Št. B3. V Grorici, v torek dne" 3. junija 1902. Tečaj XXXil. Iihaja trikrat n* teden ˇ Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, ietrtek in soboto, zjutranje Iz* danje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in Btane t uredniškimi izrednimi prilogami ler s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-i>mana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 b. ali gld. ti-ftii pol leta.........6 , 60 , , . 3-30 četrt leta ...-.¦... 3 , #> . * ;- -sr-T70..,,. Posamična številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema nprsraiStvo v Gosposki ulici Atv. ti v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek* vsa! «ian od 8 ors zjutraj do V. zvečer; ob nedeljah pa ©C 1. do 12. ure. Na naroS«« 0r*iB dopoalan« naročnini« 4«. ne ozlraip-j Oglasi iu po«,l«n'c« s« računijo po petit-vrstah, če tiskano t -krat & kr.,2-fcrat 7 kr., 3»-kraUtL kr. vsaia vrsta. Večkrat po pogodbi. ~ Večje črke po prostoru. — Reklame »a spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko &* vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, , -^uročnino In oglasa Je plačati loco tiorica. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 5t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 3. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih cd 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Or.s>-: ,*i nlici 5i. 11. »opisi naj %t> pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklainapije in druge roči, katere i-> spadajo v delokrog uredništva, nai se poSiijajo le ivuištva. »PRIMOREC" ja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse 3 K 20 h ali gld. 1-60. $' «Soča» in cPrimorep* se prodajata v Gorici v to- [arni Schwarz v Šolala nlioi in Jellerailz v Nunski nlioi; — v Irstu v tobakarni LavrenBič na *" della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della Ifcbbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivah K»vLiL v Gorici. (Več orno izdan jo.) »Gor. Tiskarna« A. GabrsSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalne skrbi za napredne zavode. »Centrifuga* je sklenila prvo bilanco za poldrugo leto z groznim fiasco. Postavila je med aktiva nad 1000 K, katerih nikjer ni, — in vkljub temu je izkazala le 115 K dobička : v* resnici je torej še najmanj 1000 K deficita. Vrhu vsega lega je del ednina, katero je .Centrifuga* le dolžna, torej je zguba naravnost velikanska. Kako smo razmesarili ,11 r a n i 1 n i c o in posojilnico v Cerknem*, to je či-tateljem že znano. Dokazali smo, da je bilanca nepravilna in da gre tu za krasen razloček — 53.000 K, poleg raznih drugih nepravihiostij. Čudimo se, da nas posojilnica ne toži, — ali pa; zakaj državno pravdnišlvo ne preiskuje, kaj je z razločkom 53.000 K v obrestih naloženega denarja in kaj z razločkom 238*38 K v postavki .prehodnji zneski*. Tu je le dvoje mogoče: f a l s i f i k a e i j a računov ali velikanska z gub a, uU> ne: tatvina!!! K»t sitno z jasno besedo .kavčem* sapo zaprli, tla niso mii poskusili branili ta dva i-.vnia zavoda, - - >o hot"!i odvrnili pozornost drugam, u.tmre'- ua .(ftnško l.udsko po-o-jiliiin", Češ: ta naz a d ujo, odkar je v Cisto naprednih rokah. Tako je zopet Cebrnjala .(hjrir.i* od torki ter premelavala neke Številke, ki prav dokazujejo lir napredek. Toda .Gorica* smatra svoje c.italelje tako zabite, da jim more ponujati tudi take smele skrpu-carije za suho zlatu. — Dam s bomo kratki v odgovoru. Kdor hote .Gorici* verjeti, mu je svobodno '. Vkljub temu, da r e s e r v n i zalog vsako leto veselo raste, kar je za zavod najboljše merilo, hoče .Gorica* dokazati, da ,G. Ij. p.* nazaduje, in sicer zaradi tega, ker v L 1900. in 1901. ni napredovala s tistimi skoki, kakor 1897., 98. in 99. — Puščamo še m strani, da Usti nenavaden napre i^k od leta 1897. naprej ni zasluga k;>rikalcev, marveč tistih, ki so tudi danes na Celo, omenimo le, da tisti napredek je bit prav srečen slučaj. Znano je, kakosen gospodarski preobrat r->. ]? začel vršiti 1. 1897. in — čegava je zasiuga. Za »G. Ij. p.* pa je prišel kakor nalašč srečen slučaj, da je ,Mont" znižal obresti vloga m. Na Si ljudje so prinesli zategadel veliko denarja v našo posojilnico. To ?q bili naravnost slučajni, umetni skoki, ki ne morejo veljati za p r a v i 1 o, še manj pa za merilo o napredku ali nazadovanju. Skoki so morali nehati sami po sebi. — Vrhu tega je med tem časom razvila svoje zares velikansko delovanje »Trgovsko - obrtna zadruga*, kateri posojilnica naravnost odstopa vse drobnejge poslovanje, s katerim se je prej morala b&vSti sama. Zdaj pa še jedilo. L. 1900, je začela svoje delovanje »Centrifuga". In tu je nastala naravnost zločinska gonja zoper »G. Ij. p.'. Vsi .kavči" do zadnjega so kar tekmovali, kdo prej odpove svoje deleže in hranilne vloge; da še več: pritiskali so na odvisne ljudi, da so isto storili, razne neodvisne pa so hoteli preplašili z obrekovanjem, da bi se ti zbali za varnost naloženega denarja ter ga tudi odpovedali. —- Ako ni na čelu zavoda celih mož, je mogoče na tak način uničiti Se večje zavode ter narediti tako velikansko nesrečo. Nafti pobožni .kavni" so tudi srčno gojili tako brmnno željo, d a lu z na skok o m pognali .G. Ij. p." v • likvidacije. Ako bi ta ne mogla po pr.tvildi iMilo-itili le jeder. «-un dan, so bili pripravljeni na cozboim pot, zahtevajo likvidacijo, po svojem um izanem časopisju pa bi /.ugnali Imrouiki krik, nastal bi poplah — in nesreča hi b.la gotova, ua kar bi seveda sledilo najmanj križinje Tmne in Gabršeoka in — klerikalno soluce bi se zasmejalo po eeli lepi Goriški. Take lepe sanje se tem pobožnim dušam niso izpolnile, marveč ,G. Ij. p." je vse v redu izplačala. Niti enega slučaja ni, da bi se smeli .kavči* pritoževati. Strogo pravilno je zadostila vsem dolžnostim nasproti takim — zlodejcem!! Zdaj čujte moč »G. Ij. p.* V zadnjih ; dveh letih je izplačala vlog ogromno j 1,175.888 K IG v. vkljub temu je znašalo ' njih stanje: | leta 1S99.........K 1,321.235-93 ! . 1900.........r 1,263.565-13 \ , 1901........., 1,318.965-02. | Letos pa so hranilne vloge že precej ,: nadkriliie najvišje stanje 1. 1899. Ker brblja • .Gorica" o vlogah drugih posojilnic, konsta-: Urerno, da je bilo to razmerje bolj neugodno TA TRETJA. Kratkočasila povest. Poljski spisal II. 8tenkiowiez. Posl. Podravski. ; Dalje; j Greva po nekem sedlu. Iz poeetka i je pot dovolj široka, pozneje čedalje j ožja. Kolikor sem mogel razbrati, so se nahajali na desno m \QV0 prepadi, brž- i kone brez dna. ] Hrbet postaja čedalje bolj ozek, in kar je Še več, kosovi po vetru obritih skal se nama udirajo v\jod nog... »Pojdiva po vseh Štirih, ker ni mogoče drugače,« reče Švjatecki. V resnici ni bilo mogoče drugače, torej se spustiva na vse Štiri ter greva dalje kakor dva šimpanza. Toda kmalu se pokaže, da je tudi to za nič. Skalnati hrbet postane povsem podoben konjskemu. Švjatecki sede čezenj in jaz za njim ter podpiraj« se z rokami se pomikava naprej v nenavadno škodo najine obleke. Čez nekaj časa čujem glas Švja-teckega: »Vladek?« »Kaj hočeš?* > Hrbta je zmanjkalo. A kaj je dalje?« Prazno... mora biti prepad.« * Vzemi kamen ter ga vrzi... poslušala bova, ali dolgo leti.* V temi čujem, kako1 švjatecki tipa z rokami, da najde nekak kos odkrhnone skale. Naposled pravi: * Vržem ga ... poslušaj U Oba nastaviva ušesa. Tišina* Nisi slišal ničesar?« »Ničesar. '- »Na pravo pot sva krenila! prepad mora meriti kakih sto sežnjev.* »Vrzi še enkrat« Švjatecki poišče večji kamen ter ga vrže. Niti odmeva. »Ali je prepad bre>: dna, ali kaj?' reče Švjatecki. »Težavna pomoč ! bova sedela do jutra.« Sedela sva. Švjatecki vrže še par kamnov; vse zaman. Mine ura, jedna in druga; naposled čujem glas Lvja-teekega: »Vladek, ne zadremlji... ali imaš cigarete?« 1. 1899. Neporabljenih odprtih kreditov pa ima danes več nego kdajkoli poprej, da je postal izključen vsak naskok od katerekoli strani. — Da je torej .Gor. ljud. pos." izplačala v dveh letih s svojim denarjem nad milijon kron vlog brez sleherne težave, to .kavče* jezi v dno pobožne duše; sveta Žolč se jim razliva, ko vidijo, da v .Centrifugi* niti deležnine ne morejo plačati, delajo zgubo, dočim »G. ljud, pos," deli vsako leto tisočake v dobrodelne svrhe (— klerikalne seveda ne več!! —) in deva še tisočake vsako leto v rezervni zalog, ki veselo raste. In v svoji sveti razburjenosti ne znajo drugače pasti svoje zlobe nego da..... javkajo o nazadovanju. Reve! ^or. ljud. pos.* bo leto za letom tako .nazadovala", da bo delila tisočake v razne svrhe in bo mogočno rastol reservni zalog, — .kavčem* pa naj le žolč poka krščanske zavisti. Le še eno naj omenimo. Vzrok, zakaj »G. Ij. p.* ne dela več dobička, navaja tudi • hiše. Huoun .Gorice" je pa precej po-grešen v lom, ker je prezrla, kar mora sicer vidi I i vsak otrok, da v s voli plačano na-j e m s e, i n e ni precej lepe svote, katera jo za posojilnico vredno I. nadstropje na Go« sposko ulico, kjer so uradi in stanovanje sluge. Ako I o prištejemo, se pokaže, da se posojihiično hiše obrestujejo tako dobro kakor morda nobene druge v Gorici, To je sicer umevno, ker so dejanski vredne vsaj 30.000 Iv, katere je .G. I j. p.* pri njih pridobila. — Sicer pa ni bilo nikdar govora o tem, da morajo hiše delati dobiček, marveč smo bili vedno pripravljeni na kako zgubo, katera se pa v splošnih računih kar pozgubi, kajti Slovenci v Gorici moramo dobiti več hiš v roke, sicer je nemogoč vsa-koršen napredek. Ako denarni zavodi ne bodo vršili te naloge, kdo pa?! Za koga naj delajo ti zavodi dobiček, ki bi se gromadil v reservnih zalogih, brez slehernega užitka za splošni blagor in napredek?! In s tem bodi dovolj! Vsak rodoljuben Slovenec se mora s studom odvrniti od ljudij, ki stozajo svoj strupeni jezik proti tako plodonosnemu narodnemu delu, kakoršno vršita .Goriška ljudska posojilnica" in ,Tr-govsko-obrtna zadruga" v korist, čast in ponos goriških Slovencev. In v najbližji pri- Pokazalo se je, da cigarete imam, toda vžigalic nimava. Obup. Utegne biti ob jedni po polnoči, ali nemara še toliko ne. Jame škropiti droben dež. Naokrog nepregledna tema. Pridem k prepričanju, da živeč med ljudmi, bodisi v mestih ali na deželi, nimamo pojma, kaj je to tišina. Ta, ki naju obkroža, kar v ušesih zvoni. Čujem skoro, kako" mi kri kroži po žilah, a bitje lastnega srca čujem razločno. Iz početkji me zanima položaj. Sedeti sredi gluhe noči na skalnatem hrbtu kakor na konju tesno nad brezkrajnim prepadom, to je nekaj, česar ne doživi katerisibodi meščan; toda v kratkem me jame zebsti, in na primeček jame Švjatecki modrovati: »Kaj je življenje ? Življenje je prosto svinjarstvo. Govore: Umetnost! umetnost! Naj me ob enem z umetnostjo ... Prosto opičastvo po naravi in vrhu tega podlost... Dvakrat sem vendar videl Salon, Poslali so vanj toliko slik, da bi bilo mogoče napraviti iz tega platna slamnjake za vse Žide na svetu, a kaj jo bilo to? Najpodlejše lizunstvo okusu prekupnikov, kakoršno sploh hodnosti bodo imeli vsi Slovenci zopet pri^ liko, občudovati nove prezna menite korake — naprej, naprej po lestvi napredka v čast in slavo vsega naroda, Za bevskanje .kavčev" pa se ne zmenimo! Mi gremo naprej — naprej! Dr. Gregorčič pod MahničBvim praporom. u. Kam je zabredel, je zamogel sprevideti dr, Gregorčič posebno jasno takrat, ko je umrl kardinal, voditelj klerikalne politike na Slovenskem. Ob smrti kardinala so morale navdajati dr. Gregorčiča pač čudne misli, katere niso mogle drugače skoncavati nego z vzklikom: Čemu, fiomu sem se dal vpreči v klerikalni jarem? Kaj imam sodaj od tegaPDa sem vedel, da kardinal tako hitro umre, nikdar bi ne bil sol nn pota, ki so me dovedla pod oblast dr, Pavlic, Pa je res žalosten položaj, v kaierem se sodaj nahaja dr. Gregorčič, Nekdaj čislan in upoltevan od prvoboriteljev in prvakov v politiki goriških Slovencev ter od naroda spoštovan — pa dandanašnji? Po furovšklh listih ga sicer hvalijo, ali to le tako pro forma, v i snici pa ga zaničujejo vsi pristaši »Prim. Lista" prav radi spremembe, katera se je izvršila v njem. Ta paC ni m o Ž, kdor spremeni v takih okoliščinah svoje prepričanje in smer svoje politiko, kakor je to storil dr. Gregorčič. In to upoštevajo možje, ki stojijo za .Prim. Listom", zroč pomilovalno doli na padlega dr. Gregorčiča, ker reči se mora intransigentom v krogu imenovanega lista, da so vsaj dosledni v svoji politiki, ki se ravna po geslu: Ka k o r kaže I, da je le kaj za nje. Dr. Gregorčič pa je bil včasih vendar le malce drugačen, sedaj pa seveda je tudi njemu sveto geslo: Kakor kaže! in sredstva mu posvečuje namen. Lastnosti, katere so mu pripisovali že nekdaj Mahnič in drugi, so bruhnile z razkolom v njem na dan s tako silo, da se je kar čuditi; kaže pa ta okoliščina, da so poznali Mahničevci predobro vso slabo stran dr. Gregorčiča. Radi tega pa so ga prijemali prav od te strani in budili so v njem strasti, katere so končno premagale vse dobro v more biti, računajoče na dobro kupčijo, ali na napolnenje trebuha. Nesnaga umetnosti, nič drugega. Da bi bila tam umetnost, pa bi jo bila zadela kap; na srečo prave umetnosti ni na svetu... tti je samd narava. Nemara, da je narava tudi svinjarstvo... Najbolje bi bilo, skočiti evo takd... in enkrat končati. Storil bi to, ko bi imel žganjice, toda ker je nimam, torej ne učinim tega, ker sem se zarotil, da trezen ne umrem.« Bil sem privajen nazorom Švja-teckega, vendar so sredi tišine in za-puščenosti, v hladu in temi nad prepadom te njegove besede tudi mene napravile otožnega. Vrgel je še par kamnov, ponovil še dvakrat »niti odmeva« in odslej sva molčala cele tri ure. Zdelo se mi je, da čez kratko mora začeti svitati, kar nakrat začujeva nad glavo krokanje in šum perutnic. Bilo je še temno in nisem mogel ničesar dogledati, toda prepričan sem bil, da so jeli orli krožiti nad prepadom. »Kra! kra!« se je razgledalo čedalje močneje zgoraj v temi. čudil sem se, da Čujem tako" mnogo teh glasov, kakor bi krožili nad nama celi legijoni orlov. Vsekako pa so oni napovedovali dan. (DaUe prde.J Gregorčiča, vsled česar je zapustil stara pota ter v dvomih, vsled vednega pritiskanja od raznih stranij, se je spremenil. Ali ta sprememba se je izvršila v njegovo škodo in ne v korist, kakor je mislil, kajti dandanašnji odločuje on v politiki .katoliško-narodne stranke" na Goriškem malo več ali nič, marveč vso odločilno smer daje »Prim. List*. » Gorica« izhaja le tako radi Gregorčiča, da revček ni popolnoma pahnjen v pozabljivost ter da ima vendar Še svoj list, nekako podružnico »Prim. Lista", kamor se steka tisti gnoj, katerega ne morejo vliti v »Prim. List*, ki je pa namenjen »boljšim* krogom in gospodom po farovžih. Kako žalosten je položaj dr. Gregorčiča, se razvidi tudi iz njegove okolice, katera ga obdaja. Profesor Berbuč, katerega je imenoval dr. Rojic svoj čas c. kr. »Beschwichti-gungshofratha", ki je iz strahu radi familije se odpovedal svoj čas celo sodelovanju v prvem našem denarnem zavodu, ki je postal klerikalec po znanem razgnanem shodu v št. Petru, človek, v katerem tiči »c. kr." vtisneno tako mogočno, da prevladuje v njegovem mišljenju in ravnanju prav povsodi — ta mož, kateri slovi iz zadnjega časa tudi radi grdega farbanja o užitnini, je dandanašnji desna roka dr. Gregorčiča. V njegovi družbi vidite dalje upokojenega svetnika, ki je vsled svojega službenega tiranstva v najboljšem spominu; .narodnega mučenika* Suho-lazca, ki je priden raznašalec raznih far-barij in hujskač (culi smo, da je hujskal tudi proti nekaterim trgovcem, ki nočejo v klerikalni jarem!), drugače pa človeček brez vsakega pomena, znan le po svoji vsiljivosti in sitnosti. Seveda služba v klerikalni politiki mu nekaj »nosi*. Potem vidite v kolu dr. Gregorčiča G ahe j a, iz deželne hiše lisjaka. Dosti smo se bavili ž njim lani, ali vkijub vsemu temu, kar onemogočuje tega možička v družbi, ki hoče kaj veljati, je Cahej vendarle jeden prvih svetovalcev dr. Gregorčiča, celo nekak »kazavee* politike iz ulice Vettu-rini. Razni veliki politiki v Čitalnici, kakor Mercina, Kos, Santl itd. se držijo bolj v ozadju, oglašajo pa se pridno po »Gorici* takrat, kadar so v razgovoru reči, ki spadajo v njihove »referate'. Tako ima Mercina »referat" o petju in glasbi, on je »kantuš-mini-ster", dr. Kos pa je Gregorčičev finančni minister. Njegovi znani »izpiski* so neizcrpljiv vir, in kadar treba, pa se usede ter napiše številko za številko, katere potem premetava po »Gorici*, kakor premetavata s Sfiligojem »promet* po »Centrifugi«, kateri uradnik Svitoslav pridno bileži... Kadar pa se zbere klerikalni »Kriegs-rath*, pa se prikažejo dr. Pavlica kot gene-ralissimus, Grča, (škofov hlapec mu je rekel nekoč dr. Rojic 1). Dermastia itd. poleg neizogibnih statistov. Gregorčič sme tu sicer predsedovati in voditi »Kriegsrath*, ali sklene se pa le to, kar hočejo intransigenti »Prim. Lista", ki vihtijo nad katoliško-narodno stranko Mahničev prapor, pod katerim je dr. Gregorčič voditelj le »ad honores"... Ej, včasih pa je bilo vendar make drugače I — Morda je prišel dandanašnji tudi dr. Rojic do tega prepričanja, da je imel prav takrat, ko je imenoval dr. Gregorčiča in župnika Grčo škofova hlapca in Berbuča c. kr. ,Beschwichtigunshofratha«, in da ni imel prav, ko je pisal, da stojijo na starem tiru ter da so zvesti nekdanjemu nespremenjenemu programu. DOPISI. Zagreb, 30. svibnja 1902. —(O p oz i v dr. S t a d I e r a.) Kako ie svima poznato dobro protest nadbiskupa sarajevskog dr. Stadlera, isto je tako dobro poznat i njegov opoziv. — Mislim, da si ni jedan Hrvat nije raogao, da misli, da če čovjek, koji se je bio tako energično u početku zauzeo za pitanje zavoda sv. Jerolimskog, može na tako ku-fcavni način, kako nam to njegova izjava kaže i tvrdi, uzmaknuti, te sve ono opozvati, što je do nedavna tvrdio i dokazom posvie-dočio. — On je morao znali, da poslije onakc energičnoga protesta slijede poslije-dice; a kad je znao, da on radi sebičnosti ne če moči odoljeti tim poslijedicama, onda nije trebao, da on to poduzima, več je mo-gao to prepustiti, komu možda (P) enerfeič-nijemu. — Vitez Vukovič, koji se tako'bio za njega zauzeo, te ga je tr.j Stadlerov opoziv presenetio, nije uzmakao več i nadalje tvrdi, da je austrijska i ugarska diplomacija Hr-vatima i u opče svim Slavenima neprijateljska; a jedan nadbiskup uslijed kojekakvih priti- saka to opoziva prem je u protestu to tvrdio; te premdajetakodjer i u svojoj duši dubofco osvjedočen. Zalošno je, da naš episkopat nije bio kadar u tej svojoj zadači, poluči nista, več je dapače sa onom izjavom toli kukavno uzraaknuol! Nije hrvatski narod tim nikakve čuške zadobio, kako je to popovska kasta vikala, — več ju je zadobio onaj, koji se u toj stvari onako zaplitao, te na svršetku onako komično ulogu izvršio. Zavod sv. Jeroliroa, nije više, kako no je bio u svoje doba za sve hrvatske sinove, koji su se htjeli posvetiti bud kojoj svjetskoj znanosti i umjetnosti, on je danas eminentno popovski zavod, da oddaja Hrvatima popove, te da tim u neku ruku propagira klerikalizam uhrvatskom narodu. Ovo nam je, prem ne važno pitanje po hrvatski narod, pokazalo kako se energično znade naš episkupat ponijeti! ? ! Hrvatski narod nije dakle zadobio nikakve čuške niti pljuske; več ju je zadobio onaj, koji je htio da ju je hrvatski narod dobio. — Svakako je bolje, da nije hrvatski episkopat polučio promjenu imena, jere da bi bio to polučio, evo ti hvalospjeva papi i Rimu, koji upravo očinskom ljubavlju ljubi hrvatski narod! Sada kad hrvatski episkopat nije nista polučio, ne može da to učinr; a mi koji smo več odavna osvjedočeni, ponovno kažemo i opetujemo, da js Rim hrvatskom, a ne samo hrvatskom več i svim slavenskim narodima, koji k njemu oči upiru ne na korist, več na štetu! Rimska stolica ne če da se kani svjetskoga kraljestva, ona hoče da bude factotum i u svjetskom i nebeskom kraljestvu, pa joj do nas nije stalo, ona se drži onoga, koji je jači; tu rimsku politiku očutili smo više puta, a o čutiti demo ju još mnogo i mnogo puta, dok budemo ovakvi kakvi jesmo. Preporučio bi h> atskom episkopatu, kad mu več u Rimu uspjelo, neka sastavi drugi protest, pa neka ide s tim protestom na Zrinjski trg, pred jugoslavensku akademiju, tamo se nadam, da če svakako uspjeti. Iz Solkana, 30. maja 1902. — Vzor vzgojevalcev mladine v črnih kutah je menda gosp. kaplan Dermastja v Solkanu. V torek je izostal iz šole učenec P., ker ni spisal kazni, katero mu je gospod kaplan naložil. Ko zapazi, da učenca ni v šoli, pošlje občinskega redarja po njega na dom. Ko pa pride učenec v šolo, ga položi kaplan na kolena ter ga začne z debelo šibo, katero ima v ta namen vedno pripravljeno, tako neusmiljeno pretepati, da je deček otekel ter bil še četrti dan ves črti. (Priče so na razpolago !) Vrhunec krščansko-kafcoliškega usmiljenja pa je pokazal gosp, Dermastja s tem, da je vrgel dečka potem, ko ga je pretepel, po tleh. Vprašamo g. kaplana, kedo mu je dal dovoljenje v šoli pretepati otroke? Ali ne ve, da je to strogo prepovedano in kaznivo? Sicer pa se sliši, da je pretepanje otrok pri solkanskem gospodu v modi. Ni čuda torej, ako zgubljajo otroci veselje do učenja in spoštovanje do duhovnikov. Ali so tudi pri tem krivi naprednjaki in njih listi, o katerih toliko kričite ob nedeljah izpred altarja, tako da se ljudje, kateri pridejo poslušat božjo besedo, zgražajo ter hodijo raje drugam k maši? Opozarjamo torej gosp. kaplana, da ravna s šolsko mladino tako, kakor je Bog učil, ker drugače pride čas, ko se bode treba kje drugje zagovarjati. Takega samooblastva, kakoršno je utelešeno v našem debelem kaplanu, smo siti do grla! Dostavek uredništva. Tako nam pišejo iz Solkana. Verjamemo radi, da so siti samooblastva domišljavega Kamnarjevega gospoda iz Ljubljane, kateri hodi in se vede tako ošabno, kakor da bi bil prvi za škofom. Nanj ket vzgojevalca mladine pa vzame po gori opisani dogodbi »Primorski List* lahko — patent. Kaj pa pravi šolsko vodstvo k takemu počenjanju kaplana z otroki? Ali ne ukrene ničesar, da se kaj takega več ne pripeti ? Menda . se to zgodi, ker si ne moremo* misliti, da je absolutni komandant v solkanski šoli kaplan Dermastia. Kaj pa storijo stariši? Edino pametno bi bilo, tožiti kaplana, ker je ravnal z dečkom tako, da je kaznivo. Ljudje imajo le še preveč obzira do črne suknje ter so nekateri celo tako neumni, da ako jih oklesti po eni plati, mu dajo še drugo na razpolago. Otroke tepsti v šoli, je prepovedano; zato zahtevamo, da poklicana šolska oblast preišče ta slučaj ter ukrene potrebno, da se kaj takega ne pripeti več; Dermastio pa mora doleteti zaslužena kazen! Svojo jezo naj raztresa kje drugje in ne nad' nedolžnimi otroki! In s takimi ljudmi naj bi se po nasvetu »Prim. L." bra-tili gg. učitelji?! — Toliko smo rekli v naj-milejši obliki, dasi zasluži tako početje z deco izbrano trde in ostre obsodbe. Dostavljamo še, da dopisnik je sam iz-praševal prizadetega otroka. Vest je povsem resnična. Zato pa smo radovedni, ali bo imel kaplan Dermastia pogum, poslati nam popravek l Sveti Križ na Vipavskem. — Na petnajsto leto se je vendar izpolnila želja častilačnemu Jožefu Vovku, da je imenovan županom. Ni čuda, saj mu je pripomogla tudi ranjka žena, katera je že 2 leti v grobi. Zahvaliti za to čast se pa ima največ g. župniku, ker on tudi naredi, česar se loti ! Neki dopisnik v »Gorici* pravi: samo da je mož.... magari ako je na vrh Čavna. N6, tega ne zanikam »Gorici*, da ni mož. Hlače vidim da ima. Mož, ako le pogleda občinskega delavca, pa zahteva 2 kroni. Mož, ki ni zabil glasovati, naj se plača podžupanu Stan»ču iz občinske blagajne 15 K kot sod-nijsfco kazen za dolgi jezik. Mož, ki je bil v odseku za napravo novega živinskega trga. Vprašam, kje pa je, ki stane približno 1400 K ? Služi nam pa za trg stari kal, ki ni večji kot srednja kmetijska stala. Mož, ki kaj rad v farovžu krožnike liže — mož! — ako vse hudič vzame, samo da je stranka živa i Agitacija od klerikalne strani je bila strašanska. Plaški Janez je bil 14 dnij krepko na delu, lažnjtvi Kljukec s Ceste pa je hodil po Skriljah in Stomažih ter obljuboval vo-lilcem hribe in doline. Tudi dobravski Jožč ni menda dajal iz svojega žepa po 2 K, da naj volijo klerikalca. Sploh je ljudski glas ta, da se je odprl verski zalog, ker Berbuč ne bi mogel toliko darovati. Naprednjaki so ss preveč zanašali, da se klerikalci ne bojo posluževali vseh mogočih, tudi tako surovih sredstev pri volitvah. Ugovorniku proti našemu rekurzu pa rečem, naj dokaže, kje so 3 Franceti Stopar, 3 Jožefi Sever in 2 Alojziji Pavšič, Ako to dokaže, dobi nagrado 50 K; ako pa ne stori tega, ga pa imenujem podlega lažnjivca. »Gorica* se zaletuje tudi v našega g. organista. To je pobožna želja nekega čevljarja, ki br jako prišel na kor učit se orgljati! Še nekaj 1 Kaj pa imajo ženske pri strankarstvu opraviti?! Mislim, da nič. Ali naša poštna upraviteljica je tako strankarsko-ginjena, da se jej le prerado pripeti, da ne ve, kakšno marko je pritisniti na lokalno pismo. Pravde jej gredo preveč po glavi. Nedavno je tožila na krajni šolski svet g. učitelja iz Velikih Žabelj, potem pa zopet nekega nspredojaka s Ceste v sodnijo v Ajdovščini. Ali ta mož je dokazal, da toži-teljiea, pobožna tretjerednica, ni imela prav ter ga je pa krivem obdolžila; zato je bil oproščen. G. župnik! lahko ste ponosen na tako tercijalko, da tako pogosto hodite k njej na posvetovanje! in razne novice. Gg. pevei II. oddelka »Pevskega in glasbenega društva* so vabljeni k pevski vaji, katera bode drevi ob 8*/» uri v društvenih prostorih. Imenovanje novega nadškofa. — Uradna »Wiener Zeitung* od 1. t. m. je že priobčila imenovanje premik gospoda prosta monsign. Andreja Jordana nadškofom v Gorici. Slovesno proglašenje v Rimu se izvrši dne 9. t. m. Smrtna kosa. — V Barkovljah pri Trstu je umrla odlična gospa Natalija T r u d-nova, soproga g. Mihaela Trudna, trgovca in glavarja znane rodoljubne rodbine Trudnove. Pokojnica je dosegla starost 66 let. Blag jej bodi spomin, preostalim pa naše sožalje! Na e. kr. učiteljišča v Kopra so pričeli pismeni zrelostni izpiti dne 2. t. m. Udeležuje se 7 Slov.. 7 Hrv. in 10 ItaL (s privatisti). — Dne 25. junija bo sklep šol. leta in 26. bo sledil ustmeni zrelostni izpit. O vspehu bodemo poročali. Vrlim našim mladeničem želimo obilo sreče! Napovedana veselic« v Rlhemberga se bo vršila v nedeljo 15. t. m. Govorica, da se veselica odnese, je neutemeljena. Toliko na splošno znanje. Nepotrebne klerikalne skrbi. — »Gorica* je v skrbi za moj ugled in za moj žep. — Podlistek od torka se bavi izključno z menoj. — »Homunculus* hoče biti dovtipen, pa je le neslan in zloben. Neslanosti njegove privoščim čitateljem tistega lista, — zavrniti pa moram zlobo, ki se konkretuje v dveh sumničenjih. Napadel sem dr. Lampeta, pravi, ker *»isem bil jaz jeden predsednikov pripravljalnemu odboru za časnikarski shod. — Kaj naj na to rečem ? Ali je Ljubljani potreba, iskati predsednika v Gorici? In ako bi se pokazala taka žalostna potreba, kako naj bi vršil svojo nalogo ? Bedak bi bil, ako bi imel kdaj take želje, a tak bedak nisem, o tem naj bodo »kavči* le prepričani. Po takih »Časteh* ne hrepenim. — In kar se človeku nikdar še sanjalo ni, mi zabrusi javno v obraz klerikalni »podli-stkar* ter me hoče smešiti na podlagi take — podlosti Dalje pravi, da smo se hoteli pri »Soči* polaskati novemu nadškofu, dasi smo prej drugače pisali; v zahvalo pričakujemo, da bi bila oškodovana »Narodna tiskarna* ter bi se bolj podprlo mojo, ker je baje tega potreba. Pred vsem moram povedati, da je prvotna notica o bližajočem se imenovanju mons. Jordana prišla v .Sočo" za moje odsotnosti; gospod, ki jo je spisal, ne pozna novega nadškofa tako, kakor jaz. Sicer pa ona notica nima osti proti osebi novega nadškofa, marveč je obrnjena le proti vladnemu sistemu. — Po imenovanju pa sem napisal jaz vest o novem nadškofu. Moje sialiice nasproti mons. Jordanu odgovarja resničnemu položaju. Ako ostane samemu sebi zvest in ne bodo nanj vplivali ne re-versi ne uljudnostni aH politiški poseti... ne bo vzroka, da bi mogli biti Slovenci ž njim nezadovoljni. In ker je svetovno izobražen, miroljuben, pravičen v presojevanju oseb in strank... se utegnejo ravno pod njim ublažiti zdaj zares neznosne razmere, katere ustvarjajo edino le razgrajajoči nunci, ki so poklicani za vse kaj drugega. Jaz ne pričakujem za svoja podjetja prav nič in sem popolnoma za.iovoljen s svojim položajem. Kar mi je škodila »Narodna t.*, je že z vrhano mero nadomeščeno. S svojimi podjetji sem napredoval tako, da mi dandanes ne zadoščajo več ne stroji, ne osobje, ne prostori, ne druge shrambe, in napravljeni so že načrti za pomnožitev Se dveh novih strojev z elektriško gonilno silo. — To bo najboljši odgovor na blebetanje »kavcev*, ki menijo, da hrepenim po... mi-zeriji v »Narodni tiskarni". — Bodi konec! Pravim Je še: Skrbite le za-se, jaz ne potrebujem prav nič tega, kar je danes vaše! Zato tudi enkrat za vselej zavračam blebetanje v podobnem smislu, kakor da se mi sline cotlč po zaslužkih »N. t.* aH da mi jih je sploh potreba. — A. G—k. Lop sebe po zolidit! — Preljubesniva in vedno galantna »Gorica* od soboto zatrjuje, da.... nima ne časa ne volje, da bi se kaj več bavila s takim človekom, kakor je A. G—k. Njenim tudi najbolj zabitim čitateljem se je ob teh besedah gotovo izvil smehljaj na usta. S kom so se doslej več baviii nego z A. G—kom ? Koga so več in hujše obdelavali, vtikaje svoj nos celo v rodbinske podrobnosti, ki nikogar nič ne brigajo ?! V številki poprej so mu posvetili kar cel podlistek! Treba je veliko fantazije, da bi človek našel kaj, kar naj bi še govorili, lagali, zmerjali, psovali, obrekovali.... ako bi imeli še več časa in več volje. — No, no, časa imajo posvečeni razsajati po 25 ur na * dan, a da jim zlobne volje ne manjka, nam dokazujejo vsak dan. Zato — lop sebe po zobeh s podobnimi prismodarijami. Izpred sodnije. — Včeraj se je vršila pred iukajšno okrožno sodnijo glavna obravnava proti Jelarju Hledetu, Ivanu Komelu in Francetu Steletu radi hudodelstva po § 129 I.b k. z. Predsedoval je svetnik Schmarda; sodniki so bili svetnika pl. Kuhueevič in Rutar ter sod. pristav Devetuk. Obtožnico je zastopal namestnik drž. pravd. Jeglič. Obtoženca Ivana Komela je branil odvetnik dr. Franko, Franca Steleta pa odvet. kand. dr. Gruntar. Po triurni razpravi ie senat proglasil razsodbo, s katero je bil Jekir HSede obsojen radi navedenega hudodelstva na eno leto težke ječe, Ivan Komel oproščen, France Štele tudi oproščen imenovanega zločina, toda obsojen na dva meseca zapora radi prestopka pijanosti po § 523 k. z. Laži. — Pretekli teden se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo kazenska obravnava proti nekemu Furlanu, kateremu je bil odbran uradnim branšteljem g. dr. Gruntar. Umeje se, da je bila obravnava laška, g. dr. Gruntar pa je govoril svoj govor v slovenskem jeziku, »Piccolo* se je nad tem takoj spodtaknil, češ, da so se navzoči Furlani začudili — oh 1 .— ko je začel dr. Gr. govoriti slovenski itd. To ni bilo res, marveč navzoči so bili vsi mirni. Ali ni ostalo le pri tem, sedaj je prinesla še graška »Tagespost* poročilo, da so navzoči Furlani glasno protes;tovali proti slovenskemu govoru, kar je še povečana laž od. one v »Piccolo*. Niti zganil se ni nijeden Furlan. O tem, v katerem jeziku naj se vrši braniteljev govor glede na jezik, kateri se rabi pri obravnavi, se da govoriti in mi smo že opetovano precizirali svoje stališče v tem pogledu, toda dokler bomo imeli dan za dnevom na naši okrožni sodniji skozi in skozi slovenske obravnave, pri katerih laški odvetniki dosledno govorijo laški, naj le lepo molčijo o takih slučajih, kakoršen je gori opisan. Potem bi morali Slovenci vsaki dan protestovati proti laščini v ustih laških odvetnikov pri slovenskih obravnavah..... Gospodje naj rajši malce premišljujejo prislovico: Cesar ne želiš, da se tebi zgodi, ne stori ti drugemu! Obrambno društvo in »Prismojenee«. — O obrambnem društvu smo govorih že veCkrat. Namen mu je, skrpucati vsakemu političnemu duhovniku, o katerem piše kak Hst, popravek na podlagi § 19. Pod tak .popravek* se da spraviti vse. Ako je na primer kak politikon v Črni suknji pred oltarjem razsajal ter zmerjal farane, in je to delal morda celo pijan, pa se vsede, ako pride to v javnost potom kakega lista, ter napiše, popravek: Ni res, da~sem razsajaHn žttferjal? ni res, da sem bil pijan — in list mora objaviti ta popravek, pa če je še taka britka re3nica tisto, kar je pis**. Tak je pomen obrambnega društva. ,Prismojenec« vabi v svoji zadnji številki, m vsi duhovniki pošiljajo popravke iMom, v katerih sa.„kaj piše o njih, »da se obrekovanje samo obdolži*. »Prisipojenec* vabi s tem politikujoCe duhovnike r steparenje javnosti ter jih zapeljuje v greh. Kajti pokazalo se je doslej skoro vedno, da taki popravki ne popravijo prav nič, marveč Ic lažejo. To je .obrekovanje*. Pri takem postopanju imajo pravzaprav dva namena: 1) da sme politikujoči duhovnik početi, kar hoče, in ako je prijet, da »me nsfarbati javnost, da ni res, kar se je pisalo o njem. Dokler ni bilo obrambnega društva, se je vendar še sramoval ta in oni politikujoči nune, zateči se v okrilje tiskovnega zakona ter pod tem okriljem lagati, ali odkar so se navadili pisali popravke, pa lažejo, da se vse kadi; 2) jim je namen ta, prisiliti tako liste, da bi nehali pisati o njih, češ, ako bomo vse zanikali, bo javnost verjela, da imamo prav mi, ter da listi lažejo o nas. Ali varali so se. Kajti razumniki dandanašnji dobro vedo, koliko vere gre ni-resom politikov v farovžih, in pripetijo se slučaji, kakor na primer pod Čavnoni, ko se prav od srca smejejo takemu popravljaču. Imeli smo opr.iviti že z drugimi lički, kakor so zbrani krog Lnmpetovega obrambnega društva, pa nas niso ugnali v kozji rog — pa naj bi to dosegli taki revčki! — Po-litikujoča duhovščina ne pusti pri miru nas ne naprednjakov po deželi, zategadel naj ni-kari ne misii, da jej bomo mi doli mir — dokler ona ne odneha! Naše gg. dopisnike po deželi prosimo, da nam redno poročajo o vsem početju po-litikujočih nuncev, samo prosimo, točno in Čisto resnično. Potem pa jim bomo že dajali, pa naj nam dopošilja Obrambno društvo uia« k,:fi celo pošto popravkov! — S § 19. se ne izmuznejo pravični javni sodbi, UMtetft in duhovniki. — .Prim. L* je zavriskal od veselja, da se je ponovila disciplinarna preiskava proti g. učitelju na Vogerskem zaradi n»ke — fnrovske spleUce. V isti notici pove tudi, da je prišel »neki učitelj v lirdth v nesrečo. (Dostavck..,.. po spovednict* je izostal) Na to pa da učiteljem dober svet: naj se pomirijo proti duhovščini in žive ž njo v miru, ako nočejo nepnlik in nesreč. — .P. L." je s tem jasno pokazal konjsko kopito: odkod izvirajo skoro vsa preganjanja učiteljstva. Ako je kateri učitelj v farovžu neljub, poišče politikujoči nune prvo priliko, da skuje pritožbo proti njemu, ali pa naščuva svoje podrepnike, katere povabi na vino v farovž, kjer,se skuje pritožba in načrt preganjanja. -— In šolske oblasti res vedno skrbno preiskujejo, navadno brez vspeha, pa nikdar ne doleti obrekovalcev kaka kazen!! Ostajajo celo skriti, namesto da bi šolske oblasti same postopale proti njim v obrambo učiteljstva in v korist šole. — Šolske oblasti naj bi se vs.»j malce ravnale po cerkvenih! Naj bodo proti znanim razsajafem, pijancem, oderuhom itd. itd. še take pritožbe, skoro nikdar ni za nje neugodnih posledic. Vse pritožbe romajo v koš!! UditeJJem se laskajo. — Po navadi jih napadajo, in v zadnjem času dolgo ni bilo številke »Prim. L.*, ki bi ne bila pisala o kakem učitelju, kateri se noče dali vpreči v jarem farovSkega gospoda. Sedaj pa, ko so sprevideli, da z loparjem po njih in z de-nunciranjem vendarle ne dosegajo tega, kar hočejo, spreminjajo taktiko. »Primorski List* od srede svetuje g. učiteljem, naj se nasproti duhovščini nekoliko pomirijo, ker ne dosežejo drugega nego sebi gorje. Duhovnik in učitelj naj složno delujeta za blagor ljudstva, naj se vzajemno podpirata in navdušnjeta pri težavnem delu. — Tudi mi smo tega mnenja, kar se namreč tiče složnega delovanja. Toda to ni mogoče, ker današnja po-litikujoča duhovščina noče takega delovanja, marveč ona stremi po nadvladi nad šolo in učiteljem, in pod besedami .složno delovanje* in »vzajemno podpiranje« razume odvisnost učitelja od duhovnika tako, da slednji ko-mandira. prvi pa uboga! Vsak zaveden učitelj, kateremu je do ugleda in veljave učiteljskega stanu, pa se ne more udatt takemu »skupnemu" delovanju. Zato naj ,Prim. List" svoj nasvet o .pomirjen^* adresuje na pravi naslov, namreč na naslov politikujoCe duhovščine. Ta naj se pomiri in naj odneha od gonje, zasledovanja, denunciranja in draženja učiteljev! Potem bo mir. — Na lima-nice, katere nastavlja ,Prim. List* v sredo, pa ne ujame nohenega razsodnega učitelja. .Solkanski Sokol*. — V nedeljo dne 25. maja t. 1. 'se je vršil I. redni občni zbor telovadnega društva »Solkanski Sokol* v Solkanu. Konštatujoč sklepčnost, otvoril je brat starosta A, LiCer občni zbor, na kar se je prešlo k volitvam. Starosto je bil iz- voljen brat A. Ličer soglasno. Ostali odbor se je volil po listkih. Izvoljeni so bili: Oblokar Ivan podstarosta, Zavrtanek Ivan blagajnik, Vuga Dragotin tajnik, Jeraj Peter načelnik, Srebernič Josip podnačelnik. — Pregledovalca računov: Korael Franc in Zavrtanek Josip. Društvu želimo vsestranskega prospevanja! Sedaj smo zvedeli, kdo je tisti, ki je pisal ono perfidno .situacijsko* poročilo o gifTšMrTTimBč^ časnikarskega shoda. Možic, ki si s Cahejem lahko roko poda, se je pokazal vrednega učenca dr. Pavlice. To .pokrito rihto* odkrijemo, da spozna svet, kdo je tisti, ki tudi psuje, pravijo da največ, po .Gorici* in če treba tudi po ljubljanskem »Slovencu* ter laže in zavija prav po načelu: namen posvečuje sredstva. Pokažemo ga s »perutnicami*, ko je hotel zleteli pod gorami v zrak, in -brez »perutnic", ko je »manipuliral*, kakor smo že namignili svoj čas, tam blizu morja... Pa se dela takega svetnika in skuša varovati svojo kožo v javnosti. On pa ako se ga opravičeno prime, se obnaša grozilno celo po cestah. Ali mi ga že uženemo, da bo krotak kot ovca. Izdal je tega možica, katerega danes še nočemo imenovati s pravim imenom, katero si je sam zaslužil, znan nam njegov klerikalni sodrug v Ljubljani. Taščica .Prim. Lista" naj popraša, kdo izdaja tam urednilke tajnosti. Več pride. Varujte se ciganov! — Te dni je nekemu A. M. na Korsu v hiši, kjer biva, zmanjkala vrlina suknja. Sumili so takoj, da je to ukradla bržčas neka ciganka, ki je bila v hiši. Sum se je tudi potrdil. Ciganka je prišla v hišo ter prorokovala neki dekli srečo in lepo bodočnost, seveda za denar; vrhu tega je pa ukradla še suknjo. — Nižje ljudstvo je še vedno tako neumno, da verjame umazanim cigankam, da znajo povedati srečo. Po navadi pa nimajo od tega drugega nego škodo, ker ciganke jih oberejo za denar, poleg tega jim pa še kaj pokradejo. Prepovedan sad diši. — 15-lelni dečko T. 6. h Št. Andreža je^ rad ftrešnje. Zato je splezal na drevo ier jih hotel obirati. AH usoda mu ni bila mi'a; kajti deček je padel prvič t drevesa m. tla, pri čemur pa se k sreči ni poškodoval, drugič pa ga je zalotil gospodar, kabremu je hotel pozo-bati nekaj češenj, lor mu zagnal v glavo les, s katerim ga je celo lahko ranil, da je m«)ral v bolnišnico. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo cil&taije, da bode žrebanje nepreklicne dne 19. junija 1902, — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10% odbitkom. Razgled po svetu. Parlamentarne veatl. — V ogerski delegaciji sr> sprejeli soboto v tretjem žitanju proračun ruinisterstva za vnanje posle. Pri razpravi o okupacijskem kreditu je zahteva! Rakovszkv, da bi v svrho proučavanja razmer v Bosni in Hercegovini poslali tja posebno komisijo. — V naši gosposki zbornici so sprejeli poglavje justično ministerstvo kakor tudi finančni zakon. — V zbornici poslancev so razpravljali o zakonskem načrtu glede ter-minske trgovine. Govorilo se je pro in contra, na kar je bil dotični zakon sprejet. Mir T južni Afriki. — Slednjič vendar je prišla do miru. Včerajšnji listi so naznanili, da dne 31. maja zvečer kmalu po 10. uri je bil podpisan od vseh burskih zastopnikov, lorda Milnerja in od Kitchenerja zapisnik, v katerem je obseženo vse, kar je sklenila konferenca gledd sklepanja miru. Buri so s tem zgubili svojo somostojnost in Anglija je' pridobila svoji oblasti dve bogati deželi, Angleži se tega brezmejno vesele. Delavsko gibanje v Trstu. — Kakor znano, šlraikajo v Trstu zidarji. Delavci so zahtevali od gospodarjev poboljšanje dnin« in sicer za delavce prve kategorije 5-20 K, druge 4 60 K, tretje 4 K; pomožni delavci naj bi dobivati 3-20 K, ženske 2-40 K, vajenci od 17. leta naprej pa ^ K dnine. Delavcem na nevarnih mestih se poviša dnina na 50%. Delavni čas bodi celo leto od 7. ure zjutraj do opoludne, in od 1. do 5. pop. Teh predlogov delodajalci niso sprejeli, marveč dovoljujejo 10%, oziroma 15% poviška na vse dnine. Delo 9 ur naj traja od novembra do marca 8 ur, drugače 9VS. 50% po-višek so odbili. Do 7. junija se imajo odloČiti delavci, ker s tem dnem ugasnejo obveze delodajalcev proti zidarjem. Zidarji pa so se odloČili za nadaljevanje štrajka. Mesarski delavci, okoli 350, zahtevajo cd gospodarjev zboljšanje dnin, odpravo do-našanja mesa na, stanovanja ter zavarovanje za slučaj nezgode. Odgovora na to zahtevajo tekom 15 dnij. Dr. Šnstcršič se preseli na Dunaj. — .Slov. Narod* poroča, da se preseli dr. Šusteršič s svojo rodbino na Dunaj. V Ljubljani v Ovijačevi hiši si pridrži le pisarniške prostore in jedno sobo za se. — Kaj pomeni to? Morda misli, da je neobhodno potrebno, da on s svojim ,sv. Duhom" inspi-rira Kdrberja, ali pa ga misli celo strmoj/ viti ter sesti sam na sedež ministerskega predsednika? Kdo ve, kake misli mu rojijo po glavi. Morda pa misli pričeti na Dunaju kako en gros-trgovino z žlindro?! — No, no, vse drugo mogoče, samo to pa stoji pribito, da dr. Jonami ne ho ne sekcijski šef, kamo-li minister! To bi bilo lepo v Avstriji, ako bi bil Šusteršič načelnik vlade..... .Slovenec" pravi, da je vest o preselitvi neresnična!! Klub slovenskih agronomov na Dunaju se je ustanovil v področju akademič-nega društva »Slovenija«. Namen društvu je duševno in zabavno središče slovenskih agronomov na Dunaju. Predsednik, jg,^an. forest. Janko Urbas. V Ltotu tudi štrajkajo zidarji. Kakor poročajo listi, so pooblastili zidarski mojstri in delodajalci poseben odbor, ki naj uvede pogajanja z delavci. Pripetili so se izgredi. Boksarji se zopet gibljejo, in sicer prav nevarno. Porušili so več cerkev ter pobili in oropali mnogo oseb. Iz raznih vasi v pokrajini Sečvan se zbirajo boksarji. Radi tega je kitajska vlada odposlala na kraje nemirov vojake, da zadušijo vpor. j Proti jetlki. — Na Dunaju se je vršilo v nedeljo posvetovanje zdravniških strokovnjakov, da se ustanovi društvo, kateremu bo namen, delati proti razširjevanju jetike. Društvo naj obsega celo Gislajtanijo. Zborovanja se je udeležil tudi rainisterski predsednik, ki je obljubil podporo vlade. V jeseni bo občni zbor društva. Izbran je odsek, ki ima nalogo dotle sestaviti pravila. Bazno vesti. — V Trstu se je zastrupil 10-letni realec Roman Pedretti, baje radi slabe klasifikacije v šoli. — V Krpanju v Istri se je povrnil večji del štrajkujočih rudarjev na delo. — Stanje grofa Tolstoja je po zadnjih poročilih jako opasno. Trdijo, da se je bati katastrofe. — Novejše vesti. — Zakonski načrt o davku na vozne listke so v zbornici poslancev djali z dnevnega reda ter jo uvrstili kot peto točko. To pomeni, da pride na vrsto šele jeseni. — Pri izgredih v Lvovu je 12 oseb težko ranjenih; boji med zidarji in vojaštvom se ponavljajo. — K?uger je bil baje silno pobit, ko mu je došla brzojavka o sklenjenem miru v južni Afriki. književnost. Niiviliimci. Okrogle povesti in prizori. Spisal Rado Murnik. Cena K S50; po pošti K i'70. Založil L. Schwontner v Ljubljani. Priljubljeni humorist M. je zbral v ta zvezek 9 okroglih povestij in prizorov lepe zabavne vsebine. Kdor ljubi tako borilo, naj seže po tej lepi knjigi. Kralj na Botajnovi. Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar, Cena K 2; po pošti K 2* 10. Mladi neumorni pisatelj Cankar -nam je podal nov plod svojega delovanja. Oceno drame priobči gotovo kak strokovnjak v kakem našem listu. Za priporočilo pa služi že naprej zadostno ime Cankarjevo. Knjiga se dobiva pri Schvventnerju v Ljubljani. V zdravilniškem kraju Bled, (Veldes) je na prodaj lepa enonastropna vila, ki obsega v pritličju: obširno klet, 3 sobe, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo; v I. nadstropju pa 3 sobe, teraso kuhinjo in jedilno shrambo. Cela stavba je jako solidno zidana, popolnoma nova in se poleg nje nahaja lep vrt v obsegu 1 orala s krasnim razgledom. Natančni pogoji se izvedo pri linko ludoveraik-u v tadovljioi. Najboljše sredstvo zoper ščurke se dobiva po i krono in K i-so v škatljicah pri Otonu Ho-inannu v Radovljici - Kranjsko. Rimske toplice. Tržič PAonfalcone). Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakifčne in ženske bolezni. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladšičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča 3e slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Čistilna voda * # J» - j§ j* „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna Gh B. Pontoni. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via,Giardino 8 priporoča pristna bala JbJ*&^ briških „ dal In črna vina ^l?Jf|is matlnsklh in iz vipavskih, #5ra istersklh furlanskih, W'T vinogradov, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poBi^a tudi uzorce, Gaaa smaraa. Pealraitta poitana Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnieo jestvin. V zalogi ima kave vseh vrat, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje Ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.; francoski Oognao, pristni kranjski brinjevec, domači tropinoveo, fini rum, različna vina, goružico (Sen!), Ciril-Metodovo kavo*in Cirll-Motodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah, Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec r Semenlfflcl ulici It. 1 v lastni hiSi.kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. Dobre ure In po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ur v Mosta (Mi). Hm ir lir ihtilil ••-• Ust! (Celko). Dobra ura Nem, i« uiklja fl, 3'75 j srebrna ura R«m, ti. 5-80; »rebrna veritiea fl, 1 JO; Imdilnik iz niklja fl. 145. Tvrdka je odlikovana t e. kr. orlom; ima zlate in »rebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnlh pisem. — IluBtrovan cenik saitonjl Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem velčakom, častnikom, poitniiu, železniškim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro • pla-que, „ sestav glas-hutteV Te ure imajo protimagnelične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskuiene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdenc amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in ednina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moi-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plbgue za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3«~ 5'__ Jn 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsied česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poitnem povzetju ali predplačilu. Nar očbe je poSujati na Razpošiljanj* ar »CCiraaas Baaal" (Švica). Za pisma v Švico je slaviti znamko za 35 stot, na dopisnice 10 stoL Lekarna Cristof oletti t Urici Prave in edinE želode« kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mo5 teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno probavtjanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstvena snamkn). ^Varjeni Ž6l0tle6 storč, da zgine v kratkem času omotica in živofaa lertost (mrtvost). Te kapljice tudi storG, da človek raji ji. Cena staklanlcl 80 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. JLtf«- i3L, v (vre. ulovljena tyrdka | ffi-»%@fc7;»fc^^ E. Hiessner, y NbbsH ulici 3,11 (nasproti nunski cerkvi) j |§y priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic z;» vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice Apollo »Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo jo sklonilo v skupni seji diu» ¦»¦>, iU>c. 11)01. tako: Hranilno vlogo 80 obrestujejo po 4',*«,. Stalno vlogu od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 lota po 5%. Kontni davt»k plaruje posojilnica sama Posojila: na vknjižbe po -V,«-. , na varščino ali ».ustavo U«;, na menice 6'", s ', *., uradnino. (Jlaviii deleži koncem !*»ta (J*- Stanja HI. de«. l'.i()l. (v kronati): flla nov 18i'j s 1WH tU-Uva po JO K lfi8.i;40. Hranil nt- v log«. l,:M8.'..i;r,. 1'ukoj ila l,u:'i.il3. V rodnost hiš 14i.'.»4- (v ro.-iitioi so vredno v««";). lirservnt zalog t>3.014. Hranilne vloge s. sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo le zadružnikom. I »v % % V '•h' PjfafffOvi šivalni stroji so najbcilji. -^jj navaiifo ni'1 t*«' w L^- j- 'n.>;'.: ",-i.j, itt ,:" i.c '.1 Lii ' "• Ul" -J«.i,-tt.i "(.'..^VrUii V.y.'.':i* '...VaiMjViiSj '^^v-v' ¦¦ .i.i • - iv.i PfaNovi ,' r:<- il«:.i/. rn.S-vi::.!i» .lt.i(ni:i ::ik.i J! t PfsvVovim. Ffaficvi šivalni stroji ;;,:;;:;;;;.' ,5!,r • - Ji Pfaffovi šivalni stroji ;lt;s.?.'•;?./;!;:;' 5 ; M'" ^ Pfaffovi šivalni stroji r.::;;;:;:;^;-::"1:;^1-:;:!:::^:.;^'. ../ Pfaffovi šivalni stroji &zl:;;\tu'''' :' ' Nikar naj so no zamudi prod nakupom ogledati Pfaffove sivtdno stroja, Zaloga Kaffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via Hunicipio štev. i SAUNIG & OEKLEVA. Popra*Ijalnica >i»a!niii strojev, dvokolc< Nunska utlc« 14 Nenavadni • • • • katerega se je prodalo v svetovni razstavi v Čikagi nad 2V, lijona komadov, se dobiva odslej pri meni za nizko ceno samo kron 2-40 katere treba naprej poslati, bodici za kron 2-60 franko, ali proti povzetju 40 vin. ve<". Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da se vsaka reč vidi do lOCO-krat povečana. Vidi se prašne mrčese t r za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hrošča. Ne-obhodn potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-jegra se je že damo želelo za hišno rabo za preiskavo ponare-j nih jedil tfc pokvarjenega m sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno sma'ejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko titajo nsgrnanjše pisave. — Bolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi objekti in objektivnimi stekli, stane v elegantni Škatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. - Sajfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromatičnimi slekli, s tr':ratno medeno cevjo v elegantni šalu ji za samo 5 kron. — Razpošilja A. Felt, Dunaj, V/ . Matzleinsdorferstrasse 76. (povečevalno steklo) ADOLF HAUPTMANM v Ljubljani. Tovarna oljnatih iiarv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih i« pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago* Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. Priporoča svojo kleparsko de!au,u'o ter zalegro kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh frst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo (strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z ce\mi vsake vrste. . V lastni zalogi ima stroje za žvepljnuje sodov iz cinkanega železa, gkropilniee proti peronosporf pon6vljene po Vermcrelovi sestavi); ineliove za žvepljanjo grozdja raznih sistemov itd. itd. i** Postrežba točna. — Cene zmerne. -*« 1 p 1 i oitena postrežba i f ^N X I Konjedic fy ^ajec»jopica, s I n I 1 ' pred nadškoSjo št. 5. — Via Cassrma št 11. 3 1 S 1 Priporočata: I Za vinorejce! i htwHm*nm^JF^LZF^ 1 u ! cepljenje, orne i.t rujave, zajamčene kakovosti! 1 B 1 ° [ Pocinkane cgrajne mrežo in trn jeva žica 1 1 Za čas stavb < svojo veliko zalogo vseh staThenlh potreblB« i 1 O ! 1 M kakor.-cement, stavbene iio«i!ce» vse potrebne ovove, orodje itd. Niz ^ J f 1 Poltena postrežba i! 1 Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev i (glumačev) 1. glavni dobitek po 50.000 K | « » « 5000 » 1 , » 3000 » 2 glavna dobitka » 2000 » 5 dobitkov » 1000 » io ¦ » » soo » 20 » » 200 » 60 » » ¦ 100 » 100 * » 50 » 300 » * 20 * 3500 » » ' 10 » Srečke po 1 krono priporočaj : I U. Oentlll, V, A. J na, Miclielstiidter & Ca. j in A. Vinelterle menjalnice v Gorlei. I Vsi dobitki se izpla&ujejft od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. I nlll ?'l(i nike,l,asla anker-remont, žepna ura i yiu. u lil 8 posrebr. franc. verižico in tokom. I flltl A'711 Prava srebrna remont ur 4 s po-I yiu. "t MI 8re(,r amorj jepno verižiC0 |n tokom. I (lili fl'7n prava sreDI"na remont ura za dame I U"1, * lu s posrebr. angl. verižico in tokom. I ,, || prava Ukarat zlata remonnt. žepna I 010. H*" ura v lepi barž««nasti škafulji in I elegantno verižico. I nlll 1'^n pravi 6karat z,ati prstan za gospode I ylU. I «111 a|i ,|ame z elegantnim kamnom. I Za vsako uro se jamči 3 lota. I Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj po Ije, I torej brez rizike Tem enaka naznani a ao I ponarejena — Pošilja se proLi gotovini ali po I povzetju. I BRATJE HURVIZ I tovarniška zaloga ur in zlatnine na debelo. I Založnik avstr. c. kr. uradniško zveze itd. I Krakovo, Stradon 17. (Avstrijsko). I lluslrovani ceniki zastonj in franko. I |j|H^"* Agonije se sprejmejo. -"TWfl|