9 5. številka.
Trst, v petek 26. aprila 1901.
Tečaj XXVI
„Edinost ,, iz	enkrat n* Uan. ruun nedelj in
p ruiiikoT. ot> 4. uri rvećfr
Nkrofalii« iB»m :
t* celo leto........24 kron
za pol leta.........I - r
ta. četrt letm........ * _
ta en	........ 2 kroni
>aročnw»o -e piaćevati naprej. Sa oa-
-;<*b€ br« Drilot^n* nftrr.^iini ■»«■ aorsvK »• 'tirt
Fo tobakarnah t Tr»tu ne prodajajo po-■aasezne Številke po H stotink (3 dvći; r*en Tnna pa po 8 motink (4 nvfi.
Tole fon Iti. *7U.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
V «41 a o«ti je ■»<!
Offl&al
se računajo po vrHtah v petitu. Za ve C kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi it«l. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravntStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trsi.
Urednlfitvo in tiskarna »e uukinjata v □lici Carintia Siv. 12. 1'pravnlStvo, In ■prejemanje insuratov v ulici Moli« piccolo Štv. II. iia«tsir.
Lastnik konsorcij lista „Edinost1
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.

La sorte deli' Istria sara quella del Veneto."
Kvo, kako tretji dopis opisuje stanje Istre: »Ali smo Slovani, ali nisino Slovani? Ako smo, kje nam je narodnost, ki nam jo zagotavlja cesarski oktoberski diplom ? Kie nam je narodni jezik, kje so narn narodne šole, kje so nam narodni uradniki, kje narodni f>o-lan*-i naši? .Jezik nam je italijanski, sol nimamo nikakih, uradniki vsake vrste, poslanci : ali sami Italijani, ali pa sami izdajice svoje krvi«.
Mar nimajo te I>esede tudi danes še sv«ijo vrednosti ? Nemanje aktuvelne vrednost: so tudi te-le : »Mi se ne čudimo Italijanom, ampak se čudimo slejioti dunajskih gospodarjev nasiti. Italijani so le ]>ovsem dosledni v svojem postopanju, ali Nemci kakor da ne |M»znajo več najelernentarneiili zakonov logičnih. Mi jim stavljamo na slobodno voljo, ako hočejo v propast, pravice pa, da I »i tudi nas }M>tegnili za seboj, jim ne prisojamo nikakor«.
I Mej temi izvajanji in načinom, kakor mi danes sodimo o razmerju med Nemci in I*ahi, je navidezno velika razlika. Danes sodimo, da bo Italijani slepi in da — idoči Nemcem na roko — ne u mejo najelementar-neje i«-g^ke dogodkov, ki se razvijajo pred njih očmi ter da ne vidijo, kako jim Nemstvo le zato popušča v vnanjostih, da more tem intenzivneje širiti in izvajati svoj program v stvari sami. Ali to Jnasprotsrvo med gori navedenimi tedanjimi izvajanji in našo današnjo *odl>o je le navidezno. Mi računamo danes z notorično vsenemško propagando, tistim >Drang nach Osten«, ki Je naše Italijane zaplel v svoje rubeže. Ako pa so naši govorili pred 4<> leti o slepoti dunajskih Nemcev, so očevidno mislih le na — vlado ! Tako priča tudi citat, ki prihaja takoj niže doli. Vlada pa je bila res slepa nasproti Italijanom, kakor — je še danes! Op. ured. t Edinosti«).
Nadalje pravi dopis: »Ali je du tajska vlada namenila |x>stopati z nami pošteno, iskreno in resno, ali pa ni. A ko je, zakaj nas je pustila v grčavih |>esteh pijavk našiti, italijanske namišljene izobraženosti in suženjske birokracije svoje ?«
Ali najvažneje in najoduševljeneje je ono, kar pišejo dopisi o narodnem jedinstvu. Naj navedem nekoliko toček. V drugem dopisu je "itati : »Istra je čula vaš glas. ko nas otto-ininjate, da želite, da izgubljena hčerka vaša
stopi v vaše kolo; ne čudite se pa, da ona ne odgovarja, ker, tužna, nima več jezika, da bi se oglasila in duh njen je že obnemogel ; jedino, na čemer jej srce kipi od veselja, je, ker zaupa v Boga in v sinove trojedne kraljevine, da bodo sedaj bolje znali skrčiti pot, ki vodi do cilja, da združijo odtrgane ude
domovine...... Ti slavni sabor trojedne
kraljevine! Ti sol nce hrvatsko ! Razženi tmino z Učke gore, raztegni svoje ustavne žarke tudi na nas, da se bomo enkrat v krogu vašem mogli gibati ; slavni sabor, naloga tvoja bodi, da i«češ nas, ko mi ne smemo iskati tebe, in če nas bos iskal brižno — najdeš nas; želja vaša — želja je naša, ter kralj vaš dopusti resnično in mora dopustiti, da bo hrvatsko, kar je hrvatsko«.
V tretjem dopisu pa je čitati : «Ali smo celokupni del Hrvatske ali nismo. Ako smo, kje so nam historična prava naša, katera nam jamči trdna vera cesarjeva ? Kje so nam županije, kje sabor, kje ostali bratje naši, kje hrvatska domovina naša ? Županije so nam nemške, pazinska kresija, sabor, vse prirejeno jm> dogovoru neprijatelje v naših, bratje sami nehajniki, a hrvatska domovina naša ali italijansko kraljestvo, ali pa nekaka beneška {»okrajina avstrijanska».
(Zvršetek pride.)
pravi namen, kateremu je Rusija sledila z nacijonalistiškim gibanjem, pro vzročuj oči m hotna tije. Med tem, ko je bilo uamreč možno Mandžurijo, kakor privatno apanažo cesarja kitajskega, kar z odpovedjo odstopiti Rusiji, pa ni bilo možno kar tako z Mongolijo, tudi ko bi bil cesar Mandžu sam hotel tako, kajti Kitaj je bil le suveren ; in poleg tega je bila tu odprta jedina pot, dolgo zaželjena, do Dorado Šansis. Genijalno vodstvo afere zlata je zagotovilo orjaški sad orjaškega podjetja.
(Pride še.)
Aneksija Mongolije.
(Dalje.)
V resniei naj sta rej i, resnični železniški projekt, je bil do lani idejal. Nikdar ne bi I bila mogla Kvropa, pečajoča se s trgovino po morju, mirno dopustiti gradnjo mongoliške železnice od Raikala preko Kjahta, L rga ;n Kalgaua, tako rek<w; od zadej notri v kitajske severne pokrajine. Ali sedaj je bila Rusija po svojem vplivu na dinastijo Mandžu že dovolj močna, da jej ni trebalo več prepuščati slučaju, tla to življensko vprašanje spravi v red. Mojsterska dela diplomatiška jednega Cassinija, Giersa in Uhtomskega so — izkoristivši kitajsko antidinastiško (bokser-sko) gibanje — začetkom minolega leta do-i vela na način, katerega nočem opisovati tu, do pogodbe malo poznane v Evropi, v kateri je dinastija Mandžu, v odškodnino za zagotovljeno integriteto pravega Ki taja, svojemu mogočnemu prijatelju prepustila slobodnoroko v stranskih pokrajinah v gospodarskem pogledu. S tem je bila gradnja mongoliške že-| leznice virtuvelno omogočena, ali, !;akor re-
čeno : da se Železnica sezida s koristjo, v to je trebalo imeti deželo.
In Mongolija ni tako brez vrednosti, kakor izgleda na kartah. To je jedno na zlatu najbogatejih ozemelj na zemlji, in kako koristno je sedaj genijalnemu ruskemu finančnemu ministru zlat««, ki si ga pridobiva sam za svojo uravnavo valute, je jasno takoj, ne da bi navajali številke. To še ne izkopano zlato je bilo navor ruske politike za pridobitev Mongolije.
Obstoji namreč zakon, uveden v 13. stoletju po mongolski dinastiji, ki zasebnikom pod kaznijo smrti prepoveduje izkopavanje
žlahtnih metalov. Ruska vlada je potrebovala	PolltiČlli
torej |>osebue avtorizacije, ker tudi ona ni	r' & *
mogla kakor taka, ampak po nekom, za ka-	V dne 25. aprila 1901.
terim se je skrila, v resnično tuji deželi za-	Carlamenfarne vesti. V včerajšnji
četi z rudniškimi podjetji. No, po mongoli-	seji ustavnega odseka se je vršila razprava o
škem državnem pravu je avtoriteta dinastije	odpravi, oziroma spremembi £ 14. osnovnega
Mandžu v Mongoliji le posredna; cesar ne	zakona, kateri daje eksekutivi pravico dolo-
more razpolagati ni z zemljo ni s katero	čati potom cesarskih naredb državne potreb-
stroko uprave. Mongoliško pravo sloni le na	ščine, kadar parlament ne funkcij on ira. Za
tradiciji in volji »kanov«. Cesar iz dinastije	popolno odpravo tega § so govorili posL
Mandžu ni imel torej nikdar pravice, da od-	Baureuther, Kaiser, Pernerstorfer, Funke.
pravi zakon o zlatu v Mongoliji; ta pravica	Proti odpravi, oziroma za spremenbo §
pristoji le kanom, sosebno pa Tuset-kanu v	14 so govorili posl. Marck, Abrahamovicz in
Urgi. (Kan je turški vladarski naslov.)	Dzieduszvcki, Predlog je bil na]J to odkazan
Oni, za katerim se skriva Rusija že	posebnemu pododseku devetih členov, katerega
štiri leta, je rusko-kitajska banka, kateri —	so takoj izvolili.
ustanovljeni oficijelno v namene gradnje mand-	Ruski glasovi O pangermanizmu.
žurske železnice — je bil namen, da onkraj	»Kijevskoje Slovot meni med drugim: »Mi kitajska meje, ki pa tri mesece sem. ne ob-—Rusi moramo posvetiti posebno pažnjo pan-
stoji več, izvede vse potrebno, kar privatne	germanski agitaciji. V eni državi litijska
osebe smejo započeti v tuji deželi, a je pre-	Nemce, naj bi z neopravičenimi zahtevami in
povedano državam. Ta banka je bila tudi,	nasiljem nad drugimi narodi doveli to državo
ki je imela uvesti izkopavanje zlata. Ona se	v popolno propast; v drugi podpira zopet z
je obrnila tudi v Peking in je zaprosila ce-	denarjem tisti revolucijonarni element, tla jo
sarja za avtorizacijo, da-si je vedela, da ce-	oslabi in jej izpodkoplje njene temelje. Tako
sar nima pravice v to. In ta avtorizacija jej	povsodi seje hujskanje, samo da na račun
je bila tudi podeljena protipravno in iz raz-	sosedov prihaja do bogatstva, da obračunava z
logov, o katerih nočem razpravljati tu. In v	enim protivnikom za drugim, ter da ustvari
to poverjeni uradnik banke, nenavadno jezi-	nemško svetovno državo, pred katero bi se
kovno in financijelno spretni gospod G ....,	morali tresti za svoj obstanek tužni ostanki
ki je ob enem ruski državni uradnik in —	nekdanjih velikih evropskih narodove. —
kitajski mandarin, je kar začel nedaleč od	»Svet« piše : »Ako bi v Češki res vladalo
Urge (kakih 100 kilometrov severno) z na-	panslavistiško gibanje, moralo bi se tudi
pravo za pranje zlata.	kjer-koli pojavljati na vnajen način. A kedaj še
To je bila odločilna točka za vso rusko	so Čehi govorili o ujedinjenju svoje dežele z
politiko.	Rusijo? Ali niso oni, nasprotno temu, vsikdar
Sedaj je trebalo biti bitko, ki naj orja-	— in v nevarnost, da njihovo slovansko čut-
ško deželo mongoliško, z nje ogromnim bo-	stvovanje pride na slab glas — dosledno,
gatstvom. nje velikimi trgovinskimi cestami,	energično in glasno protestovali proti vsa-
nje gospodovalnim položenjem nad severnim	kemu takemu domnevanju ? ! Spomnimo se
Kitajem. odlušči od Kitaja in jo nakloni Ru-	samo poslednjega govora dra. Riegra ter po-
siji. Sedaj jej je bilo: ali doseči ali izgubiti	lemike, kateri je on dal povod!
P O O L I H T E K 2
Graničarji.
Pripovedka Ilije I. Vukovica. Prevod s srl>ske»ra Nekega dne sem moral spremiti govedo do nekega arnavtskega sela. Govedo je bilo ukradene, pa so je vračali. Prignali smo govedo, pravim, do njegovegu stana in jaz sem čakal le še, da mi njih oblast da pismeno potrdilo. Stal sem tako pri hiši, a z okna sem videl, kako me srjw» gleda neka-ženska glava vsa omotana, kakor so bule (turške žene.) Gledal sem jo tudi jaz, a ona je navlašč po-tegn ;a po malem jasmak (prigrinjalo) z li«*a. Stopil sem na drugo stran hiše, a ona S|»et na drugem oknu. Vala, sem rekeljaz pri sebi, ker gleda ona tako, hočem tudi jaz, pa sem |x»škilil z očesom. Ona je zginila za trenutek, pa zabela sj»et kukati. Spet sem poškilil z očesom, a ona je stala, in rekel bi, se nekako posmehovala. To pomežiko vanje je trajalo tako dolgo, dokler nam niso dali pismenega jh.trdila in jaz sem se vrnil nazaj. Bilo mije malo žal, ker so me prekinili, kakor vsakemu mlademu človeku, a vendar bilo ni nič druzega, nego šala !
Ko sem se povrnil, sern pozabil na vse, kakor da se ni ničesar zgodilo. Jaz sem pozabil, ali ona ne. Ni minola še ena nedelja, ko je prišla k meni neka stara strina.
—	Zumruta te pozdravlja, je rekla.
—	Kaka Zumruta, piaviš?!
—	Tista, katero si pogledoval tam na oknu. J u šutova žena !
Jaz sem se malo zgrozil. Kilo me je tudi sram, ker je že tretji znal o tem.
—	Pojdi strina, kaj govoriš !
A strina je ostala :
—	Stori kakor znaš, mi je rekla, in hočeš, a ona mi je rekla: brez tebe ne more živeti nikakor! Ter te pozdravlja; ako ti je mila, skrbi, da se ona ne muči več tam med ouimi zidinami. A kaj naj ji sporočim ?
—	Sporoči jej, kar znaš, a mene pusti !
Strina se je razljutila.
—	Kako naj te pustim, ko te niti vzela nisem še nikdar?! Sam si se zaplel, ker si jo gledal !?
Pa je odšla. Pomislim: To znači, kakor da se več ne govori o tem, ali prišlo je drugače. Niso prišli niti trije dnevi, ko sem sedel sam v karauli, ter čistil ravno to puško, ko je vstopila tista moja strina :
—	Glej, tu te čaka ona ! Razjarjen sem skočil na noge, in videl j za strmo še eno. Ni bila ni grda ni
majhna. Tu sem zaupil na strino :
—	Zakaj si jo privedla sem ?
Na to se je Zumruta primaknila bliže k meni ter mi rekla tiho:
—	Ni me dovedla ona, ampak prišla sem sama !
—	Ali žena, sem rekel jezen, kaj stori tvoj mož ?
Ona je molčala.
—	Moreš-li ga zapustiti tako ?
Pa sem se razburil tako, da sem upil in jo zmerjal. Vse sem jej postavil pred oč; : obraz, hišo, poštenje, a ona je povesila oči in molčala.
—	V'rni se, sem rekel, v svojo hišo, pa ostanemo, kakor dosedaj — sosedje ! In tu sem jo hotel prijeti za roko, a ona kakor osa. Kar udarila me je z dlanjo.
—	Mislila sem, da si bolji nego on !c Jaz sem obrnil oči.
—	A kaj hočem, ko si ti njegova žena!? Kaj hočem storiti ž njim?
Zumruti so zabliščale živo oči.
—	Daj, je rekla, meni to puško, da ti
pokažem jaz!« Da mi je prerekla sto drugih ne bi niti maral, ali b tem ini je vzela sapo ! Grdo me je osramotila, žena. Torej sem zaupil strini :
—	Pelji jo k sebi, a jaz pridem za vama !
In tako sem sprejel tudi to muko na svoj vrat.
Dva dni pozneje je prišel Jusufz dvema k buljubaši. Po vsem se jim je poznalo, po kaj so prišli. Postalo mi je nekaj laglje ! Ako ♦ se mora svršiti, je najbolje, da se zgodi takoj, drugače kakor da sem na mrtvi straži. Sli so k buljubaši vsi trije. In za malo je prišel ven on sam. Otvoril je oči na široko in me gledal tako! Potem mi je le mahnil z roko in jaz sem stopil ž njim v karaulo. Od onih gostov ni rekel nobeden ni besedice, ali vsi skupaj so potegnili često iz č»bukov in zrli v tla. Ko smo vstopili je huljubaša sel in rekel ostro, a gledal me še ostreje!
—	Je-li momče, zakaj si odvel ženo temu človeku ?
—	Nisem buljubaša! sem rekel na to.
Arnauti so se, kakor sem videl, namrgodili, a buljubaša je zaupil še močneje:
—	Kako da nisi, ko je tako ?!
Kulturno jedinstvo Slovanov,} cunja grozno razkoračila in poje levite c. k.
o katerem je govoril veliki starček, nima nič skupnega s |w>litienim jedinstvom, kakor ga projKivedujejo pangermani. Na ta način torej ni navstal panslavizem v Češki. Ali je morda «><1 zunaj zanesen v ta narod, kakor je pangermanizem med češke Nemce ? Tega poslednjega pospešujejo posebna društva, a kar je se več : tudi visoki uradniki v Nemčiji. A kje so v Rusiji društva po vzoru
naraestništvu. Kako to, da se ne zahteva v prvi vrsti znanje laškega jezika, kateri jedini da je pravi deželni jezik in katerega govori najmanje devet desetin vsega prebivalstva.
Koliko je na teh trditvah laškega glasila resnice, si lahko misli sleherni razsodni čitatelj sam. Židovski list sam pravi, da na-mestništvo morda rab: ta dva uslužbenca za kraje, ki so popolnoma slovanski, ali vsejedno
Gabršček grozil, češ, da ga (pričo) oklofuta. Predsednik popravlja pričo, ker je na prvi razpravi rekla »napadel« in »oklofutal« —so neresnične.
V Gorici, dne 25, aprila 1901.
Dr. A. Pavlica
stolni vikar. (Opomba uredništva. Najbolje bo, da se izlije ta ploha popravkov — potem bomo govorili mi.)
Zalivata. Meni podpisanemu je dolžnost, da izrekam slavnemu društvu za »dijaško podporo za Trst in okolico«, oziroma čč. gg. Franu Guštinu in dru. Gustavu Gregorinu, prisrčno zahvalo, ker sta pripomogla mojemu sinu z zneskom od Iv 20 in sicer za poravnanje šolnine.	I. Gori u p.
Slovenski gostilničarji mesta in okolice - pozor! Boj, kateri se bije že več let v naši zadrugi proti gospodujoči stranki,
- jesti ? To bi bilo grozno, kaj takega za- kako se prehvaljeni laški poslanci zavzemajo katera je rat|j svoje malomarnosti dovela našo h te v a ti ! Kaj ne, caro pagliaccio na lesnem za te siromake in zavrnejo invazijo regnico- 0j)rt na ro}, propada v moralnem in materi-
lov, ki se kakor kobilice u suvajo v naše j Jalnem 0bKjru, silj „as, da Va
»vsenemškega šolskega društva« in »društva da bi se tudi v tem slučaju moralo zahtevati Gustava Adolfa«? Kje imate na Češkem ru- znanje laškega jezika. Pač prebedasto! Prav škili šol, katere bi vzdrževali ruski pansla- za prav bi se po logiki tega lista, in tudi visti ? Je-li ruskih pravoslavnih duhovnikov, j večine njegovih čitateljev, morali po vsem ki bi na Češkem propovedovali pravosla vje j svetu učiti laškega jezika, ker laški delavci
■ti IFI ll<t \	ju	»	j,-—. - --- .*,	'	t	.	|
in ujedinjenje z Rusijo? Nemški u č i t e 1 j i lazijo po vsem svetu s trebuhom za polento, j cev iz Italije po krivd, c. k. pomorske
J	J J	-	i	.	. .„	. . ,	; II	1 '__" i__I____nln^Inn in nfnftn/l
letarijata. naj ga že izkorišča država, ali pa zasebniki.
Za dobro označenje tega »narodnega naprednjaka« pa naj povemo še, da se zaleta tudi v naše poslance, očitaje jim, ne le da ne store nič za ubogo ljudstvo, ampak da glasujejo pr >ti koristim istega, in da jim indirektno stavlja laške poslance v izgled.
Posl. Mauroner — izgled parlamentarnega delovanja ! !Za poč' t! Naši okoličani bi mogli povedati, kako ta mož, ta tip poslanske nesposobnosti, zastopa njihove interese ! Mi kar že čakamo, kako bomo čitali te dni interpelacijo laških poslancev, s katero pokličejo vlado na odgovor radi invazije delav-
trgu ? !
agitacija le {»osledica pj
Rusija in Francija. V naravi stvari je, da se sedaj — ko se francozki minister za v nanje stvari mudi v Petrogradu — rusko novinstvo bavi z odnošaji med Rusijo in Francijo. Iz izvajanj avtoritativnih ruskih ii
sto v je iM>sueti, kako se je v zadnje čase ho-	.01	.	••	1	1 1* »
i-^-i primorske Italijane in protežira Slovane: »Avantijem« — homo videli, do iiHtranie |»olitike f.	j	t	•>
Človek res ne ve, ali bi se vsem tem be-
Seveda polaga Židovček to grozno afero dežele, na srce svojim deputatom na Dunaju, kateri
111 toplo priporočamo, da s: izvolite v odbor krčmarske
telo zanesti nezaupanje do notranje | Francije. Piela da se je cela mreža intr g
Da vidimo torej ! Ali menite, da bomo zadruge osebe, katere bodo znale uspešno za-naj dokažejo s tem činom, kako vlada zatira res kaj videli?! Eno figo — da govorimo z i stopati Vaše moralne in materijalne koristi.
Osebe, ki Vam jih priporočamo v odbor za-Če smemo torej misliti, da nam »napredni 1 druge, so sledeče:
proti francozkemu ministerskeinu pref proti vojnemu ministru in celo proti
Isedniku !<lastim in ol> jetlnem b.famnim izvajanjem narodnjak« ni hotoma nekaj podtaknil, pa	Predsednik: Ivan de Kenaldv ; podpred-
pred-	vske cunje bolj smejal ali jezil?! Od Imi moramo očitati, da ni dobro razlikaval ten- se(injk Henrik AVeber. Odborniki: Ludvik
isto torej prav Obersnn, Alojzij Krainc, Viktor Tomadini.
francoske zveze. — Povodom tega obiska pa se določi tudi nadaljnja politika »lm»jestranskih vlad v mnogih razvijajočih se vprašanjih, kakor n. pr. : gibanje v Makedoniji, obnovljenje t roz veze, politika Anglije.
Ruski listi so torej uverjeni, da ta obisk <e l*»lj utrdi rusko-fran«Hjzko zvezo.
Zadnje ve^ti iz Petrograda |K»ročajo, da je b.l De l«*a v spremstvu ruskega ministra za vnanje r-tvari gr<<t'a Lamsdorffa, v carskem selu, kjer sta ga car in carica vsprejela v avdi-
uradnikov po vseh državnih uradih, ki dan ^ ^ržavnozborski mandat, je odložil le čast za dnem prihajajo v doti ko z našim ljudstvom, a ki so vendar tako brezobzirni, da se ne na-
Dominik Ravalico, Ivan Celič, Henrik Pichi, katerem smo poro- Peter Haipel, Jurij Lozič, Ivan Treven, Ivan da baje od- Sancin Roso, G. B. Alojzij Krainer.
Tem osebam lahko brez skrbi poverite
uče našega jezika, četudi se ne branijo denarja, ki prihaja iz naših žepov. Ti vsikdar oholi Lahi se prav nič ne sramujejo, da jih redijo tisti sovražen i Slovani.
Kdor prav razlikuje, prav tolmači. Radi notice, objavljene v našem listu pod naslovom «Taki so naši ljudje!», v kateri smo govorili o deputaciji ekskaseri ni ranih oženje-
podpredsednika v železniškem odseku, ter ob- ! OS(KjG uaže udruge. Izvolitev teh mož pa je drži še nadalje državnozborski mandat. Na- 0,ivjsna [e 0<i tega> ak<, se vsi brezizjemno mesto njega je bil posl. Mazorana izvoljen m]eležite volitve, ki se bo vršila na občnem v železnižki odsek.	zboru jutri v soboto dne '21. t. 111. ob 4. uri
Naval delavcev iz Italije. Dan za popoludne v telovadnici ljudske šole v ulici dnevom vidimo kako prihajajo, po parnikih Nuova.
in železnicah, eele trume izstradanih laških delavcev, ki se ustanavljajo v našem mestu. Kar mrgoli jih sedaj po naših ulicah. Ljudje
se povprašujejo začudeno, čemu da prihaja
j«n«*i. I >ejene ja v carski vili Jo "se udeležili	n;h finančnih stražnikov, ki seje bila obrnila sem to|jko ^ la-kih delavcev, ko še doma-
tudi drugi ministri. Krancozki planik Mon-	<U> italijanskih poslancev v stvari povišanja
. i.	1 - .... ....... . ,	odškodnino za stanovanje, nam je prišlo par
tebeilo je predvčerajšnjim priredil sijajen ol»ed	J '	.
1	- * * . 1 »	„	drobnih pisemc s prav — debelimi psov-
trancozkemu ministru na čast, katerega so se	1	*	1
Več gostilničarjev.
Crorje preganjanim! Naš poročevalec nam piše: Včeraj je prišel k meni neki mož po imenu Karol Stemberger. Mož je 4.'i. letu svoje dobe, rojen v Trstu, v bolnišnici, od
udeležili vsi |»o~laniki s soprogami, miuister-ski predsednik l>urnovo z drugimi ministri, varšavski generalni gul>ernator Čerkov in drugi dostojanstveniki. Včeraj pa je finančni minister \Vitte priredil sijajen ol>ed.
Vojna
nočni
angležkega majorja Trvforda. Maj
se je s svojimi
nastav:! Buri na cesti iz .Mactiad«>d<>rj denburg blizu B<Mifonteina.MajorTrvford je bil ubit. njegove čete pa so se morale udati po
kami
Posebno sočni sti bili dve. Jedno je bilo bržkone — vsaj po frazeologiji sodimo tako — iz vrst socijalne demokracije, drugo pa je podpisal anonimni »narodni naprednjak*.
je bil potem 14 let v Ameriki, rta je sedaj 'J leti v Trstu, kjer si pa zadnji čas ne more vdobiti tlela! (Kaj pa tisoči Kalabrežev ? Oni
vdobivajo delo!!) Tržaški redarstveni urad
" se najbolj bali domači delavci. Dela v naši	. . , r	XT „ ■ • •
J •>	da ga je izgnal v .lelsane, v rojstni
pa narašča naval laških delavcev dan za dnevom. In kaj je temu vzrok? Kakov je povod? Žalosten, kričeč. Zgodilo se je, česar so
STojna v južni Afriki Londooski ,, *,kufT ^	" '"""T ^ T	,uki- za katero >,ojde t,,liko milijoaov
li-ti «.roM» o iMtruzu, ki je A.letel °b"	<\a	narjev i, že,,, avstrijskih davkoplačevalcev,
iketra majorja Trlforda. Major Trvford	^ r a Z a , k a . m da	i)sr)(5il, so se „eki tvrdki i, Ita-
četami vjel vaasedo, ki somu jo »="» ^ "ba-.	lije in ta najema sedaj
pesti iz Ma-badodoroa v l.vo-	ne P"vo8e!*m"	. |«boljska,	ukf> is! narolIliega obzira.
da t<>rej nimamo sr»*a za nižje sloje.
Na ta očitanja bi se mi laliko omejili na konstatiranje, da smo ono notico objavili,
v roistni Kraj
njega matere, tam pa da mu je rekel župan:
»Mi vas ne poznamo za nič, pojte, k iraor
hočete!« Kaj naj storim ? je vprašal obupno.
Od tu me izganjajo aamo zato (?), ker nimam •a, temveč radi spekula-	, rr,	.	„ ... , •
..... dela! Tam mi 111 mogoče živeti, <la-si sem ci je, po ž resnosti — lačne delavce iz bližnje	.	. _ . ., , . . - t,
_J '_l	..................	. slikar in govorim D jezikov! ivekel je dalje,
— a ne mor i a to-
kratkem Indu. Kakor se vidi, ne ln> še tako	-1-1 1 1 • ■ ^
J	_	kakor nam je dosla od osebe iz istih nuane-
hitro k »ne«- južnoafričanske vojne, kakor pričakujejo Angleži.
e, ki v svoji b	di delajo radi za vsako	,	. .___ , 1 - 1-1	.„.k... t
' J	. , 1 t 1 ,	da. ga vse	odganja, kakor da Ju bil	gobov I
plačilo. Sedaj lahko	vidi naša vlada, kako da	.	, ... " . . , ,
f i J %l 11 1	Mož, vsaj	kolikor je trdil, ima voljo	za delo
Tržaške vesti-
nih krogov, "o kateri smemo reči, da se -va-kor malokdo, ob vsaki priliki zavzema za interese nižih organov.
No, vendar sodimo, da ne bo škodilo, ako povemo dve tri gospodu >narodnemu na-
je mogla ravno inozemska laška tvrdka dati najugodnejšo ponudbo. In sedaj bo romalo toliko našega denarja v vedno lačno Italijo, medtem ko bodo morali isti davkoplačevalci, iz katerih žepov je šel ta denar, gledati od daleč kako bodo ta denar odnošali drugi iz naše države, med tem ko so oni Ako izvaja iz naše notice, da mi ne pri-	i>rez (ie|a Menda si vendar nihče ne
mestništvom, k^r je le-to razpisalo dve službi voščamo finančnim stražnikom — med kate- bo upal trditi, da naši delavci ne plaču-gozdnih čuvajev, za katero zahteva znanje rimi ima baš naš list toliko čitateljev, da nas ]ej(>T (~.e tudi, večinoma ne direktnih, pač pa nemškega, slovenskega oziroma hrvatskega in je nekoč »Rdeči prapor* porogljivo imenoval vendar velikih indirektnih davkov. Vsakdo, govoril čisto, samo in vso resnico, ker imamo,
žalibog, preveč skušenj, ali, ako je stvar resnična — potem pa naj bi ga ne preganjali
Objektni Lahi. Židovsko glasilo stresa prednjaku«, dan* - -vojo hinavsko jezico nad c. kr. na-
in — ako je res izgnan samo radi pomanjkanja dela — bi bilo želeti, da ga slavno k. redarstvo oprosti te težke kazni.
Mož je zatrjeval s solzami v očeh, da se mu godi krivica, vskliknivši, da on kakor zvest sin države in naroda, kateremu pripada po materi, ne sme in ne more živeti tu, med tem ko lahko žive tujci !
Mi nočemo trditi apodiktično, da je mož
eventuvelno tudi laškega jezika. Radi tega glasilo finančnih stražnikov, s čemer pa nas	tudi najrevnejši delavec pl«Čuje na dan vsaj »eventuveluo laškega jezika« se je židovska ni seveda užalil ni najmanje, ker menimo, da krajcarjev indirektnih davkov in to tvori
-----------------------------------treba spoštovati tudi ta stan, kakor vse druge	ua ieto nj£. matlj nego 73 goldinarjev in za <bdje »» naJ 1,1 mu r:lje nsi roko, da vdobi
— ako torej izvaja iz naše notice, kakor re-	v9e to mU niti ne privošeajo zaslužka, vsaj na pošteno delo.
—	Nisem je od vel, ue dal lM»g! — Pa torej, kaj je bilo !
—	Pril>egla je sama!
< >ni trije so nekaj zamrmrali, ali bulju-baša je mahnil z roko in jih prekinil.
—	Moreš li mi dokazati ? je rekel.
—	Morem buljubaša.
—	Dokaži !
—	Tam je ona, sem rekel, pa je vprašaj. Poklicali >-0 tudi Zumruto. Jako prepa- — kar je svoječasno priznal tudi »lodipen-
. dena je bila. < »pazil sem, da se je tresla ka- dente« s hvalevredno odkritostjo — prisvajali
čen<>, potem si moramo misliti, ali tla nam državnih delih, kakorsnja so ravno sedanja dela	Grozila nesreča pri Divači. Včeraj je Jobno nekaj podtaknil, da bi hujskal proti v naši Inki! Mi plačujemo davke v krvi in zjutraj sti se peljali gospe Katarina udova nam, ali pa ni umel namena tiste notice in si denarju, tuji državljani pa naj uživajo naše Krinec, stara 55 let, in Ana ud. Gasperšič,
žulje! Kaj ne, krasna uprava to !	stara 37 let, obe iz Sv. Ivana, v neko vas
jo je torej krivo tolmačil
Tedenca naši notici je bila vendar jasna
Promet v Lipici zopet odprt. C. in blizu Divače obiskat sestro gospe Gasperšič.
kakor beli dan: protestirati že v naprej, da kr. urad dvorne kobilarne nam javlja:
Med vožnjo s postaje se je konj splašil ter
ne bi italijanski poslanci, ki na Dunaju za-
Podpisani urad prosi, da objavite v Va- je o tem voz, na poti blicu Sušice, zadel ob
stopajo jedino le koristi gospodovalne klike šem listu sledečo notico:
neki kamen na cesti, vsled česar je kočijaž
kor 1 -t. Buljubaša je namignil z roko. — Pojdi sem einaha ! Ona je prišla.
zaslug, kjer jih a b s <» 1 u t n o nimajo prav no beni h !
To smo hoteli mi, oziroma naš dopisnik,
Naznanja se, tla vozni promet po posest- zletel s kozla in se z glavo zaletel v obcestni vih c. in kr. dvorne kobilarne v Lipici, ki j stebrič. Konj je potem še dober kos ceste je bii ustavljen radi neprijetnega dogodka, je dirjal po strmi cesti navzdol. Pri jednem
od dne t. m. zopet odprt.
ozkih ovinkov se je kočija zvrnila in ste obe
P. n. občinstvo je opozorjeno, da se v ; notri sedeči gospe — ker cesta ni obzidana
Poznaš - li tega? in pokazal je na ki je dobro informiran o stvari! M' smo ho- lastnem, kakor v interesu kobilarne, drži — zleteli pod cesto med kamenje ter se
Juetifa.
—	Poznam ! je rekla ona.
—	Kdo je ?
—	Bil je moj inož, je rekla.
»I usu t" je vsplamtel in skočil z mesta, ali buljubaša in oni drugi so ga zadržali. Sel je zo{»et, ali videti je bilo, da mu vre v srcu in da mu se vzdigujejo prsi. Spet se je buljubaša obrnil k Zumruti :
—	Je-li te je ta od vedel od njega? je rekel in {»okazai s prstom name.
Ne!	(Pride še.).
C. in kr. urad dvorne kobilarne. Prejeli smo in objavljamo.
Slavno uredništvo
» Edinosti«
v Trstu.
teli varovati le narodno stališče. A to je bila i predpisov nabitih na uhodnih tablah, memla naša dolžnost. Podtikanje pa, kakor da ne privoščamo, je jednostavno absurdno.
Kako prav smo imeli, ko smo se že v naprej oglasili proti temu, da bi si italijanski poslanci prisvajali kako zaslugo za finančne stražnike, morejo čitatelji raz videti tudi iz včerajšnjege »Avantic, ki potrja, d a so se vse drugi krogi zavzeli za finančne stražnike, ne pa italijanski poslanci ki se — tako pravi »Avanti« — eno figo brigajo za interese pro-
močno poškodovali. Konj z vozom pa je padel v neko grmovje, kjer je obtičal, dokler ni prišel tja kočijaž ter ga spravil na cesto. Gospa Gasperšič si je močno poškodovala desno roko, g.a Krmec pa si je zlomila roko na na dveh krajih in se močno pobila po hrbtu in
V zmislu if 1(J. tiskovnega zakona zali- j na glavi. Ležali sti na poti, dokler so jatam tevamo, da objavite v »Edinosti« v postavnem našle mimogredoče osebe, ki so preskrbele,
roku in na dotičnem mestu sledeči popravek : Besede, katere piše »Edinost št. 90. dne 2(J. aprila t. 1. o moji osebi, namreč : > Priča dr. Andrej Pavlica pravi, da mu je njemu
da so ju prenesli na postajo v Divačo, kjer so ju obvezali in odposlali s prvim vlakom v tržaško bolnišnico. Mnogo krivde na tej nesreči je pripisovati zelo slabemu stanju
veste, katero Iti bil moral eestni odbor že davno popraviti.
Razpis učiteljske Službe. Na štiriraz-redni deški ljudski soli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje služba učitelj a-voditelj a s 1600 K letne plače, 200 K, funcijske do-klade in z =/ doneskom k jtokojninskemu zavarovanju.
Zakonito opremljene prošnje naj se do 2<». inajnika t. 1. dopošljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cir. in Motoda
v Ljubljani, 21 apr. 1901.
napravi ženska podružniea sv. Cirila in Metoda dne 12. maja v Barkovljah koncert z bazarjem v korist družbe, kije jak« potrebna nujne pomoči in naše vsestranske podjw»re.
Kakor smo že javile enkrat, ostal« nam je nekaj darov od loterije plesnega venčka. S tem, kar nam je ostalo in z darili, katere nam blagovole poslati častite dame, priredi se bazar. Prosimo torej : spomnite se vse naše družbe ter |»ošljite vsaka svoj <1 a r v »Slovansko čitalnico«, ulica S. Francesco ! štev. 2.
V nadi, da ne bo slovenske dame, ki ne
Aretiranje premetenega tatu. Ze ne- bi se odzvala temu vabilu, zahvaljuje se že
koliko časa sem dogajalo se je v Carboli in v naprej
Kjadinu mnogo tatvin in policija je |>o daljših preiskovanjih slednjič pogodila, da mora biti zločinee znani tat Anton Čepirlo, bivši šta«'unar v Gorici. Policijski agenti so ga že dolgo časa iskali, ali niso ga mogli nikakor uloviti, ker se jim je znal prebrisanec dobro
odbor družbe sv. C. in M. v Trstu.
Vesti iz ostale Primorske.
X Šolska mizerija v
Ist
izogibati. Včeraj zjuPaj pa je pol- oficij d j (Zvršetek). Da pa se enkrat, po 86 letih, iz- N e m c j vonii d r a. T a v č a r j a, ki je
Titz nenadoma naletel nanj v ulici Tintore ter ga aretiral. Čepirlo je prišel še - le pred •dvema mesecema iz koperske ječe, kjer je
vrši poslednja volja pokojnega župnika Fab- (lol>iI naro<|nij, in
risa, naj se više šolske oblasti same prepri-
čajo na licu mesta ter se odločijo za mesto, bil voditelj napredne stranke, s e n a m p o-
1111 -	i- . . ■ D I J ■ kjer bo sezidati šolsko poslopje, toli potrebno kaže I> r e R e n e t I i i v <> ilpifitvn da
bil d..;Lr,, časa zaprt radi tatvne. Pred dvemi J	...	.	Kaze p i e s e n e t i j i \ o uejscvo, ti a
, -li	li	• tej župniji! To naj se zgodi brez ozira naj- * ~	. . ..	---
leti ]e bil ( ep rio jm»I»egnil t dvema kolegoma iz J 1 J	...
,	, . _	, . .... -i ... ' to ali ono osebo, ali nje željo, kje da naj se
koi»erskc ie«-e ter si ob tei priliki dovolil	J J	J
la šola! Tako bo preprečena vsaka opra-
DUNAJ 26. (B.) V dodatku k že objavljenemu komunikeju severne železnice v Pohlu se še naznanja, da je konstatirano sedaj, da ni nikdo težko ranjen. Od potnikov, prenešenih v Belo cerkev, so znana do sedaj imeni: nadporočnika Kaschler-ja in kadeta Ijenitzkega, ki se je nekoliko oparil. Parlamentarne stvari. DUNAJ 26. (B) V pai lainenturiških krogih govore, da na današnji konferenci načelnikov strank zbornice poslancev ni bil storjen noben sklep.
Velikanski požar.
FRANKOBROD n/i\l 25. (B.) V tovarni kemičnih preparatov »Elekton« v predmestju Kriegheim je ob 3. in tri četrt uri eksplodiral kotel, vsled česar je nastal grozovit požar, ki se je razširil z neznansko hitrostjo po vsem poslopju. Požar se je iz oddelka za stroje razširil tudi v oddelek, kjer se nahajajo eksplozivne tvarine. Kriegheimski gasilci so takoj prihiteli ter se podali na gašenje, a med tem, ko so bili na delu, izvršila se je še druga grozna eksplozija, ki je razrušila del zgradbe, čije ruševine so pokopale mnogo človeških žrtev. Pozneje j e d r. T a v č a r d o b i 1 sam o 414 n a- J S() se razpočili še drugi kotli. Iz Frankobroda
Prvotni kandidat v drugem razredu je bil tudi poštni kontrolor g. Vidmar. Ta je v za Injem trenotku umaknil svojo kandidaturo ; izvrševalni odbor je pa mesto njega postavil kandidatom Goršeta. Mnogi vo-lilci niso vedeli tega in so svoj glas oddali najprvo določenemu kandidatu, g. Vidmarju, ki je dobil na ta način 94 glasov. Ako seštejemo Goršetovili 414 in Vidmarjevih 94 glasov, ki so bili pravzaprav po Vidmarjevem odstopu Goršetu namenjeni, vidimo, da je dobil Gorše v resnici 50^ glasov.
Gospod župan Hribar je dobil 420 glasov. Od 102 Nemca, ki so prišli v »Mestni dom« demonstrirat zoper njega, ga ni vol i I nihče, na čemer mu je le častitati in kar je v dokaz, kako nasprotni so mu Nemci baš radi tega, ker hoče tudi še zanaprej z železno k o n-i s e k v e n c i j o čuvati slovenski značaj bele Ljubljane, dočim so vsi
nemških giasov
516. Čt
odštejemo 102 nemška glasova, katera je do-
:operstc je«-e ter si ob tej
. . ,	.... i» j-- 'r . - zrna soia: l aKo
to-le salo s j km j eijo: Priseosi v 1 rst se je
t vičeua pritožba.
No, ker smo že pri tem.
rodnih g 1 a s o v, Hribar pa 420.
so se podali na kraj požara vsi gasilci, mnogo
Te številke govori jasno; so pa tudi zdravnikov in ambulančnih vozov. Vojaštvo
preoblekel v civilno obleko, zavil svojo jet niško obleko v culo ter jo položil preti vrata
naj
nam
bo
resen opomin Tavčarju-poli tiku, naj se nikari je tudi na gašenju in preveč ne igra se svojo popularnostjo, kajti okoli goreče tovarne.
je napravilo kordon
|tolicije. Na culo je položil listek, v katerem	da	tu opisanega žalostnega pota |)0iitjke so opolzka in na parket naj ne j Požar se je razširil tudi v bližnjo
vas
je najprijazneje j »ozdravlja I »ljube« redarje ter jih |M»zval — naj ga iščejo.
Dražbe premlčuln. V sobota, dne 27. iprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vrnile sledeče dražl>e premičnin : v ulici (ihega 2, v ulici Ilelvedere 230 in v Rojanu. pisarniški predmeti in oprema v zalogi; v ulici Piccolomini 6, hišna oprava; v ulici Boschetto 32 in v ulici Giuliani la, mizarska oprema in hišna oprava; v ulici {'ologna 9, hišna oprava: v ulici Cecilia 4, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 11.9, ob 2. uri }>opoluda* 17.5 C*. — Tla* otner ob 7. uri zjutraj 762.4. — Danes plima ob —.— p red p. in ob 4.JS jK-p. :	ob 7.13 predjtoludne. in oii H.44
|m »|M>iudae.
lloneski za moško podrnžnico sv. Cirila in Metoda. Ker se niso mogli vdeležiti veselice j»evcev bratovščine sv. Cirila in Metenja, so darovali trg.: Maearol 2 K, L. ^e-ražin 2 K, ga. M. Ribarič 20 st-. |w»vodom p- r«»ke gos|»e Marije Stude z g. Ouljom Fer-lerl>er g. Marjan Stude 1 K, Fran Zorn 1 K. Moiko Ivana 1 K, Josip Zlobec 1 K.
Doneski zavodu st. Nikolaja Daroval g. dr. Andrej Pavlica 10 K.
Vojaško veteransko podporno društvo /a Trst i n okolico, jx>d (»okroviteljstvom Njeg. Vel. nadvojvode Frana Ferdinanda d' Krtef imelo v nedeljo dne 28. aprila »b 4. uri [M>|M>ludne svoj III. redni občni zl»or.
< >b S. uri zjutraj istega dne bo sveta :na-a v župni cerkvi «Sv. Antona novega*. Občni zl«»r se Im» vršil v restav rantu «A1 trambrinus», ulica A<*<piedotto št. 10.
Na to svečano-t uljudno vabi vodstvo •^o-ipo.ie <".i-ine ude, prijatelje veteranov, podpira te lje društva, vse u-ie, ter pros\ da se -nidejo v ta namen ob 7. uri in |w>l pred društveno pisarno, ulica Tintore št. ;), hI koder b<»mo korakali z godbo proti omenjeni cerkvi.
Dnevni red ol>čnega zbora: 1. Nagovor predsednika. 2. Pregledanje letnega računa, i. Določenje plaće društvenemu u radništvu. 1. Imenovanje častnih udov. 5. Volitev društvenega %'oilstva. 6. Eventualni predlogi.
slučaja omenimo še drugo krivico, ki brez naše krivde tepe katastralne občine t'rnikal, danes. I>»ka, Podpeč in Zazid.
Deset let je že minolo, da prosimo in prosimo vlado in deželni odbor podpore za napravo toli potrebne ceste (12 kilometrov), ki bi vodila preko omenjenih katastralnih občin do državne ceste do Rakitovca. Po tolikih prošnjah, pismenih in osebnih, se je bil ven8kem Narodu«, deželni odbor odločil, poslati jim znanega in- toiua je 1,1 lo citati ženirja Križmančiča, a to ob času volitev 1. 1896. Mož je res napravil načrt za to cesto. Oprti na ta načrt so prosili vlado za podporo. Dobili so jo, a tako, da ne bi zadoščala niti za par kilometrov. Na to so naprosili deželni odbor za podporo, a dobili so odgovor, tla se podpora ne more dati, ampak da morajo na svoje stroške dati napraviti nov načrt, in sicer radi tega, ker je prvi že izdelani načrt prirejen le za 3, mesto za 5 metrov široko cesto.
\ b/i L »i i I nv/il ii i i nI I koi« i m n ii u rn i mn m * 1 t \
hodi, kdor ima podkovane čevlje. Toliko za Sclnvanheim, ki leži na nasprotni obali reke
Veru s.
Vesti iz Štajerske.
— Grozen zločin se je zgodil v Majšpergu pri Ptuju, kakor čitamo v »Slo-
Mena in so zgorele tri hiše. Sodi se, da je kakih 40 mrtvili in 140 ranjenih. V mestu vlada splošno zbeganje, vse trgovine so zaprte. Tovarna »Elektron« je last akcijske družbe, ki ima 9 milijonov glavnice, in je zgrajena 1. 1863.
v , ,	, , ,	FRANKOBROD n/M 26. (B.) O po-
?sekako pred dvema le-	,	1	v . 1
o,	,	r,	lunoči so ogenj pogasili v toliko, tla je od-
v »Slovenskem tjrospo- |	® J * °	J
darju« inserat: »Izgubila se je 12-letna deklica iz Majšperga itd.« Sedaj pa se je izvedelo, da se deklica ni izgubila. Nekje blizu
! stranjena vsaka nevarnost. Drugih mrtvecev se še ni našlo dosedaj. Število ranjencev se sodi na 150. Mnogo oseb se pogreša. Kakih 1000
u -i	-i-	. " i liii- delavcev je brez strehe. Požar je uničil tudi
Maribora so našli mrtvo truplo neke deklice,	J	J
i	.	• . Ar ..	• kemično tovarno tvrdke Marks & Mfiller in
zato so poklicali tudi očeta v Majšpergu »iz-
11*	ili- i • • . ii i - i. • l»a del tovarne za barve v Kriegheimu.
gubljene« deklice, ki je potrdil, da je to nje- 1
gov otrok; toda oglasila seje tudi resnična
otrokova mati in dokazala s tem. da je de-
Tojna v južni Afriki.
KAPSTADT 25. (B.) Objavlja se uradno,
klica imela zakrpano krilo z jednako tkanino, j ^ j« število tu obolelih za kugo v minolein
tednu znašalo 64 ; v 33 slučajih je nastopila smrt. Med obolelimi je 17, med umrlimi pa
kakoršne je materina obleka, da je to njena hči Stvar je postala sumljiva, zato so začeli pri
starišili »izgubljene« deklice, ki sta viničarja ^ Evropejci. V Port Elizabet ni od 16.
Kajti po sedanji poti ne morejo prebivalci meriJi HVOJ	Priznal, mati
teh t>bčin svojih pridelkov izvažati n; v Trst t:lJl,a*
ni v Koper, a vendar morajo točno plačevati	-
državne, deželne in občinske davke in do-
klade. Tu pa se zahteva, naj siromašni kmet
vrhu obljubljenih robot plačuje še načrte ! !
Ti siromašni obči na ril nimajo	eedaj —	. .	r,	—. . ..
J J	J	bino: «/.enstvo na nasiti višjih državnih so-
ko je ni podpore od nobene strani	— druge	, . . r _	„	.	,
• 1 1	°	lah«, dr. I. 1 . — «Pesem», Vida. — <-K<{<>
poti, netfo da se obrnejo do našega jedinega	... fl	T v , . T . , ..
' ' & J . ®	J &	in kaj*, R. V. Lacevesici, Ljubljana. — «0
drŽJivnega poslanca s prošnjo, naj	se on po- . * .	. . *, . r . .
1 J J	1	ze ni m njeni ravnopravnosti*, Abtitus, ljj u li-
je še »plenjeno je bilo 138 pušk, 98 konj, en top : 12 funtnik in 15.000 patronov za male kalibre. 12 Burov je padlo.
Književnost in umetnost.
«Slovenka» št. IV. prinaša sledečo vse-
llleksaDiler Levi linzii
trtuli do njeg. ekscelence ministra nauka, da vrhna šolska uprava ukrene potrebno, da večkrat omenjene občine dobe toli potrebno in zaželjeno šolo, kar je opravičeno tem bolj, ker imajo na razpolago že omenjeni znesek, volilo gosp. župnika Fabrisa in ker morajo plačevati vrh šolskih taks se šolske <h»klade, sr j j 111 j ^.,jecjno naj	< 1 ion i zastopnik izposluje na
vladi državno podporo za označeno cesto.
ljana. — «Narodna vzgoja*. — «l/miranje», I. S. Machar. (Gospej Otiliji Sklenarevi-Mali). — »Slovensko splošno žensko društvo*, Mila Dobova. — «KamenčkiKristina. — «0 , spolni vzgoji*, Dragotin Lončar. Praga. — «Mali dnevi*, Lina Lavričeva. Ljubljana. — t Predlogi v rešitev ženskega vprašanja*, po-
roča Franjo Klenienčič. knjige*. — »Beležke*.
Trst.
c Nove
Vesti iz Kranjske.
Brzojavna poročila.
Nesreča na železnici.
DUNAJ 26. (B) Komunike »Cesar Fer-
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
T R S T 8#
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MOM—
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ iN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
€ Sf
m
P
m ^
m m rs

V i n e e n e i j e v a «1 r *.i ž 1> a v Ljubljani je slavila predvčerajšnjim 25 - letnico
svojega obstanka. Na slavnostnem zborovanju	dinandove severne železnice« naznanja, da jej
l*odpi-ano vodstvo vabi uljudno ude in je p.»vdarjal predse<liiik, stolni dekan Zame-	brzovlak št. 3, odidši sinoči ob 9. uri 30 m.
prijatelja na obilno udeležijo.	jjCT ,ja sa pred 25 leti katoliški možje usta-	z Dunaja v Krakovo na prevozu skozi sta-
\ »nlstvo. novili to družbo, »ki bo lajšala napredujočo	cijo Polil ob 2. uri to noč zadel ob tovorni
Slovansko pevsko društvo V Tratil revščino, ki bo varovala ljudstvo nravnega	vlak št. 351, ki seje prehitro začel pomi-
vabi enkrat vse -.delujoče kakor tu<ii p«»<l- propada in vneinila meščanstvo za dela kr-	kati. Vsled tega so lokomotiva to\ornega
jn.rne člene, da -e v p .Ijietn številu udeleže ščanske usmiljen«»sti.«	vlaka in trije vozovi brzo vlaka skočili s tira. | 3
t	OBUVALA!	l
2	PEPI KRAŠEVEC	|
2	pri osrfcvi S?. Petra (Piazia Eosario pod UndsKo šolo)	^
™	priporoča svojo
•m nega ob-nega z »ora, ki se i»o vršil jutri v	* Občinske volitve v L j u b-I Strojevodja tovornega vlaka je ostal mrtev.
- ..b -.to zvečer ob s. un in pol v prostorih ljani. Iz Ljubljane nam pišejo 2K. aprila: j Z brzovlaka so bili štirje potniki težko, pet
Delavskega podpornega društva*, ulica Mo-	Včeraj, dne 24. t. m. so se vršile občinske
p <*eoi.> st. 1, 1. n.	volitve iz družeča razreda. Glasov je bilo
lLrra »Bokornjačl t. ki seje imela upri-	oddanih 526. Izmed kandidatov so dobili:
' ■riti .ine 12. maja, vzbuja občno pozornost	Gorše 414, Hribar 4J0, dr. Kušar 51'), dr.
n /an mi nje. Hokovnjačic pa se ne uprizore	Majaron 514, «! r. Požar 512, Svetek 512,
Ine 12. maja. ampak prvo nedeljo junija, to	Senekovič 513, Šubić 513 in dr. Tavčar 516
pa zato ne, ker do 12. maja ne morejo biti	glasov.
i-»vršene vse S'-enerije, ki se rabijo v igri.	Da pa ne bo napačnega menenja vzpričo
Sk<»da bi pa vendar bilo, tla bi minil	precejšnje diference glasov med prvoimeno-
ves prekrasni me^ee maj brez n<»benega kon-	vanceraa in med ostalimi kandidati, dovolite,
^erta za druži »o -v. (,'inla in Metoda. Zato	g. uredniK, par l»esedij v p<»jasnilo.
lahko ranjeni, isto tako štirje uslužbenci.
Iz Prerova in Moravske ostroviee so dospeli rešilni vlaki z zdravniki in rešilnimi vozovi. Težko ranjene so, ohvezavši jih, v spremstvu zdravnika odveli z brzo v lakom št. 4. v bolnišnico v Belo Cerkev, lahko ranjene pa v bolnico v Prerov ali Oatrovico, kakor je kdo želel. Potniki brzovlaka št. 3. so morali na postaji Polil prestopiti v drug pripravljeni vlak. Brzovlaka št. 3. in 4. sta imela nad 2. uri zamude.
U bograto zalogo raznovrstnega obu- r vala za gospode, gospe in otroke
M	Postne naroćbe se izvrse v tistem doevu.
5 O.lpoAiljatev je poštnine prosui. I?	Prevzema vsako delo na debelo in drobno
ter izvršuje iste z največjo nutanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naroČbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
S
KATTO^
v
^	k talini
KAri
Dunajska filjalka
▼loge na knjltlo* • 4%
posredovanje, posoJfU Ml vrtd-menični eskompt. vlnhaHri«J< tal rmzvlnkuiiranje obligacij.
Živnostenskd banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glumica r akcijah 20,000.0dft ^ Keiermi zaklad nad 7,000.000 &
Centrala v Pragi.
Pedrutaiee v Brnu, Plinu, Budejevioah, Pardubtot^ Taboru, Benešavi, iglavi, Moravski O stravi.
Telovadno flroštvo „Tržaški Sokol"	Jakob KosmelJ
val »i na
redni občni zbor,
ki !m»
4. maja 1901. ob 81,, zvečer
y im\mi telovadnici — (olica Coroneo št. 15.)
pe sledečim dnevnim redom:
1.)	Pozdrav staroste.
2.)	Poročilo tajnika. .->.) Poročilo blagajnika.
4.) Poročilo pregledovalcev računov. "».) Poročil«> učitelja telovadbe. *>.) Itaz^ovor o udeležbi na vseso-kolskeni shodu Sokolov v Pra«ri.
O
7.	Kventuelni predlogi.
8.)	Volitev novega obdora in j pregledoval cev ra rnvnv.
Trst, 20. aprila T.H)!.
Xa <»1 »ilui vtleiežbi vabi
Odbor.
Gostilna*
Dominik Ravalico
TKST. — l lita liheira st. 7. — TRST.
Velik izlior viti vseh prvih vrst: vino	Teran,
Istrsko, < )polo, Vi«, najfinejša vina	v buteljkah, pivo prvetra re<hi.
Domača kuhinja, jedi gotove vsako	uro.
Sprejemajo se almniranja na <d»ed in veeerjo, 111« H s< • sprejemajo naročhe ua dom s točno |M>*trežl>o.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. 2hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjafc mazilo, ki oblaži bolečine, jili liitro zdravi ter odpravi lia človeškem telesu VMk prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Marnarja A. Thierri-ja tovarna t Prepili pri Roptco
(Rohifsch-Sauerbrunn).
Naj ne izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja ua lončku.
i." y
Pozor „Secession".
kuhinjska |M»soda <>d sivega emaj-liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo j»o ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske Oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za kuhanje kave ali čaja. ki deluje sam o«l sel**. ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin TKST — ulica Itarriera veeehia 5 — TKST
f\V ™ .
•	.4°	zatiranje
uničevanje mr-česov in žuželk na trtah, sadnih drevesih. zelenjadi in cve V	tlicah itd. itd.
DREVJU NEŠKODLJIV 1 *rt m i:ij:i se iz lantne
r Tovarne mila ik
F. FENDERL & C.° v TRSTU
CMef-orflce: 48. Briiton-Roafl, London S. W.
Na košček sladkorja vlijte kadar treba 20—40 kapljic
A. Thierryievega balzama.
ter jih za v ž ij te ali pa s tem drgnite ali namočite zunanje boleče mesta, tla živce takoj pomirite.
Pristen le s zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrdko : Edino pristno. Po pošti dvanajst malih ali šost velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zaloi* celega svetu pošilja po predplačilu 1 krone LO stotink lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogateu (Ro-hitseh-Sauerbrunii). Vdobiva se v lekarnah.
l*red ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
"I

■TRST*
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
sur t is (; o v i n v
i
jestvin in kolonijalueira blaga, dclikates i u konserv.
i
Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši
Ja kol> Kosilici j.
Sprejemaj« se tudi liaroehe /.a razpošiljanje.
Da izpodrinem eeneno hazarsku ali semenjsko blago, mi je ena bajvečjih švicarskih tovaren za ure naložila prodajanje teh-le ur in biserje v. skoro zastonj v svrlio reklame, da populariziram njene izdelke, dokler ne zmanjka zaloge.
C s ^ o

uui. 2-io
stane
tihi. 4 *20 stane
prava srebrna remontoir-žepna ura od niklja s francosko verižico in etvijem.
prava srebrna remontoir-žepna ura posrebr. angl. verižico iu etvijem.
tihi. 470 stane
tihi. 11. stane.
prava srebrna rem. ura za dame s posrebrneno agnležko verižico in etvijem.
pristna 1 1. karatna rem. zlata žepna ura s krasno škatljico od atlasa in clejrantno verižico.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tw<li po <leželi. svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in helega lesa. N olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene s<> zmerne in postrežba točna in poštena
Vsaki uri priložim listek o 3-letni garanciji,
Da <e vsakdo lahko brez rizika prepriča o šolnino*ti blaga, sprejmem, kar bi ne ugajalo. tekom 8 ilni nazaj ter povrnem denar franko.
— Slični oglasi so le ponarejanja.
Pošilja se proti povzetju ali pa po doposlanem denarju.
E. HOLZER
dobavljač zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov itd.
tvurniška zaloga ur in žlahtnesra kamenja en irro«..
KRAKOV, Stradom 18 (Avstrija).
Bogato ilustrirani cenilci ur in zlatenine gratis in franko. Ang-enti se iščejo.
ul. I.imitanea ]. V l.ttriH: pri
Telefon 4:»».
g. Frideriku Prima.s Travnik -t. ♦>. • Ihori-,-ei; na Opčiuali : pri Frideriku < umar.
Navod z.i uporabo _ Agnco"*-la z mnogimi «pri-»'■evali * po-lje na zabtevanje brezplačno.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano iz vrstno, boleči nt- Itlaiere mazilo dobiva se po tlO stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tepa po\sod priljubljenega domačega zdravila naj ne pazi edino le na oritrinalue steklenice v zavitki z na£o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve
lekarne in le tedaj je gotovo, da se _—
fprejme originalni izdelek	fc^o N
Lcltfren litona pri zls&i levu ? Pra^i
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v ot>če za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
st* j»ri]n»nM*a
Ravasinijev
železnati tiiiii.
Sestavljen je iz racijonalno izltranili |K>trehnih količin železa in delujočih prvin k in na.
Elizabetine ulice 5.

F I L I J A L K A
c. ti priv. avstr. M\\m zavoda
za trgovino in obrt t Trstu.
Novci za	vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2,/4°„	30-dnevni odkaz 30- „ „ 3* «0
3-mesečni «-
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione it v. 3.
Postne p^»-iljatve s povzetjem.
Vipavsko vino.
Proda se ilobrega pristnega lielega vina X-4.' lil. Cena se izve o<l 12 do '2 tire jM>f>oludne. v ulici S. Micliele št. 14. I. nadst. vrata ."».
^ISlo
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avutrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na I Hi naj. Prago, Pe>to, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad, Itielitz, Gablonz, Gradec ?ibinj, Inomostu. Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenbere, ifaaz in iSolnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°,00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da srebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbil
Restaurant SILBEEEGCr
Via Ghega št. 9 A.
■■ najugodnejša gostilna esa
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
|>o 24 novč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska iti nemška kuhinja. Kosilu in večerje o.l 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBKKK(ir(r (H. K. P O H L V), Via Zovenzoni št. 2.
'lam se nahajaj:1' 111 • z i naj jiristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Važno oznanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da so VINA iz VISA, KAST L LOV pri SPLITU, ISTRE iu BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalegi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode iu boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega k valjanj a vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, da »e v njem ne nahaja drugih snovij, nege d:i je vino čisto iu naravno, da se sme z mirno vestje dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizaeijaki zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, kf. •o čiMa in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajc Imeti najfinejša vina.
CENE:
istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... „ 38
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišča^.