radimo kompletne cementarne!
One 16. aprila je bila spuščena Poskusno obratovanje mlinica ^enta v Trbovljah, že druga "niča, ki smo jo izdelali v naši Parni. Mlinica cementa v Tr-Mjah proizvaja cement enako K ona v Anhovem, v sklenje-171 — zaprtem kroženju. Montažna dela so bila uspešno ključena in mlinica predana K večjih pripomb predstavni-^ cementarne v poskusno Katovanje. Zaradi same gradeč dejavnosti montaža strojne-' dela mlinice ni bila eno stav-■ Investitor je namreč pri re-^strukciji cementarne moral ,rbno uskladiti rušenje stare in 'Javljanje nove zgradbe mlini-! cementa. Ker ni hotel vsaj za časa prekiniti s proizvodnjo N"enta s starimi mlini, so mon-.na dela strojnih naprav več-'(it sovpadala z gradbenirrii deli. J’e‘ nove mlinice cementa stoji a lrn.reč na prostoru, kjer so stale zgradbe cementarne. Kljub fern navedenim okoliščinam pa [eeno ni prišlo do večjih zasto-pri montaži. Nasprotno, po-[ttliti je treba vodstvo zunanje taže PE-SN in vse naše mon-|je za uspešno končano delo.
Poskusno obratovanje mlinice ■enta in v zvezi s tem izvršene 'itve so pokazale, da naša na-va ustreza svojemu namenu. f6estitor — Cementarne Trbov-( — je z doseženimi rezultati *ovoljen in je mlinico prevzel 5 v tehnološkem in mehansko-ronem smislu delovanja. Ne bo ro odveč, če o prednostih mlet-'cementa vo sistemu v zaprtem Oženju spet govorimo nekaj be-d še posebno sedaj, ko se naše ^"entarne vsak dan bolj zani-**to za te izdelke naše tovarne. ''aša mlinica cementa je zapr-*a tipa (Trbovlje, Anhovo) in '•k z zmogljivostjo od 20 do 24 j1 na uro, odvisno od kvalitete nkerja, ki ga dovajamo v mlin dlavno surovinsko komponen-° "n od kvalitete mlevnih teles krogel —> s katerimi sta nagnjena oba prekata. V primer-z milnicami odprtega siste-1 cement ne prihaja iz zadnje-fPrekata mlina, temveč do do-ene zrnovitosti zmleti material 'cementni zdrob iz mlina do-Jamo preko korčnega elevator-in zračne drče v sipalni vejal-k’ kjer se separira. Finejši del-Se v sipalnem vejalmku izločijo ■ odhajajo iz njega kot končni odukt. bolj grobi delci pa se ttčajo nazaj v mlin, kjer se pro-
*	mletja ponovi skupno s stalno ‘dajanimi surovinami (klinker, Mra, mavec). Iz tega je raz-mo, da -e prav sipalni vejalnik fcava pri mlinicah cementa zalega tipa, s pomočjo katere do-?Kmo v primerjavi z milnicami brtega ti-oa, cement glede na Jkomernost zrnovitosti, mnogo }iše kvalitete. Sipalni vejalnik
rej regulator, s katerim lah-, Poljubno reguliramo kvaliteto Nenta, odvisno od tega, v kak-
*	namene nameravamo proiz-*cni cement uporabljati. Prav
enostavnost regulacije, ki je °6na tudi med samim obrato-.""jem mlinice (fina regulacija Prestavitev zasunkov), pa je fd drugim velika prednost, ki ustreza našim proizvajalcem >nta.
Latini so dvoprekatni, sorazmerij kratki, kar še posebno ustreza namestitvi — razporeditvi v i^torih zgradbe — mlinice. -(Nadaljevanje na 3. str.)
I
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ
LETO II.
MAJA 1961
ŠTEVILKA 5
V TRBOVLJAH JE PRIČELA OBRATOVATI NAŠA NOVA MLINICA CEMENTA
NE OSTANITE NA POL POTI
V petek, 12. maja, je krenila izpred Gospodarskega razstavišča skupina osebnih avtomobilov, polnih predstavnikov Litostroja, na pot proti Trbovljam. Ob 11. uri je bilo predvideno v tamkajšnji cementarni slovesno odprtje nove mlinice cementa — izdelka našega delovnega kolektiva.
Na sprejemu pri glavnem direktorju cementarne inženirju Ivu Pinteriču je bil razen mnogih predstavnikov jugoslovanskih cementarn, domačih in tujih gostov navzoč tudi pomočnik sekretariata za industrijo Izvršnega sveta LRS inž. Vladimir Čatež, šef plana za gradbeni material pri Izvršnem svetu LRS inž. Viktor Turnšek, dalje prof. inž. Engelbert Hribernik, zastopnik švicarske tvrdke Escher Wyss iz Ziiricha, ki je sodelovala pri graditvi mlinice cementa, gospod dr. Rue g g, od vodilnih Litostrojčanov pa glavni direktor Ivan Kogovšek, predsednik delavskega sveta Milan Vidmar in komercialni direktor inž. Zvonimir Birsa.
Po sprejemu se je skupina 60 udeležencev slovesnosti napotila v okrašeni novozgrajeni obrat cementarne, kjer je montirana naša mlinica. Uvodoma je govoril predsednik tamkajšnjega delavskega sveta Jože Matko-, ki je v kratkih besedah naglasil pomen -nove naprave, za njim pa direktor inženlir Ivo Pinterič, ki je -slovesno vključil nove aparature. Rezko dvominutno tuljenje -sirene je opozorilo cementami-ški kolektiv, naj se odstrani od nevarnih mest, hkrati pa oznanilo, da pričenja obratovati nov -gigantski stroj.
V zvezi z odprtjem nove mlinice smo govorili z nekaterimi višjimi predstavniki in drugimi odgovornimi činitelji v cementarni o -naši novi napravi.
ŠELE NA POL POTI STE
Inženir Ivo Pinterič — direktor cementarne.
Spričo ogromnih potreb naše cemen tarske industrije po novih, sodobnih strojih je odločitev Litostroja, -da se bo še bolj kot doslej posvetil izdelavi strojnih naprav za cement, vredna vsega priznanja. To bo imelo velik pomen v vseh jugoslovanskih tovrstnih tovarnah. Sicer sem pa mnenja, da ne smete ostati na pol poti. Izdelava mliniic je samo en člen pri naši -proizvodnji. Potrebujemo še peči, sušilnice za premog, različne filtrske naprave in podobno. Prav od vašega kolektiva pričakujemo, da nam bo tudi pri izdelavi takih naprav priskočil na pomoč.
Dosedanja kvaliteta vaših proizvodov vam zagotavlja, da boste lahko povsem konkurenčni z ino-
zemskimi ponudniki. Dovolite, da se preko vašega glasila zahvalim celotnemu kolektivu za uspešno izvršeno delo, še posebej pa inž. Ecimoviču 'in njegovi monterski skupini za prizadevnost in solidnost pri njihovem delu.
ŠE TESNEJŠE SODELOVANJE
Jože Matko — predsednik delavskega sveta cementarne.
Čeprav poznamo vaše izdelke že od takrat, ko ste nam dobavili drobilne stroie, smo z novo mil-
nico cementa, ki jo spuščamo v pogon, zadovoljni. Zadovoljni smo tudi z delom vaše mon terske skupine. Cementarii želimo, da bi razširili svojo proizvodnjo tudi na izdelavo peči in drugih naprav, ki ji-h potrebujemo. V imenu delavskega sveta naše cementarne želimo vašemu kolektivu ob tej lepi delovni zmagi, da bi še tesneje sodelovali.
I
PRESADITE TUJE IZKUŠNJE NA DOMAČA TLA
Inž. prof. Engelbert Hribernik in inž. Alfred Petrič.
S tem, ko je Litostroj izdelal mlin take zmogljivosti i-n takega tipa, kot je trboveljski, je prebil led. Vaša nadaljnja naloga je izdelava rotirnih -peči. Glede tega
bi bilo najbolje, da bi se povezali z neko izkušeno, renomirano tovarno, ki proizvaja -peči za cementarne in nii-hove izkušnje presadili na domača tla. Pri tako občutljivem stroju, kot je peč, bi -bi-la potrebna večja sigurnost, da foi ustrezala našim potrebam. Pri gradnji peči boste verjetno naleteli na težave, saj je vsaka peč drugačna, vendar -smo prepričani, da je vaš kolektiv tako visoko sposoben, da bo uspel izvršiti tudi to nalogo.
Na kosilu, ki so ga priredili Trboveljčani v Zagorju v hotelu »Kum«, je med zdravico -inž. Ivo Pinterič med drugim pohvalil prizadevno montersko skupino pod vodstvom inž. Ecimoviča i-n se jim zahvalil za uspešno izvršeno delo.
V odgovoru je Ivan Kogovšek pohvalil prizadevanja delavcev projektantov in konstruktorjev Litostroja za uspešno delo in naglasil, da je Litostroj po zaslugi trboveljskih cementarjev pridobil pri gradnji mlinice cementa precejšnje izkušnje, ki bodo na-čemu podjetju pri naslednjih podobnih gradnjah koristile. Tovariš direktor je rekel, da je Litostroj sicer na splošno poznan kot proizvajalec turbin, vendar pa, da razširja svojo proizvodnjo tudi na take stroje, kot so jih izdelali za Trbovlje, in želi, da bi pričeli čim tesneje sodelovati z vsemi jugoslovanskimi cementarnami. Pozval je vse zastopnike jugoslovanskih cementarn, naj se povežejo z nami, da ibi -lahko uspešno sodelovali.
Ob koncu svoje zdravice je tovariš Kogovšek podaril tovarišu Pinteriču umetniško sliko Julijskih Alp, delo akademskega slikarja Ravnikarja.
Nazdravil je tudi zastopnik švicarske tvrdke Escher Wyss gospod dr. Rtigg, ki je poudaril, da je počaščen s povabilom v Jugoslavijo in svojim prisostvovanjem na otvoritvi nove mlinice cementa. Gospod dr. Rugg je vsem prisotnim izročil pozdrave glavnega direktorja te tvrdke. Zahvalil se je za lep sprejem inž. Pinteriču, Ivanu Kogovšku, inž. Birsi in inž. Ovseniku. Nadalje je dr. Riigg govoril o zgodovini in razvoju njihovega podjetja in o njihovem prehodu na proizvodnjo opreme za cementarne. Izrazil je zadovoljstvo nad sodelovanjem s solidnim in renomira-nim Litostrojem in zaželel uspešen razvoj jugoslovanske cementarske industrije.
ZAHVALA KOLEKTIVU
EE STROJEV IN NAPRAV
Jože Kušar — šef EE strojev in naprav
S spustitvijo v pogon nove mlinice cementa v Trbovljah je doseglo naše podjetje in proizvodna enota strojev in naprav novo delovno zmago pri izgradnji cementarske industrije.
Zato gre vsa zahvala celotnemu kolektivu strojev in naprav ter vsem drugim, iti so kakorkoli pripomogli k temu uspehu.
DS IN UO TOVARIŠU TITU ZA 1. MAJ
Ob 1. maju smo poslali čestitke tovarišu Titu, predsedniku Ljudske skupščine LR Slovenije Mihi Marinku in podpredsedniku Zvezne ljudske skupščine Francu Le-skošku-Luki.
Še zadnji pritisk na gumb in mlinica bo stekla
Ko smo pričeli graditi Litostroj, smo ga želeli postaviti na trdne temelje. In če smo hoteli ustanoviti močne osnove za našo tovarno, smo rabili med drugim tudi dober cement. Dobili smo si ga iz trboveljske cementarne. Takrat je delovni kolektiv pošiljal v Ljubljano cele vagone kvalitetnega cementa, takrat -so tudi cementarji v silnem zagonu prispevali svoj delež k -dograditvi Litostroja.
Zdaj, po 14 letih, ko smo se razvili v mogočno tovarno in smo skoraj v celoti osvojili tudi proizvodnjo strojnih naprav za cementarne, smo Se cementarjem oddolžili za njihovo nesebično pomoč pri gradnji Litostroja. Roka je umila roko!
Tik pred spustitvijo v pogon je govoril direktor trboveljske Cementarne inž. Ivo Pinterič
ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA JE LETOS SPREJELA SKLEP, DA LAHKO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE PO LASTNEM PREUDARKU UVEDEJO NAMESTO 48-UR-NEGA — 45-URNI TEDENSKI DELOVNI CAS. NEKATERA PODJETJA V JUGOSLAVIJI SO TO MOŽNOST ŽE IZRABILA IN Z NEZMANJŠANO PRODUKTIVNOSTJO NADALJUJEJO DELO
IVAN KOGOVŠEK Glavni direktor
Koristno olajšanje
Mnenja sem, da bi bilo skrajšanje delovnega tedna za celotni kolektiv koristno, vendar samo s pogojem, da bi se bistveno zaostrila delovna disciplina. Ce bi se odločili za ta korak, bi morali temeljito in tehtno preudariti vse činitelje, ki bi lahko vplivali škodljivo na produktivnost.
Predvsem bomo morali primer- -jati sedanje finančne pokazatelje s tistimi ob skrajšanem delovnem tednu, normative, organizacijo dela -in še vrsto drugih tehtnih analiz. Kljub temu, da imamo do naših naročnikov, do družbe in do drugih precej obveznosti, mislim, da bi jih kljub skrajšanju delovnega tedna lahko izpolnili.
Ce bi se odločili za to zamisel, bi morali prejemati delavci tako plačo, kot da bi delali 48 ur. To pa ne bi veljalo v tistih primerih, ko bi posamezniki neupravičeno zamujali in predčasno odhajali z dela. Takim bi plačali le po dejansko opravljenih urah in ne kot ostalim za 45 ur tedensko.
Ves teden bi bilo delo normalno, v soboto pa bi končali ob 11. uri, druga izmena pa bi delala od 11. do 17. ure popoldne. Ce bi delali v soboto do 11. ure dopoldne, bi lahko zlasti vozači uredili svoje opravke v Ljubljani, za kar jim je treba sedaj pisati prepustnice. V soboto bi odmor odpadel. S tem bi omogočili, da bi imeli ljudje v vseh izmenah nekaj več od sobote. Prosti čas bi lahko uporabili za počitek, šport, učenje in razvedrilo.
Na UO in DS smo pred kratkim razpravljali tudi o možnostih, da bi tovarišem, ki delajo v drugi izmeni, povišali prejemke za 10 °/o, onim, ki delajo v tretji, pa za 20 °/o. Seveda bi povišali te prejemke le tistim, ki delajo v izmenskem delu normalno in samo v času redne izmene. Na ta način bi bolj stimulirali izmenske delavce, to bi pa podjetju omogočilo še intenzivnejše izkoriščanje strojnega in drugega parka, kar je tudi eden izmed naših končnih ciljev pri povečanju rentabilnosti poslovanja. Mislim, da bi ta način izplačane plače za skrajšani delovni čas nadomestili s prihranki na amortizaciji in s hitrejšim obračanjem.
MILAN VIDMAR — predsednik delavskega sveta Zamisel naj uresničujejo EE Skrajšanje delavnika za tri ure tedensko se ne bi pri nas preveč poznalo, če bi bili bolj samodi-sciplinirani. To zamisel bi lahko uresničili prihodnje leto, ko bomo v celoti prešli na EE, ki bodo prevzele breme poslovanja na lastna ramena. Mnenja sem, da bi bilo najustrezneje delati v soboto do 11. ure ali pa vsak dan od 6. do 13,30 — s tem bi med drugim rešili tudi problem vozačev z vlakom. Ogrevam pa se tudi za druge variante, o katerih pa bi morali še tehtno razmišljati.
KAREL KOROŠEC — sekretar podjetja
Izbrati najustreznejšo varianto
Skrajšanje delovnega tedna za 3 ure ni prenagljeno vprašanje. Nekateri ljudje v proizvodnji bi spričo teh pobud lahko rekli, zakaj skrajševati delovni teden, ko pa imamo še toliko nadur. Pojasniti je treba, da z današnjim nadurnim delom ne pokrivamo niti 50 °/o izpada ur, ki nastane zaradi različnih upravičenih plačanih in neplačanih odsotnosti z dela, vključno z dopusti. Pri sedanjih normativih, t. j. pri potrebnem številu ur na tono proizvodnje ugotavljamo, da nam
NAŠI VODILNI DELAVCI OB 45-URNEM DELAVNIKU
IS NA
V
OB 11?),
Uredništvio našega časopisa 'je 'že lani Izvedlo anketo o 8-uirnem skrajšanju delovnega tedna ali o 7-urnem delavniku ves teden. 97,3 ”/oi se je .odtočilo aa prvio varianto.
Uradniški! odbor časopisa Litostroj se je v sodelovanju s predstavniki DS podjetja, odločil, da prepusti v .razpravo predloge in možnosti o skrajšanju delovnega časa za 3 ure tedensko obratnim DS. Hkrati s tem smo povprašali ea mnenje o 45-urnem delavniku vodilne upravne, politične in družbene delarvce.
Oba pobudnika te zamisli tita pripravila v zvezi ,s tem nekaj konkretnih vaitiamt, da bi ODS in vodilni' delavci podjetja o njih razpravljali To pot objavljamo izjave nekaterih vodilnejših delavcev, prihiadnjlič pa bomo objavili mneoja ODS.
primanjkuje delavcev (v širšem smislu besede), priznati pa moramo," da so današnji normativi v primerjavi s podobnimi pokazatelji v tujini še vedno visoki, kar pomeni, da so določene rezerve še vedno velike. Ce bi hoteli ostati na svetovnem tržišču konku-rentni, bomo morali tako in tako izboljšati delovno disciplino, misliti • na sodobnejše proizvodne postopke in razširiti sodelovanje kolektiva pri manjših racionalizacijah. Že ob upoštevanju samo teh nekaterih »izboljšav« bi pridobili 3 ure, zaslužki pa bi lahko ostali kljub temu. enaki. Ce bi bili ugodni tudi ostali pokazatelji za skrajšanje delovnega časa, ki jih jaz nisem upošteval, bi bilo prav, da bi naredili preizkus v nekaterih »najtežjih« obratih.
Ena izmed sprejemljivih variant za skrajšanje delovnega časa je ta, da bi delali ves teden od 6. do 14. ure — odmor bi skrajšali vsak dan za 6 minut. V soboto bi delali od 6. do 11. ure brez odmora, v ponedeljek pa bi s 6 minutami skrajšanega odmora in s sobotnim odmorom vred pridobili še 1 uro — tako da bi pričeli delati ob 7. uri. Skrajšanih odmorov ne bi posebej plačevali, seveda, če bi bilo mogoče upoštevati take variante v okviru ostrih zakonskih predpisov.
Ing. VINKO ClŽM.AN tehnični direktor
Bolje izrabljati čas
Pogoj za uvedbo skrajšanega delovnega tedna bi moral biti med drugim v tem, da bi bil v novem delovnem času glavni in kvartalni plan dosežen oziroma presežen. S tem ne mislim, da bi se ljudje fizično bolj naprezali kot doslej — delavci naj bi le bolje izrabljali čas in bili pri svojem delu iznajdljivejši. »Skrita rezerva« je tudi v tem, da delavci ne bi več podaljševali časa, ki je določen za odmor, da ne bi prihajali na delo prepozno in odhajali domov prezgodaj. Vsa tovarna naj bi prenehala delati naenkrat, v soboto ob 11. uri, plačani pa naj bi bili za 48 ur. V sodelovanju z ODS, upravo in vsemi političnimi organizacijami smo sposobni skrajšati delovni teden že v jeseni.
FRANC KRANJC — predsednik sindikata
VINKO HELCL — direktor gospodarsko-računskega sektorja Že letos?
pogojem, da ne bi bil zaradi tega efekt dela manjši. Ce delamo po učinku, je jasno, da nihče ne bi hotel zaslužiti manj, kot je zaslužil doslej. Vsi bi morali biti plačani za 48 ur dela. V soboto naj bi delali do 11. ure. Ce bi delali v zvezi s tem preizkus, bi moral le-ta trajati najmanj 3 mesece. Morebiti bi bili pogoji zreli že letos oktobra, ob zadnjem četrtletju.
STANE VOGELNIK sekretar TK ZKS
Delavci to zaslužijo
Podatki, ki jih imamo o izvršitvi plana, zlasti tisti, da smo izpolnili dinamični plan v prvih 4 mesecih 100 ?/», da je skrb glede založenosti z delom v glavnem odpravljena, ker imajo skoraj vse EE dovolj naročil (deloma tudi za prihodnje leto), da imamo precejšen dotok novih naročil, ki bodo terjale uvedbo tretje izmene, dokazujejo, da je situacija glede uvedbe skrajšanega delovnega tedna za 3 ure zrela. Ti skopi in nepopolni podatki dokazujejo, da zaradi skrajšanja delovnega časa izpolnjevanje plana ne bi bilo prizadeto in da si delovni kolektiv pri takih naporih skrajšanje delovnega tedna tudi zasluži.
Najprimernejša varianta bi bila, da bi delali v soboto do 11.
ure.
JANEZ PREŠEL —
predsednik mladinske organizacije
Ob sofdelovanju vseh političnih in družbenih organizacij
Menim, da ni razloga proti skrajševanju delovnega tedna, če bi poostrili delovno disciplino, odpravili zamujanje ob prihodu v službo in podaljševanje malice, če bi zmanjšali izmet in podobno. Zavzemam se za tisto varianto, ki pravi, naj bi nehali delati ob H. uri in bi imeli razliko med 48- in 45-urnim delovnim tednom plačano. Tisti, ki pa redno zamujajo, naj bi dobili plačanih le 45 ur.
MARJAN ŽUGEL — direktor analitsko-statističnega oddelka
Lahko pričnemo takoj
Vsakdo mora postati najprej Litostrojčan in šele potem vse drugo
Glede na precejšnje število nadur ne vem, če bi bilo o skrajšanem tedniku primerno razpravljati. Ce pa bi se za to vendarle odločili, bi bilo treba izboljšati organizacijo dela, poostriti delovno disciplino in zmanjšati izmet. Vsak delavec mora postati najprej Litostrojčan in šele potem vse drugo. Predlagam, da bi skrajšali za nekaj minut odmor in delali v soboto do 10. oziroma 11. ure. Ce bi naredili poizkus, bi ga morali narediti kompleksno, za vso tovarno hkrati. Število sobotnih izhodov iz tovarne, zlasti pred prazniki, upadanje porabe energije, razpoloženje delavcev zadnjih delovnih ur v soboto in dragi pokazatelji kažejo, da nam ob izpolnjevanju gornjih pogojev skrajšanje delovnega tedna ne bi delalo velikih preglavic. Kakih 14 dni bi škripalo, potem pa bi vsa stvar verjetno stekla.
Tudi jaz se zavzemam za skrajšanje delovnega tedna, seveda s
pri prihajanju na delo, lahko trdimo, da bi ta izpad v celoti pokrili. Ne smemo pa iskati nadomestila v zaposlovanju novih kadrov ali v povečanju nadurnega dela in v vseh tistih načinih, ki nam finančni rezultat zmanjšajo, ker bi se osebni zaslužki ne mogli obdržati v isti višini. Po finančni strani izpad nadomestimo s tem, da pričnemo hitreje obračati sredstva in hitreje fina-lizirati.
opravljeni fond ur, saj bi se m ral, če smo pripravljeni izpad No\ nadomestiti z dejansko večjo P; KE3V duktivnostjo, pri delu zvečati Mfir di faktor in bi zaslužki kolekt tEV ne bili prizadeti. Ce pa pričal vane produktivnosti ne bi b se bo to odražalo tako na fakt tam ju kot na zaslužkih.
Še odgovor na vprašanje, kC. ,a_
—---*- .1_1 —_* i \x ^
rt ^ I
bi pričeli s 45-urnim delavnik« ^ ' Glede na sistem nagrajevali E;' 01
Glede obračuna sem mišljenja, da bi se obračunal (dejansko
ki je uveden v tovarni, to vpra* ^ a nje odpade. Lahko pričnemo ' ge>
ko j!
V skladu z zakoni
Po izrecnem določilu 5. odstavka 166. člena zakona o delovnih razmerjih more delavski svet gospodarske organizacije s poprejšnjim soglasjem občinskega zbora proizvajalcev vpeljati 45-urni delovni teden.
Načeloma je torej za uvedbo 45-urnega delovnega tedna potrebno dvoje:
a) najprej soglasje občinskega zbora proizvajalcev,
to) na/to ,pa sklep delavskega sveta, da se talk delovni teden uvede.
Vendar pa je pri uvedbi 45-ur-nega delovnega tedna seveda potrebno upoštevati še druga določila Zakona o delovnih razmerjih, ki so v zvezi z delovnim časom.
lovni dan v tednu prost, ali da se dela petkrat tedensko 8 ur, en dan v tednu pa 5 Vendar pa na tak dan, ko bi
jjiii
lali samo pet ur, delavci nai*)llzitc
Tako moramo upoštevati določilo 210. čl. tega zakona, ki pravi, da imajo delavci med delom pravico do odmora, ki traja 30 minut, v vseh tistih podjetjih, ki imajo enkratni in nedeljeni delovni čas.
Podjetje torej ne more na noben način skrajšati 48-urnega delovnega tedna na ta način, da bi med tednom sploh ukinilo ali pa zmanjšalo čas odmora, ki mora trajati v vsakem primeru 30 minut. Po zakonskem določilu je dolžno skrajšati delovni čas bodisi tako, da se dela 5 krat tedensko po 9 ur in da je en de-
ne bi imeli pravice do polurnv. odmora in bi bilo torej potret na tak dan delati polnih pet, n brez odmora, to je od 6. do L" 10 ure.	Pe. i«
Po zakonskem določilu mFih dobiti delavec plačilo za delopkv za tisti čas, ko je dejansko de 'o z Ce bi torej delali 45 ur na teč in pač ne bi bilo mogoče plačati j ®e: laven 48 ur. Vprašanje en3-1. ze osebnih dohodkov ob 45-ur« %tn delovnem tednu kot ob 48-ure 4sti< delovnem tednu bi bilo potre V L rešiti vsekakor z večjo produK »rab nostjo pri delu, vsak drug Urbiči bi bil v nasprotju s temelje i ga; načeli naše splošne gospodami1) z politike, ker bi pač prejeli vC »dan plačilo za manj dela.	elen
Ob tem je seveda tudi jaeia d da ni mogoče tistemu delavcU;dja bi zamujal ali podobno, ple‘ ■ Vo samo 45, ostalim pa 48 ur. Del avn cu je po zakonu dovoljeno o e iČe\ gati njegov zaslužek samo za rab s ti čas, ko dejansko ni bil na *Ug lu, vse drugo pa je potrebn°l . dopustno urediti edino le P° Iv.,,
sciplinski poti.	j
S prvomajske parade v Ljubljani
V uvedbi 45-urnega delovnika vidim pričetek konkretne akcije za humanizacijo dela, ki ji je treba dati vso podporo in omogočiti njeno uresničenje. Ta problem želim prikazati v luči naše ekonomike.
Uvedba 45-urnega delovnika bi zmanjšala naš planirani delovni čas za 396.890 delovnih ur, kar pomeni, da moramo realizirati plan ne v 12, temveč v 11,2 meseca. Glede na planirani plačani fond pa bi nas stalo 80,5 milijona dinarjev. Ost problema pa je v tem, da se zaslužki kolektiva glede na sedanji 48-urni delovnik ne zmanjšajo. To je možno realizirati edino na ta način, da produktivnost poraste za 4,5 ”/o, ki nam nadomesti omenjeni izpad ur. Možnosti za to nadomestitev je več, tako s finančne strani kot s strani izkoriščanja delovnega časa. V preteklem letu smo imeli po odbitku državnih praznikov 166.549 ur opravičenih plačanih izostankov, kar predstavlja že okrog 42 °/o nadomestila omenjenega izpada. Ce k temu prištejemo še 6.747 ur neplačanih izostankov, se nam kritje še poveča. V zvezi s tem bi bilo treba zaostriti disciplino in uvesti strogo ekonomiko razpoložljivega časa. Ce k tem ugotovljenim izpadom prištejemo še vse neugotovljene zamude, tako med delovnim časom kot
I. Svoljs
na
|S NAŠEGA PODJETJA JE SPREJEL SKLEP O PRISTOPU K POSLOVNO TEHNIČNEMU SODELOVANJU PRI IZGRADNJI ENERGO-KEMIJSKEGA KOMBINATA
lobivali bomo plin iz Velenja
id 1JOVI ENERGOKEMIJSKI KOMBINAT OSNOVA ZA VELIKO
i p Kemijsko industrijo — ogromen gospodarski po-
- PREUREDI-ZA PRISTOP
Men priključitve na plinsko omrežje Tev nekaterih litostrojskih naprav
H KOMBINATU SE PRIPRAVLJA 50 PODJETIJ
kti Karnise! o izgradnji Energoke-%kega kombinata v Velenju ltilv»a iz tega, da je velenjski lig-ik«,1'4* bazen v naši republiki ra-aiC energetskega tudi praktično baza za razvoj velike indu-, t Se, ki bi imela na mestu — te velikih transportnih stro-6v — dosegljivo surovino, in Cer v takih količinah, ki bi Ugodile maksimalno in najeko-°[ničnejšo proizvodnjo vseh naj-•hiejših osnovnih kemikalij. Kudnik lignita Velenje bo predirna povečal proizvodnjo od “anjih 2,2 milijona ton na šest jl,Kijonov ton leta 1975.
.„ Okoristi ji ve zaloge lignita v ve-.etQjski kadunji omogočajo izko-et lvanje še za približno 100 let.
0	2 modernimi postopki gasifika-i® je možno dobiti iz naših suni hih lignitov daljinski plin kot I« ^kvalitetnejše brezbalastno gojeno za industrijo in večja nase-ed ; in kot osnovno surovino na
1	< mer za proizvodnjo amoniaka
i za nadaljnjo predelavo v r» fetna gnojila, krmila, lepila in rc 'tetične mase.
e ^ LRS bi bilo mogoče že danes "gabiti letno do 500 milijonov iKl|bičnih metrov visokokalorične-l”l daljinskega plina (3650 kcal na l.l) z razmerama kratkim plino-v 'dom. Prvi odcep bi segal iz ?enja preko Ljubljane in Kra-»sla do Jesenic. Drugi pa preko °!^ia do Maribora. Krajši odcepi vodili plin do koroške meje elj lavne, Žerjav) oziroma do Kino Mevega. Tako ugodne strukture 8 rabe plina nima danes noben 11 bg gospodarski rajon v FLRJ.
Vaše podjetje je že od vsega sodelovalo pri zbiranju atkov in analiz, potrebnih za lavo tega programa. Pri tem jb predvideli, da bi daljinski A izkoristili pri naših nasledek potrošnikih:
A Za žarilne peči ,v livarni je-litine in v kovačiji, za suje kalupov v livarni jeklene [sive litine, kjer uporabljajo seli kot gorivo — nafto.
■ctna poraba nafte teh potrcš-cov je znašala leta 1960 približ-900.000 kg, kar bi dalo — upo-rajoč kalorične vrednosti naf-porabo 2,465.000 m3 daljin-. tega plina letno.
2.	Za sušilne peči v livarni sive in jeklene litine, ki uporabljajo kot gorivo rjavi premog.
Letna poraba premoga teh potrošnikov je znašala leta 1960 približno 1700 ton, kar bi dalo spričo boljšega izkoristka pri plinu in obeh kaloričnih vrednosti, porabo daljinskega plina 1,117.600 kubičnih metrov na leto.
3.	Za centralno kurilnico, ki uporablja premog za ogrevanje podjetja in pripravo tople vode.
Letna poraba lignita pri tem potrošniku je znašala leta 1960 približno 11.000 ton, kar bi dalo ob upoštevanju boljšega izkoristka pri plinu in obeh kaloričnih vrednosti porabo daljinskega plina 3,725.000 kubičnih metrov na leto.
4.	Poraba butana in podobnih plinov v podjetju, potrebnih za ogrevanje materialov. Letna poraba po tej potrošnji bi znašala 8970 kg, kar bi dalo ob upoštevanju obeh količinskih vrednosti porabo 25.804 kubičnih metrov daljinskega plina na leto.
Po celotni preureditvi teh potrošnikov bi znašala naša poraba daljinskega plina pri sedanji proizvodnji 7,333.604 m3 na leto.
Ob povečanju proizvodnje in predvidenih rekonstrukcijah pa bi znašala ta poraba leta 1970 približno 10,825.000 m3.
Pri kalorični vrednosti 3650 kcal/m3 in ceni 10 din/m3 nam ekonomičnost zamenjave nafte z daljinskim plinom kaže naslednjo primerjavo:
—	1000 kcal po nabavni ceni nafte stane podjetje 7,7 dinarja;
—	1000 kcal po nabavni ceni daljinskega plina stane podjetje 2,74 dinarja.
Tako stane podjetje navedena količina nafte v letu 1960 (samo nabavne cene) 54,008.565 dinarjev, daljinski plin v isti kalorični vrednosti pa 24,650.000 dinarjev.
Končna ekonomska podoba zamenjave vseh navedenih energij z daljinskim plinom bo morala upoštevati ■ tudi stroške rekonstrukcij teh naprav in zmanjšanje transportnih in ostalih stroškov. Pri tem delu pa bomo lahko izkoristili izkušnje in strokovna mnenja tehničnega biroja, ki je ustanovljen pri Poslovnoteh-ničnem združenju.
V zvezi z vsem tem je naše podjetje sprejelo:
—	vabilo, da se udeleži ustanovnega občnega zbora poslovno-tehničnega sodelovanja za izgradnjo energokemičnega kombinata;
—	da podpiše izjavo, da pristopa k poslovno-tahničnemu sodelovanju;
—	pogodbo o poslovno-tehnič-nem sodelovanju, ki ureja vprašanja, ki bodo nastala v zvezi z gradnjo kombinata, in medsebojne pravice in obveznosti.
Okoli poslovnega združenja se zbira sedaj 50 gospodarskih organizacij. Od teh je podpisalo izjave in pogodbe 27 podjetij. Ostalih 23 podjetij pogodb še ni podpisalo, ker še ni imelo potrebnih sklepov svojih delavskih svetov.
Z. T.
GRADIMO KOMPLETNE CEMENTARNE!
(Nadaljevanje s 1. str.)
Zgradba je enostavna in naprave so razmeščene v višino.
Poskusna obratovanja v Trbovljah in Anhovem so pokazala, da lahko znatno vpliva na nemoteno obratovanje mlinice cementa dobra kvaliteta mlevnih teles _— krogel. Inozemski proizvajalci opreme za cementno industrijo navajajo, da traja ena polnitev mlina s kroglami 3500 do 4000 obratovalnih ur ali celo več. Uporaba domačih krogel pa je pokazala, da trenutno ne dosegamo niti povprečnih vrednosti. Ker se z izrabljenimi in delno deformiranimi ali celo zdrobljenimi kroglami efekt mletja zelo zmanjša, je nujno, da naši cementni industriji v naši državi ali celo v našem podjetju preskrbimo za izdelavo kvalitetnih mlevnih teles — krogel. Tu smo že naredili prve korake, vendar pa nam prej navedene ugotovitve narekujejo, da se moramo lotiti dela z vso resnostjo, če smatramo, da nam kot proizvajalcem ostale opreme za cementno industrijo, proizvodnja kvalitetnih krogel tudi pripada.
Uspešno je začela obratovati druga milnica cementa — izdelek naše tovarne. Ugodne izjave investitorja in ostalih strokovnjakov cementne industrije so nam dale novega poguma in pričakovati je, da bomo program izdelave opreme za cementno industrijo v prihodnje še razširili in postali prvo podjetje v državi, ki bo lohko opremljalo kompletne cementarne.
Inž. Franc Pentek
DISCIPLINSKE KOMISIJE PRI OBRATNIH DS
ODS te sodi na...
dosedanjih predpisih so lah-“ imele večje gospodarske orga-facije za svoje obrate tudi di-ffiplinske komisije. Z uvedbo I Pizvodnih enot, s katerimi se je ! bolj preneslo upravljanje in ^podarjenje s premoženjem ^djetja na neposredne proizva-’lce v okviru določene proizvod-' enote, je bilo treba urediti 'rašanje tudi glede delovne di-|Pline tako, da bo proizvodnja e proizvodne enote čimboljša. a fse to je narekovalo zakonodajnim organom spremembo na-®ienega in uzakonjenega določi-‘ «n nov predpis, da imenuie v ^Podarskih organizacijah, ki la j o obrate z izvoljenim delav-fim svetom, disciplinsko komi-obratni delavski svet. S prali gospodarske organizacije ozi-s pravilnikom o delovnih ternerjih in v disciplinsko kopijo določijo, kdo začne v tem ^meru disciplinski postopek in ^eka kazni za lažje kršitve de-vne discipline.
Ma podlagi tega zakonitega do-vila je bila izvršena decentra-2acija disciplinske komisije tudi | hašem podjetju.
| Disciplinski organi, ki bodo se-ai upravičeni razpravljati o [»itvah delovne discipline in 'izdati disciplinske kazni pri po-
sameznem obratnem delavskem svetu v našem podjetju, so naslednji:
Sefi proizvodnih enot, sektorjev in služb, skupno jih je enajst, v smislu navodila direktorja podjetja z dne 2. IX. 1960. Ti so upravičeni izvesti disciplinski postopek v svoji proizvodni ^enoti, sektorju ali službi za lažje kršitve delovne discipline — nedisciplin-ske nerednosti ali pa za take hujše kršitve delovne discipline, ki imajo za posledico izrek denarne kazni in to največ do 5% od osebnega dohodka za čas enega meseca.
Disciplinske komisije pri obratnih delavskih svetih. Doslej jih je izvolilo že devet obratnih delavskih svetov in bo njihova pristojnost in delo takšno, kot je ibi-lo do sedaj delo centralne disciplinske komisije za vse podjetje.
Disciplinska komisija pri obratnem delavskem svetu je torej pristojna za uvedbo disciplinskega postopka pri takih hujših kršitvah delovne discipline, ki imajo za posledico izrek hujše disciplinske kazni, kot pa uh sme izreči pooblaščena oseba, torej višjo denarno kazen kot 5%, odstavitev s položaja in odpust iz gospodarske organizacije.
Disciplinska komisija pri obratnem delavskem svetu je tudi organ II. stopnje za pritožbe, ki jih vlagajo prizadeti delavci proti disciplinskim odločbam pooblaščene osebe.
Iz navedenega je razvidno, da v bodoče ne bo obstajala več dosedanja disciplinska komisija kot organ centralnega delavskega sveta, ki naj bi imela pravico odločati kot disciplinski organ II. stopnje. Kot organ II. stopnje, to je organ, ki bo razpravljal in odločal o pritožbah delavcev, vloženih proti odločbam disciplinskih komisij pri obratnih delavskih svetih, bo pristojno tudi vnaprej le disciplinsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Šiška.
Važno pa je pri tej decentralizaciji disciplinske komisije urediti vprašanje, kako bo izveden ves disciplinski postopek.
Po določilih Zakona o delovnih razmerjih mora direktor oziroma pooblaščena oseba, ki sama ugotovi kršitev delovne discipline ali kakorkoli drugače zve zanjo, takoj začeti disciplinski postopek. Namen disciplinskega postopka je namreč, da se točno ugotovijo dejansko stanje, odgovornost in krivda kršilca delovne discipline.
Dosedanja pravica direktorja za uvedbo disciplinskega postopka se je torej prenesla na pooblaščeno osebo, ki v smislu pravilnika obratnih delavskih svetov odgovarja za delovno disciplino v svoji proizvodni enoti. Torej bo morala v smislu zakonitega do-
Marša/ii Titu oh G 9. rojstnem dnowu
Ob Tvojem 69. rojstnem dnevu Ti delovni kolektiv Litostroja pošilja iskrene čestitke. Želimo Ti, da bi nas zdrav in zadovoljen še odslej naprej vodil po poti mirnega sožitja med narodi. Naš delovni kolektiv pozorno spremlja in po svojih močeh aktivno sodeluje in prispeva k takemu razvoju dogodkov. Sporočamo Ti, da se s Teboj vred veselimo dozorevajočih plodov Tvojih in naših skupnih naporov.
Ob Tvojem prazniku Ti obljubljamo, da bomo še naprej spoštovali pridobitve naše revolucije, da bomo večali našo produktivnost in še naprej razvijali enotnost jugoslovanskih narodov.
Delovni kolektiv Litostroja
Mladinke in mladinci
OB PRAZNOVANJU DNEVA MLADOSTI ČESTITA TK LMS VSEM MLADIM ČLANOM KOLEKTIVA Z ŽELJO. DA BI ŠE NAPREJ AKTIVNO DELALI V ORGANIZACIJI IN SI PRIZADEVALI DA BI CIM USPEŠNEJE IZVRŠILI NAŠE PLANSKE NALOGE!
Zahvala železarne iz Nikšiča
Tehnični direktor »Zeljezare slal našemu tehničnemu direk-Boris Kidrič« v Nikšiču inž. Haun torju inž. Cižmanu dopis z na-Seleskovič je dne 20. IV. 1961 po- slednjo vsebino:
»Prilikom loma jednog zupčanika na reduktoru trio> stana valja-onice lima mi smo se, druže direktore, dana 4. o. mj. obratili na Vas so molbom da nam izradite novi zupčanik u što moguče kračem roku, jer nam je tim kvarom bio zaustavljen cjelokupan rad u valjaonici lima. Zahvaljujuči Vašoj i Vaših saradmika sustretljivosti i razumevanju za nastalu situaciju u' našoj proizvodnji, novi zupčanik je več 6 o. mj. bio na obradi i u rekordnom vremenu od 6 dana, tj. 12 o. mj. bio, je gotov, tehnički obradjen in nabijen na osovinu tako da je več 15. o. mj. bio ovdje i istog dana montiran na reduktor, a več 17. o. mj. u ponedeVjak postrojenje je bilo u pogonu.
Mi Vam, druže direktore, zahvaljujemo za razumijevanje, a Vama i Vašim saradnicima, kao i poslovodjama i radnicima, ko ji su radili na tom poslu čestitamo na odličnoj organizaciji, koja je omogučila takovu brzinu izrade novog zupčanika. Isto tako Vam zahvaljujemo za izvršeni popravak našeg kamiona »Praga«, koji je dopremio stari zupčanik i osovinu u Ljubljanu, jer je došao u defekt tom dalekom — 1200 km dugačkom vožnjom i time nam osigurao brzu dopremu materijala u Nikšič.«
Pismo iz Leningrada
Čestitamo Vam ob prazniku 1. maja, dragi prijatelji!
Graditelji turbin Leningrajskega metalnega zavoda imena Stalin, Vam vtfo/če čestitajo ob mednarodnem dnevu solidarnosti delovnih ljudi — 1. maju. Naj v tem radostnem, sončnem dnevu močneje zableste na naših zastavah besede, ki so drage vsakomur. »Mir! Prijateljstvo!« Naj močneje odmeva glas milijonov preprostih ljudi, ki v enotnem glasu izražajo svojo trdno voljo: »ne dovoljujemo podpihovalcem nove vojne vplesti narode v krvavo bojevanje!«
Mi, kakor tudi vsi sovjetski ljudje, bomo zaznamovali praznik Prvega maja z novimi uspehi pri delu. Ob 91. obletnici rojstva velikega vodje remolucije V. I. Lenina je bila pri nas preizkušena velika parna turbina moči 200.000 kW.
Aprila je bil uresničen tudi stoletni sen človeštva: prvi sin Zemlje je poletel v kozmos. Ponosni smo, da je bil to sovjetski letalec — kozmonavt Jurij Gagarin.
Pišite nam o vaših delovnih uspehih.
Predsednik tovarniškega komiteja sindikata Leningrajskega zavoda imena Stalina
Balagurov V. V.
ločila budno paziti na to, da ibo, čim ugotovi kršitev delovne discipline, pričela s poizvedbami in v primeru, če spozna, da je treba za kršitev delovne discipline uporabiti kakšno kazen, katero je pristojna izreči disciplinska komisija, takoj pošlje obrazloženi predlog s spisi o opravljenih poizvedbah v nadaljnji postopek in rešitev disciplinski komisiji pri obratnem delavskem svetu.
V primeru, če se ugotovi, da pristojna pooblaščena oseba ni začela postopka proti delavcu, ki je huje kršil delovno disciplino, bo kot višji organ v smislu člena 287 Zakona o delovnih razmerjih začel postopek direktor podjetja oziroma od njega pooblaščena oseba.
To je nujno potrebno, da se ne -hi prezrle take hujše kršitve delovne discipline, ki neugodno vplivajo tudi na druge proizvodne enote. Enako načelo velja tudi v primeru lažjih kršitev delovne discipline.
Nadalje je treba pravilno ravnati, če je huje kršilo delovno disciplino več delavcev, ki so zaposleni v raznih proizvodnih enotah, ali pa, če je na primer hujšo kršitev delovne discipline ugotovil drugi šef proizvodne enote. V takem primeru bi začela postopek tista pooblaščena . oseba proizvodne enote, na čigar območju je bil storjen disciplinski prekršek. Ce pa je bil storjen disciplinski prekršek v več proizvodnih enotah, naj izvede disci-
plinski postopek tista pooblaščena oseba, ki je prva začela z uvedbo postopka.
V vseh primerih, kjer se ne bi dalo točno ugotoviti, katera disciplinska komisija obratnega delavskega sveta naj bi bila pristojna za izvedbo disciplinskega postopka, mora pooblaščena oseba zaprositi preko pravnega oddelka za odločitev disciplinsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru.
To naj bi bila v glavnem določila za uspešno delo disciplinskih komisij. Prepričani pa smo, da se bodo pri nadaljnjem delu pokazale še potrebe po raznih dopolnitvah in spremembah, ker se navedeni postopek šele uvaja pri decentraliziranih organih delavskega samoupravljanja. Da pa bodo novi disciplinski organi že takoj v začetku pravilno pričeli . z delom, jim bo pravni oddelek podjetja pomagal pri njihovem delu. Dosedanji disciplinski pravilnik bo spremenjen v smislu teh novih zakonitih določil. Po en izvod pravilnika bo nrejela vsaka disciplinska komis:ja, da bo delo komisij enotno glede samega postopka in izrekanja. Pravni oddelek bo tudi izdelal za disciplinskega obdolženca zapisnik o zaslišanju oriče. obtož-beni predlog pooblaščene osebe za uvedbo, disciplinskega postopka, sklep komisije o razpisu glavne disciplinske razprave, zapisnik glavne disciplinske razprave in odločbo o kaznovanju ali omro-titttvli obdolženca.	M. S.
Komisije za pohvale, ki so bile postavljene v posameznih EE ob 1. maju, so zadnji dan aprila izročile posameznim tovarišem v naši tovarni posebne pohvale. Kriteriji za podelitev pohvale so bili: prizadevno delo, vestnost in disciplina, uspešno delo na področju delavskega upravljanja, uspešno delo v družbeno-političnih organizacijah, prizadevanje za tehnični in gospodarski napredek podjetja, izboljšanje medsebojnih odnosov, varnost pri delu, uspešno vodenje, požrtvovalnost v kritičnih momentih in drugi pomembnejši činitelji iz življenja pohvaljenca.
Metalurški obrati:	Anton Romih,
Marko Urbas, Jože Randl, Andrej Utroša, Martin Fine, Jovan Andjelov, Stane Mauer, Rok Ambrož, Emil Novak, Anton Gognjavec, Stanislav Me-serlko, Alojz Mrvar, Stefan Segina, Franc Osredkar, Franc Rakušček, Andrej Grom, Josip Bizovičar, Ciril Oblak, Frančišek Koprivec, Adolf Dimc, Janez Mlakar, Jakob Volovšek, Franc Gasparič, Jože Lebar, Ferdinand Sirec, Viktor Vidnih, Viktor Pajk, Ivan Jambrovič, Mijo Patafta, Ivan S url a, Milan Bremec, Avgust Snša, Ivan Cafuta, Mirko Drk, Ludvik Debeljak, Ivan Suholežnik, Peter Brank, Anton Jakofčič, Jože Bizjak, Božo Galič, Miro Zibert, Jožef Ižanec, Anton Kosi, Karl Hadler, Jože Kralj, Anton Sapocr.
Materialni biro: Franc Biščak, Marjan Smerajc, Stanko Kogovšek, Milan Škrjanec, Ema Počkar, Jože Zorman, Peter Repovž, Leopold Jelovčan, Vesna Zajc, Janez Vidic, Peter Butala, Darinko Hrastar, Gabrijel ing. Erzin, Marija Kocmur, Janez Cesnik, Stansilav Marn, Anton Šparovec, Maksimiljan Dekleva, Anton Prhne, Marjan Zupančič, Marija Mulej, Stanka Eržen, Olga Vukšinovič.
Pločevinama:	Alojz Pirc, Stane
Oman, Jože Hauptman, Božo Kecman, Rudi Resnik, Vasilij Pavlovič, Janez Banik, Ivan Vogrin, Egidij Okoren, Viktor Predovnik, Anton Voglar, Franc Patafta, Franc Podllpec, Franc Repar, Stojan Stanojevič, Jože Kozmej, Marjan Marušič, Stane Šmid. S N.: Ludvik Furlan, Jože Jordan, Mirko Pirih, Martin Seničar, Ivan Hrovat, Franc Sazonov, Ernest Kristan, Oskar Pihler, Ignac Kušter, Gabrijel Selan, Marjan Skrjanc, Aleksander Regent, Jože Marinček, Jože Jager, Anton Pustavrh, Albin Forte, Peter Vogrič, Matija Jelenc, Jože Laboda, Jože Steblaj, Peter Volk, Vladimir Kučan, Jakob Žakelj, Milena Bon, Anton Morela, Jože Vukšenič, Jože Primožič, Janez Grum, Franc Zmahar, Stane Podgornik, Bruno Cankar, Lovro Eržen, Alojz Novinc.
Oskrbovalni obrati:	Franc	Lovše,
Jože Komar, Jože Breznik, Franc Kranjc, Dušan Tosič, Karel Tratar, Vid Benko, Albin Vipotnik, Anton Zdešar, Franc Bizjak, Drago Nagode, Oto Hiršbek, Mirko Erman, Janez Pogačnik, Ivan Bedina, Franc Pate.
H S:	Leopold Nadlišek, Srečko
Grošelj, Karel Cemažar, Aleš Demšar, Stanislav Torkar, Janez Tomšič, Miha Marinšek, Maks Kričaj, Marjan Mihelj, Franc Podboj, Ivan Žnidaršič, Vlado Ceraj, Vinko Jenko, Alojz Po-
gačar, Bogoljub Baraga, Leopold Sume j, Jože Hauschild.
D T: Franc Podgoršek, Miro Dornik, Jože Fabjančič, Slavko Erjavec, Franc Kogej, Ludvik Toplak, Ivan Bokal, Herman Strle, Vlado Jankovič, Pavel Peteh, Radoš Krulej, Anton Miklavčič, Alojz Juteršek, Franc Levec, Jože Z alta, Stane Lendero, Stane Stiftar, Vlado Gerdina, Janez Križaj, Adolf Straka, Stane Markelj, Nikolaj Logar, Franc Kovačič, Mijo Mrdjetko, Stanislav Artač, Maks Bučar, Anton Škof, Anton Gril, Filip Rant, Pavel Krajnik, Vincencij Štirn, Standislav Pobežin, Anton Ograjen-šek, Gojmir Kogovšek, Karl Platov-šek, Vinko Klemenčič, Stanko Kodrič, Janez Jugovič.
P P B: Dušan Brglez, Leopold Malovrh, Leopold Sole, Zazimir ing. Er-menc, Peter Likar, Marjan Juvane, Franc Pajk, Janez ing. Ovsenik, Janez Jankovič, Anton Erman.
GRS: Anton Bezek, Andreja Bezek, Tončka Smerajc, Ana Jager, Dragutm Kapko, Karlo Polajnar, Marija Podlipnik, Vanda Sterbenc, Rajko Grden, Marta Kristan, Tončka Mehle, Štefka Leskošek, Slavka Brinovec, Marica Medved, Ivan Novak, Anica Mihelčič.
Kadrovski sektor: Ivan Ahačič, Julija Fabijan, Angela Konte.
T K B: Anica Starc, Jože Babič, Gabrijel Bobnar, Slavka Mlinar, Friderik Keržič, Dejan Stojič, Janko Ro-
SIMPOZIJ
O VODNIH TURBINAH V SEPTEMBRU
Na pobudo nekaterih naših hidroelektrarn, da ibi si na skupnih posvetih s proizvajalci opreme izmenjali dosedanje izkušnje na tem področju, je upravni odbor našega podjetja že pred meseci imenoval pripravljalni odbor za simpozij o vodnih turbinah. Ta je določil prvi rok za simpozij v dneh od 7. do 10. junija letos in -se obrnil na vse zainteresirane s povabilom, da ,bi mu sporočili število delegatov in morebitnih referatov. Povabilu so se vsi zainteresirani ljubeznivo odzvali, vendar pa so nekateri zaradi prekratkega termina za predložitev referatov prosil; za odložitev simpozija. Pripravljalni odbor ter upravni odbor podjetja sta tem željam ugodila: simpozij ne bo v juniju, temveč v d ruti poilovi.ci septembra, zadnji rok za predložitev referatov pa ie 15. avgust. Doslej se je za simpozij prijavilo že 56 udeležencev, prijavljenih referatov pa' je 10, .izmed katerih jih je nekaj Pripravljalni odbor že prejel.	(-n)
bida, Milan Crkvenik, Vasilij Možina, Marija Ušaj.
Predlagani od vodstva podjetja: Hilda Otič, Stane Vogelnik, Marjan Žugelj, Miro Završnik, Alojz Lesjak, Zvone ing. Birsa, Vekoslav Urbančič, Ivan Kogovšek, Zvone ing. Gorjup. Jakob Pogačar, Avgust Klemenc, Alojz Bivic, Branko dr. Vrčon, Jože Kušar, Darinko ing. Kolbl, Franc Po-teko, Martin Einhauer, Anton Levstek, Jože Marenček, Vinko ing. Ciž-man. Anton Režek, Boris Klemenc, Adrijan ing. Kumar, Milan Spolar, Franc Matul, Anton Robežnik, Ciril Venka, Jože Mihevc, Boža Božič, Ivan Jesenšek.
MED RAZKAZOVANJEM NEVARNIH MEST
SE JE SAM PONESREČIL
Vtem ko je delavec A. J. razkazoval novemu sodelavcu nevarne točke dvižnega mehanizma viličarja, se je s kazalcem preveč približal mehanizmu,Mki se je zaradi neznane nepravilnosti zataknil, potem se pa nenadoma sprožil in priščipnil kazalec poškodovanca. Zaradi tega je A. J. moral ostati 14 dni doma.
Ne segaj v nevarno območje, stori to le s palico ali se zavaruj proti nesreči s primerno podporo, podlogo ali podobno.
ZARADI OSTANKOV SMOLE
Pri plamenskem rezanju starih tirnic rezač F. P. ni opazil, da so ha spodnji strani tirnice prilepljeni ostanki smole. M so se zaradi visoke vročine eksplozijsko razkropili in spekli rezača po spodnjem laktu desne roke. -Poškodovanec je tbil zaradi tega 14 dni na bolniškem dopustu.
Pred rezanjem ali varjenjem starega materiala se je treba prepričati o skriti nevarnosti in primerno ukrepati.
CSTRUŽEK BRONA V OCl
Strugar I. Š. ni uporabljal varovalnih očal pri struženju brona z odlitka in je dobil v oko tujek, ki ga je dva dni onesposobil za delo.
Povsod, kjer preti nevarnost poškodbe očesa, je treba uporabljati varovalna očala ali ščit za obraz oziroma primeren zaslon.
Uporabljajte svoje pravice
OBRATNI DELAVSKI SVETI SO V PODJETJU ŽE DALJ ČASA. IMELI PA SO LE POSVETOVALNE PRAVICE VSE DO SREDINE LANSKEGA LETA, KO SO DOBILI POPOLNOMA DRUG ZNAČAJ. DELAVSKI SVET PODJETJA JE NAMREČ NANJE PRENESEL VELIK DEL SVOJIH PRISTOJNOSTI IN SI PRIDRŽAL LE TISTE, KI JIH POTREBUJEJO ZA VODENJE DOLOČENE ENOTNE POLITIKE CELOTNEGA PODJETJA. PO ENOLETNEM OBSTOJU DS EE IN SEKTORJEV ŽE LAHKO KRITIČNO PREGLEDAMO NJIHOVO DELO.
Gospodar brez denarja
Najprej želim govoriti o nedavni letni konferenci sindikalne podružnice Litostroja. V letnem poročilu so še posebej grajali dejstvo, da delavski sveti EE ih sektorji še nimajo svoje 1 astme gospodarske podlage, s katero bi upravljali. Imajo sicer na papirju vse pristojnosti za lastno gospodarjenje, nimajo pa s čim gospodariti.
Taka kritika je deloma upravičena. Delavski sveti EE in sektorjev so -s poslovnikom za njihovo delo res dobili zelo široke pristojnosti za odločanje o gospodarskem dogajanju v njihovih EE, niso pa hkrati dobili tudi sredstev za gospodarjenje. Sicer je bilo že lani- predvideno, da bi najkasneje v začetku tega leta prešli na obračun po ekonomskih enotah in na nagrajevanje, ki bi bilo v skladu z gospodarskimi uspehi posamezne EE, vendar pa takega obračuna v predvidenem in podaljšanem roku ni bilo mogoče izpeljati.
Razvozlajmo vozle
Za obračun je namreč potrebno predhodno rešiti kopico zelo zapletenih problemov. Sem spada predvsem vprašanje kalkulacije,
reprezentantov, razporeditev obratnih sredstev, vprašanje med-obratnih storitev, vprašanje gospodarskih sankcij za neuspešno delo EE — penalizacija in še druga vprašanja, predvsem pa problem pomanjkanja naročil za EE.
Že iz samega naštevanja problemov lahko razberemo, da terja njihova rešitev ogromno zapletenega študijskega dela in sprememb v dosedanjem načinu obračuna in evidence sploh. Res je, da bi se najbrž nekateri od teh mogoče dali rešiti, malce hitreje kakor se rešuje sedaj. Po drugi strani pa je tudi res, da bi vsaka prenagljena in nepremišljena rešitev prinesla več škode kakor koristi. Lahko namreč prizadene najosnovnejše koristi in pravice tako posameznih članov kolektiva kot podjetja.
Ljudje različno sprejemajo spremembe
Pri (reševanju teh težav je vključen le ozek krog ljudi, ki včasih fizično enostavno ne zmorejo vsega dela, večkrart pa za nji-h-ovo delo tudi ni pravega razumevanja. Nov način dela in gospodarjenja po EE se namreč le zelo počasi prebija v zavest ljudli. Je že tako, da nekateri hitreje, drugi pa počasneje dojema-
jo bistvo sprememb, najdejo se tudi ta-ki, ki poskušajo v takem položaju pridobiti dim več koristi za svoj kolektiv.
Nič več iz skupnega lonca
Bodi temu že kakorkoli, vsi v kolektivu pa smo enotnega mišljenja, da moramo na ustvarjanje lastne baze EE in na obračun po EE preiti čimprej. Že uvodoma pa moramo naglasiti, da se nekatere ekonomske enote oz. njihovi delavski sveti trenutno še branijo obračuna po njihovem lastnem delu. Tako stališče je deloma razumljivo zlasti v tistih EE, ki nimajo popolnega kritja z naročili. Skrbi jih namreč, kako bodo ustvarili sredstva za kritje svojih osebnih dohodkov in drugih potreb. Po drugi strani pa je tudi lagodneje zajemati sredstva iz skupnega tovarniškega lonca in dobivati osebne dohodke po skupnem tovarniškem povprečju. V njem se izgube slabši rezultati dela posameznih EE, ki tudi vplivajo na osebne dohodke delavcev, v precej manjši meri, ko bi se sicer, če bi jih obračunavali po lastnih uspehih. Seveda bo treba objektivne težave pri gospodarjenju v posameznih EE upoštevati tudi tedaj, ko bodo EE prešle na lastni obračun.
Prazne razprave
Zaradi takšnega stanja (čeprav ne vse v enaki meri) niso bile vse EE dosti zainteresirane na lastnem gospodarjenju. Delavski sveti EE so na svojih sejah večinoma razpravljali o gospodarskih
ODDIH V LETU
Vaše želje, naše
1961	|k
zmogljivosti 1
Do določenega roka je Kadrovski sektor prejel od članov delovnega kolektiva 781 prijavnic za izrabo rednega letnega dopusta v naših počitniških domovih. Od tega števila je 590 članov poročenih, 191 pa samskih. Prvi so prijavili za letovanje še 688 svojcev.
vilo prijav s skupnim števil* oseb odgovarja povprečju zadni dveh let.
Iz naslednje razpredelnice razvidno, kdaj in kje želijo čl delovnega kolektiva in njih1 svojci letovati. Hkrati se da tabelic ugotoviti tudi možn«
Pre tur! za ]
Skupno želi letovati v naših	po- razvrstitve dopustov		glede
čitniških domovih 1469 oseb. Ste- zmogljivosti domov.			
FIESA:		Zmogljivost	Nočnine
V času od	Ležišč	nočnin	p<	) prijava!
1. 6. do 30. 6.	68	2.040	854
1. 7. do 31. 7.	83	2.573	4.496
1. 8. do 31. 8.	125	3.875	3.332
1. 9. do 15. 9.	125	1.875	71
	Skupaj	10.363	8.753
MOŠCENIŠKA DRAGA:			
1. 6. do 30. 6.	27	810	406
1. 7. do 31. 7.	27	837	1.148
1. 8. do 31. 8.	27	837	875
1. 9. do 15. 9.	27	405	84 ,
	Skupaj	2.889	2.513
SELCE:			
1. 6. do 30. 6.	75	2.250	133
1. 7. do 31. 7.	75	2.325	1.386
1. 8. do 31. 8.	75	2.325	1.169
1. 9. do 15. 9.	75	1.125	42
	Skupaj	8.025	2.730
SORICA:			
1. 6. do 30. 6.	50	1.500	69
1. 7. do 31. 7.	50	1.550	287
1. 8. do 31. 8.	50	1.550	434
1. 9. do 15. 9.	50	750	63
	Skupaj	5.350	853
KRILO PRI SPLITU:			
20. 5. do 31. 5.	8	88	34
1. 6. do 30. 6.	8	240	330
1. 7. do 31. 7.	18	558	665
1. 8. do 31. 8.	18	558	721
1. 9. do 15. 9.	18	270	105 _
	Skupaj	1.714	1.855
Iz gornje analize prijav je razvidno, da so na razpolago še zmogljivosti v vseh domovih v predsezonskem času. V sezonskem času pa so na razpolago ležišča
še v Selcah in na Sorici. Nasprotno pa je zasedba po prijavah v mesecu juliju v Fiesi za 1923 nočnin prekoračena, v Moščeniški dragi pa v istem mesecu za 311 nočnin, v (Krilu pri Splitu kažejo prijave, da prihaja do presega zmogljivosti že v mesecu
Ti
NA<
po>
P07 D Prič njer opri te p ned ga ovil Me< nez: deži
redi evri in : rad ga teh opr dar ind rup razi Pa da nud ie 1 nje K
Va
STl
Za;
no
og;
STl
SE
DO
Ki
PR
C gra nut doz
juniju. Iz tega sledi, da ibo' morali razvrstitve dopustov diti tako, da bo sicer vsak prij ljenec uporabil svoj oddih v end izmed naših domov, to pa v č'«Lj.
ki bo po možnosti ustrezal njLotl govi želji, seveda nujno pa. okviru 'kriterijev (staž v podjeti šoloobvez
kolektivni dopusti, -------
otroci, izmenjava kraja letov nja), ker bomo le tako uspeli f siti težave v zvezi s pomanj»' njem zmogljivosti v sezoni.
problemih celotnega podjetjia, med drugim tudi o lanskoletnem polletnem obračunu za vse podjetje, kakor tudi o zaključnem računu podjetja. Vse raaprave okoli teh obračunov so izzvenele precej v prazno. Kakih globljih analiz teh dokumentov po EE ni bilo in je bila zato razprava seveda bolj pičla, še manj pa je bilo predlogov. Nekaj nerazumevanja je bilo edinole glede razdelitve ostanka čistega dohodka na sklade, kar pa so v razpravah razčistili.
Med razgovori okoli periodičnih ali zaključnih obračunov se je izkazalo, da delavski sveti EE niti ne poznajo svojih pristojnosti niti ne veljavnih predpisov, ki veljajo za njihovo delo. Tem manj je torej verjetnosti, da te stvari pozna ves kolektiv. Podobno smo opazili tudi pri delu obratnih delavskih svetov. Marsikateri teh svetov se svojih pravic ni posluževal, zato ni čudno, da je o mnogih stvareh, ki bi sicer spadale v pristojnost EE, še odločil UO ali delavski svet podjetja oziroma ' njegove komisije.
• tr
zirati položaj v svoji ekonom5 Lu
enoti. Vendar pa moramo prip<^ niti, da so bile te analize doS> krat površne, predvsem pa Pr malo dokumentirane s primeri1 mi ekonomskimi pokazatelji študijami. Osnovna slabost vai analiz je bila v tem, da posamc nim nepravilnostim v gospod5', jenju niso poskušale pHti do k°_j ca in jih ozdraviti. Največkrat • \ iskali krivca za to ali ono S' bost vsepovsod, samo v dom5! I hiši ne. Res je težko pokazati g § lastne napake, toda brez tega 11 seveda ne bo dalo gospogariti- |
Naučimo se misliti gospodar®
m
Vaše pravice so napisane v odprti knjigi, pa jih ne preberete
Okoli razčiščevanja odnosov in ristojnosti delavskega sveta pod-etja in DS EE bo potrebno še nnogo dela in mnogo vzgojnega irizadevanja vseh odgovornih či-liteljev. Tako delavski svet pod-etja kakor tudi delavski svet SE bodo morali točno preštudirati svoje pravice in dolžnosti, tar je seveda osnovni predpogoj :a njihovo delo. Kaka škoda je, la ni uspel seminar za člane DSP n DS EE in njihovih komisij, na caterem so se imeli ljudje mož-lost v podrobnostih seznaniti še : vsemi temi stvarmi.
Nekateri delavski sveti so na ivojih sejah tudi poskušali anali-
Pri razpravah okoli sicer n' dokumentiranih in površnih ab l.ifr položaja v lastni EE je V čutiti, da tako člani DS EE kal tudi vodstva EE nimajo dov; ekonomskega znanja in ne dol maj lo gospodarskih procesov,( svoji EE v celoti. Tudi tu t#, morali Odgovorni čitiiitelji v , jetju še odigrati svojo veliko v go. -Predvsem pa bodo morale vključiti, zaradi izdelave ainal ves svoj razpoložljivi ekonom® kader, zlasti obratne knjigovodij ki bi morali biti glavni inioi-at<>j ce ji in tolmači raznih analiz. pr, Spričo teh pomanjkljivosti jasno, da so delavski sveti ES mairsifcaikem primeru pričakov5,. rešitev od zgoraj, ne da bi v ^ ji pristojnosti kaj ukrenili, m ben delavski svet EE ni v sVc dosedanji mandatni dobi skldPj o kakršnem koli honorarn® D/ ulkrepu, da bi se dvignila štor1 hi no st v njegovi EE, zmanjšali st® ški itd., čeprav imajo na tem p®* ročju vso pristojnost. Večino1* so le pasivno vzeli na znanje rf; ne nepravilnosti in pomanjklj _ vosti, kolikor je bilo o njih spi* govora.	I. SvoljšaK
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ki
Vt
Si
So
Že]
Naše turbine za Indijo
Pred kratkim se je vrnil iz Indije naš strokovnjak za vodne turbine Leopold Šole. Ob njegovem prihodu smo ga prosili za razgovor, kateremu se je ljubeznivo odzval.
TOV. ŠOLO! ŽELIMO, DA BI
našim bralcem uvodoma povedali namen vašega potovanja v indijo.
Domalega odkar je Litostroj Pričel s komercialnim poslovanjem, si prizadevamo, da bi z opremo za hidroenergetske objekte prodrli na indijsko tržišče. Do nedavnega nismo imeli posebnega uspeha, ker so bile prevelike ovire na katere smo naleteli. Mednje lahko štejemo predvsem nezaupanje kupcev do neznane dežele in njene industrije in izredno hudo konkurenco ne samo evropskih, temveč tudi ameriških in azijskih turbinskih tvrdk. Zaradi vztrajnih prizadevanj našega izvoznega oddelka so sodobne tehnične koncepcije ponujene opreme in konkurenčne cene vendar pričele vzbujati pozornost pri indijskih interesentih. Možnost rupijskega plačila in kreditni sporazum med Jugoslavijo in Indijo. Pa sta končno ustvarila pogoje, da so postale nekatere naše ponudbe na moč privlačne. Treba ie bilo samo še razbiti nezaupanje in posli bi bili dobljeni.
kakšen je bil program Vašega potovanja in kje ste potovali, bralce bi Zanimalo tudi vaše osebno POČUTJE NA TAKO
ogromnih razdaljah, zlasti še, Ce upoštevamo, da
Se PRAV SEDAJ PRIČENJA OBDOBJE NEZNOSNE VROČINE, Ki jo EVROPEJCI TEŽKO PRENAŠAMO.
Odpotoval sem z obsežnim programom, ker so mnoge naše ponudbe zaradi opisanih okoliščin dozorele za sklenitev posla. Moral sem razpravljati o opremi za "nič manj kot 7 hidroelektrarn in dodatno še o vodostanskih loputah za dva objekta. Spričo nastopajočih vročih dni je bil moj program tudi dovolj naporen, zlasti še, ker so posamezna mesta, ki sem jih moral obiskati, na stotine kilometrov narazen, nekatera tudi po več kot tisoč kilometrov.
Iz Bombaya sem odletel na Vzhod v Calcutto, od tam v lS' Lucknow in New Delhi v centralni Indiji. Nadaljeval sem pot s* na skrajni jug dežele prav v Tri-Vandrum, od tam v Madras ter Ponovno v Calcutto in Bombay. V vseh teh mestih sem se razgo-tf Varjal z investitorji. Na svoji poti
£evovod s **rostor za
strojnico HE Periyar. četrti cevovod je dobro viden
i sem obiskal tudi gradbišči i dveh hidroelektrarn.
; Vaše tehnične in komercialne SPOSOBNOSTI NAM : dajejo zagotovilo, da je ; dila vaša pot uspešna. . kljub temu pa želimo izvedeti, KAKŠNA NAROČILA
1 *LE USPELI DOBITI v INDIJI. • . Mislim, da sem z uspehom svo-jte poti lahko zadovoljen, saj se “Umo v primeru HE Sholayar razgovori niso končali tako, kot sem ‘elel: investitor se še ni mogel
odločiti niti za Jugoslavijo niti za Francijo, Švico ali Japonsko. V vseh ostalih primerih smo neposredno po mojem obisku dobili naročilo ali vsaj zagotovilo, da bo oprema naročena pri nas, ko se zaključijo komercialna pogajanja, oziroma ko bodo naše ponudbe predelane v smislu naknadnih želja kupcev. Investitor za HE Trisuli pa me je celo prehitel s tem, da je poveril naročilo Litostroju že pred mojim prihodom.
Pod že naročeno opremo spadajo 3 Francisove turbine z vodoravno gredjo po 4620 KM na pad cu 52 m za HE Trisuli, ki jih bo indijska vlada podarila Nepalu, nadalje 2 Francisov! turbini z navpično gredjo po 13800 KM na padcu 155 m za HE Jaldhako in ena turbina iste vrste za 50.000
manj kot 2 milijardi dinarjev. Ti posli bodo v naslednjih dveh letih torej znatno prispevali k planskim številkam naše proizvodne enote za hidravlične stroje. Mimo tega pa je njihov pomen predvsem v okoliščini, da predstavljajo prvo plasiranje naših turbin na indijski trg. Z njihovo dobavo si bomo ustvarili reference, ki nas bodo vključile med dobavitelje strojne opreme hidroenergetskih objektov v Indijo in ki bodo imele pod pogojem nenehne komercialne aktivnosti za Litostroj zelo ugodne finančne posledice. Indija je v velikanskem gospodarskem razvoju, njene potrebe po hidroenergiji so ogromne in turbine s pomožno opremo bo mogoče izvažati tja vse dotlej, dokler si Indijci ne postavijo svoje industrije vodnih turbin in si ne pridobe potrebnih izkušenj. To dobo cenim na 5 do 10 let.
KO STE NA SPLOŠNO GOVORILI O NAROČILIH, STE OMENILI 'TUDI HE PERIVAR S 50.000 KM. iPOVEJTE, PROSIM, O TEM NAROČILU KAJ VEC.
Posebej bi rad poudaril pomen turbine za HE Periyar. Ta centrala že stoji v gorskem področju južne Indije in obratuje s tre-(Nadaljevanje na 7. str.)
V soboto, 13. maja letos, so pod izvirom Rižane v okviru proslav za občinski praznik koprske komune slovesno spustili v pogon novo črpalno postajo Rižanskega vodovoda. Črpalki, ki ju je izdelala in dobavila naša tovarna (in ki ju vidimo na sliki), potiskata v rižansko čistilnico in naprej v Koper 150 litrov vode v sekundi, kar bo ustrezalo potrebam za nekaj let. Vodovod pa bodo rekonstruirali v nadaljnjih petih etapah, za katere bo prav tako dobavljala črpalke naša tovarna. V izdelavi so za drugo fazo še tri črpalke 7 CN-3, ki bodo potiskale po 75 litrov vode na sekundo, a za naslednje etape izgradnje so že naročene 4 črpalke 5 CN-5, izmed katerih bosta dve potiskali
po 83, dve pa po 49 litrov vode v sekundi. — Druga črpalna postaja in rezervoar pri čistilnih napravah v Rižani bosta dograjena v nekaj tednih, v gradnji pa so tudi že tretja črpalna postaja in rezervoar v Portorožu in četrta črpalna postaja z dvema rezervoarjema v Semedeli. S temi postajami se bo kapaciteta Rižanskega vodovoda močno dvignila. Toda delovni kolektiv podjetja ima v načrtih še nekaj izpopolnitev in rekonstrukcij, da bi zagotovil dovolj vode vsej slovenski obali v Istri, kar terja med drugim tudi vse večji industrijski razvoj tega področja, saj je že sedaj razmerje med uporabo vode v industriji in gospodinjstvih 60 : 40 v korist prve
ZAHODNA AFRIKA
novi trg za naše proizvode
Reka Jaldhaka na mestu bodoče hidroelektrarne. Zadaj delavska kolonija
KM na skrajno visokem padcu 375 m za HE Periyar. K vsem turbinam bomo seveda dobavili tudi avtomatske regulatorje in ostalo pomožno opremo. Približna teža naročene opreme znaša 280 ton.
V najkrajšem času pričakujemo naročilo opreme za HE Yauno I in II. Prva bo opremljena z dvema Kaplanovima turbinama s premerom gonilnika 3,4 m, ki bodo delale na padcu 19,8 m in bodo opremljene s pločevinastim spiralnim okrovom. Druga hidroelektrarna pa bo imela dve Francisov! turbini po 24.000 KM na padcu 30 m. Pričakujemo še naročilo prav majhne Peltonove turbine za elektrifikacijo neke čajne plantaže ter 6 vodostanskih loput premera 1,5 m za že obstoječo elektrarno družbe Tata. Skupna teža te opreme bo znašala približno 1170 ton.
Ce se nam sreča nasmeje, utegnemo dobiti še naročilo 2 turbin za HE Sholayar po 47.500 KM na padcu 310 m in pripadajoče vo-dostanske lopute v skupni teži približno 290 ton.
SO DOSEŽENI USPEHI SAD VAŠIH OSEBNIH PRIZADEVANJ?
Doseženi uspehi so rezultat skupnih prizadevanj vseh, ki so se borili za posel, od tehničnih in komercialnih obdelovalcev ponudb v našem prodajno-projek-tivnem biroju do predstavnikov Ingre v Indiji in naših tamkajšnjih zastopnikov. Le-ti so mi z organizacijo razgovorov znatno olajšali delo in mi omogočili, da sem ga zaključil v pičlih sedmih tednih, kar je za indijske razmere vsekakor zelo hitro.
ŽELIMO IZVEDETI, KAKŠEN JE GOSPODARSKI IN POLITIČNI POMEN SKLENJENIH IN DOGOVORJENIH POSLOV.
Obveznosti, ki bodo sledile mojemu potovanju, predstavljajo približno 750 ton opreme za leto 1962 in 700 ton opreme za leto 1963, v skupni vrednosti nekaj
Zunanjetrgovinsko podjetje ASTRA iz Zagreba je organiziralo v začetku tega leta skupino strokovnjakov iz podjetij izdelovalcev investicijske opreme z nalogo, da obiščejo nekatere zahodnoafriške države in proučijo možnosti plasmaja v teh deželah, ki so si pred kratkim časom priborile svojo neodvisnost in katerim je naša država dala na razpolago kreditno pomoč. Tej skupini je dodelilo naše podjetje mene in me zadolžilo, naj proučujem možnosti gradnje hidrocentral, cementarn in opekarn skupaj s predstavnikom Energoprojekta iz Beograda in Konstrukcijskega biroja gradbene industrije iz Zagreba. Vse stroške tega potovanja je finansirala ASTRA.
Potovali smo v Gvinejo, Ghano, Togo in Liberijo, če bi nam pa dopuščal čas, tudi v Sierro Leone, Nigerijo in Mali. Program je bil torej precej širok in optimističen, posebno še, če upoštevamo, da smo o teh tržiščih vedeli malo ali skoraj ničesar.
Dalje je treba vedeti, da so vse te dežele mlade države, ki premagujejo povsem začetniške težave ob skoraj popolnem pomanjkanju strokovnih kadrov, saj o kakršni koli pozitivni dediščini bivših kolonizatorjev skoraj ni sledi. Skrajna, zaostalost in velika revščina sta posebno izraziti v bivših francoskih kolonijah.
Gvineja
Naš prvi obisk je veljal tej deželi z izrednimi in neslutenimi naravnimi bogastvi, hkrati pa je to dežela popolnoma zaostala in pra/v legendarno revna, kar je skoraj neverjetno za 20. stoletje. Vsa dežela, ki je po površini enaka Jugoslaviji, ima le nekaj plan-tažirainih površin banan in ananasa, sicer jo pa pokrivajo divje savane in neprehodne džungle. Ves njen hidroenergetski sistem obsega edino hildmcentra-lo GRANDES CHUTES, instalirane. moči 9 megavatov, čeprav je v deželi obilo vodne energije rek: Niger, Konkoure, Tinkisso, Milo, Makona in drugih. Zaradi tega tudi nova država.posveča vso pozornost elektrifikaciji dežele, ki naj ji pomaga iz podedovane zaostalosti.
O gradnji hidrocentral smo vodili razgovore z »Nacionalnim podjetjem za elektrifikacijo dežele« (Enterprise National d’Electri-cite de la Repuibliquie de Guinee), ki je -bilo ustanovljeno šele v februarju letos, po nacionalizaciji privatnega podjetja, ki je bilo v rokah francoskega kapitala. Jasno. je, da v taki situaciji nismo mogli pričakovati, še manj pa zahtevati od novega podjetja, ki je samostojno v sestavu Ministrstva javnih del, konkretnih in izdelanih planov. Edini podatek, ki so nam ga dali, je bil ta> da so nam določili področje, v katerem bi naj naša podjetja v okviru danega kredita izvršila hidrološke raziskave, študij hidroenergetskih sistemov, projektiranja in gradnjo kompletnih hidrocentral in daljnovodov. To področje obsega 10 reginov Gornje in Gozdne Gvineje (Haiute Guinee in Guinee F-o-restiere) in več kot polovico skup-
nega teritorija republike Gvineje. Da bi dobila vsaj grobo podobo o prilikah in možnostih gradnje ter o sedanjih in bodočih potrebah električne energije na tem področju, sva ,se s predstavnikom Energoprojekta kot prva Jugoslovana odpravila na 3.000 km dolgo pot po notranjosti dežele.
Po povratku v Conacry, glavno mesto Gvineje, sva z generalnim direktorjem podjetja za elektrifikacijo sestavila prioritetni- program gradnje in ostalih raziskovalnih del in okvirno pogodbo.
Razen gradnje hidrocentra-l so za naše podjetje zanimive še opekarne, od katerih se bo ena gra-(Naldaljevanje na 7. sitr.)
Maršal Tito in predsednik Toga Silvanus Olimpio ob svečanosti
pri slapu Kpime
S A H
LITOSTROJČANI SMO SODELOVALI V POHODU »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«	~|
Živa veriga spominov J
Šahovska prireditev počastitev 20 - letnice vstaje
Dne 20. aprila so se zbrali v osnovni šoli Hinka Smrekarja v Šiški učenci petih osnovnih šol, da bi pomerili svoje sile pni šahu. Letošnje tradicionalno šahovsko tekmovanje je vključeno v program dejavnosti pionirjev in mladine v počastitev 20 - letnice naše vstaje. — Uvodno besedo je imel upravitelj šole, udeležence pa je pozdravil tudi predsednik Društva prijateljev mladine občine Šiška tov. Savo Jakulin. V svojem govoru je bodril šahiste, da se enako kot nekoč partizani proti nadmočnemu sovražniku vztrajno in žilavo borijo za zmago. — Šahisti so se zvrstili ob šahovnicah v treh učilnicah. Po »ogorčenih« borbah so bili razglašeni končni rezultati. Prvo mesto je med mlajšimi pionirji pripadlo učencem osnovne šole Franca Rozmana - Staneta, med starejšimi pionirji učencem osn. šole Hinka Smrekarja, medtem ko so bili med mladinci najuspešnejši učenci osnovne šole Alojzija Kebeta. Deklice so si razdelile prva mesta takole: mlajše pionirke so bile prve iz osnovne šole Hinka Smrekarja, starejše pio-
Novi odbor in stari predsednik
Dne 23. aprila je imela strelska družina izredni občni zbor, na katerem so že drugič v tem letu volili svoj upravni odbor. Takoj po zadnjem rednem zboru smo ugotovili nekaj nepravilnosti v poslovanju sekcije, kar je povzročilo začasno odstavitev predsednika, proti kateremu je uveden disciplinski postopek.
Normalno je, da v takem primeru upravni odbor z namestnikom predsednika nadaljuje dejavnost v sekciji. Dejstvo, da so morali v neprimernem času sklicati izredni občni zbor, na katerem so potrdili izvolitev predsednika, proti kateremu so sami sprožili disciplinski postopek, ki še traja, kaže, da držijo trditve tov. Ambrožiča, da je moral delati sam.
»KOMUNIST« V MAJU
mrke iz osnovne šole Fr. Rozma-na-Staneta, mladinke pa iz šole Alojzija Kebeta. Vsi navedeni zmagovalci se bodo udeležili sektorskega tekmovanja, ki bo 26. 4. v osnovni šoli dr. Vita Kraigherja za Bežigradom.	V. H.
ŠAHOVNICO SO ZAMENJALI Z NOGOMETNIM IGRIŠČEM
Člani šahovske sekcije so se 20. aprila pojavili tudli na nogometnem igrišču. Nasprotnik šahovske ekipe je bila nogometna ekipa, sestavljena iz članov upravnega odbora športnega društva Litostroj. Ekipa šaltistov je (izgubila to srečanje z rezultatom 1:4.
Tudi gledalci so pri tem dvoboju prišli na svoj račun, saj so lahko občudovali napade na DAMINEM in KRALJEVEM KRILU, kakor tudi nepremagljivo v sistemu CARO-KAN.
Res je, da smo šahisti izgubili, vendar smo radovedni, k alko bi se pogledali z nogometaši, če bi se srečali za šahovsko deško.
III. plenum centralnega komi-miteja zveze komunistov Slovenije: Referart Janeza Vipotnika o Mej no-političnih nalogah 8n delu organizacij Zivaze komunistov v današnjih razmerah, 'teze za JEL plenum Zveze komunistov, razprava in zaključna beseda tova-niša Mihe Marinka.
Ne splošna, ampak konkretna politična dejavnost: Izvlečki (jz izvajanja Jovana Vesedinova, sekretarja CK ZK Srbije na 8. mestni konferenci Zveze komunistov Beograda.
Svetozar Vukmanovič-Tempo: Izobraževanje kadrov — najbolj rentabilna investicija. Govor tov. VulkmanoViča na posvetovanju v Beogradu, ki iso /ga organizirali centralni svet ZSJ, centralni odbor (Sindikatov prosvetnih in znanstvenih delavcev in sekretariat zveznega izvršnega sveta za prosveto (in kulturo o novih druž-bemo-etoonomstoih odnosih v prosveti.
Seja okrajnega komiteja zveze komunistov v Ljubljani: Na seji so z dokazi opozorili na rbo, da vodita spremenjeni položaj proizvajalcev ter njihova večja samostojnost in aktivnost v okraju ekonomskih enot k temu, da so delavci bolj kritični do organizacije proizvodnje, tehnologije dela, da se veliko bolj zanimajo za ves proizvodni proces, od izdelave načrta do rezultatov komerciale.
Občinska konferenca v Sevnici: Nove razmere zahtevajo vsestransko usposabljanje komunistov.
Josip Broz-Tito: Spomini na dni iz osvobodilne vojne in revolucije: (v nadaljevanjih) Spomini tov. Tita na boje v planinah Sandžafca, herojstva mladih, na priprave za drugo zasedanje AVNOJ, smrt Lole Rib ara itd.
Boris Ziherl: Ob dvajsetletnici ustanovitve osvobodilne fronte Slovenije.
V nedeljo, 7. maja je bila v Ljubljani najmnožičnejša in kvalitetna prireditev — partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Že nekaj dni pred pričetkom prireditve je bila Ljubljana svečano razpoložena in inripravljena sprejeti vse tiste, ki so želeli sodelovati na tem nohodu. Teh pa ni bilo malo. Saj so se 13.000 jugoslovanskim udeležencem pridružili še tekmovalci iz SZ, Anglije, Norveške, Finske, Poljske in ZAR.
Tako so poti, kjer so med voj-vojno hodili mnogi kurirji in ilegalci, zopet zaživele. Na tem podhodu so se srečali ■ ljudje najrazličnejših starosti in poklicev, toda vsi so imeli skupno nalogo in isti cilj — dokazati, da je v nas še vedno žareča iskra spomina na neuklonljivo Ljubljano — prehoditi določeno -ot in končno priti na cilj.
Na množičnem partizanskem pohodu smo sodelovali tudi Lito-strojčani. Prijavili smo 8 ekip. vendar sta 2 ekipi zaradi objektivnih težav odpadli. To so bile večinoma mešane ekine, ki so se
Tone Erman: Po planinskih cvetnih tleh
že zgodaj zjutraj zbrale na startu v Tolstojevi ulici. Ko nam je starter dal znak za odhod in nam zaželel srečno pot, smo junaško naskočili 15 km dolgo pot. Čeprav
in atletinje in postavljali n o ve j ki rekorde v različnih disciplinah, ot
smo bili brez treninga, nam
pohod ni delal velikih težav in smo na -cilj prispeli prav vsi. Za celotni pohod so bile določene tri ure, toda nobena litostroijska ekipa ni hodila več kot 2 uri.
Z udeležbo naših ekip na tem množičnem pohodu smo tudi mi počastili 20-letnico vstaje in pomagali skleniti živ obroč okrog neuklonljive Ljubljane med okupacijo.
Popoldne je bila na stadionu ob Titovi cesti zaključna slovesnost in podelitev nagrad.
Že ob 16. uri pa so pričeli tekmovati tudi naši najboljši atleti
Ko je bil ta program končan, so pričeli prihajati na stadion prvi tekači malega maratona, katere je občinstvo toplo pozdravilo, saj je bila za njimi 25 km dolga pot — od Kamnika do Ljubljane.
Zmagal je Rus Popov. Najbolj; ši Jugoslovan je Ibil Stojanoviči ia ki se je s časom 1:18,27 uvrstil| re na peto -mesto.	- N-
Po končani razglasitvi rezultatov in podelitvi mokalov in praktičnih daril so udeleženci in pri' sr reditelji poslali brzojavko pred- h sedniku Titu. V njej so mu posla- ni li tovariške pozdrave z obljubo, da bodo še naprej branili pridobitve ljudske revolucije in krepili bratstvo in enotnost narodov vsega sveta.	M. J.
S TEKMOVANJA TEŽKOATLETSKEGA KLUBA Z DRUŠTVOM »PARTIZAN« IZ VELENJA
Juretič - čestitamo
Dne 23. 4. je bilo v Velenju prijateljsko srečanje dvigalcev uteži med »PARTIZANOM« — Velenje in TAK »Litostroj«. Zasluženo in z velikim naskokom je zmagala mlada ekipa Litostroja, ki je dvignila skupno 1410 kg, medtem ko je ekipa »PARTIZANA« dosegla rezultat 1137,5 kg.
Najuspešnejši tekmovalec je bil nedvomno naš Jože Juretič, ki je na tem tekmovanju dosegel tri nove državne rekorde perolahke kategorije in izenačil enega. V teznem dvigu je dvignil 95 kg, v
Razburljiva tekma s sluzasto žogo
V nedeljo, 23. 4., je bila na igrišču »Litostroja« prvenstvena odbojkarska tekma med TVD »Partizan« iz Ribnice in odbojkarsko sekcijo »Litostroja«.
Srečali smo se v okviru okrajne lige — južna skupina. Tekmovanje se je končalo z rezultatom 3 : 2 v korist »Partizana«.
Razburljivo in kvalitetno izenačeno igro je motilo le slabo vreme, saj je prav med igro deževalo. Čeprav se je igrišče spremenilo v blatno brozgo, žoga pa v težko sluzasto gobo, so požrtvovalni igralci vztrajali do konca.
Za svojo prizadevnost in znanje zaslužijo pohvalo:	Blažo
Arandjelovič, Marjan Rot in Stane Salnič. Tekmo je dobro vodil tov. Drnač.	Kozmelj
Najboljši šahisti aprila
V šahovskem hrzofturnirju v mesecu aprilu, na katerem je so-
delovalo 12 igralcev, so bili najuspešnejši tile tovariši: zmagovalec turnirja v mesecu aprilu je Alojz Kačič z deset in pol točke. Drugo mesto je zasedel Vinlko Tomažin z devet dn pol točke. Tretje mesto je pripadlo Ivanu Škrilu z osmimi točkami.
DELO ORGANOV ŠD LITOSTROJ
SO ZB VEDNO SLEKLI KIMONO?
Upravni odbor ŠD je na seji 10. marca med drugim -sklenil, naj vsaka sekcija organizira rekreacijo v širšem krogu kolektiva. Ta ukrep se bo verjetno uveljavil šele ko -bo izdelana vitrina, ki jo pa na žalost že predolgo delajo.
Dne 23. III. je imel UO ŠD v mali kino dvorani razširjeno sejo, na kateri so sprejeli novo shemo društva, ki predvideva izvršni odbor kot na j višji izvršni organ društva. Izpade plenum, njegovo funkcijo pa prevzame upravni odbor. Potrdili so obstoj tehnične, gospodarske in propagandne komisije, kot samostojne organe društva. S tem je upravni organ močno prilagojen potrebam društva. Poudarjamo pa, da brez požrtvovalnega dela izvoljenih tovarišev uspeh še vedno lahko izostane. Na isti seji so se prisotni ponovno potožili o pomanjkanju prostorov.
Kot večina naših sekcij se tudi Judo klub Litostroj ni mogel izogniti začetniškim težavam. Z namenom, da bi ' si čimprej ustvarili skupino, ki bi solidno obvladala težavno tehniko juda, smo pričeli s treningom tistih tovarišev, ki so že imeli ustrezne tečaje. Le-ti so prve treninge obiskovali v lepem številu. Pozneje je obisk bil čedalje slabši. Vzrok je bil v glavnem šolanje in uvedba druge izmene v tovarni. Te objektivne težave nam dopuščajo up, da ti člani kluba niso za vedno slekli kimonov.
hitrost in druge lastnosti, ki so potrebne uspešnemu borcu naše panoge, pridobijo le z dolgotrajnim prizadevanim treniranjem, ni mogoče pričakovati niti v naslednji sezoni pomembnega dviga kvalitete.
Kljub temu se bomo udeležili tekmovanja v II. republiški ligi, takoj ko dobimo potrebne propo-zicije. Dve prijateljski srečanji z »Ljubljano« sta odpadli zaradi težav s prostorom.
Kljub težavam, ki smo jih imeli, smo v skrajno neugodnem času, na koncu sezone, organizirali tečaj za moške, mimogrede pa še za ženske in pionirje. S tem ukrepom smo povečali število članov na okoli 60, s kvaliteto pa smo seveda nazadovali. Spričo dejstva, da se Judo-tehnika, refleks,
potegu 90 kg (izenačil) in sunil 120 kg, kar je za 5 kg boljše od starega rekorda. V olimpijske!« triatlonu je dosegel 305 kg in S tem ni le popravil državnega re-korda, temveč tudi rezultat, ki tudi v evropskem merilu že mnog« pomeni. Našemu Jožetu iskren« čestitamo.
Poleg Juretičevih rekordov P® ne smemo prezreti tudi mladeg® Tineta ŽAGARJA, ki je dosegel najvišjo znamko tega tekmovanj® 312,5 kg. Presenetil je posebno ** teznem dvigu, kjer je s 105 kg izy enačil republiški rekord, presegel pa je vse svoje osebne rekorde-
Tudi naš »težkaš« PESTATOP je navdušil gledalce posebno ** sunku 125 kg. Pa tudi naši ostal* tekmovalci kot Jeke, Fortuni K ar ali č in Stegel so se srčno hO^ rili in prispevali k tako izdatni zmagi naše ekipe.
Upamo, da nas bo ta ekipa, k' je šele stopila na začetek svoje poti, še večkrat razveselila i** častno zastopala barve našeg® kolektiva.
1
i /
Za judom še rokoborba
Že februarja so prizadevni čla; ni športnega društva ustanovil* sekcijo za rokoborbo. Pod -strokovnim vodstvom tovariša Klobučarja so -imeli že nekaj trenin; gov -na 'blazini JUDO Muto a, k* jim pa povsem ne -ustreza. Videt* je, da tood-o morali počakati n® izdelavo mehkejše (blazine.
Kljub težavam so se enkrat ž® spopadli z renomiranim kluiboi« »Ljubljana« .in dosegli neodločen rezultat, kar dokazuje, da imaj« v svojih vrstah dobre borce, četi prav dejansko (brez rekvizitov jd brez denarja, se bodo udeležil'1 slovenskega prvenstva posa-m«®-' bikov.
»ŠUŠTAR NOČEM BITI«
Dne 8. maja smo odigrali z ekipo vojnih -pitomcev iz Št. Vida prijateljsko srečanie na osmih deskah v našem šahovskem kotičku. Zmagala je ekipa Litostroja s 100 % rezultatom, to je 0 orati 8. Povratno -srečanje je bilo 15. maja v Št. Vidu z močneje sestavljeno ekipo pitomcey vojne akademije.
Športna igrišča vabijo Obveščamo vse člane našeg® kolektiva, da lahko kot neaktivn* igralci delujejo v vseh športni!* panogah po naslednjem razpore' du:
KEGLJANJE:	ponedeljek i**
petek od 16. do 19. ure na keglji' šču Hirije.
STRELJANJE: ponedeljek, sre' da, petek od 16. do 20. ure ti* strelišču poleg ambulante.
DVIGANJE UTEŽI: ponedeljek sreda, petek od 16. do 20. ure ’ prostorih centralne pralnice. JUDO: ponedeljek: od 19. do 20. ure pionirji od 20. do 22. ure člani sreda:
od 16. do 18. ure članice od 18. do 20. ure člani petek:
od 16. do 18. ure članice od 18. do 19. ure pionirji v prostorih šercerjevega dom®' ŠAH: vsak dan od 17. do 21. ur** v prostorih samskega doma II.
BALINANJE: vsak dan od V>‘ do 20. ure
ODBOJKA: torek in četrtek o* 16. do 18. ure
NOGOMET: sreda in petek ofi 16. do 18. ure.
PRVO SO LJUDJE
Pred kratkim je bil v veliki /6 kino dvorani Litostroja občni zbor h' občinskega sindikalnega sveta Šiška, na katerem so med drugim ugotovili, da je postalo delo sindikalne organizacije tesno povezano z neposrednim upravljanjem delavca. Sedaj je težišče dela sindikata v borbi za popolno in ak-j' livno sodelovanje vseh proizva-či talcev pri vseh problemih, ki jih fešuje gospodarska organizacija. Neposredni proizvajalci v okviru Proizvodnih enot sami odločajo o razširitvi upravljanja podjetja, o spremembah gospodarskega siste-' Ha, o razvoju gospodarske dejavnosti, povečanju proizvodnje, o delitvi dohodka in odnosih s komuno in našo celotno družbo.
Razpravljali so tudi o strokovnem izobraževanju delavcev, ki zajema tudi izobraževanje v druž-beno-ekonomskih vedah v obliki seminarjev, predavanj ali na večerni šoli za odrasle. Skrb sindikata je tudi v tem, da usposablja tudi vodilne kadre v podjetjih glede na uveljavljanje novih družbeno-elconomskih odno-j sov.
Sindikat naj bi še temeljiteje spodbudil akcijo za reševanje stanovanjskega problema. V občini je namreč 12.129 gospodinjstev z 8.117 stanovanjskimi enourni, tako da pride na enega prebivalca v občini le 9.9 m2 stanovanjske površine. Na pobudo sindikata so po delovnih kolektivih ze začeli z namenskim varčevanjem za gradnjo stanovanj.
Iz organizacijskega poročila je razvidno, da zajema Obč. sindikalni svet 101 sindikalno podružnico s 13.783 člani. Za. lažje in Uspešnejše delo sindikata je bilo izvoljenih sedem stalnih komisij, katere so uspešno delovale v pretekli mandatni dobi. Izvleček sklepov sindikalnega občnega zbora:
% Sindikati naj si prizadevajo,
da bi se še bolj uveljavljali novi principi gospodarjenja v podjetju in komuni.
% Ker se prepušča kolektivom večja samostojnost pri razpolaganju ustvarjenega dohodka, je dolžnost sindikalne organizacije, da sodeluje v razpravah, sprejemanju pravil in pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka in v izgrajevanju notranjega sistema, ki bo urejal poslovanje in politiko gospodarjenja v podjetju.
% Pri oblikovanju stališč in meril mora sindikat skrbeti, da bodo delovni kolektivi in organi upravljanja pravilno razpolagali z ustvarjenimi sredstvi, upoštevajoč nadaljnji razvoj podjetja, razširjeno reprodukcijo, družbeni standard in splošne družbene potrebe v komuni.
S Oblikovanje in razdeljevanje osebnih dohodkov naj bo odvisno od gospodarskega uspeha, to je, od storilnosti in produktivnosti, od zmanjšanja stroškov in od racionalnejšega izkoriščanja poslovnih sred. štev.
% Sindikati si morajo v teh pogojih vsestransko prizadevati, da se sistem upravljanja razširi na organizacijske enote od dosedanjih centralnih organov na vse proizvajalce.
% V javnih in družbenih službah morajo sindikati uveljavljati in razvijati nove družbeno-enkonomske principe. Ko prihaja do določene sproščenosti tudi v teh službah, naj sindikati podpirajo organe družbenega upravljanja pri oblikovanju načel in meril za razdeljevanje osebnih dohodkov.
% Za dosego teh ciljev naj skrbijo za vsestransko izobrazbo proizvajalcev-upravljavcev.
% Večja sposobnost delavcev-proizvajalcev in njihova družbena aktivnost je odvisna ne le od strokovnosti in družbene izobrazbe, pač pa tudi od počutja na delovnem mestu in doma. Zato naj sindikati skrbijo za ustanovitev in utrditev kadrovsko-socialnih služb, ki jim bodo pri delu v pomoč.
Pri reševanju stanovanjskega problema si morajo sindikati prizadevati, da se v kolektivih izdela in osvoji program stanovanjske izgradnje. Še nadalje je treba razvijati in utrjevati počitniško skupnost s pridobivanjem lastnih kapacitet, obstoječe pa primerno urediti, skrbeti za kulturno in športno razvedrilo, tako da bodo postali ti domovi dejansko domovi oddiha.
Za smotrno izkoriščanje prostega časa je še naprej treba skrbeti za organizacijo delav-
sko-športnih iger, izletov in kulturnega izživljanja v okviru »Svobod« in kultumo-pro-svetnih sekcij. Težiti je treba, da bi organizirali center za rekreacijo v Mostecu in drugih za to primernih krajih.
i
Za uspešno delo plenuma je potrebno večje prizadevanje aktivnih sodelavcev, ki bi s proučevanjem, obiski in občasnimi analizami zadovoljivo obdelovali vso problematiko sindikalnih podružnic in sindikalnega sveta.	— me
Bom zmogel kupiti stanovanje?
V zadnji številki našega časopisa smo objavili splošno obvestilo o namenskem varčevanju za gradnjo stanovanj.
Naše podjetje ima namreč precejšni interes, da bi se vključilo v tako gradnjo čimveč delavcev, ki so zaposleni že dalj časa v podjetju, pa še nimajo stanovanja. V kadrovskem sektorju imamo vloženih 6e približno 400 prošenj za družinska stanovanja, čeprav je podjetje vsa pretekla leta že precej gradilo.
Ker smo o namenskem varčevanju za gradnjo stanovanj prejeli številna vprašanja delavcev, smo zaprosili direktorja sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri ObLO Lj ubij ana - Šiška M i r k a Pleša, da bi nam bolj točno pojasnil, kakšni so pogoji pri namenskem varčevanju in kdaj foi se lahko varčevalec vselil v svoje stanovanje.
Z uspešnim reševanjem stanovanjskega vprašanja sta namreč tesno povezana dva problema. V prvi vrsti je potrebno preskrbeti delovnemu človeku zdravo in primerno stanovanje. Na drugi strani pa je tudi važno vprašanje, kako polno izkoristiti vse proste kapacitete podjetij.
Sklad ima v programu gradnjo približno 1370 enosobnih, dvosobnih in trosobnih stanovanj s kabinetom. Če vzamemo kot primer, da bo stalo dvosobno stanovanje približno 3,500.000 din, bo ta vsota razdeljena na tri dele, katere bi moral plačati varčevalec, podjetje in kreditni sklad.
Varčevalec bo plačeval 20 °/<> v znesku 700.000 din v rednih mesečnih obrokih, ki se bodo obrestovali do dokončnega obračuna pred vselitvijo is 3”/o. Sklad bo namreč z varčevalcem sklenil pogodbo o namenskem varčevanju, v kateri se bo varčevalec zavezal plačevati .redne mesečne obroke v okviru svojih finančnih zmožnosti. Rok in višino mesečnega obroka bo lahko določil varčevalec sam. Sest mesecev pred dograditvijo stanovanja bo Sklad povabil varčevalca, da sklene z njim kiupno pogodbo za dogovorjeno stanovanje. Če bo ob zaključku gradnje bloka več interesentov, kot pa bo na razpolago stanovanj, bo lahko sklenil kupno pogodbo za stanovanje prej tisti varčevalec, ki se je prej prijavil za varčevanje in je redno plačeval dogovorjene mesečne obroke. Torej ne bi mogel priti preko vrstnega reda tisti, ki bi šele ob dograditvi stanovanja vložil v sklad več denarja.
Gospodarska organizacija bi v tem primeru mlačala 30 °/o proračunske vsote v znesku 1,050.000 dinarjev, ki se bo obrestoval z 1 %>. Sklad bo tudi s podjetjem skleni! pogodbo o namenskem vlaganju sredstev za zidanje stanovanjskih hiš za svoje delavce. Če pa je v družini več članov, ki so zaposleni v raznih gospodarskih organizacijah in se nameravajo vseliti v skupno stanovanje, pa lahko sklad sklene za navedene zneske ločene pogodbe s temi gospodarskimi organizacijami. Gospodarska organizacija bo sama odločila,' za katerega 'člana bo vplačala določeni prispevek in bo zato tudi morala z njim predhodno skleniti posebno pogodbo. S tem se bo zagotovila, da bo ostal delavec zaposlen do-
ločeno dobo pri njej, oziroma da bo prepustila svoje dosedanje stanovanjske pravice v zgradbah Litostroja ali pa kje izven podjetja podjetju, da z njim razpolaga.
Stanovanjski sklad pa bo zbral in prispeval za gradnjo stanovanja ostalih 50 %>, to je 1,750.000 dinarjev, katerega bo dodelil varčevalcu kot dolgoročno posojilo. Sklad bo tudi ves čas gradnje nastopal kot investitor.
Ko bo stanovanje dograjeno, bo sklenil sklad z varčevalcem kupno pogodbo za stanovanje v vrednosti 2,800.000 dinarjev, ki ga bo moral ta odplačati v 25 letih z 1 % obrestmi. Ker je v tem znesku vštet tudi prispevek podjetja, bo sklad zato vračal -vplačani prispevek gospodarski organizaciji istočasno v višini, kot ga bodo vplačevali varčevalci skladu. Tako vrnjena sredstva pa bo lahko podjetje unorabljalo za nadaljnjo gradnjo stanovanj svojim delavcem v okviru sklada. Sklad ima namreč dovolj sredstev za kritje tega 50 °/o prispevka h gradnji, ki ga bo lahko kril iz rednega priliva sredstev, ki jih plačujejo gospodarske organizacije skladov kot redni- stanovanjski prispevek.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo s sodelovanjem -kadrovskega sektorja izvedel v podjetju obširno akcijo z namenom, da bi se čimveč delavcev vključilo v to namensko varčevanje. Vsi tisti, ki se bodo želeli vključiti v to akcijo, -bodo izpolnili poseben vprašalni list, v katerem so našteti vsi potrebni podatki o varčevanju.
K0V0 TRŽIŠČE -
{Nadaljevanje s 5. str.) dila v bližini Comacrvja, druga pa v notranjosti dežele.
Okvirno pogodbo za njihovo gradn-jio je sklenila ASTRA z Ministrstvom rudarstva in plana.
Vse te Okoliščine postavljajo pred nosilca poslov in organizatorja gradnje teh objektov, posebno še v tej deželi, velike in odgovorne naloge, na katere se tao moral kar najbolj skrbno pripraviti.
Togo
6. marca letos sem prisostvoval svečanosti pri slapu Kpime v bližini mesta Palime, kjer je Maršal Tito položil temeljni kamen za prvo hidrocentralo v tej deželi, ki jo bodo gradila jugoslovanska podjetja. Turbin-ško opremo bo dobavilo .naše podjetje. Čeprav bo ta centrala manjših dimenzij, bo vendar prva centrala, ki jio bodo zgradila jugoslovanska podjetja na afriškem kontinentu.
Togo se danes .prišteva med poljedelske dežele in v današnji fazi razvoja daje predlnost predelovalni industriji poljedelskih izdelkov.
Ghana
Ghana velja za najbogatejšo in najbolj razvito zahiodnoatMškio državo. Le trije izvozni- artikli predstavljajo njeno celotno izvozno bilanco: kalkaio, diamanti in zlato. Ghana se pripravlja na gradnjo gigantskega hidroenergetskega objekta na reki Vbita, v katerem bo instaliranih 600 megavatov. Kljub temu da je .polovica te moči predvidena za tovarno aluminija, bo dežela za dolgo dobro oskrbljena z električno energijo. Gradinja tega objekta je tudi vzrok, da Ghana danes nima v planu gradnje drugih večjih hidroenergetskih objektov, razen nekaj mikrocentral na severu dežele, ki so jih pa že pred našim prihodom izdelali Čehi, so pa zainteresirani za gradinjo opekam in drugih objektov za predelavo poljedelskih izdelkov, za katere pa so bili ob času mojega odhoda iz Gha-be razgovori' še v teku.
Liberija
Edina afriška država, ki se lahko ponaša s stoletno neodvisnostjo in samostojnostjo, je Liberija, domovina ameriških črncev.
Del naše skupine, ki je študiral možnosti plasmaja naših izdelkov in opreme, nam je javil, da obstajajo redne možnosti za dobavo opreme za opekarne in eno cementarno, ki naj predeluje uvoženi klinker. Dalje so nam ponujali izgradnjo kompletne hidocen-
črnimo
os ® ® ©
Prišli
Štefan Podgorelec, Stanislav Rem-šak, Ladislav 'Korinšek, Ivan Vitez, Jožica Ahlin, Aslon Berilja, Jože Nose, Dragiša Tomič, Habib Foči, Milin-ko Bilandič, Martin Sternšek, Josipi-na Zupančič, Jože Bonifer, Manija Prešeren, Ajnija Mihaljič, Anton Vi-demšek, Jože Rihar, Anton Papež, inž. Radoslav Strnad, Alojzija Peru-šek, Stanislav Smolič, Dragan Brda-reviiič, Alojz Skrbinek, Damir Horvat, Ladislav Zupančič, Ignac Molek, Franc Pek olj, Alojz Vovko, Jože Er-menc, Andirija Nemec, Franc Špelič, Husein čonševtič, Jože Šinkovec, Katarina Hribernik, Karol Novak, Nikola Bartoš, Dragotin Kobe, Stanko BoLštnar, Pavel Pišek,, Jožef Pogačar, Alojz Cerar, Martin Gačnik, Stanislav Zarobec, Alojz Makše, Ivan Rupar, Franc Žmavc, Anton Koker, Anton Gomiiršek, Ivan Inmamčnik, Martin Bitenc, _ Anton Zupan, Jože Grušovnik, Alojz Podlipnik, Janez Krmelj, Urh Nahtigal, Jože Lesjak, Anton Podbrižnik, Franc Pustoslem-šek, Jože Pucelj, Janez Mrvar, Anton Urbančič, Janez Klančar, Franc Pečjak, Mustafa Galič, Franc Kumprej, Ludvik Jerriejčič, Viljem Belovič, Jože Žlembergar, Marjan Hriberšek, Franc Mejak, Janez Kropovšek, Alojz Kladnik, Valentin Jeraj, Jože Zvele, Silvester Kastelic, Anton Brentin, Kuzan Štenta, Ivan Bratina, Pavel Renko, Marjan Rošker, Franc Vol er.
Odšli
Stanko Vindiš, Nikola Bartoš, Jože Grušovnik, Živko Danilovič, Franc Mlakar, Jernej Hočevar, Rudolf Kastelic, Ivan Radomi, Dout Iztok, Ciril Lamovšek, Smail Kovačevič, Albin Grabljevec, Franc Zorec, Solih.Dži-novac, Ladislav Korinšek, Jpže Strmec, Jože Bonifer, Ciril PincoliČ, Vincenc Podboj, Milan Gačnik, Marija Zavec, Leopold Jurjevič, Srečko Birsa, Maks Izgoršek, Aleš Šenk, Du-
šan Nikšič, Ciril Cankar, Karel Lu-kek, Viktor Kuhelj, Jože Gros, Alojz Stres, Vladimir Perme, Franc Kum-prij, inž. Anton Kuhelj, Friderik Brečko, Josip Peternel, Rajko Kušar, Franc Karmel j, Ivan Kranjc, Franc Potočar, Sej do Ba jrektarevič, Hasib Muhediinovič, Andrija Hrs, Ajnija Miha! ji-č,. Karel Remar, Tihomir Ceto-jevič, Andrej Belcjan.
Oj ta vojaški boben
Iz Brleče nam je pisal naš nekdanji delavec Marijan Fajt, ki služi tam vojaški rok. Bo našem časopisu pozdravlja celotni 'kolektiv dn prosi, če bi mu lahko pošiljali časopis Litostroj, da bi bil obveščen o vseh dogodkih v .tovamni.
Iz Tuzle naim je pisal Franc Starin, .ki iskreno pozdravlja celotni kolektiv Litostroja, še posebno pa nekdanje ožje sodelavce. Zeli prejemati časopis Litostroj, ker ga zanima napredek tovarne in delo športne organizacije.
Enake želje ima tudi Franc Umek, ki je -delal v Oddelku za površinsko zaščito.
Vodnik Jože Tomšič se nam je zahvalil za vse prejete številke časopisa, ki .smo mu jih doslej poslali. Paše, da je s časopisom in njegovo vsebino zelo zadovoljen, saj je to njegova edina vez s tovarno. Zdaj je na položaju podoficirja in težko čaka vrnitve iz vojske.
Dobili smo novega zdravnika Dne 4. maja je prevzel izpraznjeno mesto bivšega upralvnika dr. Klara, dr. Ljubimko Mijato-vič. Novi upravnik naše obratne ambulante je rojen 21. 6. 1912. Do svojega nastopa službe v Lito-
ZAHODNI AFRIKA
prvi fazi vgradila dva agregata moči po 10 megawatov. Vendar bo za to centralo potrebno predhodno rešiti še cel niz problemov posebno finančnih, ker višina našega kredita ne bi zadostovala.
Predvsem zaradi pomanjkanja časa nismo mogli obiskati še Nigerije, ki je morda najpomembnejša država Zahodne Afrike. Priprave za proslavo neodvisnosti države Sierra Leone, ki je medtem, t. j. 27. aprila, postala neodvisna država v sklopu držav britanske skupnosti, so nam onemogočile tudi obisk tej deželi.
Ing. Jože Šturm
NAŠE TURBINE ZA INDIJO
(Nadaljeivanije :s 5. str.)
mi agregati, za katere je turbine dobavil nemški Voith, generatorje pa AEG. V elektrarni je prostor še za četrti agregat — prvi ob glavnem vhodu —, ki ga bosta izdelala Litostroj in Rade Končar. Tu bo naša turbina izpostavljena ostri primerjavi z izdelki nemške industrije, ki jo v Indiji pogosto smatrajo kot edino solidno. Če bo naša oprema to primerjavo vzdržala ali v njejl celo zmagala, potem bo to za Litostroj in našo industrijo nasploh najsijajnejše priporočilo! Priporočilo vredno toliko več, ker bo za njim stal »prvi inženir Indije«, kot spoštljivo imenujejo glavnega inženirja investitorske skupine v Madrasu g. Appadurai-ja v priznanje za njegovo strokovno znanje in široko razgledanost.
»Prosim vas,« je rekel g. Appa-durai, »poudarite v .Litostroju’ pomembnost naročil za indijske hidroelektrarne in posebno za HE Periyar, da se bodo vsi Litostroj-čani, vključeni v posel, kar najbolj potrudili pri delu in da bo oprema v vsakem pogledu na višini.«
Pionirji osemletke »Hinka Smrekarja« so prišli v tovarno k našim delavcem in jim čestitali ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela
stroju je bil zdravnik v JLA. Novega zdravnika v naši sredi iskreno pozdravljamo.
Zahvala
Podpisani Drago Vesel, zaposlen v akumulatorski delavnici, se zahvaljujem celotnemu kolektivu za pomoč in razumevanje ob moji nesreči. Še posebej se zahvaljujem upravnemu odboru in predsedniku UO Vinku Kožuhu, delavskemu svetu, direktorju Ivanu Kogovšku, predsedniku sindikata Francu Kranjcu, dr. Marici Marolt z vsem njenim osebjem, uslužbencem akumulatorske delavnice s tovarišem Romanom Zupancem na čelu in Riku Rode-li, ki so mi požrtvovalno in nesebično pomagali ob moji nesreči.
Z denarjem, ki mi ga je izročilo podjetje, sem kupil motorno kolo, ki mi bo omogočalo, da bom ponovno koristen član našega kolektiva.
Drago Vesel
Zahvala
Fanči Završnik se zahvaljuje sindikalni podružnici Litostroja za 3000 dinarjev, ki jih je prejela ob rojistvu svojega otroka.
I
Štiri strokovne knjige
Pri »MaSinskem ve-sniku« v Beogradu, Dmčičeva 21, lahko naročite naslednje strokovne knjige:
Veliki tehniški nemško-srbohr-vatski slovar, Priročnik za uporabo jekla, Priročnik za termično obdelavo kovin v solnih kopelih, Zbirka obrazcev, tabel in proračunov iz elektrotehnike.
TEHNIKA Časopis »TEHNIKA« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega
v mesecu
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
S. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodnih
in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm
Letna naročnina 12.000 din Posamezna številka 1.250 din Naročila pošiljajte na naslov:
DIREKCIJA ZA IZDAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«,
Beograd, Kneza Miloša 7/II, telefon 30-106, 30-057 in 30-024
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikolv LR Slovenije
Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti poročila o delu in uspe-
hih vseh vodilnih tovarn strojne industrije
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov
Uredništvo in uprava: LJUBLJANA, Aškerčeva ulica 16
AVTOMOBILISTI Če se vam pokvari avtomobil, vam ga hitro, solidno in po pavšalni ceni popravi skupina avtomehanikov. Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu 323.
iK i n o
MATINEJA
POMOTA
m\i'cJr4ld
Pred nedavnim so naši ljudje pripeljali na Sorško planino novo straniščno školjko. Ker je bil že večer, so jo postavili pred stranišče, da bi jo imeli naslednji dan pri roki, ko bi jo montirali. Ko so jo drugo jutro hoteli vgraditi na svoje mesto, so ugotovili, da se je nekdo ponoči zelo zmotil
Vratar: »Kaj pa nosiš v aktovki?« Delavec: »K ...kh ... kh... avo.«
NAJ SE SMEJE VES KOLEKTIV
V tovarni se dnevno godi nešteto drobnih zabavnih dogodkov. Vsak dan se dogajajo nepravilnosti in »škandalčki«, ki bi jih lahko na smešen način posredovali vsemu kolektivu. Sporočajte nam vse te »drobnarije«. Hvaležni vam bomo. Naš telefon je 458, lahko pa jih puščate tudi v nabiralnikih, ki so razmeščeni po vseh obratih. Naj se zabavnim in drugim dogodkom smeje ves kolektiv in ne le vaš oddelek
INTELIGENTEN SEM, PA ZAPIK!
			1	2	3	4		5	6	7	a			V)
		9					m	To				n		
p	12							m	H				15^	£
16						17		18^	m	19				W
21					22				23		2 4			
25			___	26				27		28			w	
30			3/					32				33		
34		35			36.						38			
w				40		46				4 Z				
g	63				44				45					
v,		ZčT				67	m	4 S					\d	se
*<y&\			49											
Vodoravno
1. Jugoslovansko obmorsko mesto, n. Insekt, 10. Reka v Srbiji, 12. Del taborniške opreme, 14. Važen član ladijske posadke, 16. Gradbeni preddelavec (spačenka), 17. Afriška reka, 19. Previdnost, 21. Vrsta pritiska, 22. Predsednik afriške države, 24. Puščavski otok, 25. Močna oksidacija (3. sklon-obratno), 26. Premik, 27. Sorodnik, 29. Kratica za 1000 m, 30. Eno od treh enakih imen modernega plesnega ritma, 31. Tse tse muha, ki po-
Posledice poškodbe, 26. Kraj bWu Ljubljane (obratno), 28. Kratica zlO' glasne nemške vojaške stranke, 31' Vrsta poklica, 33. Opravki, 35. Zel" hlapljiva tekočina, 37. Vrsta radijski!1 valov, 38. Vrsta blaga, 40. Znano Got' kijevo delo, 42. Tarnanje pri bolečin1' 44. Vrsta rastline (za tkanine), ’5 Majhna stezica, 47. Miajhen del cellner 48. »Ven« po ljubljansko.
lov
k
ŠE ENA VINSKA
vzroča spalno bolezen, 32. Zensko živ
Naša kadrovska služba ima v načrtu, da bo v prihodnosti psihološko testirala (ugotavljanje inteligentnosti in osebnosti človeka) člane našega kolektiva. V zvezi s tem se je pri nekaterih tovariših, ki se imajo, kar se inteligentnosti tiče, za visoko razumne, začel pojavljati odpor proti znanstvenemu ugotavljanju njihovih duševnih sposobnosti. Nihče ne dvomi v njihove razumske sposobnosti, čudno pa je le, da jim testiranje ni nič pri srcu
26.,	27. in 28. V. ameriški barvni cine-mascope film OVC AR
29.,	30. V. francoski vistavision film RDEČELASA JULIJA
31. V. — 1. VI. sovjetski barvni film LETA MLADOSTI
2.,	3. in 4. VI. ameriški barvni cine-mascope film CAJ IN SIMPATIJA
5.,	6. VI. francoski barvni film SESTANEK Z VRAGOM
7.,	8. VI. nemški film JAZZ — LJUBEZEN IN PESEM
9.,	10. in 11. VI. ameriški cinemasco-pe film HRABRI IN SMELI
12.,	13. VI. italijanski barvni cinema-scorpe film MAŠČEVALEC
14.,	15. VI. francoski vistavision film TA STRUP
ime, 33. Žival z lepim perjem, 34. Poziv, 36. Ovinek (srbohrv.), 38. Plemiški naziv (angleški), 39. Ubranost, 41. Kratica za ljubljansko tovarno testenin, 42. Jugoslov. republika, 43. Država na daljnem vzhodu, 45. Nesramne — hudobne, 46. Kmet (srb.), 28. Močan udarec iz obrata (pri nogometu), 49. Ime psa, najboljšega filmskega igralca vseh časov. Navpično:
1. Stik, 2. Uboj, 3. Kratica jugosl. telekomunlk. zavoda, 5. Dva soglasnika, 6. Skrajšano moško ime, 7. Sip-tarsko moško ime, 8. Sadna jed, 9. Vrsta poklica, 11. Vrsta igralne karte, 12. Najboljši pevec vseh časov (pokojni), 13. Čistilno sredstvo, 15. Eden izmed obratov bivše mehanske obdelave, 16. Vrsta psov(ednina), 17. Opera, ki je bila v pretekli sezoni na repertoarju ljublj. opere (fon), 18. Vrsta propagandnega materiala (množ.), 20. Uzakonitev, 22. Raven, 23.
TUDI TO SE ZGODI
»Dobro jutro, Jaka! Že navsezgodaj nasekan?«
»Ja k ... kaj pa! Lahko je bit popoldne pjan. Ampak zjutri.«
PRIGANJAČ
f
A
28. V. 8 barvnih risank 4. VI. domači film Otok galebov 11. VI. dokumentarni film REŠEVALCI
18. VI. domači film ČRNI BISERI
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 4.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, interno 458 — Glavni urednik 343 — Cena posamezni številki v prodaji 10 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru
Priganjač: »Dejmo, dejmo, fant, pritisni!«
Delavec: »Ja, bom že pritisnil, ampak tebi eno okoli ušes.«
(Od takrat naprej je priganjal samo z delovnim zgledom-----------in
»priganjal« je huje kot z jezikom)
Rešitev problema prostorov Gospodarskem razstavišču
REŠITEV
POSETNIC IZ ŠTEVILKE
PREJSNJ*
Tovarniški gasilec In Vodja energetskega obrata Posetnici je pravilno rešila S. B0-snar.

V enem izmed naših obratov lahko dobite med delovnim časom vedno Šilce žganja — po znižani ceni. Obveščamo vse ljubitelje žgane opojnosti, da mojster, pri katerem dela iznajdljivi prodajalec, vsem pivcem zatisne obe očesi. »Prodajalna« je odprta od 6,30, ko prične delavec delati, do 13,30, ko se odpravi z delovnega mesta
LESENI DROG BI MU PRIHRANIL BOLEČINE
Topilec A. P. je Doskušal z že' leznim drogom ustaviti premika' joči se normalmotirni pl atov oz Potisnil je drog pod kolo voza-ki ga je le-ita izpodrinil, takf da je udaril topilca po levi nog' Za delo je bil onesposobljen tri' najst dni.
Pri vsakem delu je treba upO' rabljati primerno sredstvo.
Oddelek HTV
Zib
•od
V
ili,
■V
to