokrov?); drobnozrnata lončarska masa; rahlo hrapava zgornja površina oranžne barve, groba spodnja površina; dl. 23,4 cm, š. 21,5 cm, db. 2−3,4 cm. 40 Gošča, AAS 84, 2020 11 12 13 11, 12 SE 5, 13 SE 7; 11, 13 merilo 1 : 2, 12 merilo 1 : 3. 11–12 SE 5, 13 SE 7; 11, 13 merilo 1 : 2, 12 merilo 1 : 3. 41 14 SE 4, sek. I, kv. 9 19 SE 4, sek. I, kv. 9 Odlomek dna in ostenja posode; Odlomek dna in ostenja steklene posode iz prozornega mo-prostoročna izdelava; finozrnata dro-zelenega stekla; vtisnjena guba; d. 11 cm, š. 8,4 cm, ohr. lončarska masa; rahlo hrapava v. 3,1 cm. zunanja površina rdečkasto rumena, rahlo hrapava notranja površina rjava; pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 15 SE 4, sek. I, kv. 10 Odlomek železne podkve; d. 11,1 cm, š. 1,6−3,3 cm, db. 0,5−1,4 cm. 20 SE 4, sek. I, kv. 10 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; drobnozrnata lončarska masa; rahlo hrapava zunanja površina v celoti prežgana − temno siva, notranja površina lisasta − zelo svetlo rjava do temno siva; pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. 16 SE 4, sek. I, kv. 10 Odlomek ročaja steklenega vrča iz pro- zornega modro-zelenega stekla; navpični žlebovi; vel. 8,3 × 1,8 cm, db. 0,6 cm. 17 SE 4, sek. I, kv. 11 Odlomek dna in ostenja steklene posode iz prozornega brezbarvnega stekla; pr. d. 6,8 cm, v. 1,3 cm. 18 SE 4, sek. I, kv. 10 Odlomek dna steklenice iz prozor- nega modro-zelenega stekla; pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 0,8 cm. 42 Gošča, AAS 84, 2020 14 15 16 17 19 18 20 14−20 SE 4; merilo 1 : 2. SE 4, merilo 1 : 2. 43 21 SE 4, sek. IV, kv. 38 26 SE 4, sek. I, kv. 23 Odlomek ustja in ostenja sklede; izdelava na vretenu; zelo fi-Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; finozr-nozrnata lončarska masa; gladka zunanja in notranja površina nata lončarska masa; rahlo hrapava zunanja površina v veliki zelo bledo rjava; rdeč glinen premaz na notranji površini; pr. u. meri poškodovana in rjava, rahlo hrapava notranja površina 30,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. zelo svetlo rjava; pr. d. 12,3 cm, ohr. v. 3,1 cm. 22 SE 4, sek. I, kv. 10, 11 27 SE 4, sek. IV, kv. 38 Odlomek ustja in ostenja posode Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; z izlivom; izdelava na vretenu; finozrnata lončarska masa; hrapava zunanja površina svetlo finozrnata lončarska masa; rumenkasto rjava, hrapava notranja površina lisasta − svetlo gladka zunanja površina v celoti rumenkasto rjava do temno siva, pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 1,9 cm. prežgana − črna, na gladki no- tranji površini in zunanji površini ustja rjavkasto rumen lošč; pr. u. 15,7 cm, ohr. v. 3 cm. 23 SE 4, sek. I, kv. 10 Odlomek ročaja posode; drobnozrnata 28 SE 4, sek. I, kv. 11 lončarska masa; hrapava površina rdečkasto Odlomek dna posode; izdelava na vretenu; finozrnata lon-rumena; poševni vtisi; vel. 3,3 × 2,6 cm, db. čarska masa; rahlo hrapava zunanja in notranja površina zelo 1 cm. svetlo rjava; pr. d. 9,4 cm, ohr. v. 1,8 cm. 24 SE 4, sek. I, kv. 8 Odlomek dna in ostenja posode; izde- lava na vretenu; finozrnata lončarska masa; rahlo hrapava zunanja površina, zelo svetlo rjava, rahlo hrapava no- tranja površina svetlo siva; pr. d. 9 cm, 29 SE 4, sek. I, kv. 10 ohr. v. 6,3 cm. Odlomek dna posode; izdelava na vretenu; zelo finozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina zelo svetlo rjava, na gladki notranji površini rumeno-rjav lošč; pr. d. 12,8 cm, ohr. v. 25 SE 4, sek. IV, kv. 38 1,4 cm. Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; finozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina lisasta − rjava do temno siva, gladka notranja površina lisasta − rjava do črna; reliefni znak v obliki kolesa na dnu; pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. 44 Gošča, AAS 84, 2020 21 22 23 24 25 26 27 28 29 21−29 SE 4; merilo 1 : 2. SE 4, merilo 1 : 2. 45 30 SE 2, sek. I, kv. 1 35 SE 1, sek. III, kv. 31 Odlomek ustja in ostenja sklede; Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; zelo fi-izdelava na vretenu; zelo finozr- nozrnata lončarska masa; gladka zunanja površina zelo svetlo nata lončarska masa; na gladki rjava, na gladki notranji površini rumen lošč; pr. d. 11,8 cm, zunanja in notranji površini rumen ohr. v. 4 cm. lošč; rdečkasto rjave horizontalne linije na zunanji strani ustja; pr. u. 21,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. 31 SE 1, sek. II, kv. 19 Železen okov; d. 12,4 cm, š. 6,7 cm, db. 0,7−0,9 cm. 36 SE 1, sek. IV, kv. 37 Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; finozrnata lončarska masa; hrapava zunanja in notranja površina zelo svetlo rjava; pr. d. 11 cm, ohr. v. 4,4 cm. 32 SE 1, sek. IV, kv. 25 Cinast gumb okrogle oblike, okrašen z 37 SE 1, sek. IV, kv. 37 vrezanimi kratkimi linijami in cik-cak linijami; Odlomek dna in ostenja posode; pr. 1,8 cm, db. 0,1 cm. izdelava na vretenu; finozrnata lončarska masa; rahlo hrapava zunanja in notranja površina lisasta 33 SE 1, sek. I, kv. 21 − rjava do črna; pr. d. 10,8 cm, ohr. Steklena posodica iz prozornega brezbarv- v. 3,7 cm. nega stekla; napis TC W CO, TYPE III, 8, USA; pr. u. 2 cm, pr. d. 3,2 cm, v. 5,8 cm. 34 SE 1, sek. III, kv. 29 Odlomek ustja in ostenja lonca; izdelava na vretenu; drobnozrna- ta lončarska masa; rahlo hrapava zunanja in notranja površina lisasta − zelo svetlo rjava do črna; pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,4 cm. 46 Gošča, AAS 84, 2020 30 31 32 33 34 35 36 37 30 SE 2, 31−37 SE 1; merilo 1 : 2. 30 SE 2, 31–37 SE 1; merilo 1 : 2. Gošča, AAS 84, 2020 47 38 zahodni profil, sek. I, kv. 16, 16A, 17 Odlomek ustja in ostenja sklede; izdelava na vretenu; zelo finozrna- ta lončarska masa; gladka zunanja površina zelo svetlo rjava, na gladki notranji površini in zunanji strani ustja rumen lošč; pr. u. 25 cm, ohr. v. 2,5 cm. 39 deponija, sek. /, kv. / Odlomek dna in ostenja posode; izdelava na vretenu; finozrnata lončarska masa; hrapava zunanja in notranja površina zelo svetlo rjava; pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 4,2 cm. 48 Gošča, AAS 84, 2020 38 39 38 zahodni profil, 39 deponija; merilo 1 : 2. 38 zahodni profil, 39 deponija; merilo 1 : 2. Gošča, AAS 84, 2020 49