V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	6	tor.	20	kr.
n pol leta	.	3	„	30	,
n četertleta	1	„	70	„
Po pošti:
Za celo leto	.	7	for.	50	kr.
n pol leta	3	„	80	„
n fetert leta	.	2	„	„
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuj e: 5 kr., ktera so enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
„Živi, živi duh slovenski, bodi Živ na veke!u
Nar. pesom.
Št. 59.
V Celovcu v saboto 5. avgusta 1865.
Tečaj I.
Liberalizem in narodnost.
L. Avstrija in po nji bivajoči narodi so prišli zopčt'do tega, da se nadjajo novih prevažnih sprememb, ki zadevajo državno-ustavne, privatno-pravne in narodne razmere.
Od novega ministerstva pričakujejo zbujeni in zdaj se zbirajoči Slavjani, ki hočejo tudi politično veljati, raznih reči v svoj prid, in to po vsi pravici, kajti vsemu vkljub so precej dobro porabili čas zadnje dobe, zlasti čas Smerlingovega ministerstva. Mnogo slavjanskih časnikov se je v tem j Času rodilo, mnogo knjig natisnilo, in kar je več, mnogo mnogo so Slavjani skusili v j javnem življenju. Zavedajo se zmerom,bolj, da so si sorodci, in da so jim škode in dobički vzajemni. Dosti več zagovornikov in duševnih bojnikov jim je nastalo, in različni rodovi poznajo zdaj več možakov, kterim morejo zaupati svoj blagor in svoje pravice. Mi smo tedaj bolj oroženi, kakor smo bili jota 1861. r— Potem takem smo čas nekolike svobode porabili v duševni in narodni razvoj, in moramo čas veče svobode še bolj obračati v lastno korist; zakaj svoboda ne živalska, ampak ona kot pravica, samo-| edsebno delati po nravnih vodilih in po der-iavnih postavan, je prvi pogoj vsacega, tudi narodnega napredovanja in uspešnege razvoja.
Preudarj&je vse to moramo čuditi se, da možje, ki se za liberalce ali svobodnjake Sejejo, in bi zato morali svobode, napredovanja in omike želeti vsemu svetu, da, Pravimo, takšni možje nasprotujejo načelu narodnosti. Že zapopadek svobode, torej teorija njegova obsega narodnostne pravice. Kdor pa hoče praktično izpeljevati svobodne naprave, mora tem več in le kar priznavati te načelo, in se sprijazniti ž njegovimi nasledki, kar kaže kratek ta preudarek.
Liberalizem zahteva, naj se kazenske in civilne pravde ustmeno in javno obravnujejo in porotne sodnije vpeljejo. Kako bi pa koristile svobodne te naprave, če ne razumejo jezika, ki ga pri sodnijah govorijo in pišejo, ne pravdne stranke, ne poslušavci, ne porotniki V
Ako je sodniški fezik nerazumljiv narodu, porabi sodnija zavoljb potrebnega prestavljanja dvojin čas, in nemogoče je najti dobička teh naprav, o kterih se je po svetu že večkrat in obširno govorilo. Takšne javne obravnave so tedaj nespametne in nelogične.
Tudi zahtevajo svobodnjaci, naj se vpelje svoboda v tiskarnih zadevah. Pa za Boga otovo zato, da narod časopise in knjige ere, da se tako podučuje, in da jih kupuje. Zatorej morajo nedvomljivo te kjnige, ti časopisi pisani biti v jeziku, ki ga narod razume, ker sicer niso za-nj, ampak za učenjake. .
Zopet zahtevajo naprednjaci avtonomijo ali samooskrbstvo svobodnih občin, gotovo to soseskam v blagor. Je li pa mogoče misliti, da bi občinske seje zlasti javne koristile, ako ne bi se Občinarji o svojih zadevah v lastnin jeziku pogovarjali? Po tem takem morajo ljudje dotične postave razumeti in znati in morajo dopise vsem razumljive dobivati. —
Dalje zahtevajo liberalci, naj bi bilo postavno pripuščeno sklicovati ljudstvo v narodne zbore. Vendar prečudno bi zares bilo videti, ko bi kak vnet svobodnjak sklicani narod nagovoril v jeziku, ki ga ljudje ne razumejo! —
Dosti dobrih ljudskih učilnic želimo neprenehoma, in, kakor ime kaže, prostemu narodu v prid; zarad tega morajo se tam predmeti razlagati v narodnem jeziku, ker sicer ne bi bile te učilnice za narod. Kako
serdito bi Nemci nasprotovali, ako bi kaka vlada ukazala, da se morajo po ljudskih šolah predmeti prednašati^ n. pr. v francoskem jeziku! V Holštajn-Šlesviku niso ter-peli še danskega jezika ne, čeravno je nemškemu v žlahti.
Vrh liberalizma so parlamenti, deželni in deržavni zbori. Ako se pa v kakem deželnem zboru narodni jezik ne govori, gotovo je to prenapačno, dokaz je prav nezdravih narodnih razmčr, in nemogočna je takšna prikazen pri zares svobodnem, živem in zbujenem narodu.
Kedar se hočejo tedaj svobodne naprave djansko vpeljati, dela se to ne samo za državljane, ampak za cele narode. — Pravi svobodnjaci morajo po tem takem udati se načelu narodnosti, poterjevati vse nasledke in glasovati, da se vpelje narodni jezik po uradnijah, cerkvah in učilnicah, kajti jezik edino je sredstvo, s kterim se more narod podučevati, s kterim se moremo z narodom pečati. Vsega tega želi tudi pravi, žlahtni liberalizem. Vsemu temu nasprotujejo ne-kteri liberalci. Ti pa gotovo ne morejo biti pravi liberalci; ali jim je svoboda le plajšč, da skrivajo svoje druge namene, ali so le teoretiki dobri za šolo, nikoli pa za praktično javno življenje. Gotovo bodo takšni možje nič ali pa le malo napravili v po-stavodajavnem obziru, in skušnja kaže vsak dan, kako resnične da so te besede.
Pa tudi po sami teoriji nam je priznavati to vodilo: Kajti če je svoboda zares pravica samoodsebno delati po nravnih vodilih in po deržavnih postavah, ima se vse to obračati ne samo na posamne osebe, ampak na ves narod in na razne narode kake deržave, torej jim mora biti pravica vdele-žovati se, ko se razsojuje o njihovi osodi, o njihovem notranjem zlasti narodnem življenju, če res hočemo, da so svobodni na-
1 e s e d n i k.
Sporočilo ljubljanske gim. 1. 1865.
Dragi Jernej!
Dolgo ti že nisem nič pisal, na tudi da-oes ne bi bil za per6 prijel , da se ne bi tel spomnil, kako so te nekdaj raznotere “Service o Matiju Čopu zanimivale. Morebiti sam dobiš letošnji program ljubljanske gimnazije od kacega dijaka; ker se pa toga vendar ne nadejam , nočem ti v kratkem sporočiti o štiri strani dolgem (23 — 26 st.) Manku, ki ga je najin učitelj , g. Dragotin
1_ • i nf i** ri..	• ii
Melcer, spisal „Matiju Čopu v spomin11 V vvodu g. Melcer govori, kako di_ Krajna bogata slavnih mož; naša dolžnost sk '
je skerbeti za njih spomin; zato sam cvetlico polaga na čopov grob. Dalje zveš, da je 1827. 1. g. Melcer, ne Čop, doveršil per-ve 4 gimnazijalne razrede pod učenikom weg. Dolarjem, f l#/5 1836, in kako da je bila gimnazija takrat vredjena. L. 1827 sta bila M. Čop iz Lvova in L. Martinak iz Kopra na ljubljansko gimnazijo prestavljena. Čopa je kakih 5 tednov namestoval tebi, dragi Janej! dobro znani starec g. Pogore-tec. Potem pride Cop, ki se je s svojim ljubeznjivim vedenjem vsem dijakom pri-
ljubil, ki so ga tudi zarad velike učenosti jako spoštovali. Pa, žalibog! da se jel. 1831 že popolnoma od šol poslovil bil.
V drugi polovici svojega spisa posnema g. pisatelj J. Kosmačev in Navratilov spis, imenuje Lopove starše, njegovo rojstno leto in rojstni kraj, in kako da se je bistri mla-deneč v Ljubljani na normalki in gimnaziji, potem pa na dunajskem vseučilišču učil. Po tem izverstno podučuje mladino na Keki in v Lvovu. Da je 1. 1827 v Ljubljano prišel, nam je pisatelj že prej povedal, dosta-vivši še to, da je po Kalistrovi smerti knjižničar postal in da je 19 jezikov govoril. Proti koncu spominja žalostno njegovo s načrt in navaja se nekaj verstic, ki mu jih je Prešern na grob napisal, in znani sonet: „Matiju Čopu“.
To je kratki posnetek kratkega spisa. Poglejva sedaj tvarino, ki jo nama g. Melcer ponuja, kakošna da je in kako je sestavljena.
Prav ima g. pisatelj, da v občnem vvodu spominja, da so kranjski Slovenci na duševnem polju že veliko delali, od več je pa, da se opira na Horacija; s tem ni ne tebe ne mene prepričal, ko bi sama slovenske delavnosti ne poznala. Ugovarjaš mi sicer, da je poetični g, Melcer svoj vvod navdal s pesniškim duhom. Rad bi verjel, ko bi se ne spominjal preteklih let. Saj
veš, da je treba latinščino dobro znati, ako se hoče na pravem mestu in o pravem času kaj navesti. Bodeš se pa tudi še spominjal, kako smo „bučo“ lovili, ko so naši odgo-jenci rudečkaste latinske knjižice iz šole prinesli. Kako sva se hrohotala nad njegovo jalovo latinščino, še dosti prej, kot sva v klopi sedela, kjer je M. kervavi pot potil! Jalova je tudi ta, ker le nevednežem zamore namazana jalovost oči slepiti. Kako prečudno je z Homerjem ropotal!
Kakor je bila že nekdaj Melcerjeva navada, da je pri učenju celo leto le načerte ravnal, skoro vsako uro druge, tako je tudi za ta sila dolgi (!) spis le načert objavil. Prav potreben je načert pri 4 straneh, ker 4 ali vsaj 2 verstici se ž njim lahko napolnijo! Važno je zla nas in zlasti za slovenske dijake, kar smo v vvodu in načertu pozvedeli. Še bolj važno pa je, da nam g. pisatelj razklada, kako se je nekdaj v latinskih šolah učilo. Slovenski pisatelj Melcer ni mogel skovati izrazov za „gramatical-classen in humanitatsclassen“! Vem pa, da jih tudi od njega pričakoval nisi, ki je nekdaj nam petošolcem pri učenju slovenščine priporočal , naj pišemo „rotuš,“ „lontuš“, „šištatu, itd. in gotovo se še živo spominjaš, kako je Poldeta hvalil, ki mu je v nalogi zapisal: „tako imenovani rotuš stoji na velikem plaeu“.
rodi. Da pa morejo vdeleževati se, ima vsak svoboden narod na vso moč skerbeti za svoj jezik, za pervo sredstvo, da se moremo pogovarjati in porazumljati, in v ta namen morajo se mu odpreti duri in vrata. Liberalci, kteri temu nasprotujejo, ne razumejo, kaj je svoboda, ali je pa nočejo razumeti, bojč se obračati načelo svobode tudi na razne narode kake države, bojč se torej doslednosti in logike do konca.
Preudarjdie vse to moramo dalje sklepati, da se ima državi, obsegajoči razne narode, napraviti ustava pravična vsakemu narodu, in to jo le federalizem. Se cel6 nemški narod, ko bi se zedinil v eno državo, federalno bi se zvezal, dasitudi so vsi Nemci enega rodu in enega jezika. V Franciji je sicer zmagal centralizem, pa koliko krvi je prelil! — Domoljubna, razsvitljena, pa federalna „Gironde44 je na „šafotu“ poginila in ž njo tudi svoboda, ktere Francozi še zdaj čakajo. Koliko primernejši da je zatorej- federalizem Austriji, po kteri živi toliko narodov in jezikov, vsak lahko sprevidi. Da je pa mogoče vpeljati ga, kaže še celo republikanska Švajca, kjer trije različni narodi svobodno in složno žive. Kaj nek ne bi tedaj to mogoče bilo Avstriji, v kteri vežejo razne narode ne samo materi-jalni dobički in potrebe, ne samo pretekla zgodovina in posebne okoliščine, ampak tudi pragmatična pogodba (Sanction)?
Avstrijansko cesarstvo.
Dežele niže-avstrijanske.
I« lluHiijit. A v (6001 e t niča; novo ministerstvo). Veste, da smo 1. avgusta začeli obhajativ petstoletnico, kar obstoji naše vseučilišče. Česar smo se vsi bali, godi se: Naše ljudstvo, posebno naše dijaštvo nima serca do te slovesnosti. Celo mesto se obnaša nekako merzlo in mertvo, in ako ,bi peščica ptujcev ne bila prišla in ako bi cerkvene slovesnosti in nekaj obligatnih govorov ne bilo, človek bi še ne vedel kar, da se toliko imenitna reč na Dunaju obhaja. Zakaj je vse to, veste še iz mojih poprejšnjih dopisov. Morebiti, da prihodnjič enkrat še kaj od nje pišem. Ali bolj , kakor pa vsa ta petstoletnica, zavzema naše ljudi in naše časnike novo ministerstvo. Razun ministra za kupčijske zadeve imamo zdaj vse' ministre, pa vsi novi ministri našim ljudem in časnikom niso po volji Kaj bojo nam sami grofje in baroni dobrega prinesli, tako poprašujejo; gotovo bi naši časniki kaj radi hudo in ostro godernjali in razsajali, pa si
— 234 —
vendar ne upajo, odkar je njih odrešenik in zveličar Smerlingnaredil tako strašno fija-ško. Ni še dolgo, kar so ga v zvezde kovali, — zdaj pa stoje pri groblji in na razvalinah celega ozidja, kar ga je bil stavil! Boljšega moža pa ne vedč in tudi nimajo svetovati, zatorej jezik malo bolj za zobmi derže in čakajo, kaj bo počenjala nova ini-nisterska gospoda. Kar nas Slavjane na Dunaju tiče, povemo, da od nemških libera-listov, birokratov in centralistov nismo se nadjali nikoli kaj dobrega, voč upanja— le recimo naravnost! —- vse upanje stavimo na žlahtnike in avtonomiste. Kar nas moti in straši, je samo to, da sta Smerling in Hein vendar le postavljena na perva mesta naših sodnij. Škoda, da Belcredi ni imel volje ali pa moči, tudi ta dva možaka djati v dobro zasluženi počitek. Pa, kar ni, pa more biti! Tudi Koraers, minister pravosodja, v Avstriji posebno na Češkem ne slovi kaj dobro, preveč je strune napenjal zoper federalistične časnike in vredniko v Pragi. Pa morebiti ni delal po svojem duhu in sercu, Bog ve, kakšni lističi so letali iz Dunaja v Prago in ljudi naganjali delati zoper svojo lastno voljo; zdaj je druga, — g. Komers je minister in sam svoj gospod, torej čakajmo, kako se bode obnašal. Da je grof Mensdorf ostal, nam je žalibog dokaz in priča, da se naša zunanja nesrečna politika obernila ne bodo : tam zunaj v „Reichu44 in tam doli dalječ na Turškem naša vlada ne dela prave politike; škoda, da se je bode deržala tudi še naprej. — Grof Laris velja za enega najbogatejših mož vcelej Avstriji. Zavoljo tega samega pa vendar še ni sposoben za tinaučinega ministra. Pa to je vse hvale vredno, da tak gospod, ki mu tega ni treba, prevzame tako težko butaro naših deržavnih financ.
To je velika daritev in nam je lepo znamenje, da ima Laris gorečo ljubezen do naše avstrijanske domovine. Kar nam posebno dopada, je to, da je svoje ministerstvo vse novo osnoval, vse stare uradnike spodil in si dva gospoda izbral, ki slovita kot pervaka v finančinih in gospodarstvenik zadevah, gg. Savenau-a in Beckhe-a. — Ravnokar se je zagnal po mostu veseli glas, da baron Hubner prevzame kupčijsko ministerstvo, žl. Šchvvarz pa da bode pri njem deržavni podtajnik. Da kratko posnamem: Avstrija je zdaj pervo krat na potu, ki pelje k miru in k sreči, — da bi le Madjari pametni bili, preveč ne tirjali in ne pozabili, da je v Avstriji še drugih narodov, ki nosijo enaka bremena . pa zaslužijo tudi enake pravice.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Kmetijska razstava; 1 j u d s k e š o 1 e n a Ko roškem; uršuli-narske šole v Celovcu). Od več strani nas Slovenci nadlegujejo, naj bi pripoma-gali, da se pri kmetijski razstavi v Celovcu na Slovence in njih jezik no pozabi. Očitno povemo, da imamo le malo upanja. Vsi nemški časniki, ki izhajajo v Celovcu, prinesli so načert in povabilo za kmetijsko razstavo v Mariboru, v kterej se štajerskih Slovencev ni pozabilo. Vse to so pervaki naše kmetijske družbe gotovo brali. Če jih nemška beseda ni dregala v oči in ni pri njih misli zbudila, naj tudi oni delajo po izgledu gotovo tudi ponemčene štajerske družbe, tako jih ubogi „Slovenec4' nikakor prekerstil ne bode. Naša gospoda pač svoje misli: Dana koroškem ni Slovencev, ali pa pa kar jih je, da vsi znajo nemški, ali pa da ne marajo nič za slovenski jezik,- ne da si iz svoje nemške ali ponemčene glave zbiti in trobi svojo: Vsa koroška slovenščina je le maslo nekterih rogoviležev. Zatorej udje kmetijske družbe, ki ste slovenske ker-vi in misli, obernite se naravnost na vodstvo kmetijske družbe v Celovcu in tir-jajte moško to , kar vam gre po vsej pravici. —
lz našega škofijskega zakonika povzamemo te le uradne novice zastran ljudskih šol. Leta 1863/64 je le v eni dekaniji več otrok v šolo hodilo, nego jih je v šolo hoditi dolžno, in ta hvale vredna dekanija je Zgornja Zilja. Za to se pa verstijo dekanije takole : Od sto otrok jih hodi v šolo v dekaniji: Zgornja dravska dolina 98 otrok
Spodnja Terg '	.	.	.
Beljak .	.	.
Spodnja Zilja . Krapffeld Šent-Vid .	.
Sovodje .	.	.
Melska dolina . Sent-Lenart Breže . . . Kanalska dolina Celovška okolica VVolfsberg .	.
Zgornji Kož Kerška dolina. Šent-Andraš Doberlaves Dol j ni Dravbreg Velikovec .	.
Tinje . . . Pliberk . . . Spodnji Rož .
97
95
93
91
91
90
86
86
84
83
83
76
74
74
73
58
57
57
56
55
53
52
Res veliko sva imela opraviti, da sva zadostovala vsem tirjatvam šolskim, vendar sva se pa zmirej veselila, ako sva se kakega predmeta dobro naučila. To pa je bilo le pri izverstnih učiteljih mogoče. Vsaj veš, da se od nas nobeden zgodovine na spodnji gimnaziji ni kaj prida naučil, vendar je pa človek z vsako malenkostjo marsiktero „bučo44 lahko v kozji rog vgnal. Tedaj se mi sila napačno zdi, da g. Melcer staro sistemo hvalisa; lastna skušnja bi ga morala podučiti, da je bila za marsikaj jalova. Irnenit-niše vprašanje pa je to: Kaj ima stara sistema opraviti s Čopovim spominom ? Gotovo so to le prečudni Melcerjevi občutki, občutki gorečega učenca Golarjevega za M. Čopa! Kako mu more tako goreče občutke zbujati smert Dolarjeva in Martinakova, slavno odgojiteljstvo „Janeza Pogorelca44, ki s križem obdarovan od 1. 1860 v Ljubljani v pokoju živi! Res, dragi Jernej! g. Melcer se od najnih mladih let še nikakor poboljšal ni, ker tu je raznotere reči v pravo sodergo pomešal in slovenskemu narodu zapisal „Co-• pu v spomin44. Preblagi občutki! Presrečni človek, ki ga navdajajo! Ko ta prečudni pelo-mele, po naše ričet, čitam, zdi se mi, da me „luna terka44.
Kaj neki čenča o tako nepomenljivih rečeh, mi ugovarjaš; ali meni serce veselja igra, ko vidim, da se 1. J865 y
beli Ljubljani kaj enacega pisati in objaviti sme!
G. Melcer pravi dalje, da so ptujega čopa v plajšču videli stopiti v prefektovo kan-celijo (prim. besedo s šternalem od peto-šolca); čudno, rojenega Kranjca, slavnega Čopa tu g. M. „ptujega gospoda44 imenuje! Le dostavil naj bi še bil, da je plajšč obračal po vetru, kot sedaj marsikteri gospod v Ljubljani, ki domačinom zabavljaje le kliče „dulce in patria bene vivere44; pa saj se debelih gospodov, tujcev v domači deželi, nikoder ne manjka! Tako neslana nedoslednost se je le najnemu g. Melcerju mogla iz peresa zmuzniti.
Moraš pa g. pisatelju posebno hvaležen biti, da je vsaj na 2 štr. (24 štr.) v kakih -12 versticah Čopovega delovanja na ljubljanski gimnaziji opomnil. . Pa tudi tu niso njegovi občutki samemu čopu posvečeni, ampak deli je med razne žive in zamerle gospode. Vedno se mu skomina po Vodniku in Prešernu, še drugače bolj, kot se je tebi skominalo, ko nam je g. pisatelj semtertje kako Prošernovo pesem s hropečim glasom narekoval, ko jo jo dijak na černo desko pisal. Pisatelj ne pozabi opomniti Kersnika in Jožka in vedeža Petruzzita. Glej, pokojna učenika Kersnik in Jožka, nama inv pisatelju še v grobu zbujata občutke o Čopu ^Professor publicus44 pa z dunajskim pra-
hom Melcerjevo pero navdušuje. „Božji majka44, kam srno zašli! Se ve da o Čopu pi ne besedice!	r
Nekdaj smo nedolžni šolarčeki g. Melcerji radi imeli,y ker ni dvojek dajal. Morebit se je od Čopa te milosti nriučil! Tudi nan pisatelj nikoli ni bil „Orbilius plagosus44, ka kor se zopet v latinščini izvedeni g. pisatel s Horacijem hvali. Res, to je hentano pre brisana glava, ne samo glavica, rekel bi da je to že „buča44. Kako je naju navdu ševal, ko je z malim Putzorn v rokah, pi sal rodovnike na desko, mislim da drugačr bolj, kot je (Jop — mala glavica —pisatelj« — veliko butico, „ko je v predmet jema slovensko slovstvo44. Vsaj lahko tako sodivs po prečudnih občutkih, ki je v svojem spi su g. Melcer naznanja. Nikar se ne jezi, ds do sedaj še o Čopu nisi nič zvedelps tudi od druge polovice so ne smeš boljšegs nadjati.
Proti koncu št. 24. in na 25. in 26. št (2, 3, 4.) je g. Melcer, če ravno ne „Orbi lius plagosus44, pa vendar „plagiosus44, prav slabe baže. Ne meni pa s tem, da bi se bil on hotel na skrivnem s tujimi žulji lišpati Melcer pove, od kod da je te strani posnel. Posnel jih je pa tako slabo, da se gotove nobene reči tako slabo, posnete čital nisi Zdi se mi, da je „Orbilius plagiosus44 tud: „Orbilius plagosus44 med slovenskimi piša-
— 235 —
Ta razkazek nam priča, da je se takih dekanij, po kterih komej polovica otrok ljudsko šolo obiskuje, in te dekanije so — slovenske, to je pač žalostno! Vemo, da je to še od tistih žalostnih časov, kq se je po šolah samo le nemškutarilo in po takih šolah ni bilo videti nobenega sadu. Ni čuda, da ubogi Slovenci niso imeli ne glave ne serca do takih šol, v kterih se otrok v šestih — osmih letih še brati ni naučil, in da po tem takem se šole in učenika niso hotli imeti. Pa zdaj se je obernilo na bolje; kar se po šolah mladina uči kersanski uauk, brati, pisati in rajtati, — se ve, kjer ni kak nemškutar — imajo tudi ljudje več veselja do šol in ga bojo vedno več dobivali od dne do dne. — Slovenci! glejte in skerbite za svoje šole; časi so taki, da, kdor ne napreduje, čaka ga beraška palica in ster-gan rokav!
Naj še nekaj Y povemo o dekliških šolah pri sv. Duhu. čč. gg. Ursulinarice se toliko trudijo in prizadevajo pri svojem poduče-vanju, da so res na vse strani vse hvale vredne. Le ena sama'stran je, zavoljo kte-re moramo čč. gospč grajati. Naša dekleta postanejo sčasoma gospe in matere, ali pa dekle, rokodelke, delavke. Zdaj pa le po-prasajte, kako vse te pri svojem poslovanju potrebujejo slovenskega jezika. Zatorej se nam res po pravici čudno, prečudno dozdeva, da se zastran slovenskega nauka ne premaknejo na bolje. Take prebrisane gospe bi imele vendar le spoznati , kaj učenkam o svojem času koristi in kaj tudi šoli hvale in slave donaša. Skrajni čas je, da se tu kaj prenaredi. Tudi šolske oblastni-je naj pri tej zadevi spolnujejo svojo dol žnost! —
(z slovensk«K« stajerj«. K. ('Letina;— preseljevanje Slovencev;
lj ubij.-pr e p ir.) Od vseh krajev naše mile Slovenije žalosten glas odmeva, kako materijalno blagostanje naše domovine ne-vzdržljivo propada, letos se pa posebno za naše kmetijstvo zavoljo prečudne Buse hudi časi prikazujejo, tako da smo komej lansko leto, ki je v nekterih krajih celo siromaštvo storilo, premagali, letošnje leto nam še hujša prihodnjost proti. Kamor se po kmetijah ozreš, povsod zapaziš eno isto žalostno obliko. Naš marljivi kmet bode z letošnjimi pridelki svojo družino in živino težko pre-živil; kaj mu pa ostane za prodajo, da si potrebne novce za davke in druge ncob-nCdno potrebne stroške pribavi? Siromaš-neji kmetje bodo letos, ker jih sila tira, svojo Živino za vsako neusmiljeno ceno prodali, ali pa domsi poklali, tako da gosposka za
davkne dolgove ne bode imela kaj rubiti. Vse je več ko polovico dozdanje vrednosti zgubilo, novci zginjajo med prostim ljudstvom, da jo čudno; kdor je v zadnjih 15 letih zemljišča kupil ali pa po cenitbi prevzel, občuti zdaj pretežko breme, ktero si je naložil. Do sedaj je še kmet svoje davke poravnoval, kako mu bode pa letos in prihodnje leto to izteklo, sam Bog vč. Vse nas opominja, da nam za nektera leta prav hudi časi grozijo. Od nekdaj je bil Slovenec zvest in z ljubavjo vdan svoji domači zemlji, in prav redko se je slišalo, da je slovensk kmet radovoljno svoje zavetje zapustil, zdaj pa bi se marsikteri našel, ki je rade volje, pri prvi priložnosti se preseliti 'v tuje kraje. Od ;kar se je glas raznesel, da v Serbski "'kneževini naseljenci rodovitna zemljišča od vlade brez plače dobivajo, in da ruska vlada naseljevanje inostrancev po svcnih deželah jako podpira in naseljencem v Kavkaziji celo zemljiščine davke, ki so tam čisto majhni, prvih deset let pušča, ne misli nikdo več na daljno Ameriko, kamor tudi siromašni ljudje potnih stroškov zmagati ne morejo, ampak na južne in izhodne kraje naše velike slovanske oče-tovine. Poleg takih nezgod, ktere zdaj naš slovenski narod stiskajo, je pa vendar za srce pravega domoljuba velika tolažba, da se protinarodni napuh v naši domovini vedno bolj uklanja pravi, rodoljubni zavednosti. Bog daj, da bi pod vodstvom novega ministerstva Slovenci na taistem potu, po kterem so se pod Smerlingovo sistemo tako težavno plazili, krepkejše koračiti zamogli! Nadjajmo se lepše bodočnosti, saj vidimo, kako se naši narodni zavodi, naša Matica in njene hčerice „Čitalnice" brigajo za duševni razvitek našega naroda, in kako tudi narod naš ceni in spoštuje svoje voditelje in dobrotnike. Mi štajerski Slovenci smo od nekdaj že vajeni na belo Ljubljano, kakor središče našega narodnega življenja, se ozirati, in smo vedno od ontod „parolo" za naše ravnanje očakovali. Zato Vam pa tudi, dragi sosednji bratje, ne moremo izreči, kako nas to nemiio prijema, da se v okrilju prve in poglavitne čitalnice v Ljubljani, s ktero se ves slovenski narod ponaša, na skrivnem razdor pripravlja, tako' da že sedaj naši nasprotniki z velikim zadovoljstvom trdijo, da so je narodni tabor na dve protivni stranki razdvojil. Morebiti * da se tistim gospodom, med kterimi naše slovenske prvake spoštujemo, in kteri so v tej stvari zapopadeni, ne dozdeva toliko nevarno, v domači hiši tudi hišne prepire vganjati; nam pa, ki iz daljine brez vse
strasti na vaše bojišče gledamo, vidi se kakor da bi po takovem prepiru se lahko dete — s kopeljo zavrglo. Mi si ne moremo nikakor razjasniti, kaj da je našega visokocenjenega voditelja, kteri si je s tolikimi žertvami ljubav in spoštovanje naroda svojega pridobil, tako razžalilo, da se mu je vredno zdelo, predsedništvo narodnega društva, kakor vsakteri Čitalnico ljubljansko pozna, zapustiti. Ako ima paš slavni voditelj v resnici nasprotnike v Či-talničinem društvu, moremo ga utolažiti, da brez tega tudi v drugih družbah ni, in kakor on sam ve, naši narodni prvaki malokdaj drugod, kakor po trnjevi poti koračijo, njemu pa je Bog posebno takovo dušno orožje podaril, da se mu beg iz bojišča nikakor ne spodobi. Mi Vam tedaj, častiti gospod Dr. Jan. Bleiweis, s tistim zaupanjem, kterega ste gotovo od naše strani prepričam, naše iskreno želje na serce položimo, da Vi tudi v tej neprilični stvari domoljubno perve korake storite, da se zopet stari mir in sprava v vaši čitalnici vdomači. Kar se pa odpovedi čitalničnega stanova-lišča od strani gospoda Sovana tiče, vidi se nam pa celč neverjetno, kako bi obče znan rodoljub, kteri je v tistih časih, ko je še naša mila Slovenija v zibelki spavala, tako odlično svoje domoljublje izkazoval, zdaj ravno tisto poslopje, ktero je s tolikimi stroški vlastito za čitalnico prirediti dal, na vsestransko škodo odpovedati in na tak način ne samo svojim protivnikom, kterih gotovo veliko ne more imeti, temuč celemu društvu čitalnice, da, smemo reči, narodu slovenskemu svoja vrata zapreti namerja. To ni pravo rodoljubje, ktero se tako bitro razžaliti in odpoditi da! Vam pa mlajši rodoljubi slovenski, ki morebiti ravno to tudi med svoje zasluge za našo domovino prištevate, da se poštojnemu in previdnemu ravnanju naših narodnih starešinov v krepki odpor stavljate, Vam odkritosrečno povemo, da domovina od. Vas še najboljega sadii pričakuje in Vam zato enkrat tudi hvaležna bode, za zdaj pa dovolite, da se narod na tiste ozira, kteri so v težavniših časih ker-milo naše previdno in srečno vodili. Mi se nočemo v vaš domači prepir o čitalni-činem razdvoju vtikati, bojimo se samo narodne nesloge, ki bi znala iz vašega prepira še priti. S takovim početjem vi najbolje nemškutarjem v roke delate, kteri so tudi pri tej prigodbi z vami prav zadovoljni. Prava domoljubnost ne dopušča, da brat bratu zamerja, in da eden drugega razža-ljuje, ona slogo čuva, brez ktere narod napredovati ne more!
telji. Novega le mervice ne pozveš, razun tega, da g. Melcer po svoji stari navadi ne more zamolčati, da je izvedene glavice nekdaj tudi bogoslovja se učil, ker navaja ti j T. Kempenčana in svoje občutke s Horacijem sklepa. Kako da je z vsem tem g. Mel-cer Čopu nov spomin postavil, bodeš še vpraševal, ko moje sporočilo prebereš ali pa sam program pregledaš. Vse Horacijeve ver-stice, kakor lepe in gladke da so tudi, ne morejo napčne občutljivosti v tebi zbuditi, s ktero se g. pisatelj tako šopiri. Pravo j e le zadčl, ko je s Prešernovo nagrobnico in sonetom svoj spis končal.
Kakor veš, g. Melcer še od nekdaj daleč po svetu — krog Ljubljane? — slovi kot velik zgodovinoznanec. Melcer zgodovino-znanec in „M. Čopu v spomin" — kaka prečudna „neizgruntana** trojica! Prašal bi ga,
J kje da se je zgodovine učil, da si upa iz j zgodovinskega obzira kaj enacega spisati? Bog ve, po kakih pravilih se je ravnal ?! Morebiti ima kak rečnik k la Brockhaus, iz kterega je razne smeti pomedel, kot tisti, ki je za svojo preskušnjo iz „Conversations-lexika" zgodovinsko nalogo prepisal. Kakor stara blebetulja kroži kmalo o tem, kmalo o unem; le o tem nikoli ne govori, kar si je po „naočju“ in po načertu razpravljati določil. Res, izverstni zgodovinar! Ali g. Melcerju ni znana zabavljica:---------------„le
črevlje sodi naj kopitar1*!? Zdi se mi, da se g. Melcerju le dozdeva velika navdušenost za M. Čopa, ki je 19 jezikov ali gladko govoril ali dobro zastopil, ko jih g. Melcer komej 5 ali 6 zna, ker na st. 26. pravi: „Vem, kako težko je iz lastne skušnje, se jih le 5 ali 6 resno naučiti**. Dragi Jernej! gotovo se še spominjaš, kako je g. Melcer na spodnji gimnaziji s svojim jezikoznan-stvom nas sleparil, se ve da smo se naposled mi kot drugošolci mu smejali, če je kako francosko frazo prečudno in hropeče izgovarjal in prav čudno naglašal. Naj bi se bil raje bolje privadil priljubljene mu nemščine, da se mu ne bodo v reduti in v „deutschen ordenshausu** Nemci posmehovali, ko se s svojim jezikoznanjem oholo ponaša. Nam Slovencem še ni veliko koristilo, da g. Melcer zna najin in svoj materin jezik, in če se ga ne bo bolje naučil, tudi nikoli dosti hasnilo ne bo. Smešno pa je, da se upa pred javnim svetom primerjati s slavnim Slovencem, pa saj se je tudi žaba napenjala, ko je vola zagledala!
O pisavi bi ti pa lahko 5 strani napisal. Kaj enacega še ni imelo slovensko slovstvo, naj pogledaš besedoslovje ali skladnjo zanimivega sestavka. Res se sicer ni oati, da bi ta spis nam slovenščino zelo oskrunil, ker do sedaj ima g. Melcerjevo ime še premalo veljave. Uboga pa mladina, ki jej on
prirojeno slovenščino tako kvari! Kako morajo dijaki 4. in 3. (b) razreda slovenski pisati in govoriti, ki je naš g. pisatelj slovenščine uči. Tedaj videant consules, ne — Ljubljanski pervaki! Znati pa je, da je dijaška „Torbica** g. Melcerja tudi po duhu spremenila v Slovenca, če ravno mu jezik še sila okorno teče. Mehurji, ki je nekteri po vodi spuščajo, še niso nobenega pametnega slepili in upam, da umazani mehurče-ki g. Melcerjevi tega tudi ne bodo.
Kakor vidiš, dragi Jernej! si ne boš iz Melcerjevega spisa za Čopov životopis ni-kakoršnega gradiva nabral. Ako pa program v roke dobiš, opiši mi v prihodnjem listu bolj natanko Melcerjevo pisavo, ker vem, da se jezikoslovni pretresi tvoji gladki besede bolj prilegajo. Ne misli, da je toliko tiskarnih pomot v spisu, ker vidiš, da so Prešernove pesmice prav navedene; te pomote so od nekod drugod. Z Bogom!
Ivan Prodovski.
* Gg. Miklošič in Utiešinovič na znanjata drugi izkaz prineskov za dela Vuka Štef. Karadžiča, iz kterega se vidi, da rodoljubni Slovani darujejo po svoji moči po 1, 2, 3, 5, 10, 50 do 500 gld. Tudi po 50 kr. jih je mnogo darovalo. Nap bi tudi Slovenci pridno zbirati začeli!
Isr. NMTiiiMkr doline. 20. julija — ski. petina; — Ta ge s pošli). Tudi v naši, sicer zelo rodovitriej dolini je bila letos jako slaba košnja in žetev ; malo je žita in še manj sena za živinsko kermo. Prav terda bode v naših krajih, že zdaj nima uboga živina kaj jesti; kaj pa še le bode po zimi? Že zdaj je tako ceno živina, da se meso pitanih vol po 10 krajcarjev 1 funt prodaja in ako v kratkem dežja ne dobimo, bo i drugo košnjo in z drugimi poljskimi pridelki tudi slabo. Slabi so že zdaj časi bili, pa kažejo se še slabeji. Pomozi Bog! —Graška „Tagespošta" ima v svojem 161 listu od 5. t. di. nek sestavek, v kterem pisatelj o dervarjih, ki z lesom po Dravi kupčujejo, govori; med drugimi rečmi pravi pisatelj, da se pervemu vozniku pri plavili „Gerina-nuš" pravi in da to ime znaoiti od „manu gerere" izvira „ker so na Dravi rimski na-selniki biliu. O ti ubogi modrijan , ozri se na domače ljudstvo in našel bodeš, od ko-dar izvira to ime, ki je tudi pri naših veslarjih v navadi; mislim, da se je naš modrijan zmotil in imena ni prav razumel, kajti nobeden ne izgovarja „Gennanus", ampak Kermanuš, in to ime je čisto slovensko; vsakemu menda je znano, da kermiti, kermaniti je nemško „rudern, das Ruder fiihren". Da bi le taki ljudje o etimologiji slovenskih besedi ue pisali, kteri od slovenščine nič ne razumejo ; vsak naj ostane pri svojem kopitu, že pravi star prigovor in to je tudi gola resnica.
Dežeie trojedine kraljevine.
lx Zajrrelia. 1. avg. §. (Naše stranke; g. Strossmayer). Motna je bila pri nas voda, človek ni vedel, kaj da bode, kdo da zmaga. Pa voda se čisti in hvala Bogu! zmagala bode stranka naša — narodna. Imamo pa pri nas tri stranke; je stranka narodna, maujaronska in vladina. Narodna stranka je največa in šteje med seboj naše pervake. Glava jej je naša slava in dika
—	vladika Strossmayer, za njim tudi slavni advokat Mrazovič; — ti so federalisti v pravem, slavjanskem duhu. — M a d j a-ronska stranka, ktera gleda rajši v Pe-što kakor na Dunaj, šteje svoje prijatle med našimi plemenitniki: baron Raucb, Hel-lenbach, grof Jankovič, Pejakovič in drugi zlasti v Slavoniji so pozabili, kaj so Madjari s Slavjani počenjali in koliko kervi se je prelilo, da so se Hervatje otresli madjar-skega jarma. — Vladina stranka je najslabša, in šteje svoje glave na Dunaju v dvorski kancelariji, po uradnijah naših in med poslanci iz vojaške meje. Govornik te stranke je „Domobran,“ pa tudi ta je začel poslednje dni svoj plajšč tako sukati, da je skorej preskočil v kolo narodne stranke.
Tako je zdaj pri nas, zatorej se nadjatno od prihodnjega zbora vsega dobrega. Vojska že bode, zmagala pa bode stranka narodna. Velika škoda jej je gotovo ta, da ravno zdaj v tako kočljivej dobi nima svojega, daf nima v Zagrebu nobenega časnika,
—	pa vendar pravica in resnica zmagate na koncu tudi same. Bog daj pravici svojo moč! — Govori se, da se premilostljivi vladika Strossmayer iz Jamnice poda na Dunaj, kar bi bilo kaj veselo in dobro znamenj e.
(2. avgusta je prišel res na Dunaj. Vredn )
Ptuje dežele.
Pruska.
Zastran polabskih vojvodin se še nič prav ne ve, kaj da bo. Le to se iz vsega bliska, da bi jih Bismark za Prusko rad dobil in jo tako primerno razširil. Francoskemu poslancu je neki celo rekel, da želi vojske z Avstrijo in da Pruska mora z lepa ali z gerda največo oblast na Nemškem dobiti. Tu pa najberže pomoči od Italijanskega pričakuje. Prijatli Avgustenburškega se preganjajo, avstrijanski poslanec pa protestuje. Z Bismarkom tedaj res ni dobro češenj zobati. Kako doma ustavno pravo z nogami tepta in se prav puntarsko vede, priča nam
— 236 —
Kolinski dogodek, kjer so vojaki mirne poslance razpodili. — Sicer se pa na Nemškem zdaj prav dobro imajo. Svečanost in veselic ni konca in kraja. Lovci so se sešli v Bremi, pevci pa v Draždanih, kjer se je dobro jedlo, pilo, napivalo, objemalo in pelo o nemškem „Yaterlandu,“ da je vse odmevalo, in so vsi nemški časniki polni tacih „berichtov" — potem pa je bil konec!
Francoska.
Ves svet zdaj govori o ondanjih volitvah za srenjsko svetovavstvo. Kaj pa je tacega, da se tolikšen hrup žene? Vsem je znano, da jo centralizacija na Francoskem najhujša in da čisto vse objema, zadušivši vso samostojnost in prosto gibanje po mestih in po kmetih. Nekdaj ni bilo tako. Napoleon jo sicer res vse še bolj pritegnil in centralizal, ali polajšali so mu že njegovi spredniki to delo, ker so eden spred druzega bolj cen-tralizovali ter Pariz za glavo postavili, ki naj za vse misli in dela. Zdaj pa že delj časa drug veter piše. Francoze, iti se tako radi ponašajo, da so civilizaciji prednja straža, obvzema zdaj groza, ko vidijo, da so vsi omreženi in da nimajo kar nič samostojnosti. Tudi jim Napoleonova vlada čedalje huje preseda; da bi jo kakor si bodi spodrinili, jeli so se zadnji čas na vso moč za samostojnost vnemati. Pokazali so že to pri volitvah za posta% odajavni zbor, ker so po mestih kolikor mogoče, samo svobodomiselne in vladi neprijazne poslance volili. Pri zadnjih volitvah za srenjsko svetovavstvo pa so še bolj pokazali, da jim ni več mar za centralizacijo in da se hočejo tudi po srenjah svobodno gibati in občinske zadeve sami obravnovati. Vlada je sicer še zmagala, — najbolj po kmetih — ker so se večidel nji prijazni svetovavci izvolili, ali kaj bo prihodnjič, če bo agitacija zmirej veča? Napoleon, ki tudi dobro posluša občno mnenje in glasilo, moral jo bo drugam za-sukniti, če hoče svoj prestol rešiti in svojega sina nanj posaditi. Duh samostojnosti veje, in to je tudi, zavolj česar so ondanje volitve pomenljive in resnega premišljevanja vredne, pa ne samo na Francoskem, ampak tudi povsod drugod, kjer so tako radi francosko centralizacijo posnemali!
Razne novice.
Družba sv. Moliom. Izdava letošnjih družbinih bukev se je proti lanskemu letu za nekaj dni zapoznila; razpošiljava se vendar že prične okoli 8. dne tekočega mesca. V tem času je družbi zopet nekaj novih udov priraslo, tako da jih šteje sedaj že 2719. Vseh stroškov je letos 2551 gld. 77 kr., prejemkov pa 2999 gld. 94 kr.; tudi matičino premoženje je primerno naraslo. Kar je denarja čez stroške ostalo, nakupilo se je za-nj za 128 gld. raznih bukev č. gg. dek. predstojnikom, za 101 gld. 35 kr. 25 gg. farnim predstojnikom, za 102 gld. gg. bogoslovcem, za 116 gld. 82 kr. pa slovenskim gimnazijam in realkam. Vabilu k pristopu za prihndnje leto pristavljamo serčno željo, da se oglasč čast. družniki vsako leto, če je le mogoče, že v pervih treh mescih novega leta, da se more lože in za časa presoditi, koliko bukev se more dati v natis, da se stroški kolikor je mogoče po prejemkih zravnajo.
Meja družb« sv. Moliom. Dne 16. julija je imel odbor družbe sv. Mohora sejo, v kteri se je sporočevalo o veselem druž-binem napredku v tekočem letu in med drugimi manj važnimi rečmi sklenilo tudi to-le:
1.	Ker se je pri končnem obračunu pokazalo, da prejemki tudi letošnje leto presegajo družbine potroške, zato se bode za ta ostanek nakupilo po znižani ceni raznih slovenskih bukev po več iztisov za darila u) 56 č. gg. dekanijskim predstojnikom; bj 25 farnim predstojnikom, t. j. šestim v goriški, kerški, lavantinski in ljubljanski in enemu v teržaški škofiji, ki imajo največ družnikov v svoji fari za da-
rila ali farne bukvarnice; c) častitim gg. bogoslovcem v Celovcu, Gorici, Ljubljani in Mariboru in d) gimnazijam v Celju, Celovcu z realko vred, Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in v Terstu. ter goriški in ljubljanski realki. Častiti gg-d e kani torej dobe: Majcigerjevo „zgodovino sv. Ciriia in Metoda,“ lavretanske pridige,“ Umekove „Pesme" in „Marije Ro-žencvet;u gg. farni predstojniki: „Marije roženevet," „Pridige," Lesarjeve „zgodbe sv. cerkve,“ „Elizabeto,u „Alvaredovo družino," „Pravljice," „Veroniko" in „Cirila in Metoda" od Umeka; gg. bogoslovci „Lavr. pridig" po 16, Humbertovih „Resnic," „Živalstva" in „Rastlinstva" po 10 iztisov; sl. gimnazije in realke pa bukve: Cegnarjeve „Pesmi," Jesenkovo „Zemljepisno začetnico," Bilčeve „Pervence," Levstikov „Kraljedv. rokopis," „Ajanta," „Georgikon," „Ismael-beja" in „Krito n a/' vsacih bukev po 5 iztisov za najpridniše uboge dijake.
2.	Ker ni namen družbi sv. Mohora, da bi se bogatila, ampak da med prostim ljudstvom koristne bukve razširja in ob enem tudi slovenske pisatelje podpira, bilo je sklenjeno:
a)	Da postane vsaka knjiga, ki jo dč družba sv. Mohora na svitlo, spet pisateljeva lastina, kakor hitro se družbina izdava poproda, če že pri sprejemi rokopisa ni bilo drugače odločeno.
b)	Da se zviša plačilo za s p i s e, ki so v g 1 a d k i, popolnoma pravilni slovenščini pisani in je družba v natis prevzame. Plačevala boae družba vprihoanje take izvirne spise po 17 gld., prestave pa po 12 gld. za tiskano polo Koledarčkove oblike; če pa je spisom treba še poprave v besedi (v oblikah nič ne dč) ali čelo predelave, tem se bode plačevalo tudi vpri-hodnje kakor dosloj po 14 in 9 gld. za tiskano polo. Ce bi se pa kak popolnoma pravilni spis tiskal v Cvetnikovi ali še v veči obliki, plačevalo se bode po 20, oziroma 15 gld. za tiskano polo.
c)	Da družba sv. Mohora slavni sloven-
ski matici v Ljubljani g. Vojakove bukve brez vsacega povračila dosedanji' stroškov prepusti.	(	-
3.	Cena letošnjim družbinim bukvam se takole ustanovi: „Večernice" XI. in XII. zvezek se bodo prodajale po bukvarnic&h po 20 kr. „Oglenica" in „Koledarček za leto 1866“ po 36 nkr. in „Cvetnik" po 50 nkr.
*	Program novomeške gimnazije je letos kaj znanimiv in se lepo odlikuje 'v primeri z drugimi, ki so na Slovenskem beli svet zagledali. Slava g. vodju in gg. učiteljem! Prihodnjič kaj več o njem.
*	ilaron C o d e 11 i, deželni glavar ali maršal, bode kot ljubljanski častni meščan prejel diplomo v slovenskem jeziku. To je gotovo veselo slišati!
*	Iz prijatelskega dopisa smo zvedeli, da so čitalničini pevci IT. julija g. Miroslavu V i 1 h a r j u, našemu izverstnemu pesniku, k njegovemu godu pod oknom peli. —
DuhovsLe zadeve.
Goriška nadškofija: G. Cettue Peter je postal vikar v Šmartinu pri Terzu, g. B o 11 a r Andrej vikar je šel v pokoj zavolj bolezni, g. Kravanja Janez pa v začasni pokoj.
Kerška škofija: č. g. Marinič Jan.1 je postal pravi kanonik v Gospej-sveti; č. g. V a v ra Jan je dobil faro pri sv. Kervi. C. g. fajm. Lesjak Janez je pensijoniran.
Odperta listnica.
O. fajm. Sk. J. v Amb. naročnina ni došla; po-prašajte. — Gosp.: F. J. v V., gosp. B R. pri sv. Barb. — gosp. K. v Lj , — gosp. dr. S. v M. ali spite, časi so imenitni, prosimo!
Danajska borsa 4. avgusta 1865.
Bankine akuye				788
Kreditne ,,				173
London	.	.				lil
Novi zlati .				
Srebro		.		108
Izdatelj in odgovorni vreduik: J. £. Božič. — Natisnil Ferd. žl. K1 ein may r pod odgovornim vodstvom R. Bertsohinger-j a.