SLOVENSKI VESHK CELOVEC PETEK 24. FEB. 1989 Letnik XLIV. Štev. 15(2438) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P. b. b. DaMinger mrtev Ob )eta)ski nesreči se je včeraj smrtno ponesreči) avstrijski sociaini minister Atfred DaMinger (62). Na poti v Švico je )eta)o z enajstimi potniki strmog)avi!o v Bodensko jezero. Nihče od potnikov in posadke ni prežive). „Haiderja pred sodišče' ^Drugačna Koroška" se predstavna Slovencem Volilno združenje „Anderes Karnten/-Drugačna Koroška" je v zadnjih dneh nadaljevalo z voiiinimi zborovanji na dvojezičnem ozemiju po južnem Kooškem. Giavna siovenska kandidata dr. Marjan Sturm in Fric Kert sta predstavila program „Drugačne Koroške" Slovencem in nemško-govorečim demokratom v Ločah, Biičovsu (siika), Šentjakobu in v Globasnici. Obisk volilnih sestankov je bil dober, razprave so potekale v zelo konstruktivnem vzdušju. Glavna izpoved referentov in velike večine udeležencev sestankov je bila poleg želje za uspeh na deželnozborskih volitvah 12. marca, da bi bilo gibanje tudi po volitvah združevalna sila opozicije proti vladajočim strankam ter da bi zajelo čimveč ljudi. Prvič v volilnem boju je „Drugačni Koroški" iz Dunaja priskočil na pomoč tudi državni poslanec Peter Pilz, ki je imel v Celovcu razgovor z novinarji, o katerem obširneje poročamo na 1. in 3. strani. „Če so dokazi zadoščali za obsodbo Freda Sinowtza. potem je zadeva pri Haiderju popolnoma jasna", je v torek na razgovoru z novinarji v Celovcu dejal zeleni državni poslanec Peter Pilz. „Zdi se mu zelo verjetno", da je Haider pred preiskovalnim odborom „Lucona" govoril nere-šničoCNastal je sum, da je odboru predložil napačne dokaze. Pilz bo na naslednji seji preiskovalnega odbora „Lucona" v mesecu marcu predlagal, naj se s Haiderjevim primerom ukvarjajo sodišča. Če pa odbor tega ne bo sprejel, bo Pilz sam državnemu tožilcu predstavil dejansko stanje v zadevi Haider. V ostalem je Pilz ugotovil, da vsa anketiranja javnega mnenja ugotavljajo odmik protestnih volilcev od Haiderja, deloma v smer zelenih. PREBERiTE 2 tzjavaNSKS h kandidaturi ..Drugačne Koroške" 3 Vstop v ES pomeni razprodajo zemljišča na Koroškem 4 Heute im ..Slovenski vestnik" 5 Komentar ob smrti Thomasa Bernharda 6 Koledar prireditev 7 Televizijski in radijski spored 8 Široka reševalna akcija za partizansko bolnišnico ..Franjo" 8 Šport: 2. mesto Francija VViegeleja i________:-----.--------- Ločevalni mode!: Miiiioni za prezidave tjudskih šo! V šolskem letu 1989/90 bo deželna vlada izdala nadaljnje milijone za izvedbo ločevalnega modela na dvojezičnih ljudskih šolah. Kot je na vprašanje Slovenskega vestnika dejal \t)dja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Franz Wiegele, je v zadnjih dneh posebna komisija obiskala šole na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona. Poleg uradnikov deželne vlade so bili v komisiji deželni in okrajni šolski nadzornik, ter tudi vodja manjšinskega šol- skega oddelka Wiegele. Komisija je imela nalogo, da presodi, na katerih šolah so potrebni posegi - pregraditev oziroma dogradnja. Wiegele je potrdil, da gre za šole v Kotmari vasi, Hodišah, Škofičah, na Kostanjah, v Šentilju in Diči vasi. Gradbeni ukrepi pa bodo potrebni tudi na šolah v Ločah, Šmihelu, Biičovsu in na Radišah. Predvidoma že letos bodo začeli graditi novo šolsko poslopje v Selah, naslednje leto pa v Rožeku. Medtem ko je gradnja šole v Selah nujno potrebna - iz varnostnih razlogov so morali staro poslopje podreti - so gradbeni posegi na ostalih šolah očitna posledica uvajanja ločevalnega modela, čeprav jih skušajo opravičiti z drugimi vzroki. Za izvedbo ločevalnega zakona so lani namestili ločitvene stene v Globasnici, Kotmari vasi in Hodišah, ki so stale več milijonov šilingov. Da bodo letošnji stroški znatno večji, ni treba posebej poudarjati, ker je zajetih precej več šol. Ž,e lani so na račun teh stro- škov utrpele škodo šole izven veljavnosti manjšinskošol-skega zakona, krivdo za zmanjšanje potrebnih sredstev pa so oblasti valile na Slovence, čeprav so nam zakon o ločevanju šolarjev vsilile. Da se bo položaj zaradi številnih šol, kjer bodo pregrajevali učilnice ali jih dograjevali, še zaostril, ni samo domneva, temveč logična posledica. Milijoni za ločevanje šolarjev pa so le ena plat zvona, druga so pedagoški in organizacijski pomisleki. Tovarna ce/u/oze Ob/r je mora/a začasno zmanjšat/ proizvodnjo za 40 odstotkov. s/;*a Mo/.ar Pomoč Obirju Dodatna voda izjeza vMatti Iz umetnega jezera v Malti bodo štirinajst dni dolgo dovajali v Dravo dnevno osemkrat toliko vode kot običajno. To so sporočile Avstrijske dravske elektrarne (ODK) in deželni svetnik Schiller. Vzrok za to je, da zaradi izredno nizke količine padavin nazaduje tudi količina vode v jezu ob dravski elektrarni v Kazazah, kamor priteka tudi rečica Bela, ki nosi s seboj odplake iz Tovarne celuloze Obir na Rebrci. Trenutno je v jezu premalo vode, tako da je delež kisika v vodi precej prenizek. Prav zato je moral Obir znižati svojo proizvodnjo za skoraj 40 odstotkov, ki pomeni tudi manjši dohodek. S povečanim pritokom pa upajo, da bo Obir že v doglednem času lahko spet normalno proizvajal. 7D'c Avsca: za Aoascrva-Ava c poAAAe v /1 vs-tr:/: /e pr/vaA'zac//a poAr-žav//ca/A po A/ca/ že acAa/ /er ,,pa:ca:a/ recept" za /z A o//s a a/e straAtare /a po/oža/a ^o.spor/ar.srra v Aržav/. N/ AsAovae Aoa/e-rerrce, a a Aater/ a e A/ AaA gospoAarsA/ stroAova/aA Z/aAsAe straaAe zaAfeva/, ja Aržava p rep as A svo/o več/asAo aAe/ežAo pr/ ve//- KOMENTAR c/r. KR/Sr/JAA/^ SCHELM/VD^/\ PF?FM^7T!ZACfJA Ar//: AaaAaA, poA/e://A za osArAo z energ;/o :7A. ZaačAao /e, Aa so re zaAteve asa:er/eae s a a: o a a poA/et/a, Ar/ pos/a/e/o z AoA/čAoa:. De/aasAo .so Aos/e/ oprav//eae aa/-važ::e/se Ae/ae pr/vaAzac:/e za/e/e prav aa/Ao// AoA/č-Aoaosae poAržav//'eae /;r-a:e (GA7E, zff/zt, Ver-A aaAgese//se Aa/7/. Za poA-/et/a, Ar/ so v preteAAA /er//: a// AeseAe://A asfvar/a/a /zgaAe, pa pr/vaA'zac:/e a e zapreva a/Ače or/ zaaa/A gospoAov. /Va/več/a sArA AaaA, Ar/ pr/vaa'zac//o rad/ šara e p o dp/rayo, /e pr/ raz-AroAAv/ j/vse VOE5T rra a:aa/se eoore A:7o vprasa-a/e država ega /aa:sfva za do/gove re/: aas/eAa/c' aeA-Aaa/e podržav//eae pa-radae /rrrae. /VeAra/ pa drž/r država aasp/oA a/Aro// a e /nore A A/ /dea/en pod/em/Ar. Možao-sr/ poAAčae /nrerveac:/e .so preve//Are /a zape//7ve, vaa-saa/e v prv/ vr.sr/ straaAar-sA/A, reg/oaa/a/A, vo/:7no-:aAAča/A /arere.sov /e v na.spror/a s strogo eAoaora-sA/aa /a stroAova/ra/. Pr/ vod//:;//: po/oža//A /o:a/o oseAaa pozaaastva /a .srranArar.sAra po//r/Ara več/o v/ogo Aror oA/eAt/vaost g/e-de Arva/://Arac:/e /n /zAasea/. Po zda/ vse Ao// spozaa-va/o rad/ v sorAA/st/čn/A država/:, Ar/er pravraAro reče aeAe vrste „pr/var/zac:/a" v tea: sra/s/a, da oare/rr/e/o vsestraasA/ država/ vp//v /a gredo v .sarer vedao vet/e saa:osto/aost/ pod/er:/. Poda pr/var/zacZ/a saraa po .se/z/ ae poorea/ res/tve pro/z/earov. V sveta /aAAo zas/eA/ato ze/o aspestte podržav//eae Aoacerae, pa rad/ ze/o aeaspesaa prr-varaa poA/et/a. /Vegar/va/ vp//v/ preve//Arega po.sega-a/a države v eAroaoazr/o se aado/ae.šča/o z /oAAzatoa: veAAansA/A Aap/ta/a/A sAa-p/a /apr. aroa:.sA/ /o/z/, o A o ro že v a /a o -/a c/: :.sr r ;/.s A / Aoa;p/eA.s/, A/ se ae oz/ra/o aa aar7oaa/aoeAoaoa:.sAe /a rere.se AaAor rad/ ae apos-reva/o soe/a/a/A /a eAo/o.s-A/A v/d/Aov. /V/r/ podržav//eao.sr a/t/ pr/var/zac//a a/s ra pareara/ recepr, če po/eg eae a// drage /a.sra/sAe o/z//Ae ae v/ada rad/ go.spodar.sAa razaarao.sr, soc/a/a/ čar /a zavest, da aarava /a oAo//e ae sateta /z/r/ oA/eAt Arez-Ar/žaost/ /a ArezoAz/raega /zAor/žčaa/a. /V/AaAor pa ae gre, da .se A o do AoA/čA/ „pr/vat/z/-ra//", /zgaAe /a /ava/ stro-sA/pa ,,.sor /a//z/ra//". Volitve Vo!i!ni sestanki ..Drugačne Koroške" Radiše: v soboto, 25. 2. 1989 ob 19.30 v Kulturnem domu. Sete: v nedeljo, 26. 2. 1989, ob 11. uri, v farnem domu. Kotmara vas: v ponedeljek, 27. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Mežnarju" Žitara vas: v torek, 28. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici v Miklavčevem Borovtje: v sredo, 1.3.1989, ob 19.30 uri, v društveni sobi „Pri Bundru" Ptiberk: v četrtek, 2.3.1989, ob 19.30 uri, v kletni dvorani posojilnice Pliberk. Stovenji Plajberk: v soboto, 4. marca 1989, po maši (približno ob 18.30 uri), gostilna „Pri Folti" Darujte xa vo!i!ni skiad ..Drugačne Koroške": Kto.-štev. 32 74H pri Xvexi-bank Ceiovee. Narodni svet podpira ,,Drugačno Koroško" Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da pozove somišljenike, zaupnike in člane, da v nedeljo, 12. marca 1989, podprejo volilno zvezo Koroške enotne liste (KEL) z Zeleno alternativo (Zeleni) in Gibanjem proti ločevanju v šolah, pod skupnim imenom „An-deres Karnten/Drugačna Koroška" (Grune-Zeleni) in volijo kandidate samostojne liste, # ki se zavzemajo za dejansko enakopravnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem; # ki v vsakdanjem življenju dokazujejo, da je sožitje med obema narodoma na Koroškem možno; # ki se zavzemajo za preureditev izobraževalnih ustanov in bi s tem omogočili pozitiven razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem; # ki skušajo na južnem Koroškem ohraniti in razviti ustrezne gospodarske strukture in preprečiti odseljevanje prebivalstva z dvojezičnega ozemlja; # ki preprečujejo naraščanje nevarnega nacionalizma in političnega nasilja nad vsemi šibkejšimi v naši deželi." V izjavi NSKS je še rečeno, da je volilna skupnost „Ande-res Karnten/Drugačna Koroška (Grune-Zeleni) široko volilno gibanje in edina lista, ki podpira obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v prizadevanju za obstoj in nemoten razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ter da se odločno zavzema za dosego pravic, ki pripadajo narodni skupnosti na družbenem, gospodarskem in narodnem področju. Stovenski vestnik dvakrat tedensko! ^Medsebojno blatenje strank" „Prebivalstvo je vznemirjeno zaradi škandalov, neznosno pa postaja tudi to, da tri etablirane stranke venomer valijo krivdo ena na drugo", izjavlja dr. Marjan Sturm, kandidat liste „Dru-gačna Koroška/Anderes Kar-nten". V tej ^vezi Sturm še posebej opozarja na dejstvo, da „to blatenje v predvolilni kampanji, ki stane baje 60 milijonov šilingov, posredno in v pretežni meri financirajo iz davčnih sredstev!" Umiranje gozdov treba zaustaviti Kandidat „Drugačne Koroške" Hans Haiderje kritiziral izjave SPO, da je na Koroškem gozd ogrožen le v šestih odstotkih. Haider pravi, da je odstotek znatno višji, ter da je treba prišteti tudi 23% vseh dreves, pri katerih se gostota vej v vrhovih redči. Zahteval je omejitev hitrosti na 80 oz. 100 km/h, prepoved nočne vožnje tovornjakov ter se zavzel proti gradnji drugega tunela in tranzitnih prog na turski avtocesti. /aa/ .so za aa A;7ro postav//cac /očeva/ae .sfcaf v aeAater/A /ažaoAoro^A/A //n<7.sA;7: .šo/aA poraA/A več .stoa.soč ž/Aagov. Aeto.s pa aa/ A/ aov/ graAAea/ poseg/ aa<7a//eva// /očevaa/e otroA po /ez/Aa. /Va vrst/ a/so /e /očeva/ae steae, Aoza/avaA AoAo aove KOME V/A/KA večArat opozo/7/, Aa /e aovo so/o tre A a razž/r/t/. OA/a.st za to zaAtevo a/ /ate/a po.s/uAa /fneaAa a/ Zo:e/a Aeaar/a/. Ne/e Ao so vse /raAct/e /aa/ po/et/ sog/a.sao po.stav//aa/e vatesa/A stea oAA/oa:7e, /Aa /e Aeže/a oA//aA:7a povečaa/e so/e, če A o A o sog/asa/e s postav/t- Z.OČEM4/VJE razreAe, poaeAoA zgraA/A taA/ aovo so/o (g/e/ poro-č:7o aa 7. straa/). GraAAeae potreAe pa AoAo seveAa oAv/sae taA/ oA stev:7a pr:/av v AoAoče. Za te a A rep e /e treaatao preAv/Aeao 3,3 a:/A/oaa ž/Aagov. ^e seAa/ pa veAo, Aa Ao to preata/o. RoAo pač spet spre/e// AoAata/ pro-račaa z AoAataAa/ a:/A/oa/. Pes/at/st/ aiea:/o, Aa AoAo strožA/ za prostorsAo are-sa/čevaa/e /očeva/aega a:o-Ae/a zagotovo presega// /A ai/A/oaov s/Aagov. /a a/č že ae Aaže, Aa /:a: Ao za to ztaaa/Aa/o Aeaar/a/ Za /etosa/o /esea taA/ aapoveAa/e/o že Arag/ va/ as/steača/A ač/te//ev, taAo Aa Ao /očevaa/e seg/o že aa Arago so/sAo stopa/o. Za persoaa/ae strosAe AoAo taAo potreAova// /etao oArog 3A AoAata/A ai/A/o-aov. Po /e Aar /epo Aar:7o aea;s"Ao::ae/o:;aA:/a: Aro- goot aa KorošAeat. Da se pr/ tea: Aoga/a/o pr/a:er/, A/ a/so aa/Ao//se spr/čeva/o za AorosAo šo/-sAo poAt/Ao, pr/sto/a/A /zg/eAa ae a:ot/. Gg/epa o s/ Ava. # OAČ/asA/ svet v Kot-raar/ vas/ /e v zaAa/ZA /et/A v:/o /očeva/a/A stea. K//aA protesta s/oveasAega a:aa-Aatar/a so osta/; oAč/asA/ oAAora/A/ preA tea: pr/tZ-sAoa: /a vaAo A/oa/A. # /aA/ za //aAsAo žo/o aa Kostaa/aA /aAAo agoto-v/a:o, Aa so oA/ast/ že/e oA /sAaa/a prostorov za /očeae razreAe oAAr/Ze potreAo po te/ovaAa/c/, A/ /o /e pre/ža/: ravaate// Arezaspežao zaAteva/ več Aot 73 /et/ KaAo p/oAao A/ A:7o /aAAo sož/t/e /ez/Aov aa KorožAea;, če A/ oA/ast/ zaa/ poAaza/e /sto a:ero vztra/aost/, Aot /o Aaže/o pr/ ceoreat/raa/a /očevaa/a/ Krška škofija: Več cerkvenega prispevka Katoliška cerkev ne bo kršila nobenih podedovanih pravic koroških Slovencev oz. ne bo spreminjala nobenih etničnih razmerij znotraj far, zato se tudi ni treba bati, da bi npr. na Kostanjah v bodoče ne maševal dvojezični duhovnik. Tako je odgovoril krški škof dr. Egon Kapellari na naše vprašanje v okviru škofijske obračunsko- tiskovne konference za leto 1988. Tudi že sedaj se na Strmec in Kostanje vozi gospod prof. Jože Ropitz, ki je brez dvoma dvojezičen. Še nobenega stališča pa nima krški škof do načrtovanega spomenika odvedencem pred celovško stolnico. Prvič, je dejal Kapellari, škofija še nima kake uradne zahteve, drugič pa bi bila zadeva na komunalnih tleh. Razen tega, da mu je celovški župan Gug-genberger ob neki priliki mimogrede dejal, da na tem mestu ne bodo postavili ničesar, kar bi lahko motilo mir, s to zadevo še ni bil uradno seznanjen. Iz obračuna krške škofije za leto 1988 pa je razvidno, da so bili dohodki in izdatki izravnani v višini 217 milijonov šilingov. Iz cerkvenega prispevka, ki ga plačuje 234.000 koroških katoličanov (231.000 koroških katoličanov - med njimi upokojenci, otroci idr. - teh obveznosti nima), prejme škofija 179 milijonov ali 82% dohodkov. V primerjavi s prejšnjim letom je cerkev lani prejela za 9,6 milijona (ali + 5,6%) več cerkvenega prispevka. 124 milijonov porabijo za plače duhovnikov in laičnih oseb, 46 milijonov za gradbene namene, 30 milijonov za podpore faram, osebam in inštitucijam, 16 milijonov pa je škofijskih izdatkov. Lani je iz cerkve izstopilo 1314 oseb, kar je za 5,8% manj kot leto prej. Mag. Hans Hatder /n dr. Mapan Sturm sta na s/ed/a pr/mere prov/nc/a/nega m/š//en/a. So vo!i!na okrožja pos!edica strahu pred zedinjenjem? MIHA PASTERK Trenutna razdelitev volilnih okrožij Slovencem namerno onemogoča, da bi izvolili svojega zastopnika v koroški deželni zbor. Medtem ko so oblasti to doslej vedno zanikale, pa 2. predsednik koroškega deželnega zbora Leo Uster to razdelitev povezuje s prastrahom pred vedno znova porajajočo se idejo o zedinjeni Sloveniji, kakor je dejal ob diskusiji na povabilo Cluba tre popoli. Dr. Marjan Sturm, prvi slovenski kandidat „Drugačne Koroške", je Usterjevo izjavo imenoval uradno potrditev tendenc po asimilaciji slovenske narodne skupnosti. „Koroška, večna provinca?" je bila tema diskusije, pri kateri so nadalje sodelovali mag. Hans Haider, prvi kandidat Drugačne Koroške, predsednik koroškega deželnega zbora Josef Schantl (SPO), Andreas Molzer, glavni urednik glasila koroških svobodnjakov in dr. Alfred Dreer, zastopnik združenih zelenih (VG) na Koroškem. Predvsem predstavniki strank so si zelo prizadevali, da bi zavrnili misel o večni provinci Koroški ter o duhovnem in kulturnem provincia-lizmu v deželi. Dr. Marjan Sturm in mag. Hans Haider pa sta navedla številne konkretne primere kot npr. javna občila, ki posredujejo določeno sliko o Koroški in v zvezi z njimi tudi obravnavanje narodnostnih vprašanj, sovraštvo do znanstvenikov in umetnikov in nenazadnje tudi proces napredujoče asimilacije, kar so zastopniki strank le težko zavrnili. Sturm in Haider sta menila, da bo o marsikaterih vprašanjih treba ponovno diskutirati, vendar iz drugačnih zornih kotov kot doslej. Poudarila sta, da bo le tako mogoče spremeniti vzdušje v deželi. 12. marec - prva pomembna etapa za Drugačno Koroško 72. marec 7939 bo za gtbartje za drugačno Koroiho pomcnd /c zaA7/aček prve pomembne etape. Z vodtvam; m s* /