Uto LXIX. iL ttTJ Gon IM« i.- Lzjiaja rsaK jao popoiane, izvzezađa aedelje m prazniJte. — Lnaer&o ao tfO peai rni a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst ft Din 0, večji inserau petit rrsta Dto 4.-s Popust po dogovoru, tnaerstni đavek poeebe}. — >Slovenski Narod« r«|}a mesećno v Jugoslaviji Dio 12 *. sa tno*emBTvo Ot» ZA - Roltoplsi w ne *r»Cajo UREDNIŠTVO CN 0PRAVNMTVO LJUBLJANA, Rnanjeva alksa etev. & Telefon; 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 ta 51-36 Pođrainlet! MARIBOR Stroa«mayer)eva 8b — NOVO MESTO, ujuDijKa u telefon ŠL 28b — GBLJtt: ceijako uredništvo: Strossraaverjeva ulica 1, teieioo si. 60; pwj intervenira v španiji in skuša doso^i omiljenje držav-ijanske vojne, z'ia3.i ■■* bojih za Madrid, kjer je padlo že na tisoče :iedolžnih žrtev, zlasti ženfK m otrok. Fredvsem rui; Rdeči križ zah-ovr*. da se v Madridu določi nevtralna Četrt, kamor bi se mogli zateci ženske in otr^i ier ino-htmei. V svo.u ^omeni:! bo švicarska vlada naglasila, da zasluži general Franco obsodbo v^eja sveta. 5e tuđi ta predlog za iiajprimitivnejšo humanizacijo nečIovećKih borb od kl oni. London, 20. novembra, br. štirje angicški poslanci in sieer en konzerva-tivec in trije s^i-i.ibti so danes odpo-tovali v Madnd, da sođelujojo pri akciji za humanizacijo državi ja aske vojne v Španiji, predvsem za za^oit3 žćnsk in otrok. Prizadevali si bođo pridobiti generala Franca za to, da ustavi nadaljnje bombardiranje in popolno uni-čenje Madrida. Pariz, 20. novembra, br. Madridski diplomatski zbor se je včeraj pod pred-sedstvom ang-leškega poslanika sestal k posvetovanju, na katerem je ugoto-vil, da je državljaiaska vojna zavzela tako tragičen obseg, da se tako na eni kakor na drugi strani kršijo najosnov-nojše določbe mednarodnega prava in se zlasti Čete generala Franca poslužu-jejo melod in sredstev, ki bijejo v obraz vsakemu čioveškemu ću tu. Zakoni človečanstva se nikjer ne sposiujojo. Diplomatski zbor je sklenil, predvsem odiočen protest proti bombardiranju Madrida, ki ni vojaško utrjeno mesto in ki bi ga po niedn? :odi»em pravu ne biucii obstreljevati <• topovi in bombardirati z letal. Dosedanje bombardiranje s strani cei generala Franca je zahtevalo na tio .'"u neđolžnih žrtev, med civilnim prebivalstvom, zlasti pa med ženskami in olroki. Diplomatski zbor obžaluje, da te/au svojemu protestu ne more da U večjega poudarka, kakor da ga objavi v tisku. Vsek&kor pa bodo madridski zastopniki ponovno poskušali intervenirati pri generalu Francu, ćeravno je njihovo prvo intervencijo zavrnil in v odgovor odredil 4£-urno neprestano tx>mb *rdiranje me- sta Nevtralna cona v Madridu Lizboiut, 20. novembra. AA. i^DNB). Iz Toleda poročajo, da je glavni štab nacionalističnih čet davi po radin ob-javil razglas niadridskemu prebi rai-stvu, katerim okrajem mesta bo priza-nešeno in kam se civilno prebivalstvo lahko zatede, da bo varno pred bomha-mi. Vsi drugi deli mesta bodo pa ob-streljevanL ^Najpogiimnejši čin44 Kako utemeljujejo Italijani priznanje vlade generala Franca Rim, 20. novembra, br. Fašist ifrni Nevere« piše, da predstavlja priznanje vlade generala Frajica najpogumnejši Čin in naj-aspešnejši koralt za ohranitev evropskegfa miru. Vlada generala Franca je ne samo v vojaškeni, marveč tuđi v upravnem in gro-spodarskem pogledu popoin g-ospodar Špa-nije. Priznanje nacionalistične španske vlade bo brez dvoma odstranilo poslednje gx>-Ijufive trditve in domneve ter obrezuspeši-lo grrožnje komunistov in anarhistov in jih j-risililo h kapitulaciji. S tem bo španske-mu narodu prihranjeno nadaljnje prelivanje krvi in še ve^ja beda. v katero bi ga pahni-la dolg-otrajna državljanska vojna. To je največja želja, ki jo imajo prijatelji špani-,ip in resnični r*uvarji evropskeg^a miru, ki se zavedajo, da so v Francovi vladi poo-sobljena najvišja in najiskrenejša stremljenja španskesra naroda. Proslava v Salamanci Vest o priznanju 1 rancove vlade po N cm ičiji in Italiji je bila najprej objavljena \- stanu generala Franca v Saldmaji-c\ Vse meslo se je toJco} odelo v zastave- Pred poslopjem nacionalne juntt^ se je 2bralo 20.000 ljudi, ki so prirejalj viharne ovacije generalu Francu ter manifestirali za ltalijo in Nemčijo. General Franco je imel z balkona nagovor, v kateretn je na^lasil, da priznenje s strani dveh evropskih ve-lesil najbolj potrjuje sijajne uspehe zadnjih dni ter da b> pokre! za rešitev ^pa-nije izpod komunisti^ne diktature km.] u koncil s popolnim uspehom. Italijanski tisk o novem položaju iLilijanski ta&k piše s polnim odobravanjem o priznanju vlade genemla Franca rn pravi, da ni o narekoval samo zdrav razum. marveč tuđi čast in ugled Italije. Uspehi. ki jih je dosegel general Franco. ki bo vsak čas posta] !tud? popoin gospadlar Madrida, kjer se drže .komunisti samo še v par hiš-nih blokih, jasno dokanijejo, da ie ves spanski narod na strani generaU FrancG in nacionalističnega režima. Pa ne satno to, razvoi dogodko^* dokazuje, da je hotela v Srmniii zavladali kom uništi Sna diktatura, fci se ji je narod uprl. Madridska vlada tuđi nima več skoro nobenih zasrtopiki-kov t -inozemstvu in je zato naravno, da je italijansfca vilta»de priznala režim. z» kateriTn stoji ogromna većina španskega &aroEcho de Parisc pa je prepričan, da pomeni priznanje vlade generala Franca s strani Ifcalije in Nemčije samo uvod za neposredno intervencijo Italije in Nemčije proti madridski vladi v španiji in za blokado Katalonije. Ljst poroča, da se v Londonu še zmerom nade ja jo, da bodo v Rimu posJušali nas-vete, ki jih je prinesel Grandi iz Londona, V Nem-čiji pa se nacional istični krogi trudi jo, da bi pridobili Hitlerja za neposredno vojaš&o mtervencijo proti Barceloni, četmnr pa se upira samo še Neorath. Madrid v platnenih in rnševinah Nacionalisti mesto neprestano obstreljttje}o — Stevilo žrtev vsako uro naraSča SeviJja, 20. novembra. AA. Havas: Sao-Či ob 16. uri se je nadaljevalo bombardiranje Madrida, škoda je velika. Neka te ri deli mesta so popolnonm pornSenJ. Nobeno okno v Madridu ni već ćelo. Pod ru£evinaro! je mnogo trupel. Mora jita biti te na ti-soce. Prebivalstvo se skriva po kleteh. Po-slopja španske Narodne banke, prometne-sra minlstrstva in centralne banke so znatno poškodovane.Položaj v Madrida je obapen in so nacionalisti sedaj zaseđli te vsa fmslopja vseuČiUSke četrti. Napad millčni-kov je Dl1 odbit. Madrid, 20. novembra. AA. Havas: Vojno ministrstvo je davi objavilo: Sovražnik je zopet skušal vdreti v prestollco ~ cek> crsto naakokov, pa je bil povsod odbit. Uvečer so vladne čete prešle v protinapad. Tenerifa, 20. novembra. AA. Havas: Tu-kajšnji radio objavlja, da ao wn^/wiftti«i4^-ni tromotorni bombarderji z»pet bombardirali severno postajo in okolico segovijakega. mostu. Prometno ministrstvo gori. Vladna letala so vrg-la nekaj bomb na letaUdce Quatros Vientoe. Tam je štab generala Va-relle. škoda ni velika. Ustavljeni ruski pandki Pariz, 20. novembra, g. Listi javijajo. da so vojne kidje španakih n*ck>i»Hfl*ov na visini La Corima po»lcg pred dnevi urfav Ijenega parnika »Sojuz Bc(tnikov«, nsta^d-la Se dva druga druafca psraika in »icer «Petrovske«a« in »PiatileAo«. Na panv-loh nbo naški niti otožja niti miMrictje. Parnik »Pjatiletka« je biJ na potu v Batu ni, »Pe-trovski« pa je vozJI nemški pre-tnoiJ v Rusijo. Parnika sta na to nadaljevala vožnjo. Poveljnika obeh Uidij sta vložila formalni protest ter brezžično javila do-cjodek v Mo&kvo. Parnik »Sojuz Botnikov« I« še dva rusa ruska parDika in sicer n:k ladie v /aporu. Francoski in belgijski prostovoljci Pariz, 20. novembra, br. Dane^ je s posebni mi vlak i odpotovalo iz Pariza v §p&~ nijo 3.000 prostovoljcev komun5stične Rde-Ce pomoči. ki ^redo na pomoć rruadridsđci posad-kri Istočasno je krerrik* iz Belgije v Madrid 2.000 prostovoljcev. Na švedskern so dciavske or^aiiizacije zbrale 135.000 švedskih kron za podporo madridski vladi. Obsezna ruska pomoč Pariz, Ž0. novembra, o. V Barcelone je prispelo, kakor poroča »Jour-, cpIo brodovje ladij z ruskim vojaštvoin. vojnim materijalom in drugim blagom. Izmed 11 ladij yh pripada nekaj tuđi špan^ki trgovinski mor-narioi. Do barceioripskegra pristanišna so jih opremijale ru^ke f*olmoriiice- ki So sedaj prevzele tuđi obrambo barcelomske luke. Pomorska bitka Lizbona. 20. novojiibra.. A A. Tukajsnji ra-ilioklnb objavlja. da je pri skalah Para jeza prišlo do pomorske bitke med nacionali-sti^nimi in madridskimi vojnimi la j4i do si ej doziv eti v Madridu. Pred kapitulacijo PoroCevaJec DNB poroča, da je madridski župan danes sahteval, naj se Madrid vda in izroči četam generala Franca, da se na ta naćin prepreci nadaljnje bombardiranje in nepotrebno prelivanje krvi, ter resi mesto pred popolnim porušenjem. Komunisti in anarhisti so se predlogn uprli in za-g^ozili, da bodo v tem pri i. om sami pogna-n vae mesto v zrak. Pred bombardiranjem Barcelone Nevamtost mednarođnili zapletljajev zaradi ogrožaafa tujiB ladij Pariz, 2C. novembra, br. General Franco je s posebno noto obvestil francoeko in an-glesko vlado, da bo nacio-nalistična milica prihodnje dni koncentrirana pred Baxcelo-no ter da bo začela bombardirati mesto. Ker ne more prevreti nobene odgovornosti za to. da pri bombardiranju ne bodo pri-zadete tuđi tuje vojne ladje in priiadeti tu-ji državljani, progi. naj se franeoske m angrleške vojne la«đje pravočasno nmaknejo. To spo ročilo je M»vak> r londooakih in pariških vladniih krogih silno preaenečenj«, ker bi bilo tako po*topanje generala Fraa-ca proti vsem međnarodnim običajem in proti nevtralnosti napram državam. ki ni-majo s špa»&khni do^odki nobenega oprav-ka. Med Parizom in Liondonom se Bedaj vrše poevetcvanja o skupni akdjL, da sašči-tijo interese svojih državijanov v Spaniji. Ker kažejo do^odki vlladridu. da gredo nackmalistični kro^l preko vseh mednarod-nib m človečanskih zakooor, je franooska vlada naročila svojem konzulu v Barceloni, naj sam zapusti mei»+o te porove tuđi vse franeoske državljane, da- ?e umaknejo na franeoske ladje, ki čakajo v pristanišču. Obenem bosta pred barcelonsko Inko poslana ena križarka in en torpedni ru«lec. Slične korake bo storUa todi Anglija. Nacionalistična mornarica se zbira »edaj v Cartageni. odkoder bo začela svojo akcijo vzdolž vzhodnt> špa-n&ke obale. Po in-formacijalhu ki jih imajo londonski uradni krogi. poveljujejo spanski križarki »Cana-rias«, ki se bori na strani generala Franca in ki se je zadnje 6a se mndfla ▼ jribraltar-ski ožini. nemški moroariški ofieirji. Lizbona, 20. novembra, o. Vlada v Bur^o-«u je obvestila v«e inozem^ike Tastopnike da bodo nacionalistična letala zaradi ivepre-stanega dovažan-ia vojnega materijala v Bar-cekmo pricela bombardirati tuđi barceJon-sko Urko. Nacional i etična junta opozarja v«e tnje ladje, ki «o v Barcekm1, yiBu pokojnoga Satoogrojk, dm. > bi »o^embra t915 pokojni mmi«ter tatoniraa r HemČiji v nem$k«m njetniAem taboriAfa. List pravi dalje: Salengio m Je tkmimi «k -me aafise WMtBceT>ti nsu w*ofhfi tOfitissiNL Mfc koii-o* je pnSei t neko lof vuo stnovs^ toda Salmigro ni mani đoaiti Tw njegovo pri-sađe^mje j© Imelo mmmtm po%vkl Mare« te torarM, da stopio t ete^lce. Trifamt je pnaeL na oVe let! ječe. Pokojni Salengio je to kaseo preetal v xapom t KotibomiL Po-afee|e so Salengroja kot bofailca umttmjmli z nfmSkkni vjetnikL >K.61nis€iie Ze4tang^c pa- ptafi; Pokojni Saiengio ni bil prijatelj naciottalno-«oeiati-sti^ne Nem€ije. Toda floveška pravica na« sili priznati da je bfla bret podlace ob-toiba sandi dezerterstra. Sorzna porodila. DfOZEMSKE BOBZB Cuik, M. iM-e—br*. Fegeratl M). Pariz 20M. Loatta ».27, lfaia-futk m. Bnm* 73.66, lOss 22^2tk Amleffdbm *&2b Bar ^ t7C Đtnaj 77.50—fl*ja- K0j pa ta pomeniT PreU mno^iiui leti so tu stAViju.i tu ili nacrt za »rtHiujt* sole. l*ri raspravi o U-iii nu-črtu je bil tuđi iznesen pr« diog, d t bi s-ti v vUjih razrtHlih srednjih šjI opustil poitk veronauka. Takrat so »Slovent'c«, »IH>mo-ljuba in drugi pobožni li%ti kot besni zakri-čali, da hočejo brozJbolniki prc^nati \«to-nauk i/ ^ol, Utr je njih na mm izruvati iz src mladine vero v Bogn. I»rire1a se je ljuta kampanja proti neki zamisli, ki pa ni uikdar postalu dejstvo. No, dćint*s je v«e tiho, ni stišati pritožb, dasi ne po gotovih srednjih šolah že dlje ea^-t ne {»oueuje v«'-ronauk. Kaj je temu v/;n>k, ne vemu, znano je nam samo, da na i/ve^tnih zavodili »ploh ii i majo veronauka ali sarno po eno uro na teden. N"e verjam»-iuo. da bi ne bilo dovolj kntehetov na mzpola£o, vt*rj«-tiit"je pa se nam ztli, da ni /anj<' rji(K»loi.ljiviU kreditov. morda zato ni pouka? Vsekakor bi bila dolži^ost >^Slovi'iira< In »I>omoljii-ba«, da to đozeieta. Ako is^ra v trm vpra-sanjii vlo^o pri'dvsem niordu omotna plat, poteni l'o ih mara hidi »Sloveneo« razume), zakaj niiiidina, o kateri rad /utrjujo, da je po pretežni većini n«, njegovi strani, dan«*« ne zna niti temeljnih vf~skih rt*«nio. „Izginilc so politične pošasti" Splitski >rf:ulranski I>n*-vnik<, glasile* prt*o-k»sr srhskog^i, hrvatske^a hi slovenskepu naroda iznanel še čVtrtj — ^rno^«»r*»k1 nn-rod. je prlobčil te rtnf f)ane?i o ohčlnKLrih volitvah v primorski banovini. V olnnkti iiffotavlja to-le: vJa uainoveiš.i /m»(*n pri občinskih vo!itvah je naj5K»I,ift«» jam«*t\*o. da je ta vedno zlonaljena samovolja usiljenih protinarodnfh ljudi v upra\*«h na&th ob^in, da so Zi» vedno izg-inile nolitienc pofeisti In mrhovinarji, da se je uirnknil mrak diktature pred »oliieem svohode, da je oh^riiia ro-pet postala prva klica narodne volje, tteod-tujljiva trdnjava narodne svobode«. Mladina naša, poslušaf! Slovenci radi prtznavamo, da no nam hi-Ii bratje CehJ učitelji v raznih panog^ah pvw-nega življenja. ToOa še danes so nam tatOvn v marsikaterena oziru sa vzgled. prcdvMtn kar «e Uče narodne zavesti in plamte^e domovinske ljnbezni. In kako se na čtoilroafcv-vafikema vzgt>juje na lađi na v IJobeatnl do naroda in države in kako pa pri mm! Preteklo nedeljo je Imela v Prajn svoje let no aknp-S^ino praska župa 6e£k<> narodno-nocteii-8tW4i^ mladine. xa skupštini sta govorila župni pred-seduik dr. ftole in vodia ntranko senator Vaolav Klofa^. Dr. Aolc j«> izvnjal med drugim: NaA naoionalizem ni «»rno Iju beeen, marveč tildi vera v kvstni narod, A to je ved, zakaj verovati v njegovo življetij-sito sposobnost in v njegovo z^odovintdcn poelanstvo pomnija pr«»vzeti ntkuo do?*no«t s podvojeno silo skrh* ti za njepov kiiititrnl, sooialnf in gospodarskj razvoj in n:i|>rr-dek. . . Vaša besedr* bodi da, da. ne. n«. To se pravi: treba je misliti pre<1 vsako odk>-«tvljo, to se pravi poznati stvar, to w> pravi ne od klan jati nazorov drugih, (o sr pravi hoditi z ^lavo pokonci in 7. odprtHnl oemj. Glavni cilj na«e organi/jurijo Ji : vr^ojevati ljudi, ki irrui io o«lprto srre. ljndl Lskrene, poštene, v svojih nar. lih ncomnj-ne, ljudi, ki imajo popom hm niti pravi™ in resnico proti vsakomnr in Če treba tildi proti V8TOI. X| treba, da bi bila vsrtej prti-vica na strani većine. Ni tr ln?Ta f^. narodnega pokreta, kl je Ml vso-lej bojpvft. Mladina mora biti iz žciern In j*4đa- Pravi rodoljub ne sm«* misliti samo naae m na »vojo korist, marveč rudi na one, kl ntmajo kaj jesti, ki ntmajo »trehe, nimajo deđa. Naš patriotizem bodi ljub*-/en do malegra floveka. Doba mladosti je doh* oMikovan|a mladih duA. Zapomnite si zato« ako hoćete napredovati, morate več znati kot dragi, morate biti v svoil stroki nnf-boljS] in znati morate rtm največ »ezfkov Đofc med vam{ je dober, to Je duh vaš** starih. Zato pa morate imeti tako klepko vero, kakr&no smo imeli mi. Preliven smo wslo teflee čaše, ali držala nas je pokonet Tera ▼ boljie «a«e, v klente! Mladina n* «ne totJti rn tarnati, mladina «e mora MH I11 boriti, fcer samo tako bo zmagnla!« Novi Srancoski tiskovni zakon Pariz, 20. novembra, z, Francoeka vlada je sklenila tafcoj predložiti parlamentu novi tiskovni zakon. Parlament bo že v torek razpravljal o tem zakonskem nacrtu po »krajšanem poetopku. Novi tiskovni zakon čuva načelo tiskovne svobode in se naslanja na določbe angleškegra zakona, zelo pa bodo povi&ane kazni za klevete. Odgovar-jal ne bo samo odgrovorni urednik marveč boata aoodgovorna tuđi plavni uredni* !n izdajatHj Bata. Poleg zapornih se tuđi selo porttajo denaroe kazni. •»»I sUtUtla im đttmie CMD dtrmlmn im nm jm! *t*Utfa! C ■ .:- 2 SLOVENSKI NARODc petok, 90i notenA** t«. >tev. fi' Dane* priđe v«a L}obl]ana — staro to mlado v ELITNI KINO MATICO k premieri razltotae opcrttf ____^_ _m-, ^^ ^^ —^ ^^ romantične ljubavne avanture, muzika, smkh in uouki H£L1 F1NKENZELLEK, WttLY ^p^— Uji tf|| jfl^ If^ /^ <■ *■ II «» i^a^aM DOVTOI. — FILM O LEPIH IENAH IN NJIHOVIH ZV1JACAH.. FRITSCH, PAUL KEMP, A. SCHttNHAU ^^^^ JO *\Jf ^^ ^> *m *%*> ^> II ^Jt ^^^^ —O ZALJUBLJENIH MO SKIH IN NJIHOVU* NAKAMAH .. Borci izpođ Korena so zborovali Ustanovitev krajevne organizacije „Legije korošldh borcev" v Kranjski gori Kranjska gora, 20. novembra. V novembru bo 18 let, odkar se je, će-prav utrujena od svelovue vojne vihre dvig-mla že v svobodni državi neposredno po prevratu, korenSka ćeta odločnlh mladcev in sredi noći zasedLa na poziv voditelja Karla Šef mana vrhove nad gornjim savskim kotom kamor je že prodiral sovraž-cik. Ceta 42 mladih mož je zavzela svoj položaj in a tem zavaravala levi bok. Većina teh borcev se je kasneje javila tuđi v ko-ro£ko legije, da, je branila naso zemljo še onkraj Karavank. Kot nekak odmev tistih davnih dni se je te dni vršila v Kranjski gori ustanovitev krajevne organizacije ^Legije koroSkiii borcev« za podroćje Gornje savske doline in sicer v hotelu ^ Razort. Spet so se zbra-li tovariSi borci, da dajo povdarka ideji v skupni org-anizaciji in da s tem manifesti-rajo grloboko Ijubezen do zasužnjene zemlje. Ustanovnega občnega zbora so se udeležill tuđi zastopniki glavnega odbora iz Ljubljane. Zbor je otvoril predsednik pripravi jalne-ga odbora, učitelj Franc Pecar, ki Je uvo-doma pozdravil navzoče, posebej pa Se za-artopnike g-lavnegra odbora ter zastopnlke z Jesenic. Spomnil se je umrlih tovariSev, ka-terih spomin so navzoči počastili z vzkli- kom: Slava! K beaedi se je oglasil zastop-nik glavneg-a odbora tov- Dominik Maruaić, ki je izrazil iskreno željo, da bi započeto delo v tem skrajnem severozapadnem ko-tlčku na&e prelepe domovine rodilo lepe uspehe. Poročal je o dosedanjem delu. razvoju ter uspehih organizaciji »Legije Ko-roških borcev«. Trbovlje-Ljubljana, »Zve-ze Maistrovih borcev« v Mariboru, in >Za-grebške organizacije borcev za osvoboditev Prekmurja in Medjimurja«, ki skupno tvo-rijo »Zvezo legijonarjev Jugoslavije« s se-dežem v Beogradu. Po preći tanju pravi 1 je bil soglasno i«-voljen odbor in sicer predsednik šefman Karl, tajnik Pecar Franc, blagajnik Klofu-tar Peter, v ostali odbor pa: Gregori Joza, Podkoren, Kajžar Franc Rateče. OitzJ Mina, Gozd. Namestnika: Pećar Franc, Pe-traš Janez. Nadzorni odbor: Smolej Lojze, Osvald Jože, Hribar Janez Namestnika: Cerne Andrej, in Kosir Janez. Tovariš Karl Sefman se je zahvalil za zaupanje in izvolitev. ki jo sprejme z željo, da bi tovariska vzajemnost pred 18 leti si ej ko prej vladala i pri skupnem delu v seđa-nji orgfanizaciji. Zborovalci so se spominjali vojnih časov in ponovno izrazili zaupanje svojemu predsednikn. kakor so ga takrat kot svojemu poveljniku na bojnem pohodu. ODERSKA BURKA, KI JE SELA POVSOD VELIKAN SKE TRIVMFE GOSPA POLENSKA V glavni vlogl I D A Wt8T Inge L i s t In Theo L1 n g e n DANES PREMIERA V KINU SLOGI i KONTUŠOVKA Privatni nameščenci v Mariboru Maribor, 19. novembra V eredo z< večer se je vr§ik> v dvorani Ljud. «ke uuaverze zborovanje vsen privatnih oa-mesćeeicev v Mariboru. Vodil ga je predeed" nik g. ravnatelj Gilcvert, ki je tuđi orisal pokojnimeko zavaravanje pred vojpo. Pore ČaLa sta tuđi g. PetejiMi in ravnatelj PZ g. dr. Vrančić rz Ljubljane. Javni ahod prrvatndiu nameščencer je po preči tanin referatih o razširjenijn. paboin^ir fiikega zavarovanja na v&e nameŽčence v državi eprejel Boglafino s»ledeeo reeoJ)u<5ijo: Shod ugotavija, da navzlic velikim aapo* roni nameščemaikih etrokovnlh organizadj. zakon o pokojninskeni zavaravanju sa na-meštence v Sloveniji io Daluiacajja že m rai-širjan na ostale kraje v državi in da je velik del privatnih nanie*£encev še vedno iztočen iz pokojtun&kega zavarovanja. Zaradi tega ehoil zahteva, da g. aunieter za sociajaio po-li'tiio iii narodno zdrav je takoj izkoristi ptr oblastilo. katero je dobil s finammkn zako* nora za leto I9tkr37 in izvede razfiirjenje zakoaa o pokojniibBkem zavarovaaiu na ćelo državo idi na v*>e v Eakouu oavedene na-niežcence. Kar ee tiee irvedbe tega zavaravanja shod zahieva, da pokojniD&ko za-varo-^arije privatnih namesćencev izvajajo eamo-&tahii pokojniritoki zavodi v Ljubljani, Beogradu. Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu ter eventuelno tuđi zavodi v drugih ceu; trih, v icaterih ob^tojajo objektavni pogoji in v koiikor bi to /ahtevaii interesenti sa* mi; da ee vei zavod; medsebojno povežejo za obratinbo skupnih interesov. Nagia^ajo-či potrebo, da 6e ix>kojnln^ko ta varova nje razrfiri tuđi na vse privatne in *Tgaveke na-mešcence shod zahteva, naj ee Lakoj po iz-vedhi razJirjemja zakona o pokojninakem za-varovanju na cek) državo, preide k noveli-za<^iji tega zakona in potom poobla»tila v fir.a,nčnein zakonu ita leto l9*-l7-38, ali potom zakon^e novele ziivarovanje ra^liri na vse v otirtiiein zakonu navedeae nameš^ence in da ee v zakonu predviđeno karenj&oo ciobo 40 let zniža. Shod se i«javlja eolidarnim z zahtevarui nameSdeacev izven Slovenije in Dalmacije, da se pri izvedbi zavaravanja ne tangirajo pridobljeiie pravice zavarovan cev v privatnih pokojnia-^kih londih ter da se te pridob^ene pravice zasodtijo. 51wxl je 6olkla.reii 2 ročimni delavci v boju za izvedbo zavarovauja za starost, one-aioglottt i 11 einrt za v«e ročne delavce v državi ter zahterva. da se iz tega zavarovanja izlorijo \"Si v oi>rtiiem zakonu navedeni na-ine^čenci, ki »padajo v ekkrp pokojninekega zavarovanja muneščeacev. Zanimivo predavanje Jeaenice, 19. novembra »Jugoslavija v modnarodni polkiki< je bil naslov predavanju, ki se je ob veliki udelezbi sokolskih piipa-dnikov in prijateljev druStva v sredo wšik> ▼ Sokolski dvo»-rani. Predavatelj LKD g. dr. Vrčon, nam je v lepo usDOvaueiD govoru obdeial to važno temo m nam ori»al zakulično delo di-plomncije. ki išče prijateljskih etikov % go-tovimi državami, da tem lažje agresivno nastopajo napra-m dmgim. ral ;e, da glovatiski n*ro ;nfore* n^ *£m vTiwki oarodf iKtrb rta^i—l-i narodi vse premalo prežeti domovinske Iju-bezni in da pri njih vse prt-već priholeg stare mitnice naprej proti predmestju. Vodnikova cesta je biia v prej-šnjih letih, ko je bila Gor. Siska sam c* toj-na občin*->. ena najbolj negovanih stranskih čest ter je ostala i sedaj ena najbolj prometnih žil, ki veže severozapadno pred-mestje z mestom. Po nji gre velik del to-vornega prometa, zlasti kmećkih voz v obe sroeri, zaradi precej razvite industrije v okolici pa tuđi avtomobilskega prometa. Cesta je kazala zaradi tega, preden so jo začeli posipavati ponekod pravcato razde-janjc, da so morali zasuti ćele jarke. V deževnih dneh je bila vsa cesta v blatu, lu-7ah in mlakah, poskrbljeno ni bilo niti za nasute prehode, ob srraineh ceste pa so morali pe&ci stopati v blato do gležnjev, kajti tuđi peska je bilo škoda za nasip, ši-šenčani so se bridko pritoževali glede vse-ga tega, vendar nišo zalegle pritožbe, dok-ler ni pričela voda uhajati na cesto rudi iz bajerjev ob strani pod gozdom, ker je bilo cestišče ponekod že pod nivojem travnikov in vrtov ob cesti. Z ureditvijo Vodnikove ceste pa čest na dela v Siški in vobče goreniakem okraju inesta Še nišo zaključena. Nujnega popravila je potrebna rudi cesta, ki se odcepi od Vodnikove pred Krekovo gospodinjsko solo pod Šišenski go«d. V prvi vrsti je treba to cesto pošteno nasuti, kajti zdaj je pravo blatno jezero. Ta cesta dobiva š eveč mo-krote, nego druge, ker ni iz,postavijena le deiju, marveč jo zamaka tuđi voda iz goz-da. Tam bodo morali urediti odtoke in jih izpeljati, ker manjka potrebne kanalizacije, v niž>e leieće bajerje. Cesta služi za vozni in pešpromet in ne grc da bi bila tako zanemarjena. Poleg volfltega štxevila starih hii, je v Kosezah tuđi nuiogo novih hii in so njihovi stanovale i navezani večinoma na to cesto za pot v mesto. Pretiivalci vobče žele in rudi z vso pravico zahtevajo da posveča mestna občina već pozornosti ce-stam tn ulicam v tem predmestju. Tatovi na delti Skofj* Loka, 19. tnovembra-Zopet dve taJtvlni. V noći na torek &ta imeli tatrnski obisk učiteljici Vida Debe-ljakovA in Marija Ditrichova v Retec-ah pr SJcofji Laki. Tat, ki je moral biti brž-čas domačin, se je zavihtel najprej preko vrtne ograje, potem pa je z dcbelitn kol- m i*trg*4 leAezye od okna. j**i jedi Ini shrambt. Vdrl je v nišo m temeljito oplenil jedilno shiambOt kje=r je izgiailo vse, kar je imelo kotfčkaj vredufosti- Učiteljici im«ta namreč aamostojfKj gospodinjsdvo, pa sta bUi zato z fivHi dobro založeni. Iz jedilne sUrambe se je aplazil v kuhinjo, kjer je odprl škrinjo učiteljice EKtrichove in ji napravi] ob-čutno škodo. Odne&el je 3 pare ćcvljev, geloše, zknski plaše. 5 m bl-aga, nek.jj druge obleke in per.il«. par skodelk m še vec drugih re£i. Z vao roho je po*em iz-gkiil, ne da bi bili dcimči. ki se še bdeli. tatviiio opazili. Gde. Ditrichova je sicer slUbl« korake in je ruHi odprla kuhinifika vr*4, a ker n- opazila niV- tumlrve'a. je l^gla k počitku. T*t ie prevrnil tuit da so se dobro videli odtiai peta in podplatov. Tat je obiskiil tuđi go*tilno J-aneza Go-loba v SeJiki dolini na Praprotnem. Utrl je sipo m odprl okno, nato pa s? je &pla-zil v hišo, po basa I vao za Jogo cigaret ter izgin.il. Golobu je napravil za dobrih Din 12>X) Škode. Klobase in tobak za pipo pa je pustil pri miru. Čudno je, kako je mo-gel tat neopaž^no zopet oditi, ker sta spala v sobi donvaća otroka. ki pa se ništa zbu-dil«. Ta* vi no so opa/\V šele /jurraj ko je bilo že prepozno in je Idt že davno sTečno odnese! netc*. Likvidnost Mestne hranilnice Ljubljana. 20. novembra Akcija mesrne obeine ljubljanske za vzpostavitev likvidnost* Mestne hranilni-ce ljubljanske je zaključena. Razpis 6°V nega oblicjacijskesa posojila v nominaluem znesku 20.000.(KK) Din je rodil uspeh, ka-krsnega tuđi največji oprim.sti nišo priča-kovali. kajti davno pred zaključnim dne-vom je bil emitiran znesek daleko preko-račen. Končna vsota izkaruje, da je bilo v vložnih knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske in gotovini podpisinih ^7.350. fM)O Din. Zaradi tega ugodnega uspeha ?e do bila mestna obćina ljubljanska od Državne hipotekanie banke gotovinsko posojilo v znesku 30.000.000 Din. ki oa poleg gornjega zneska v celoti vrne Mestni hranilni-ci ljubljanski; naloga hranilnice pa je. da s postopno osvoboditvijo vlog skuša čimprej normalizirati svoje poslovanje Ko tako ugotavljamo, da se je akcija po-polnoma posrećila, smatramo za svojo dol-| /nost, izreći javno /ahvaio vlagateljcin i Mestne hranilnice ljubljanske, ki so tako i odlično sodelovali in dal1 dober vzgled šte-vilnim gotovinskim podpis!iikon> gospodom banenega komiteja, ki -*o nam na opetovanih sejah pomagali / izkušenimi na-sveti. pa tuđi vsem drugim, ki so kakor-ko!i pripomogli do odločilnega rezultata. Prav nič ne dvomimo, da bodo stari v!a-gatelji hranilnice tuđi v bodoce pokazali svojo discipliniranost s tem. da ne bodo po nepotrebnem dvigali svojih osvoboje-nih viog, temveč na novo dola^ali svoje prihranke in tako omogočili redno poslovanje najvećjega sloven&kega denarnega zavoda v dobrobit vsega slovenskega narod-nega gospi>darstva. Dr. Juro Adtešič s. r. Boceaccio v filmu Ljubljana, 20. novembra. Film »Boccaccio« nima nič skupnegB. z istoimens.;o opereto, temveč je samostoj-no dejainje, polno ^ladkih melodij in veselja. Film na3 popelje v one stare čaše, ko so se ljudje veselili življenja, ko jih nišo težile k tiooi mc^-eče skrbi za vsakdanji kruh ki .strah ptred jutrLšnjim dnem. Teinu prirnema je tuđi vsa oprc-ma filma, zlasti radosni kostuani. Tođa režiser se ni strogo držal onili časov, temveć je pri-tbsnil pečat sedanjo^ti vse mu on em u, kar je nekoć pravi Boccaccio tako lepo ope-val v svojem >Deoameronu«. Posebno važnost je polags.1 režiser na kostume in posrećilo se mu je v polni meri uistvariti harmoni'čno celoto z vsemi sodelujo&mi. Boccaccio na bi bU Don Juan in har-lekin, vsaj v Suppejev: opereti ga, ^dtnio tako. To pa ni točno. Kot najbolj tragični ljubimec renesansne dobe je vstopil Boccaccio v služfco svojega rojiitne^a nie-sta Morence. Ponosna republika ga je opetovano poslala -<:ot p-^slanika na pa-peški dvor v Avignonu, na Tirolsko in ćelo v >Temčijo. Tođn Boccaccio je bi umetnik, ne pa politik. SovraLžil je jezuit-stvo. Bil je odlocen nasprotnik rini-ko-neirškega cesarstva in republici Fl^renci je bil globoko vdan navzlic temu, da se ni strinjal z njen im i gospodar ji. Na ti-hem se je ogreval za obnovitev stare moči Riima. Pozneje ^o pa napravili iz tega pesnika patriota, diplomata in prvobori-telja velike '-ultume epohe, renesaoične dobe to. kar vidimo v SuppejevJ opereti in tuđi v no*vem tTfinem filmu. Tu vidimo Boccaecia takesra, kakriaesrs bi si želeli, da bi resnično živel in lnibil. Neio^esrij:-vi zapeljivec in ljuhrme»c 3e nam po^až1 v razkošneir. filmu, ki bo o-i danes na spo-redu v Elitnem inu Matici, Iz N©vega trssf? Z» povrdigo naAepa mesta. Otepše- valno ai tujskv^-prornetno đrušf/o v Novom mestu ie sklenilo na svoji zadnji seji, da se bo z vso vnemo in pospeftpio lotilo pere^e^a kopal'Š>eera VT>ra5anj*» Naše mesto, ki leži ob »likoviti in i«redno ' topli K»"fci nima (H?ova"1«»v>^.-^rr' ko*>ali-: 5?a. 7n«*.nc T'a. da je posroi r?"r^ieera tui-I sko-propagandneg^a dela moderno kopali- dče. 2Mćmf% tk mogoCe već odlagati, sato Je JiuiUfWil odbor na svoji seji 9. t. m. s lenii enerflteo prijeti wl delo. Ce ee ne bođo pojavile snatne tejBkofie glede prido-"bitve t to potrebnih, đenjurnih sredstev, »mamo upati, da bo Novo mesto kmalu imelo kopaliJce, ki bo vreAoo tega imena in ki si ga teli vse prebiv&letvo, posebno pa rpiAfj;Tift Dručtvo pricakuje da ga bodo pri tej akciji pođpirali vsl zainteresirani faktorji in mu Krepko stalo ob strani — Poroka. V Smihelu se Je v nedeljo porocila hčerka uglednega novomeikega trgovca in velik ega pobornika napredne ideje g. E. Kastelica, gdč. Marjanca z g. dr. Z. Kalanom iz Celja. Obilo .arece! Iz Zagorja — Društvo za varstvo ©trok je na pobudo delegata g- Jagodica iz Ljubljene razpravijalo o predlogu. kj ga je izneseJ delegat, da bi društvo pristopilo k »Uniji za zašcito dece«.. Zborovalci. ki se v bistvu ni«o protivili, so iznesli tehtne pomisleke. Do kon-čnega sklepa ni prišlo Ob tej pri-iiki so zdinteresiraLi delegata za razne ne-odložljive potrebe kraja, tako za ureditev dnevnega zavetiš^a za rudđ.rsko deco. Gospod delegat je obljubi!, da bo pristojne čintelje na vse to opozoril. Želimo, da ne bi ostalo |e pri besedih. — Na megčansko solo je bila prcmešče-na iz Trbovelj ga. Jožic^i 5li manjkata še vedno najm^inj dve učni moči — Zemeljski usad na Oricku je že star problem, ki £a še nihče n\ zadovoljivo reSii Nekaterim posesrnikom *-v!eče« svet in grozi zrušiti poslopja. Povzroćili da »o ga rudnički, že opiiičeni rovi. Oni dan m je kcim:sija. kater- je nače'oval creski načelnik dr Hacin z zastopniki rudnika in prizadetih ogledal;i usedanjc zemlje na tnestu. O končn odločitvi borno poročali, ćim bo znano uradno stališče. — Većerna razsvetljava ni po ti proti postaji, je n:i vsak r.a^in zelo pomanjklji-va. Vrsaj toliko č.'isa, da prispo pe^ci od de-vetegra vlaka do Tauferjevlh apnenic, naj bi bolj na 1Je«. Te dni je iz-šla. prva številka mesečnika »Legijonar Jugoslavije«, ki ga iz^laja Udruženje ratnih dobrovoljaca -boraca za osloUKljeiije sjevernih krajeva Jugoslavije v Zagrebu. Liat je slu/.beno glasilo Zvi'ze l-o-^ijonarjev krar Ijevine Jugoslavije, v kateri so zdru/.ene Zveza, Maistrovih borcev v Mariboru, Legija koroških bort-ev v Lju!-!jini in gornja udruženje v Z;igTebu. List bo zaenkrat izhajul mesečno enkrat, kasneje pa pogost-ejti in tu-di v vocjom obs^gu. Ker bodo v ILtu dopisovali severni dobrovoljci in borci taicrt Slovenci. Hrvati kakor tuđi Srbi bodo £ian-ki objavljeni v slovenskera in srbebrvat- | skem jeziku, vendar pa ne v ćirilici. Glasilo naših ligrionarjev bo prinašaJo Članke o gibanju celokupn^ga legijonar^kpga f>o-kreta v v»eh predelih na*e države, zg'oilo-vinske opise bojev in operacij naših dobro voljskih odmiov in naše inlade ju£ro*lo-v-enske vojske ob pr€obratu na severni meji Jugoslavije, pravtako pa tuđi narodno oh-rambne članke o zaščiti naše narodne manj-šine onBtran meje. zlasti pa o vseh akcija-h, ki jih bo Sav-ez le^ijonarjev podvzel v korist organi'/iraregr,. tovarištva. — »Legionar Jugoslavije« stane celoletno Din 20-—. poiletno pa Din 12.— ter se naroča pri upravi lista »Legionar Jugoelavije«. Zagreb Tkalčic>va 4/1. te naslovna sfran lista je nad vse zanimiva. kakor le pri malo kate-rem !istu. Slika prikazuje sevemejjra lepri-jonarja v obrninbnem stavu ob na^i severni meji. ki jo brani s puško v roki. — Liet toplo pri po ročimo vgem tov: nn tu-kajšnjem živ^skom trgru procej mrtvo. Km«-tice so prinesle le nekaj perutnine. surov**-%a, masla, jabolk. hrušk. suhega sadja. koštanja in jaje. Kokosi se za«'nji Ča.-* nis»'» podražile to pa radi tef?a ker »odaj le malo nesejo. Zato pa postajnjo jajoa vedno draž-j:i. ^ednj s.e jih «iol>i komaj 7—P za kovala, pa še te nišo sveže. Surovo maslo Btan-»- 24 do 2ti Din t^. jabolka 4—5. bru&ke 5 -ft Din ker. Suho hni>ko po Din 3.50 do 4.—, kosianj po Din 3,— llter, a je že prerej slab. — Slanina (hrvatskih pračicVv) se je prela jala po Din 15,—. sveže svinjsko mepo s'.in. Din 14.—. poveje Din 10.—. telerj« pa Din 16.—. — J'polzojife\' učiteljev. NJa soli v Tr-bovljah-*rrt sta bila te dni vnokojeiia bolski upravitelj g. Kobert Plav^ak in učitelj g. Anton Kuhar. Kot irvrstna učitelja sta v^gojila ćelo generacijo hvaležnih jima Tr-Soveljčanov. Oba sta dosegla polno §tevi!o 'užbenih let, tato odhajata zadovoljna v ^slufciii pokoj. — Plemenit dar TPD revni delavski decl -, Trboveljska premogokopna družba je »pričo ; bližaioče se zime tuđi leto* naklonila /a nabavo zimske obutve npibolj Dotrebni de-'dvaki mladini zne«ek Din 20.000.— Ker mora biti obutev trpežna, se bo v sporazumu z delavskimi zastopniki nabavila pri Jomaeih ćevljarjih, ki so tuđi Unsko leto izdelal' obutev v /adovoli^tvo star>ev tn rudi jH> primernih cenah. Po vsej priliki bo obutev razdeljeria mladini v prvi polo-i vici me&eca decembra. — Aduptmcija hiralniem končanu T« d so bila konćana dela pr prcuteditvi ob-i ske hirainice. Z adaptacijskim! deli se }■-. začelo letoinje pomladi tn je delo tra .il< preko polet ja prav do sadnjih dni Po>lo;>: je i-nttno povećano in motiernuirino, tak> da bo popolnoma odgovarjalu tvojemu na menu. Se daj bo v prenovljer.ih in pt>ve a nih prostorih na medenih okrog 60 postel dočim jih je bilo preje polov co manj. Zfiru jene »o tuđi terase in verande tako da bou o-bjin&ki reveii ob lepem vremenu latiK* viivali tud! solnee in svei /rak koiikor st p*č lahko govori o (»vezem zraku v na>i »io 1 mi. V^ckakor pa je občijia 1 adaptacija-htrainice «to rila veliko socijalno delo. Se/ezmco KOLEDAH Danes. Petak. 20. novembra katoličaui: r'eiiks \'al. DANAŠNJE PRIREDITV'E: Kiuo Mutira^ Hoc-actio. ^K^: i>eiiuoia ob 14.15 v Matici. Kinu ldea'; Feler lbbeL&on. kino bloga: Kontusovka. Kiuo Ln.ou: Lili. Kino M(r^te: Ep*zoi!a. Kino Kodeijevo; Suirli v ofci in Ijjra / ognjem. Ljubljanski klub; preda\anje inž. Srečk^ Petrovčica o or^anizanji ot>ra'tnega j?o*jh» daretva v Av^trij-i, če^kot*lovai*ki in NeiiH" ii ob 19.3<.). FredavaJtje nenifrkega nuv^narja K- Lutlira »I'rako behh gora m ;>o derot'ih rekahi ob 20. v Delavski zbornici. Sokol Niika; predaianje dtm A'ujeTifra: >DeJo in za^čita žonet ob 20. Po predavanju f^jii »Poelednja Ijube/ens. S mfonirui koncert HUta Aruita oh 20 v Btolniri. DE2URNE LEKARNE Danes; Mr Leu©te.k. Re»ljeva ce»ta 1, Ha hovoc, Konijrev»ni trg 1*2. Nad« Ko:tu>t^ir, Vi& Tržalka ce^ta. I Danes ob 20. uri PAUL.A WESSKL.L/V S »EPIZODA« U Vstopnina Din ii.60, 4.50, 5.50, ti.JO. g Iz Ce ja —c O razmnože>anju v naravi bo pie-daval v poncdeijek 23. t. m. ob 3(>. jj. prof. Leon Detela iz Maribora na Lju^-skt*n všeučiiišču v C«lju v ri*jln c: ni*»-ščanske sole. Predavatelj je b i mn jjo !tt &sis*en>t na za^ieb&ki iu liubljiiiišrii uu-i* verzi. Prediavaaje bo s skio<> lisnim, »lika mi. —c Sokolski lutkovui o^cr. Lutkovin odsek Sokol*>ke^a društva v Celju U' uprizoril v neJeljo 22. t. m. ob 10. in H v SokoUkem demu v Ciaberju pr^ivijičuo lutkovnjo igrico v 4 dejanjih »Juik.i k'M baron«. Star&i, prid-ite s svjjo deco. ^ —c ^tarokatoliška služba božja b> \ nc-deljo 22. t. ni. izjemno ob 8. zju^ra,. —c Dve nfsreči. \ torek ]f* padb .*' lettia žena f>bčinske<>đ taj^n k.j PavU Fu-tiinova iz St. Petra v Savinjskj driini t..k<* nesretno s koksa, d^ «1 je zlomila des 10 nogo. Na Leđni kov i /la-cji v Snc.ki je c.v kularka. v sredo zgrabila ža^đrj;l rrancđ Spe^la iz Paroža pri Dobru, pr; deiu /a levo roko in mu odrezala tri prste. Pone-srečenca se zdravita v celjski bolnici Iz Maribora Gledalište. V s-b »to ob 20. uri bo pre-mieriLi Aibinijeve operete *Bar »n Tron^« Predstavo vodi tu kapelnik Herz.04 in re/i-se: Rasb^r^er, kjrc ^rai je H^ra»U>vi<-— V nedeljo popodne ob 15. uri upri/orc zadnjič veseloiijro »Zorka«, V'^l aj,, tjlobo-ko znižane cene. Zvečer bo repriza op*»rere »Cig-Mi&ki primah« ob znižanih cenah. — Pri Abrahamu. Petdej»*Mletni življen-ski jubilej o"r>h»ija tukai.'tinji ^fKlniJc otkrož-nesa sodisoa g. dr. Vladimir Trivner. ei-go njeg v^m zgodov n" skem iji publicističnem delovuniu. Cesti-tamio! — Novi stražn'ki. Mariborska palicM« }< dobila te dnj 7 novih sLnžaikov T«k • so bih imenovani Ivan Fjor-an^i , K;-re) JurkoviČ, Jo^ip K- inovec, Ak>jx Spanr ny Josip Jakopin. Martin Fidler in H:nk-Alegro- — Potjegnila na Ce§ko? VčprMj je ne-znanokarn i/hinila 14-letntj Anicn Sar.d-T g^jenka zavt>da £& vorstvo otrok na Slon ŠHOvem tr^u. Anilina «»'«tj je v Herm.ins d/.fu v ClSK. ker je tieklica veckra: deja-la kako radi bi š'a k miteri, s»n;ji). dh se je podala proti državni me i l*olic;;a vrši poizvedbe — 700 ika!lic saharina %o oroinik ti.t v hišr fK).-.eS'tn:.ka Petra P. v Ke--.4n ». bi -zu avstri.ske meje Peter j>.> tihotapi1 »a-hariji iz Avstrije in / n im kupova' v. <• Or >žn:Jci so aretira!1 Petr«i in n;c2 v< 2** sina Sttrfan-a. — Otvori*ev nove magJ.tienski io>e Lv 1. decembra t. 1. Gradhfia in norra:;^« 1% la so žc skoraj dovrštria. Sohota, 21. n.iveiuhra 12: P!o5ča za iila^o. j >aiiii /u- -a ,.t-. . veselih In gal^e za j>**i - 12 4>; Vra. j porobila. — 13; Ctui, »pored obvt*»ti!« 13 15: f'lošča za ptoščo, f» »ana ^nie* | •nni( veselih in goJbe /^a p^e«. — 14- Vrei:te 18; Za f^ila, e>[>orod ob vabila. — 19 30 N'ar u < Koe(»vo in njegovi tunari y narodjvih im"* z na»epa Pr'iiioria (<1r Viiik'i Vite/cai Bgd _ 19.,:O I're^leJ sporeUa — is) « zunanj: politiki (g. dr Aloj^ij k"u!iar» 2020: M jziikaln; pi^an ve^»r ;>odt»lu1«< tja. Dragica Sokova, člani rad'Mk^ iirr dr» zine in M»ni radl^keir« nrke»trt - 22 Cas. vreine, , >n>-'- \u si»r»r«*l 22.1-S: '/* ko4ie- teJ«a vt^eie •tvan (igra radij*ki nr ^tev l* ' »8LOVBN8K1 NAROD«,p6tek. 90. *»**»% 19HL Stran J Matineja ZJUK NAJVEĆJI ŽIVALSKI FILM SEDANJO-STI! NEPOZABNI PRIZORI IZ ŽIVLJENJA PRIRODE, LJUDI IN ŠIVALI ! V Elitnem kinu MATICI SEOUOIA v petek in soboto ob 14.15 in v nedeljo oD 10.30 — Matinejake ceoe Din 3-50 in 5 50 DNEVNE VESTI __ Visoko teškos'ovaško odlikovanje Ni" kole Tesle. Frezident eeiku^lovažke republike dr. Beneš je odiikoval z reJoni tfelega leva 1 * topu je za državijancke zasluge alav-nega učeaaka Nicalo Teslo, ki je bil po dovršenih itudi.ah na praik: tehniki g-avni sotrudnik T A. Edi«ona. Praška tehnuLa je To^ij praviar podeiila častni doktora* teti niskih ved. _ Še redja oniejite? uvoza? Iz Beograda poroca;o. da pioučujejo na merouajnem me-©tu efekt kontrole uvoza, ki se ni tako ob necla kakor &e je prič&kovalo. Zato hoiejo merodapi krogi kontrolo našega uvoza pri-Lagoditi podobnim okrepom v drugih drža-vah, ki zadevajo nas izvoz. Gre baje za raz širjeaje kontrole uvoza na vee izdere odnosno za ouiejitev izvoza fiploh. _ Poštne inanike Male antante. Praški U-6ti poročajo, da bodo v kratkem doiiskane skupne znamke drzav Ma-e antante. Nove znanike naj bi prijie v promet istočaSno v vseh državah Male antante, in sicer l- mar ca 1937. _ Jugoslavija izpodriva Rusijo na angle- ikeni lesuem trgu. Ajigieški trgovci se ved. no boij zanimajo za naš les. Zaloge ručkega le^a, ki $>e je že še^tič podražil. &o izčrpane. AngleŠki leeni trg >vci »o začeli zdaj uvaža ti les iz dalmatinskih pristan-šč. Zaenkrat naš !ee v Angliii še ni splošno znan. Če bodo pa an£leški trgovci zadovoljni z njim, utegne sčasoma izpodriniti nioki les na an-gle^kem trgu. ____________^^ Premiera! Sijajna oderska burka KONTL'ŠOVKA (»Gospa Polenska«) Iđa WUst, irige List, Theo Langen Premiera razkošne operete romantičnih ljubavnih pustolovščin in zapletljajev BOCCACCIO Heli Flnkenzeller — WUly Fritsch Paul Kemp FRANčISKA GAAL, v veseloigri Hana Jaray » * » f Szok«> Szakall ****** — c>e u n^uunaluih inesdah. V eredo smo poročali. da je tajnik glavne delavske zve-ze MLorad BeUć izjavil, da je prišla zahteva po zakonski določhvi in ureditvi niin^mal-niti me^d iz vr»t delavcev marnih in njih on»aiiizaeij. G. Be^ć oči vi dno ni dobro po ULda o tem vpražanju, kait: si^er bi moral veueU, da e prišla ta pobuda ,z ljubljanske Zuoni.ce za TO1 Na redni javni seji oaše zbornice 28 decembra 1983t je namreč zbor-niSn: svetnik g. Ivan Bricelj y evojem ea-nu^tojneui prediogu med drugim predlagai; Za vse paiioge gospodarstva, ki nieo odvi^ni ou zuuauiega irga. prav posebno za gradbe no e>troko, aa} ©e deia\T&ke mezde z zakonom aiininurajo. Za koru to doiocena nijni-maiiia mezda je obvezna pri kalkulaciji in pri iz]>iač:lu _ Narodna skupSčina se sestane Sele v decembru. Freuseamk Naroane skupšdne Stev&n Cirič je vćeraj novirLarjem iz^avil, da je b-lo prvotno doioćeno, da se sestane Nar*Kina sKupSftina v sredo 25. t. m. kar pa ae 00 r.iogoče, icer so se razmere spienieiii-le. luorua se sesUtne Naroona skupšCina 10. ciecenibra. m — Pred Kongresom slova askih gledatt-6kih umetnlkov. Vođijo se pogajanja za akUcanje kongresa slovanskih giedaiižkiii ainetaikov. Na kongresu ki naj bi se vr-šil v Beogradu bi sodeloval- zastopniki če-Skoslovažkih. poljskih in naSiii giedališč. - l*i iprave za u^-iauuvitev beograj-kega velesejma Navz-ic uegativuemu ^ta^isftu po-ediniii organi/acij ia u^tanov namerava društvo za U6ta.no-vii.ev niednarodnega veie©ej-ma v Beogradu ©voj na^-rt ure^mčiti, tako da bi b:l v ma;u priuodniega .eta beo^raj^ki ve.esejem že otvorjeai. Društvo trna že potrebno zeml;-šče ua obad Save med želez-niško progo in ce*to- kjer ie grade pet pavi Ijonov Prvi velesejem bo organiziran b <»o-deuovanjem Zveze srb^kih zem joradiiicJdh zadruiZ m beograjeve tr^ov^ke zbornice. _ Naše gledalUke odre in njihove roditelje opo^arjamo na novo dramat-zaciio Jur-tičevth •Rokoviijačevt, Id 6O iišU v pri rad bi Ferda Ue^aka pri lalozbi .Nać od©r« v Lj-ubl aoi, Uttjeva ul. 8. Odri, ki si aaba vijo 15 iz vodo v »Roko-vnjačev« za ceno 260 Dn. so « .ro^čen! v*eh avtorskih dajatev za uprizor ^v teti a dela. V novi Uelakovi dra matizac-.jj «K) Jurčičevi >Rojtovn]a6i< po pol-noma novo. sotlobnemu odru odgovarjajoće moino dramatično deio, ki bo pri obcinstvu gotovo našlo popolno razunievanje m nao-Čan ori me v. IV&oni^zen izvn.i ^;tne 20 i>in — Zakaj se je podražil kruh? V zvezi 8 pod raži t vijo pšenice moke in kruha je dalo Združenje mlinske industrije v Novem Sa-du zanimivo pojasnilo. 2kiruženje pravi, da so podraž tev zakrivile naAe notranje razmere, kajti glede na izborno letino pAeni-ce ja koruze ni nihče pričakoval poaražitvc Združenje pravi da je glavni vzrok veliko povpra-Sevanje po našem žitu v inozemstvu, ker je bila v Amerik: in Kanadi slaba le~ tina Na podraiitev je pa vplivala tud devalvacija valut zlatega bloka, kar je imelo za pos'Pdico živahne Spekulacije Kot zelo vazen vzrok omenja Združenje tuđi strah poedmih drzav pred morebitnim oboro*e-n m spopadom zaradi državljanske vojne v Spaniji Sklad šča so polna ž^ta povpraie-van^e oo nlem Je precej velika prodavati ^a pa no^eio ker upajo da bodo lahko z njim špekulirali. Jutroslov^nskn unij« r« »Pito fleee » IjtnMlnni. i»-pwka hanoVnsk? »akrfia ©pora ga da ^o poslovne ure vtpak dan od 11. do 13. v prostorih na GospoSvettdri CGŠ& 3-IL — Vozna olajiava. Prometni ministar je odobrll vozno olajSavo članom Združ. rudar in topilniSk-h druStev v Ljubljani, univerza, ki bodo sodelovali 12. in 13. decembra na glavni akupicini adruzenj* v Beogradu. Udeleženci, ki ao državni uradnjJci, bodo imeli četrtinako, drugi pa polovično vozni-no. — Rađijftbi naro6niki sporoćite »voj naslov še d&nea upravi tedens^c revije za radio, gledaliice in film »Nai Vrni« v Ljubljanu, Knafljeva ulica 5, da vam poš-lje brezplačno in bo-ezobvezno na og-ldd en iz\od revije »Nas Val*. Revija i«haja že tretje leto in se je radij^im uarocnikoTn priljubila, ker jim nadomesti l&hlco vsa-ko inozemako revijo, saj prinaJa na 32 stran eh progTame vseh domaćih ia .ino-zamskih oddajnih i>ostaj na krat th rređ-njih in daljih valo^ih, časovno rarpredel-nico oidaj, kazalo za opere, koncerte in grleđali&ke pr*no*e. Poleg tega. pa ima Še 8 strani beletriati&ie priloge, kl vas uvede v radijsrto, gledališko tn filmsko življenje; tu najddte točne operne izvleć e, no-vosti iz filmskih ateljejov in gledališča, slike iz grledaliSkeg-a, filmskegra in radij-akeg^a sveta in v nadaljevanjih iiredno zi-nimivo delo dr. Waldemaxja Wasielevske-ga. >Te!epatija in jasnovldst^o«- V novi številki so zšli slededi priapevki: RadijsU prenosi, v rubriki >Izza kulla opere in drame« najdemo tnter.iew z gospodično >Za.n:malo vas boe, v filmski rubriki je poroćUo o otrocih-flmskih ig^alcih, za fo-toamaterje je zanimiv foto-^otiček, za ljudi dobre volje je 99 tabela«, v prilogi >Po opernean svetu iTnnTnn točne izvle&ke >Salome« in »Samsona in Dalile«, slike Lz ljubljanske opere in raznovrsten in zani-miv drobiž. — »Naš Val« ni samo naj-boljša obilo iiuatrirana tedenska revija, ampa'\ je tuđi radi nizke cene vsem do-stopna. Mesečna naroćnina 12 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo poslabšanje dosedaniega vremena. Vče-raj je znašala najviSja temperatura v Splitu 15, v Beogradu in Skoplju 14, v Ljubljani 12.4. v Zagrebu 11. v Mariboru 7 v Sarajevu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766 mm, temperatura ie znaša^a 6. —Kočo so mu oplenili. Gorsko odo tr govca Pranceta Žale tla iz St. Vida na Golem brdu nad Medvolaml, ao oblakali te dni podjetni tatovi. V koći ao ociviđno pripravili ćelo gostijo. preden ao ođšli, ao pa vzeli s aeboj vse jedilno orodje, poao-do z vinom, več loncev, zalogo 6aja, ka--ve, sladkorja in maati ter veft odej in perila. ZaleUl ima okrog 1500 Din ikode. — Potni&ko letalo v gosti megt] nad Zagrebom. V sredo popoldne je ležala nad Zagrebom gosta megla, in zato se potniško letalo ni moglo spustiti na letali*če. Letalo je sioer priletelo nad mesto toda radiopostaja je takoj stopila v stik g pilotom in sklenjeno je bilo. da se bo letalo vrnilo in poiskalo primeren kraj. kjer bi *e lahko spustilo na tla. V letalu &ta bUa poleg pilota in radiotelegrafista dva potnika. Ne-kaj časa je letalo kročilo nad mestom. po-t^m je pa krenilo pTOti Klo?tani Ivanić, k.ier so je spustilo na tla. Pilot. raJiotelegTafist in oba potnika so ostali čez noč v letalu. Spati sc-veda nišo mopli ker je bilo precej hladna. Včeraj je b:l rračni promet na p-o-gi Z?«*rivh-neocra-cl za letog zakjuden. __ Velik požar v Zs^rebu. V Fre^io zve- fer je nastal v tvornici Penkala v Zagrebu velik požar, ki je napravil na<1 1 500.000 Din Škode samo v materijalu ie\n obeutna je pa tiu'»i »koda na no§!on.ii>i. Tovarna je pa zavnrovana in bo vga Škoda kri^s t n-varovalnino. 12 Ljubljana —lj Po!janih prorafitmov, glasom katerih mestM oWoe nHo apnivlC«De pobtr«tl *fco4« teror}« xa blago, H ma4 vredaa kot stane! Ni na* namen opehariti vas. pafi pa bo^Se postreči s štofi, svilo, platnom, flanelo i. t. d. ttMaaof akturau lu đ. trgovina, ki vas želi boljše poatreći Hefttni trg 17. —— liajatve v viSini, ki ne odgovaaja rasme-rana, kar se more povsem uprav ičeao tr* diti o neziio«ni taksi na motora vozila v Ljubljani. V oatal'm ie je mestna oblina sklicTovala ls ni izrrcno teiavea položaj svojih financ, Ce$, da zato ni mog"la 2e lani zs-izati taka. Utemeljena je torej na« da, da bo me^tj^a oo?ina v proraćimu za prihodnje leto upaćtevala zanteve lastni-kov motornih vozil ter ^nizala takao na visino one v Beogradu in Zagrebu, kjer avtomobilisti tu i. trošarine na pnenmati--o ne pla-ćujejo. Z*ra4; previsokih tak« je pri na^ nanovo motornih vozil pod plombo. —ij Babilonski promet na Dolenjs^i ce-st*. Na tej cesti je ^b s?jm*kih dneb aaj-br2 najživahnejši promet v Ljubljani. jfa. vadno je cesta zjutraj za trpa na s voao'i pred mitnico, pa tuđi pre1 sapornicami ob žeiezniškem pre«azii, ki ie poga-to za-prt. V sraio je stalo pred mitaico okrog 10 kmeč-kih vozov. ražen tega pa Se nekaj vozifikov in avtoinobilov. Promet je bil nekaj časa po vsem ustavljen, samo tramvaj je še vozi I. odnosno sodeloval v babilonski zmešnjavi. Tuji avtoroobiiisti J« pogosto čudijo prometneTnu redu, odnosno neredu na Dolenjski cesti, sij ga imajo prili'-o većkrat opazovati, ko mo rajo Ćakatl, da se prerinejo med za.u-»tav-Ijenimi vozili. Ob tržnih in »sjrr»«kih dneh imajo mitničarji mnogo već dela kakor na vadno in gra f evedn radi tega ne morejo tako lahko zroagovati. Zato bi kazalo, da bi tim ob teri dneh poslali na najvažnejsa tn najprometnejše ceste pomoinike. Toda zato je premalo oso"oja. —lj Vsi otroci. ki so sodelovali lansko sezono pri predstavi Golieve mladiofrke igre »Uboga Ančkac, naj ee javijo v ponedeljek 23. t. m. ob 17. v drami. Ker *e bo uprizo rila >Ubocja A:nčka-* tuđi v tekovi sezoni začetkom decembra, »o potrebne ©kušnje, katerih naj &e udeleže v«l oni. kl so pripravljeni tuđi 'eto« Fodborati r»-i tpj pr^d«tavi. —lj Predavanje za ljubljanske srednja sole. Se-čija podmladka Jadrajisk« atrate priredi v nedeljo 22. t. m. ob 9.Z0. uri za svoje podmladke ljubljanskih 9re<±njih, strokovnih in meščans Ih sol v kinu >Slo-gac brezplačJio cikioptično predavanje. Predan,1-* direktor Turistiftne zvtme na ?u-Saku g. Srećko VrignanJn o letovis*:h tn zdravilidčih v Hrvatskem Primorju, Vab-ljeaii -via Slani i-n tlatiice prizadetih pod-mlađkov JS v Ljubljani. —lj Blaga gospa! Morda ste tako arečni, da imate v važi garderobi kak ponošen plašč. Podarite ga eni od mnogih siromašnih gojenk naše gluhonemnice. ki vam bo za to dobroto iskreno hvaležna. SporoČite v ta namen svoj naslov Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani, Za-loška c. 5, ki bo poslala po darilo ako g:a saini ne morete dostaviti. —!j Druih-o ^PutnJ^« priredi od 5. do io. decembra islet na Duriaj s posebnim vlakom. Cena vofeji U. razred 380 Din in m. razred 280 Din. Informacije v bile-tarnicah »Putnik«: Gajeva ulica 3 in hotel Metropol. —lj šentjakobski gleđall&^i oder ponavlja jutri m v nedeljo svojo jubilejno igro >Jacez Sonce-vitez z vrtnicoostumi. lepa inscenacija, petje, učinkovita igra, polna ziravega humorja, so odlike te predstave, ki traja kljub svoji razsežni webini točno do 23. ure. pres^rbite si vstopnlce v pred-prodaji v eoboto in nf^deljo od X0. do 12. in od 15. do I7. ure. —lj Sraui'a teJo\Tadba SPD priflne da-nes radi predavanja Luthra te ob 19. uri. —lj Za Luthrovo pr«dm\-«aje $r, a+*tezi Bumerirani in r« dobe v pr«daji v trgovini Gritr^c, Tyr*>v-» o^Jita. Zvečer bod« pdaJovale 3 blagajne, da. f- bodo poslu-iftki rudtlili m hitro braz fna«a »0 deaiarstvu«. PrMaval ho g. «ir MHwil*"k .T trpi Bucik, blizu 4000 Din. Za tatom ir.anjka zatmkrat vsaka. sled. SPORT GZSP (Službene objsve). Na mesto raz-rešenega tajnika II Oopa JaJcoba $e. do-kler se ne vrne od vojakov Brun Vilctor. dor'.oči Grošelj Tone. Časom prav-! se I razreši svoje funkcije 2- Vindiier Stane. 1 Prosi se ASK. Gorenjec, da imenuje na-• nvestnika za Vindišerja, ki ga homo koopt:-raH v u. p. Dopisi JZSS radi tekoče Ma-narine in starega dolga ?e vzame t\<\ zaia-nj«; aklene 5«, da se pros-i TZSS, da stari dolg crta. N* dopis ŠPD Kranjska G^ra je bilo sklenjen^: jjlede članarine se borno obrnlli na JZSŠ, da ist^o odpiše kakor leui. Robiča J. smo prijavi!] JZSS. Kin-futarja Petra smo uvrstili med kandidate ia smuške sodnike- Prijavo tr^h novih san-k&Iišč v Kranjski gon »mo vreli na rna-nje in obenem poveri'i SPD K. g., da :r-vede letošnjo sankaško prvenstvo GZSP. Obveš:amo vse naše klube. da nas je tT. S. Planica obvesti!, da se bo tuđi to zimo vr-ffla madrtarcna\-I}ajo5e se te&aje. v-?-ak pr.ijnik in nedclia. pa bo namenjena enodtievnim izl^tn'-koir« za kr«tek trcnina, ker bodo sk*k«Lnice stalno vzdrževane. — Prosimo vse naie klube.. da organizlrajo svoje teJcmovalce A U4i jin rr-dno poiilidi> v u. pi&potreb- 00 iolo. Prr \ ono ta« kiubc. da nam 6Un-prej odfOV4>r« na n«£o z&&Byc* okro?m©«» — Gozdni tek llirgt. k Mrij.. iizp^uje i n^deljo Ji, l 01. gvuim u>k t* mJadmn, juoiorje m feniorje. gT,Trt ld cjij Qa teme i^riž?ii j»od Cfkmoveo xr»dorn. >» «rT uvno ob 10. uri d*^jv>I«ii>f». Piijavtiiue ni. Prijave .-« iprfj^ruajo pri bla^:*jii. ku\aru- Evropa*, /imudrjiki •<» lahko prij-ivijo p.I ure pr**\ pričetkom ua «.Mrtu. l'.v! frije v».ike »kupini pivjm^jo l^nt* lf»m#' Mliuiintkm prog* znaš* J km. pn^i<-o i».iru mujo vai 01 15 .In 17 iptu junlc sk:< I km od 17 do 30 in ft^Diorji nad 20 let on 6 luii. ^'fHlf'^'o sekcije jKMiovno apejirali na 'Uauitvo »mn-5kk^ in Uhkn.it{er5ke ±*krtj#». dLa •*» u*zm t*ka ud>l*£e v p.i nm. St^v/n, Predavan)« C. LutUra L.iut>.j.iu* ju. u-jveaiM 1 Drevi ob $\ ho preoUvaj v Delaviki lb t majij publioi^: Haj-] J Lutner, kt j« '.o p^no\QO dokatai da vt: cecitj d#l'"» v?iK^g. m-vij e* ^!*yi* 04 u>. kdn j*. .j.i je 1» otlo pozitivna piw1obt#v Njoj je » 5vo#»inj v»»'ik'j riiumevaiij^n, m .ial«kof#r .nrj: figle4rti:i v j'^l.I^ni*- »p> n.i QapiaviJ t*. .ogo dra^'irfnjr u*(»i. Ubogo je p.#il v tu;;m o ni.v »n vrli t,x*i . (»i tto &*» v o*vo'ni pi'j^vilt v mHL-:u rM»orvA v Vrbi aa Koro«ken >• iiniil 7r!jrj *>t7o. vplft.i pnsaraezne vesele dojro*ik* irj prifagrne p.^!uSa.Ic:i pnpnlno.noa k »»ehi. 5pnrfnik velikan fnirnn^s govori k uport-nikw! Svoj** pred^varje pozivi z mnoLnther bo pred.1 val . Od ne pozna dru-sračnih kot polno zabodenih dvoran, buro«-crn. .iplavz? in priprčn^cn veselja nad uvo-jinj humorjem. V Nem^iji g-.i kr^t^n *>zn.i rujejo s »Čil«, kratico iz njegovih MJ5etni<*. V Ljubljani in .Tn^»n*]aviji predav.i prvtf. VaUlju^je je hotelo. da je- prej* opozarja? sv^t na na* Slovence, nn nnS'» Rloke in na£o hloško z£Todnv!nn. na na^o ^ivun plj nico. pišaj o n^Aem Herber^tajnii. o upra vitel.ru snežniške p-^^ine?. ki je hil med prvimi pmuskimi r»i?itflji v NTemftiji ^«e, kar j*» s pmučanjem v tvptj pri as*, vpe y* poznsi. vne je ved*l o vg^m je pw».l prej" predno «e reu jp n'id'.la prilika. 4* 3* pci&*I mk no«lup^t' Car! J. Luther se je pripeljal dan«« » monakovskim brzovlakom na Jeaemce, od-keder se je odpeljal z avtom v Planico, da si rg-lftda naSo dolino in pa svetovno-slavno p.ašo skaka'njro V razg-ovoru je. omeiuU nie kot izkuSeni in dolgoletnl pionir skakaln^g-i. sportA v »rednj1 'F^-ro-ni. Naše "leđališče DRA M A FWe.k 20 ; oh 1S. uri Za narodov K'atfor F>i-ja^ka prrdfttsfvji- ^iloboUo 7 r*nn od 5 do 14 I>in. Izvem Sobcta 21 : Tui** d«t^. I?v«n. Zntian* r^:u» rui 20 Din nav/dol. ' Nedelj« 22.; ob 15. Irva >fija. Izvan. Zn^-?ane c*ne od 20 Pin navzdol. Ob 20. Na lfdp-ni plo^i. I/v*»n, ZniaTie -*n« od ^3 Din na^^z-iol OPERA ; P*t*k 20.: HoffmannfA^ pnpm'edke. R#d A. j^bota 21.: Pod to goro r^leirio T?v*?n. Znižane r^n«» *vi /W% Din navrd^J. .NAd^!ja22.- ob IV Traviata. lzv<*n. Znila r«ne H ^0 Din nav7dol. Ob 20. Apmpo*, Wai d*»la Andulav lrT*sn. Zmžan« <***««» nd 80 Dm njavido-L MALI OGLAS? šeseda 50 para. davek Dm ci.— , oeseda 1 Din. daveK 3 Din prekUcl Za pismene odgovore glede rrulUi og:U#ov je trebft prilogu znarrxKo — Fopustcv za male oglase ne pruauiino. STANOVANJE eno in dvosobno odiam tako]. Poja*ni]a: Co^r7J j 1 B«^da 50 par. dtvtk % Dio Kairoaniii ra«ek ft Din Svete nAJfiiiejfte norveško RUJE O L J E iz l*k*riM DB G. P1CCOIIJA V LJUBLJANI se priporoća bledim in tla-botniin osebam. Ifajbol jii trbovelJaU PREMOĆ bm praha nađi LfopMkt Irs. • knvtvM BOHORICEVA 5., OPERNA KLET nudi danes sledeče kvalitetne ribe z Ja.dranskega moria: oatrige, škampi, brancini, sfolie. orad<*. sanpiero, ci**voli, bar- boni in kalamare. — Odličen skarpinov brodet p polento. —• Tuđi « sardelicami J»mo dobro za]ož.pni. — Pol^nnvko n* mornarski naZ-in pripravLnao prvovrstno. NaAa isbrana dalmaHoska. vina uživajo »rlodoo pnananj«. MORSKE RIBE Dan«i v veliki izbiH brancini, orade, barbom. «v Pet^r. škampi z majonezo, bakalar. brodeta rižota \z iiKampo^* **4- Prvovratnt (Jtlmatinjika vina — Specmlni ^i*ki opolu. 8e prtporefta M. CEPIC »Oajev hraon« »Ljubljanski dvor« DaiMt velika izblra sveilh morckih rib v RESTAVRACUI LLOYĐ PriportWata ** ?a obilan ornfik BRATA VESTIC emirajte v aasem lisin Stran 9 »ffCOTBKSKI 1UEBOB* Mt*, m - tm Stev. 267 Delavski dom po doziđavi popoln Mestaa občlna ima za pcisidavo tat ojmcmio prfskUui 1,700^00 Din kredita Ljubljana, 20. novembra. Deiavski dom je ena najvainejSih socijalnih ustanov mestne občine in kako je potrebna, se je izkazalo takoj, da zdaj že po nekaj letih prizidavajo še velik trakt, ki bo tvoril s celotnim poslopjem popoln Delavski dom. Pred leti sezidano poslopje je bilo prav za prav torzo, čeprav je tvorilo zaključeno arhitektonsko in tennićno ćelo to; projektant arhitekt ing. V. MuŠič je že ob prvem projektu mislil na povećanje ter izpopoinitev poslopja, zato je pa tuđi priziuava zdaj mogoča brez tehnićnih ovir. Prizidek Delavskega doma moramo pri-attevati zdaj med veeja stavbna dela v Ljubljani. 2e iz proračuna lahko sprevidi-mo, da gre za večje deio. Mestna občina ina 1,700.000 Din kredita za prizidavo in opremo prizidka. čeprav je to že lepa vso-ta, vendar morajo zelo varčevati, da bodo krili vse stroške. Projektant je mislil že pri nacrtu na to, kako bi stavbo prilagodil nizkemu kreditu. Vendar s tem ni rečeno, da bi poslopje ne bilo solidno. Vendar so razlike v sistemu zidanja med prejSnjo in eedanjo stavbo. Prvi del poslopja je bil namreč sezidan v ogrodnem sistemu, se pravi betoniran: obodne, nosilne stene in »tropi so železobetonski. dočim bo prizidek »ezidan z opeko in imel bo lesene strope. S tem se je zidava znatno pocenila in prihranili bodo tuđi precej na času, ker leseni »tropi ne zahtevajo toliko dela kakor žele-»obetonski. Ne gre le za prjzidek. kajti zidajo še sta-novanjsko poslopje, ki bo imelo povsem značaj vile. Pri tem je zlasti zanimivo, kako je arhitekt rešil vprašanje razmejitve, odnosno spojitve dveh stavbnih sistemov, strnjenega in prostega. Na Bleiweisovi cesti je namreč v veljavi prost stavbni sistem z vilami, pa tuđi strnjen sistem, vendar knata določene medsebojne ideje. Delavski dom pa stoji na eni teh mej, ker je vogal-no poslopje. Prosti stavbni sistem doloća na Bleiweisovi cesti, da so vile umaknjene od hodnikov približno 7 m, đočim so strnje-na poslopja tik ob hodniku. Arhitekt je re-Sil vprašanje razmejitve dveh stavbnih si-etemov ob Delavskem domu. tako, da bo »tanovanjsko krilo poslopja stalo umaknje-no od ceste v stavbni crti vil. vendar pa se bo ob strani držalo prizidka, ki stoji tik ob hodniku. Sicer je stanovanjski del Delav-ekega doma povsem samostojno poslopje. Zazidana ploskva prizidka znasa okrog 300 m2, stanovanjskega krila pa nekaj nad 130 m2. Prizidek je dolg ob cesti 29.80 m. Velike težave so imeli z betoniranjem te-meljev. kajti zidajo v nekdanji gramoznici, ki je delno zasuta. Na trden, gramoznat teren so naleteli samo ob cesti, zato sega-jo temelji tam 2.80 m globoko. ob dvoriščni strani pa ćelo do 7.25 m. Prizidek bo imel samo eno klet, dočim ima starejši del poslopja dve kleti. V tej kleti bo azil, preno-6išče s skupnimi ležisči za 20 prenočeval-eev, ražen tega bosta v kleti še 2 sobi za uslužbenke, soba za nadzornika, shrambe, prha, umivalnica in druge pritikllne. Značimo za naše socijalne razmere je, da je večji naval žensk na Delavski dom kakor moških in je zaradi tega trakt ob Gospo-svetski cesti, kjer so doloceni prostori za ženske, postal že zdavnaj pretesen, dočim je v moškem traktu ob Bleiewisovi cesti bilo vedno dovolj prostorov, ki včaslh nišo bili niti vsi zasedeni. To upoštevajo zdaj pri prizidavi. Cim bodo dela končana, bodo đoločili prostore za ženske ob Bleiweisovi cesti, vključno s prizidkom, za moške pa bo določen trakt ob Gosposvetski cesti. Zato bosta v pritličju tuđi dve sobi ženskih dobrodelnih drustev. Ražen tegu bo v pritličju tuđi vratar, garderoba, 9 sob z 18 posteljami, umivalnic, prttikline 8 kopal-nicami in velik dnevni prostor. Talni nacrt I. in n. nadstropja je enak- V vsakem nadstropju bo po 23 sobic skupno s 24 posteljami, umivalnica, kopalnica In dnevni prostor. Prav tako bo razdeljena podstrešna etaža, če bodo prihranili dovolj pri drugih delih, da jo bodo lahko izzidalL Med seda-njimi deli to ni mišljeno. Sicer bodo v tej etaži razne shrambe in sušilnica za perilo. Stanovanjsko krilo je povsem podobno modernim vilam in je tuđi vila v pravem pomenu besede, in sicer enonadstropna z ravno streho. Tuđi klet bo v glavnem nad zemljo in bo dobro izolirana proti vlagi, ker bo tuđi v nji stanovanje, in sicer hiSni-kovo. Imelo bo 2 sobi in vse pritikline, ražen tega pa bodo še v kleti drvarnice za vse stanovalce in pralnica. V pritličju bo kurjačevo stanovanje z dvema sobama ta vsemi pritiklinami. V prvem nadstropju bo stanoval upravitelj. Njegovo dvosobno stanovanje bo imelo še sobo za služkinjo. Doslej so bila oddana samo zidarska dela, ki jih je prevzelo podjetje E. TbmažiĆ, razpisana so pa bila tuđi že tesarska dela, ki še nišo oddana. Zidarska dela so bila proracunana na 634.552, in D podjetje jih je pa prevzelo s 6.1% popustom. Vsa dela bodo oddali po javnih razpisih. Med prihran-ke je treba tuđi šteti, da bo prizidek priključen na centralno kurjavo starejšega poslopia. ker imaio kurilne naprave dovolj kapacitete za ogrevanje celotnega kompleksa. Da bodo vsi prostori, kakor pravimo, komfortni, ni treba še posebei naglasiti Plin bo napelian v stanovanjsko poslove in kopalnice in umivalnice prizidka. Poslopie bo uporabno čez leto dni. 1. novembra prihodniega leta. če bo ugrodno vre-me. bodo najbrž zidali tuđi porani. Atlantski ocean hoče preplavati Kakor je bilo drzno prepltiti Atlantski ocean na ladjah, podobnih v primeri z mo-dernimi parniki orehovim lupinam, tako je bila še drznejša misel prelete ti Atlantski ocean z letalom. In vendar se zdaj ljudje skoraj ne zanimajo već za prekooceanske polete. Ni pa še dolgo tega, ko je ves svet obeudoval ameriškega letalca Landbergha, ki so mu priredili v Ameriki po srečnem poletu čez ocean naravnost kraljevski spre-jem. Rekordne vožnje parnikov za modri trak oceana so postale vsakoletne zabave, združene zaradi večjegra zanimanja s sta-vami, kateri parnik bo zmagal. Pač pa pre-seneti tuđi modernega človeka nacrt preplavati ocean iz Amerike do Evrope. Ta misel se je porodila v glavi Američana Byrda Hicksa Mož je svoj nacrt dobro premislU, le škoda, da ga je prezgodaj izdal. Sicer je pa tuđi tako vreden pozornosti. Hicks se hoče vkrcati na veliko ladjo in čim krene ista iz Nev Yorka. skoči v vodo, toda ne v valove Atlantskega, temveč v bazen na krovu. In v tem miniatumem morju bo pla-val. dokler parnik ne prispe v Southamp-ton. torej pet dni in pol. Jedel in pll bo v vodi. Trdovratni rekorder se namerava vr-n;ti v vodi tuđi iz Evrope v Amerlko, če bo šio tja vse po sreči. Toda nesreća je v tem, da se še ni našel dobrotnlk. kl bi mu dal na razpolago denar za to originalno poto-vanje. Sokolstvo Leon štofcel] — ponos jogoslovenskega sokolstva Nemfc tekraadni poroievaisfci hs»t k» glaaBo Mednarodne telovadue »vcz^ »Wegweiser« prinaša v svoi zadnji šte-vilki zanimiv članeJc o br. L*oou §tukljut glaseč se: *Med vsemi jugo?k>veiiskiim telovadci je brez dvoma najboij znano ime Leona Stnklja. T* «■ res^c* j-vjit c ?•»-Čel svojo telovadno kinjen na mednarod-ai ickmi 1922. Na lAmpijadi v Par-zu leta 1934 si je priboril rlato kolajno kot n«j-boljsi (elovadcc sveta in z?a'o kc*i«iso kot smagovslec ni drj^j. V Amsterdamu ict* 193B si zopet pribori naslov prvaka, pri *Y>lo$ni kv«Ufi3caci)i pa si je priboril III. cnesto kot posameznrk. Tuđi letos na oiim-pijadi v Berlinu, kljub temu, da ima že 36 let in je bil po letih najstarejš>i tekmo-vaiec. mu je uspelo, da je za Čehoslova-kom Hudcem, odnese! srebrno kolajno na krogih. Leon Stukelj je najbolj znan na teJovtdnem polju v Jugoslaviji ter je s »vojkni zasivgaimi priboril slavo domovini. On je ncutrudljiv telovadec in po V9em, fcar je pokazal na letošnji oHmpijadi v Berlinu, se je videlo njegovo ogromno znanje in vztrajnost, ki jo poseduje kljub svojim 38 letom. On je v resnici ponos j ugosilo vensk eg a sokolstva, pa tuđi njegova vztrajnost, kakor tuđi njegovo zanimanje od leta 1922 do 1936 za tekv vadbo v svoji domovini, služila kot primer nacijonalne volje, ki se najbolj odrraža v telovednih društvih jugosJovenskega sokolstva. Zaradi tega bo sokolska organizacija deJovala tud.i naporej z isto vzilraj-nostjo in istim zanimanjem, ki ga je posebno pokaza] Leon Štukelj, za zgratHtev tistega dela> ki ga je začela država. Soikol-stvo se ne bavi ssmo s telesno vzgojo svojega članstva, marvec ima še višjo nalogo — vzgojo vsega jugoslovenskega naroda. V svoji sokolski Petrovi petletki. ki so jo Sokoli poklonili v dar svojemu mlađemu kralju Petru II., se odraia nacijoaalna 'sa~ vest, vzgojena s sokolsko telovadbo. Ta sokoiska petletka je rodila moćan pokret vaeh moralnih koostru kivnih sil. katere namen je, da utrdi nacijonalno zavest in oiajša gospodairske in moralne pogoje za narodovo življenje. Sokolska petletka bo ■zaključena tfaie 6. septembra 1*M1 z vseso-k-olskim zletom, ko postane kralj Peter II. polnoleten. Ta zlet bo predstavci mogoč-no manifestacijo jugoslovenske nacijonaJ-ne misli. Ne smemo pa pri tem po zabiti, da bodo n«apori in dek> telovadca Leoi*a Stuklja v teh petih letih služili kot sverted primer mnogim mladim te'ovađcem. Štukelj ni na ta na-čin postal samo znamenit mednarodni telovadec, murveč je dobil priznanje tuđi svoje d tn-ovine za usluge, ki ji je storil« Tako sodijo N'emci o našem br. Stuklju. ki je oKenem t-udi laskavo priznanje vsemu jugoslovejnskcmu sokoi-Stvu. Kako so ođkrili talent kiparja Canove? NeUoi \e v knldnii slučajno modeliral iz masla majhnega ..itOIUO La».u.^. ~m>m:£mj**. V Bene tkan najdena stara kroniku mesta pripoveduje, kako so slučajno prišli na talent slavnega. i talijanskoga kiparja Antonia Canove in kaj je bilo prav za prav temelj njegove slave. V starem patricijskem domu v Benetkah su imeli nekoga dne veliko gostijo. Bovabljeni gostje so bili prijetno presenećeni, ko so jim postregli z imenitno pripra-vljenimi dobrotami. Ogromna mi za se je kar šibila pod najbolj šimi jedili Po tak ratnih običaj ih so postavili pri vsaki imenitni gosti ji na mfežo lep kip, da so mogli gost je pasti tuđi svoje oČL To pa nišo bili kipi iz marmorja, temveč iz jest-vhi. Ifi ti kipi so povzdlgnHi ali pa zmanj-šali slavo glavnega kuhar ja. Ni torej čuda, da je imel glavni kuhar stare patricijske hlše te£ke derbi, kakšen kip bi posfavil na mizo, da bi njegovo ime še bolj zaslovelo. Mot je napenjal možga-net pa si ni mogel izmisliti ni£ prtmernega in originalne>ga. Slučajno je pa priAel v ko-hinjo tai.rat sele 12 let stari Cajiova in on je bil tišti, ki je rešil glavnoga ku&arja iz zadrege. Zanimalo ga je, zskaj je kuhar tako potrt in zamišljen in ko je rvedei, Itakšne skrbi ga tarejo, se je brž lotil dda. Iz kosa surorvega masla j« modeliraj majh-rvega leva_ Vr kratkem je naf>ravil pravo mojstrovino, ki je s svojo posebno plastiko izredno moćno učimkovaia in vrbudila silno navdušenje gostov. Med gosti je bil rudi zoani mecen in aio-veči poznavalec uanetxK>sti senator Gk>van-ni Falieio. Njema je bilo takoj jasno, da je modeliral leva nekdo, ki ima i/,reden kiparski taJet- Cim je zveded za dečka, se je takoj zavzel zanj in ga po&lai najprej ▼ solo k znanemu mojstru Domenicu BernaT-diju, pozneje je pcišel Canova v beneško akademijo in tu je skrbe! zanj Faliero, n£e se ntrga oblak44 V ut^lvlju »o n.uii ua». tuku»^i i^r.'li t in igrult^f imprat ni i jki ^^.uo \n^* lučenje. Da umivaju ua&. ^x^mci »«* »t .i.v SlOVc'S, Jt? lUlj'^iJše tk>H4iriUa pO^UiIiiMii^ z^ic»txk*iia uvoruii.i SukuU<\±;iihu%. tvi j»i uiUavaia aa^e olHin*iW, tu uain »>-kuL&ki i^ruiei iu i^ra^kt- v^>. i»MiU uv.inu | liouiacu uiaaiu »Ce m; uir^u ia.k« pri/ua-iit^a itiae^a draniaturpi J. Zi^ona. l^r.i. tviiii»sno iijt'iu, v>c.'iftt* jr ^loU^ko dijeta iz. n^išt^a knu*čive^A iivijeai/ii t**r se iluj^aja v iuši Kp, p <1 ja uski dolini. J« zi«c dro-uie je lefK muutu .n ^ a Iku tt-koc. iiv-ijeuje pa je prikazano ucpoivuij uu. S to drajuo, ki je bila UubMaj vprix>- ■r-**nu saiiio y Skufji lvoki in Kranju. je lopi-t zajna>. lia vrael v naši doinači tlraniitiČui liieraiuci. IgT-alci in i^ralke so svoj«- rlo^re imcniir.o n;idtiKlirali tt*r se tuđi p'.>j»olnt>ina v/ivt'li v vsebiiio drame. Urama v rviiji br. Kti-naverja je bila vsrsko/.i zaiikiuva. iLTal'i eo v ceioti obvladali osi>tiiika. Kalana br. Ciril Kamovi, ki »e je popolit<»-ma vživel v vlo^o knučke^a mo^ttfnjaka. Vlo^o njegove žene. preproate kmečke že-nioe, je kot vedno izborno odigrala ?. R:i-petova. Ix>jz^ njen sin. v vlagi Kunovaxja bi moral biti mopooiiejši, tu
  • p l>i liil moral biti bolj oneni pa je tuđi on uetreral četu
  • nko htVtko Andrejevo je dobro zaigrala ». Germe kova. br. Kužar Peter pa je tini i s to T-ro dokir sal, da je ko« vsesm vlog,4m in najvee^i opo-ra dr;uii*.ke{ra odra, ko je i7,lK>rno odi-gTal vloiro trgovca Iiil z.i mit* o^ler prvi na stop br. Ert-tarja. starecra i^rnUca sokolskoga odra t 7j^- ! grorju. V vlo-ri Andreja je pokaral v»e «p«>-«obnnst.i rutiniranetra ifrnilca. in j<* x njim fM»kol5ki odtv pridobil dragoc^no mofc ia izborneira urrnlca. Tiwii »cenerija, r»wivet^ ljava in v&e dmjro j*4 popolnoma ufrijal*. kar jo v^ekakor dalo izvajanju igTC Je ▼»*-jega efekta. Skratka, ol^Snatvo je bio x \pjo AvoJ i %al±. Tctme *o trajale nepretrgoma pcAiih 19 or ob vH'r kem zanimanju glcdeloev, ki jnh je ^W> nad 1.6iX). Tekmo ye ▼odi! mučehtik COS bf. đr. Miroslav KUnger, ka »e je po končanih lekmeh zahi>win teđemovelcem ta njihov požffrvovaJen tzod in raigUsil u»pe-he tekem, k\ ao dafe *de reau-ltate: od 60 (io^eci!javih toSk. je *a«edei i, tnesto rlodee 58.35 točk, H. Ga|(ioi 57.90. ICL Kollin^r 36.40. IV Tkrteia 54, V. Pe^efia* 53.^0. VI Bor 33 15, VttL Pt^ejii! 53.05, VID. Kovotoy 52.45. DC. Sab* 523b X. Sadek 51^55 ftd. Nad T0% j« 38 tekmn-vaksev, ostat pe pod TO^fe. Trije t*-va,lci »o roed tekmo aeradi nezgod od»Uv pili. Ir nave*fe»e tekme >e Tarrjdvg\ da «• i bratje Cehoaio^aki ie dooes maTljr^o pn-1 prtarvljajo za prihod-njo mednarodno talr-i rr*o v Pra^i leta 1°3S, kđ bo ob prfRki X. ; vsesokolske^ zk^a. Poudđxiti foacacno, poS^BmH, marre« ve?ba>o vzt«»joo narpirej, ker ac ie dflfi« zavedajo, da bn tuđi t P»0 Socb« relo lerka in osrna. Kaj pa n£ brat je oiimrnr aki tekmOT«h3!? Tijcfi oni bo rooca^ r^> vzjtiedu braftov 0eho^frrakxw vutrajno ▼ez-bafi in se ie danes pripTOf^Jatt ta cnedna-J rodno tekrno v ?**&, tdko hi&čpmn, da b*>-j do naai uspehd hoJjea kot 9O bili v Berianu-J Povsem imn?st.TK> bi bfto, da hi načelniStm • SS'vaiki Sofcoli ▼ Prafti. \TUAD VRATAR Mlad vrtnar to*i. da tpomLvli ipioh n« raxJoe zazvenela v Noelovem ušesu liki zmagoslavna fanfara. Pokio-nil se je hoteč oditi, toda grof mu je namfgnif, naj počaka. — Večerjam točno ob pol sedmih in prijetno mi bo, če vas bom videl tu, — je deja! m pozvoni 1. Prišel je »gospod prvic. — Diviš, nobeno moje povelje se ne bo tikalo tega gospoda. Dajte služinčadi potrebna navodila. Ta gosrxxl je tu doma. Ko je ostal grof Commarin po advokatovem od-hoda sam, je imel neizrečeno prijeten občutek olaj-Sanja. Od ranega jutra so se vrst i) i dog^dki s tako vratolomno nagiico, da jim njegove mis1! nteo mog'le slediti. Sefte zdaj je mogel v miru razmišlja^. ■p^^^^*^ ^^h^^^^ '^Š^^^^^^^AsBa' ^SSM ^h9sBB^B^S^BB^^Bk As^BBSJSBSBMŠS^^ Bsi^BŠMBB ^^hm^^m^ma. jS^k^ ^_^p^p^ ^^^ m^^^^^—^^^^^m ^B^_* B^SB^^B^ S^KMbbI ^^^BSrVBstssK^ ^^h> ^bTJBB& V^ ^^BSBsOs3BbBbW t*