St. 44
I* izhaja vsak ^J^^fBSS^ ' f M 3oeW
3 mesace L 22.-, fileta L A-.rifji 7	—-
L 6 30 vet — PriiAfr-r^ **'/	/	tnU2-eTLw prostora
r ikokostl 1 kolcmY h/	tr *	im .	o^Jese 7S stot, za
Mtsrhiice, zahvale,	l k • °2iase	zavodov L 2.—
Matt ogtnS^ M za o esc do, najmanj L 3.
ftitniiimiHKH (Um tirruttcttii mut
V Trat«, v soboto. 20. februarja 1026.
Posamezna Številka 25 stot.
Letnik Ll
EDINOST
Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asaisi 30. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiijaio izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vraćalo. Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edino*".
PoduredniŠtvo v Gorici: nlica Giosue Carducei štev. 7, I. nadstr.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Težave Društva narodov
Ta meddržavni organizem, ki ga je Ustvarila svetovna vojna, je preživel
od svojega začetka do danes vse polno resnih kriz. Med temi je ena stalna. Društvo drttav s sedežem v Ženevi ne vključuje namreč še do dandanes nekaterih najvažnejših držav. Severnoameriške Zedinjen:4 države, Rusija in Nemčija stojijo izven te «mednarodne» organizacije. Države, ki niso članice Društva narodov, pa so po svoji politični. gospodarski važnosti v svetu, po Svojem zemljepisnem in političnem položaju in vplivu tako mogočni činitelji, da brez dvoma, odvagajo na mednarodni tehtnici vsaj trideset srednjih in manjših držav, ki so včlanjene v Društvu.
[);j je I<!iui tako, dokazuje dejstvo, da imajo od ustanovitve Društva narodov pa do danes vedno odločilno be-t-edo v njem velesile. Navidezna enakost. ki je določena za posamezne članice, ima le načelno vrednost. V praksi stoji tudi vsa politika Društva narodov pod skoraj izključnim vplivom svetovnih interesov velikih držav, med kat-rimi se nahajata v ospredju Francija in Anglija. Nesoglasja, ki ločita ti dve svetovni državi po zadnji vojni, so sc zanesla tudi v Društvo narodov. Razprave o njih tvorita do sedaj glavno vsebino dela Društva narodov. Ni dvoma sicer, da ima zaznamovati ženevska intemacijonala nekoliko lepih uspehov. Toda kljub temu .sta njen ugled in njena veljava še daleč od one stopnje, da bi imela v vsakem ozira zares odločilno vlogo v povojnem mednarodnem življenju.
O kaki- mednarodni avtoriteti Društva narodov se torej ne more_se govoriti. Vloga, ki jo je igralo od svoje usi novitve do danes, se v ničemer ne i i k uje od vloge katerekoli'posredovalnice. V sedanji mednarodni praksi j-.' hilo vse delovanje Društva narodov le nekako posredovanje med interesi posameznih držav. A kakor vsak posredovalec, tako je tudi sedanja ženevska mednarodna posredovalnica podvržena in izložena gotovim slabostim, obr- menjena z gotovimi nedostatki, ki tesno spojeni z bistvom posredovanja kot takega. Najvidnejši tak nedo-statek obstoji v tem, da *e mora tudi Društvo narodov, kakor sploh vsak po-sn do valeč, izogibati najkočljivejših in obenem najvažnejših vprašanj ter iskati spravo na podlagi najneznatnejših stičnih točk, ki bi sicer ne igrale nikake vloge. Vedno si vsak posredovalec zagotavlja hrb^t in pušča odprta vrata, skozi katera se more v slučaju potrebo umekniti z «vsemi častmi*, prepustivši si var njeni lastni usodi.
Društvo narodov se ne nahaja v nič drugačnem položaju in videli smo že več slučajev takih (častnih umikov«. Najlepši tozadevni primer nam nudi n. pr. toli naglašano manjšinsko vprašanje. Društvo naj'odov ga v dobi svojega šestletnega delovanja ni spravilo niti za korak dalje od one točke, kjer je ta važna stvar obtičala ob sklenitvi mirovnih pogodb. Odsotnosti vsakega pomembnega uspeha na tem polju pa ni pripisovati morda nesposobnosti, nedelavnosti ali nemarnosti upravnih organov, temveč ustroju Društva kot takega, ki ga usposablja kvečjemu za mednarodno posredovalnico.
V tem je treba videti največji nedo-p tate k v organizaciji Društva narodov in tudi glavni vzrok težkoč, ki ovirajo njega uspešno delovanje. Naloga društev za Društvo narodov, ki so si postavila za cilj propagiranje ideje Društva narodov, ne obstoji potemtakem le v popularizaciji sedanjega Društva narodov, temveč tudi v propagandi za izpopolnitev tega mednarodnega organizma v boljše Društvo narodov.
Ravno v sedanjem hipu ima Društvo narodov zopet pred seboj težkoče naj-dalekosežnejše važnosti. Razorožitvena konferenca, h kateri je bila povabljena tudi Rusija, se ne bo mogla sestati, oziroma bi se morala vršiti brez Rusije, katera je odpovedala svoje udeležbo radi znanega spora s švicarsko vlado. Med to poslednjo in sovjetsko vlado so sc vršila v zadnjem času pogajanja za odpravo nesoglasij, ki so sledila umoru ruskega diplomatskega zastopnika Vo-rovskega. Pogajanja so se razbila in Rusija je izjavila, da se za razorožitve-no konferenco, ki bi se vršila v Ženevi, dezinteresira ter da predlaga, naj se skliče konferenca na ozemlju kake druge države. Vprašanje razorožit vene konference je obtičalo — vsaj za sedaj — na tej mrl vi točki.
Druga velika težkoča, ki jo mora Dru-Ši\o ; i a rod o v rešiti, je vprašanje razširitve S\-ta Društva narodov. V smislu locarnskih pogodb je Nemčija predložil ^ prošnjo za sprejem v Društvo. T'se države se strinjajo v lem, da mora dobili Nemčija tudi stalno v Svetu Društva? Istočasno pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali l>i i it - k.;.zalo razširiti Svet Društva narodov na način, da bi bile sprejete vanj čudi Poljska, Španija in Brazilija.
Za to idejo se posebno zavzemlje Francija, medtem ko ji po zadnjih vesteh odločno nasprotujeta Anglija in Nemčija. Prva radi tega, ker vidi v akciji za tako razširitev Sveta poskus Francije, da bi ustvarila v Svetu Društva narodov slovansko-latinski blok, ki bi bil uiaperjen proti angleškemu vplivu, druga pa zato, ker bi bil s tako razširitvijo pomen njenega pristopa k Društvu narodov znatno zmanjšan.
Kakor se vidi, se očituje tudi v tem nesoglasju tekmovanje med Anglijo in Francijo. Nemčija pa ima v rokah močno orožje, ki ga tudi spretno vihti. Grozi namreč, da umakne svojo prošnjo za pristop k Društvu narodov. Ker je od pristopa Nemčije k Društvu narodov odvisna tudi veljavnost locarnskih pogodb, je razumljivo, da pada to zadržanje berlinske vlade občutno na tehtnico sedanjega mednarodnega položaja.
Dne 8. marca t. 1. se bo vršil izreden občni zbor Društva narodov, na katerem se bo razpravljalo o sprejemu Nemčije. Naravno je, da se morajo do tedaj izravnati vsa nasprotja, ako naj bo zborovanje uspešno. Ako se to ne posreči, bo občni zbor odgoden, s čimer pa bi ta v sedanjem hipu naj resnejša mednarodna težkoča nikakor ne bila odpravljena.
ltaiija ne bo
nikill dovolila aneksiji Avstrije
RIM, 19. Takoj po povratku v Rim se je on. Mussolini podal v palačo Chigi, kjer se je bavil z zunanjepolitičnimi vprašanji do 13.30. Imel je daljši pogovor z on. (irandijem, nakar je sprejel generalnega tajnika zunanjega ministrstva sen. Contarinija. Kasneje je razpravljal Mussolini z državnim podtajnikom vojske, z generalom Caval-lero.
Kakor zagotavlja «Informatore della Stampa», je bil ta razgovor v zvezi z predstoječimi razpravami o vojaških načrtih v senatu. Prvi minister želi, da senat zaključi čimprej razprave o reformi vojske.
Dopoldne je imel Mussolini razgovor tudi z notranjim ministrom Federzoni-jem, kateri je podrobno obrazložil notranji položaj države.
Popoldne je ministrski predsednik sprejel poveljnika fašistovske milice gen. Gonzago in finančnega ministra conte Vol pij a. Poslednji je obširno poročal o gospodarskem in finančnem položaj u.
Glede Ramekovega govora in odno-šajev med Avstrijo in Nemčijo piše «GiornaJe d'Italia»: Ponovno moramo naglasiti, da ne more in tudi ne sme nikoli priti do priključitve Avstrije k Nemčiji. Italija in druge države so že objavile svoj veto proti tej na^ meri, ki ne bo nikoli preklican. Sam Mussolini se je.prav jasno izrazil o tem vprašanju: Italija ne bo nikoli dopustila aneksije Avstrije. Ta status quo tvori predpogoj, da ostane trikolora na Brennerju nepremaknjena. V nasprotnem slučaju bi morala pričeti italijanska trikolora svoj pohod proti severu.
Sinoči je Mussolini v palači Chigi delj časa razpravljal s Farinaccijem o notranjem položaju fašistovske stranke. Prihodnji teden se bo vršil najbrž običajni sestanek fašistovskega direktorija pod Mussolinijevim predsedstvom. Na tem sestanku se bodo določile podrobnosti za proslavo obletnice ustanovitve bojnih fašijev. Proslava se bo vršila na Mussolinijevo željo na najbolj svečan način. Vladni načelnik bo naslovil ob tej priliki na vse fašiste .proglas, v katerem bo v kratkih potezah orisal dosedanje delo vlade in delo, ki ga namerava izvršiti vlada v bodočnosti.	_
MassollRllev četo
proti razpravljanja o poadiškem vprašanja
RIM, 19. Glede vprašanja Poadižja in Društva narodov objavlja «Agenzia Volta* naslednje pojasnitve, ki jih je baje prejela od merodajnih krogov. Izjave, ki jih je podal ministrski predsednik dne 10. februarja v senatu in ki pravijo, da ne bo Italija nikoli trpela razprave o poadiškem vprašanju na kakem zborovanju ali v kakem svetu in da bo fašistovska vlada na katerisi-bodi načrt takega značaja reagirala z največjo energijo, so postavile na politično torišče odločilen veto proti razpravljanju o poadiškem vprašanju v Društvu narodov. Drugič je izključena možnost, da bi Društvo narodov imelo razlog za razpravljanje o tem vprašanju na podlagi čl. 10. in 11. pakta, ki predvidevata vojno grožnjo. Tretjič ni-ina Društvo narodov povoda, da hi se bavilo z navedenim vprašanjem, kajti Italija ni vezana z ni kakimi pravnimi i dogovori glede postopanja z narodnimi j manjšinami. — Končno pa je trcM I omeniti tudi dejstvo, da je avstrijska j vlada izjavila, da ne namerava v devi Poadižja ukreniti nikakih korakov pri Društvu narodov.
Prosi« smiske tiele&iclle
Neznosne razmere v Siriji
RIM, 19. Danes so odposlanci sirijske stranke, ki se bori za neodvisnost Sirije, objavili v nekaterih italijanskih listih poročilo, v katerem pravijo, da so prišli v Rim h komisiji mandatov, da ji orišejo nasilja, ki jih vršijo Francozi v Siriji v imenu mandata. Odposlanci so se že razgovarjaii s predsednikom in z nekaterimi člani komisije ter so jih opozarjali na dogodke, ki se odigravajo v Siriji. Obenem so predložili komisiji poročilo sirijskega in palestinskega odbora o položaju v Siriji. Poročilo bo predano Društvu narodov v proučevanje. Ta dokument osvetl juje politično situacijo v Siriji in pravi, da so francoske oblasti celo oborožile del domačinov proti onim Sirijcem, ki zahtevajo neodvisnost Sirije.
Obenem so sirijski zastopniki naslovili na komisijo mandatov proglas, v katerem jo opoaarjajo, da hočejo Francozi s svojo diplomatsko taktiko zatajiti in prikriti dejansko stanje v Siriji, poslužujoč se trditev, da so francoske oblasti nudile sirijskemu ljudstvu možnost, da si izbere primeren režim. Nasprotno — tako. pravi proglas — ni imelo sirijsko ljudstvo do sedaj še nikake prilike, da se izrazi svobodno glede režima, kajti francoske vojaške oblasti so s svojo diktaturo ovirale zakoniti razvoj volitev^ Nato navaja proglas sirijskih zastopnikov razloge, radi katerih ni mogel francoski guverner De Jouvenel vzpostaviti mirti in sestaviti vlade v Siriji.
Sirijski zastopniki vztrajajo pri nedeljivosti Sirije ter naglašajo, da bodo apelirali na DroStvo narodov, da onemogoči nadaljnje prelivanje krvi in čimprej odpočije preiskovalno komisijo v Sirijo, ki naj naredi konec tamkajšnjim neznosnim razmeram.
Dogodki v Siriji
PARIZ, 19. Iz Beyrutha poročajo, da je proga hed&adke železnice na nekem kraju, ki leži kakih 7 kilometrov vstran od Damaska, pretrgana. Vlak, ki je prihajal iz Palestine, je na tistem mestu zavozil s tračnic in je v nekaterih vozovih pričelo goreti. Mrtvi so trije Sirijci, več drugih pa- je ranjenih.
Nihče izmed Evropejcev, ki so se nahajali v vlaku, ni bil poškodovan. Povrnili so se v Damask in z njimi se je vrnil tudi angleški pod konzul z ženo; vozila sta se namreč tudi v tistem vlaku. ^
Francozi so danes streljali s topovi na nekatere tolpe vstašev blizu Damaska. Zastopniki halepskega vilajeta so na nekem zborovanju odglasovali resolucijo, ki izreka Franciji popolno vdanost. _
Jtatttr mSei državnemu pravdoištvs
radi loterlfsftdli Številk preroka Torraca
MILAN, 19. «Avantil» je bil o vajen državnemu pravdništvu, ker je preteklo nedeljo uvrstil v seznam izžrebanih loterijskih Številk one številke, ki jih je napovedal neslavni prerok Torraca. «Avantil» se opravičuje, da so si na lastno pest dovolili to šalo stavci lista.__
Sela Mostov, nor. skupščine
Pribi če viće va kritika vladne politike
BEOGRAD, 19. <Izv.) Na današnji seji nar. skupftčine se je nadaljevala razprava o državnem proračunu. Kot prvi je govoril zend jerađniški poslanec Moskovljević, ki je kritiziral finančno politiko ter obsojal vladno politiko napram seljakom in sedanji davčni sistem. Končno je govornik skušal dokazati, da ne obstoja nikako ravnotežje v državnem proračunu.
Nato je dobil besedo načelnik SDS Pribičević, ki se je najprej dotaknil objavljenega sporazuma med radikali in radičevci ter nato podrobnejše obravnaval postopanj« St^r Radića in njegovo dvolično politiko med seljaštvom in na drugi strani v Beogradu. V svojem pregledu o nastajanju sporazuma med Pašlčem in Radićem je Pribičević polemiziral 9 PaAacevimi izvajanji v radikalskem klubu ter v nadaljnjem napadal Radića, češ da je nastopil proti Stojadinoviću v času, ko ga bi moral podpirati radi njegovih i>ogajanj za ureditev jugoslovanskih dolgov v A-meriki. Glede zunanje politike je govornik trdil, de. odnošaji Jugoslavije napram sosednjim državam niso povoljni, in zahteval od NinČića točnih pojasnil v tem pogledu. Nastopil je proti rehaHIttortjl bivšega črnogorskega ministrskega pred—tlnika Jovana Ptamenca ter na koncu izjavil, da bo glasoval proti prorafano.
Po goma PrfbiČevića se je narodna skupščina ntfdUa.
Popoldne ss je nIHi seja načelnikov partammtenrrtfr skupin, na kateri )e bilo ekWg*|mo, da pride jutri na dnevni red Ninčićev odgovor na vprašanja. Mskneer Vilderia in Hohnieca
glede Radićevega izpada proti pape-škemu nunciju Pellegrinettiju.
Jugoslovenska delegacija zapustila Washington
BEOGRAD, 19. (Izv.) Iz Washingtona je prispela vest, da je danes dopoldne jugoslovenska delegacija za pogajanja radi vojnih dolgov Ameriki zapustila Washington in dospela zvečer v Ne\v -York, kjer se je vkrcala na parnik «Majestic» za povratek v domovino. V VVashingtonu je ostal le londonski no-slanik Gjurić, ki bo izvedel {Kigajanja do zaključka ter sodeloval pri sestavi besedila dogovora.
12-letoi deček se zastrupil v Ljubljani
LJUBLJANA, 19. (Izv.) 12-letni Viktor Repič, sin akademičnega kiparja, se je zvečer ob 19. uri po predstavi v kinu .((Matica* zastrupil z lizoJoin. Zastrupljenec je bil takoj pref>eljan v bolnico, kjer je padel v nezavest, a je Se vedno pri življenju. Vzrok samomora mladega Ljubljančana je neznan.
Napeti odnošaji med Združenimi državami in Mek sike?
PARIZ, 19. V uradnih krogih Združenih držav se resno govori o možnosti oborožene intervencije v Mek siki. Po-1 seben pritisk v tem smislu izvajajo I protestantski in katoliški krogi, med ' katerimi vlada veliko razburjenje, ker j je meksikanska vlada izgnala večje 'število duhovnikov.
Pognlanlo med Rusijo in ČeD&sIouaiko
na mrtvi točki?
PRAGA, 19. Že več mesecev so se vršila med Moskvo in Prago pogajanja, da bi Čehoslovaška priznala sovjetsko Rusijo. Se pred par dnevi se je splošno domnevalo, da je bil sporazum v glavnem že dosežen, sedaj pa doznava pol-uradna «Narodny politika«, da so pogajanja za priznanje sovjetske Rusije prišla na mrtvo točko.
Povod temu je dala zahteva, naj bi Rusija poravnala Škodo, ki so jo utrpeli Čehosiovaški podaniki. Sovjetski zastopniki stoje na stališču, da se bo o tem lahko razpravljalo šele po priznanju Rusije s strani Čehoslovaške.
Li9t dostavlja, da je nadaljevanje pogajanj otežkočeno tudi radi tega, ker zahteva Rusija od Čehoslovaške, da ji ta poravna škodo, ki da so jo v Rusiji povzročili čehosiovaški legijonarji. Sovjetska vlada se je poslužila nekega švicarskega matematika, ki je baje natančno preračunal odškodnino, katero Rusija sedaj zahteva.
Radi teh nesoglasij so postala pogajanja zelo težavna. Vsekakor pa sta se obe državi sporazumeli v vprašanju ustanavljanja konzulatov. Praška vlada imenovala posebno komisijo, ki bo proučila zahteve čehoslovaških podanikov v Rusiji.
An$leSKii dolnja zbornico
Gdobrila dogovor za Irak
LONDON, 19. Po dolgi razpravi j& angleška dolnja zbornica odobrila včeraj z 260 glasovi proti 11(> novo pogodbo za Mezopotamijo. Mar Dona Id je-ostro kritiziral pogodbo, ker podaljšuje dobo, tekom katere je Velika Britanija odgovorna za Irak in nalaga državi nedoločene in neumljive dolžnosti. Napadal je vlado, ker da ni držala obljub, ki jih je dala v tem pogledu. Na koncu svojega govora je MacDonald prečital predlog laburistov, ki zavrača dogovor in poziva vlado, naj dela na tem, da bo Irak v najkrajšem času sprejet v Društvo narodov. - Ogla-silo se je k besedi še več drugih socialističnih govornikov, ki so govorili proti odobritvi dogovora.
V imenu vlade je odgovoril zunanji minister Chamberlain. NaglaŠal je, da so govorniki opozicije s tem, da so govorili proti dogovoru, izrazili dvome o nepiistranosti in popolnosti od ločitve Sveta Društva narodov.
«/az takega dvoma nisem nikoli imel — je izjavil Chamberlain. Sedel sem v Svetu in se s tem ponašam. Ne moreni si misliti, da bi se Turčija upirala odločitvi. Ta država je prevzela gotove obveznosti s tem, da je podpisala lau-sannesko pogodbo. Vendar pa sem jaz, takoj po odločitvi Sveta Društva narodov, podal v imenu angleške vlade izjavo, v kateri sem poudarjal, da bomo sedaj, ko je meja določena in je s tem dana nekaka podlaga za nadaljevanje pogajanj, skušali dobiti pot in sredstvo, da napravimo to odločitev za Turčijo bolj sprejemljivo. Vzpostavili smo di-rekine stike s Turčijo. Preglejmo poročilo o razgovorih v Angori, ki ga je poslal naš poslanik v Carigradu, da vidimo, kakšne predloge lahko stavimo Turčiji!»
Končno je Chamberlain zanikal trditev, da postopa Velika Britanija tako le radi tega, da bi dobila petrolejske vrefee v Mosulu.
T
tektiv. Najprej so ju odpeljali v Ročinj, lakoi nato pa v Kanal, odkoder <o ju v četrtek izpustili domov. Škodnik zanika vsako udeležbo in pravi, da Presen laže. Presen pa je menda jako ponosno, s »iga-reto v ustih, pričal, da je to storil skodnik in da je on le gledal.
Sedaj čakajo v Avčah konca te sitnosti. Sicer pa je jasno razvidno, d« se jo slika sama razbila, ko je padla s kamna vsled mraza. Zlasti govori za to dejstvo, da slike ni bilo že od Božiča. Na noben način ne moremo tu govoriti o kakem vandalizmu. Zlasti se ne more ozirnti na izjave in trditve tal.ih prič, kot je Presen.
t ANTON KRIŽNIC;
Včeraj je umrl v Kanalu veleposestnik g. Anton Kriznič v 79. letu svoje starosti. Bil ,je*eden nazstarejših Kanalcev, zelo podjeten mož, ki je dal mnogo zaslužka domačinom. Bil je sin ustanovitelja kanalske Narodne Čitalnice in več desetletij njen zvesti član. Dvanajst let je županoval v svoji rojstni občini, nekaj časa je bil tudi deželni poslanec. Bodi mu ohranjen blag spomin; naj počiva mirno v rodni zemlji, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Hov Ju§oslooenskl list
Prejeli smo prvi dve številki novega jugoslovanskega lista «Niirodno Djelo«, ki je začel izhajati v Zagrebu v začetku tekočega meseca. Prva številka prinaša veleznnimiv programni uvodnik, v katerem naglasa uredništvo kot svoj vrhovni cilj delo za ustvaritev novega jugoslovenskega tipa, ki naj vstane kot plod vztrajnega in ustvar-jajočega dela iz sedanjega haosa v jugoslo-venskem mišljenju in snovanju kot predstavnik sinteze vseh narodnih sil. To bo tip dela. ustvarjajoči tip in inčtnife««ta' iju narodnega snovanja.
Med zaključnimi odstavki uvodnika prve številke zasluži našo posebno pozornost sledeči, ker veljajo besede, ki jih vsebuje, s primernimi spremembami tudi za naše razmere.
«Mi vemo — je rečeno dobesedno v tem odstavku —, da niso politične stranke nikdar porajale ustvarjajočih tipov v narodih. Te tipe so ustvarjali idejni pokreti. In kadarkoli se je tak pokret spremenil v politično stranko, je vedno ostal jalov in ni izvršil svojega poslanstva. Vse naše politične stranke — srbske, hrvatske in slovenske — so šle to pot, a niso izvršilo svoje zaveze. Vsi naši omladinski pokreti so postali predstraže političnih strank in s tem izvršile umor nad svojim progra-mom.»
List je izvrstno urejevan in ilustriran ter izhaja enkrat na teden. V svoji drugi številki prinaša eno celo stran obsegajoč članek o proslavi naše petdesetletnice, l:i ga je napisal za novi list ustanovitelj naše
Resnica o Avčah
Dogodek s sliko na vojaškem pokopališče.
(Od našega posebnega odposlanca.)
Čim se je raznesla vest o poškodbi nagrobnega spomenika na vojaškem pokopališču v Avčah, srno poslali na lice mesta svojega poročevalca, da ugotovi star.je stvari. V naslednjem priobčujemo tozadevno poročilo brez pripomb ali dodatkov. Ur.
AvČe, 19. II. 1926.
Kakor ste Se včeraj poročali, je na pokopališču v Avčah bila razbita slika na grobu poročnika g. Erta Mantovanija iz Milana, ki je padel 3. 7. 1917 na Banjšici. Radi te slike je potem varnostno oblastvo poizvedovalo po vsej vasi. Zgodba je taka:
Pokopališče italijanskih vojakov se nahaja za vasjo proti Banjšici, v dolini potoka AvČice. Sredi njega je lep spomenik, kateremu se pa že pozna zob časa. Razen tega glavnega spomenika je na vsem pokopališču še en sam: postavljen rečenemu poročniku od njegove matere in od sester. Ta spomenik je tudi imel poročnikovo sliko, katere pa že od Božiča ni bilo opaziti na njenem pravem mestu. Ko je skopnel sneg, je ležala slika na grobu. Tako jo je našla žena pokopališčnega oskrbnika Marija Hu-mar in je dne 8. II. 192t» prinesla v občinski urad. Gospodje na občini so potem obvestili o nezgodi karabinerje, ki so takoj prišli in poizvedovali. V nedeljo dne 14. t. m. je došel v vas tudi neki stotnik ir^ devet karabinerjev, ki so napravili nekaj | hišnih preiskav 2 negativnim uspehom seveda. In zdelo se je, da je stvar poravnana.
Na pustni dan pa pride v vas neki mož s čajno v rokah, kot da pobira jajca. Ustavi se tu in tam, končno najde dnjžbo v 14-letne m Jožefu Presen, damo iz Avč, ki pa pri ljudeh ni prav nič priljubljen vsled svoje slabe in pokvarjene duševnosti, ter ga dovede do vojaškega pokopališča. Mož se je razgovarjal s Presnom o tem in onem in nazadnje je prišel pogovor tudi na vojaško pokopališče in razbito sliko. Končno je mož obljubil fantu 200 lir, če pove, kdo je razbil »liko na poročoikovem grobu. Fanta je najteže preslepila lepa svotica in je priznal, da je bil on, v družbi z nekim Skodnikom, 11-letnim fantičem, in to dva dni prej, medtem leo vedo ljudje povedati, da slike že od Botiča ni bilo na onem mestu.
Seveda sta bila oba fantiča aretirana, ker mož z jajci ni bil nihče drugi, kot de-
tiskarne dr. Gustav Gregorin. — Na isti »trani je ponatisnjena t-udi glava prve številke »Edinosti«, medtem ko je objavljena etika dr. Greg ori na že v prvi Številki.
Pojasnilo k pojasnilo
Prejeli smo: Slavno uredništvo!
V svoji številki od 16. t. m. ste objavili »»ko pojasnilo občinskega komisarja za občino Prem gnspoda Josipa Gorjana, dano s ozironi i±ii «Fo&lano» Ribarske družbe v "Dii-ski Biuuici, objavljeno v «Edinosti» 3 dno 9. t. m. Smatram za popolnoma uine-»tno, da se bavite v uredniškem deiu z vprašanjem ribolovskih pravic, ker to vprašanje zadevlje mnoge naše kraje in kor se bo tako doseglo, da bo ljudstvo na eni strani pravilno razumelo zakonite pred pise glede ribolova, a na drugi strani se bosta dostgii varstvo in pospešitev ribogojstva, kar bo zopet le v korist našemu ljudstvu.
Gospod Gorjan se v svojem «Pojasnilu» sklicuje na občinski razglas, ki ga je ob-javil na podlagi okrožnice kr. podpref^k-ture. Čeravno tega razglasa nisem vide! in g. Gorjan ni bil tako prijazen, da bi mi ga pokazal, mu rad verjamem, da je sestavljen v smislu okrožnice kr. pod prefekt ure na VolosKem. Jaz seiu le svoječasno opozoril g. Gorjana, da prebivalci (občine Prem tolmačijo njegov razglas v tem smislu. da lahko ribarijo, kjerkoli se jim zljubi, Ie če imajo ribolovsko karto izdano od političnega oblastva. Opozoril sem gospoda Gorjana. da je to tolmačenje napačno, in ga naprosil, da bi na način, ki se mu zdi primeren, odpravil to nesporazum-Ijenje. Gospod Gorjan mi je pa nato izjavil, da imajo ljudje prav, če razglas tako tolmačijo, češ da ribolovska karta izdana od političnega oblastva daje sama na sebi že pravico do ribolova po poljubnosti.
Opozoril sem ponovno gospoda Gorjana, da to ni res, ter mu navedel analogijo lova na divjačino. Orožni list da namreč ne daje že pravice streljati divjačino, ampak: lovec mora iineti poleg orožnega lista še svoje lovišče. Orožni list pa odgovarja gle-j de ribolova ribolovski karti izdani od po-, litičnega oblastva. G. (iorjan pa je vztrajali pri svojem stališču in se bo inonroče sporni-! njal, da sva se še precej neprijazno razšla,j ko sem opazil, da mi hoče dajati lekcije j v tolmačenju zakonov.
Toliko resnici na ljubo. Ni moj nameni voditi kake osebne polemike in sem gospo.hi Gorjan u pripravljen priznati, da je bilo med nama le nesporazumijenje, če si on prisvoji gori označeno naziranje in temu primerno pouči svoje občane, rfa tih ob-; varuje pred iie|>otrebniini sitnostmi in j stroški.
Če pa ima g. Gorjan le namen se spu-j ŠČati v polemiko, kdo pravilno '^Imači | zckon. mu niaem več na **&/polttSto, ker i imamo za to drugo bol; kompetentno me-, sto.
Zahvaljujem se Vam za gostoljubnost. II. Bistrica, 18. IT. 1926.
Dr. F. Miknlotič.
IZPITI NA UNIVERZI V PADOVI
se začnejo: za pravno fakulteto desetega marca in trajajo do tridesetega marca; ru medicinsko fakulteto začnejo na 25. fe-! bruarja in se vrše do 29. marca. Izpiti »a j vede (s'ienze) se bodo vršili od 3. marca dol ol. marca. Za. filozofičivo fakulteto urniki ni še znan. OUts za vložitev prošenj za iz-j pite na medicinski fakulteti je potekel! 18. t. m. Za druge fakultete je do 25. t. m.I Opozarjajo se vsi visokošolci, da je v tem j
terminu le en poziv fappelloi.
-
Zaplemba četrkove številke.
Uredništvo je prejelo včeraj od kr. prefekture odlok o tej zaplembi. Prefektura je odredila zaplembo radi dopisa %kwjI naslovom *S Kanalskega <. ker da a je zvenel žaljivo za narodno Čustvo. >
—	D. E. N. Tommaseo. Ob 19. uri se vrš; društveni sestanek v navadnih prostorih pri Sv. Jakobu. P»> sestanku se vrši dramatični sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki se za to zanimajo.
—	PeV.ko đrašivo	na Prošeke sprejema nove člane ir članice. Kdor ima veselje do petja, dobrodošel. Vpisovanje sf vrsi danes ob 20. uri v «Haj<lrihovi» dvorani. — Odbor.
—	Z, M. D. - Preda vatel i, ki tečaj. Vsled odsotnosti predavatelja se tečaj jutri ne vrši. — Odbor.
S i* O R T
ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno: Javljamo, da je sklep, s katerim se je predala odobritev tekme Ob-zor-Gorica obč. zboru, preklican ter da je tekma odobrena v prid Gorici 2 : 1. Priziv Obzora se odbije.
V	nedeljo 21. t. m. se ne bo vršila nobena prvenstvena tekma.
Uradno redcvan|e.
I. divizija;
L T. B. T 1 T. L T. K. 6. i. T.
Adria b 4 2 — 16 5 10 Obzor	(i 4 1 1 16 3 9
Gorica «3 2* 1 8 ti 8 Zarja	b 3 — 3 9 12 6
Prosveta ti 2 1 3 12 7 5 Volga G 2 — 4 7 14 4 .Sparta U — — t> 5 26 0
T. V. N.
D. K. N. Tommaseo - M. D. Sparta.
V	nedeljo točno ob 13. uri se vrfii na Igrišču S. D. Adria prijateljska tekma mod omenjenima četama.
Nogometna tekma M. D. P. - Trst — C. S. «Pittori».
V	nedeljo 21. t. m. ob 13.30 odigra I. četa «Prosvete» prijateljsko tekmo z močno dru^orodno četo C. S. «Pittori».
«Prosveta» bo pri tej priliki preiskus /i svojo novo formacijo ra returne tekme. Tekina se odigra na igrišču «Obzora».
Zjutraj ob 10. uri se vrši na istem igrišču nogometna tekma ined II. četo aProsvete« In II. četo «Obzora >.
S. D. «0bzor» - C. S. «Pro Serrola*
Jutri ob 15. uri se srečata omenjeni četi na igrišču «Obzora» v Rocolu v prijateljski tekmi. Vsakomur je dobro znano, da ie četa «Pro JServoIa» ena najmočnejših
I čet, ki sedaj • tekmujejo za prvenstvo ! U.L.I.C. ter bo skušala na vse načine uve-■ 1 javiti svojo igro napram četi «Obzora», koja se nahaja med prvimi četami našega prvenstva. «Obzor» nastopi ob tej priliki v novi formaciji, s katero bo nastopal v returnih tekmah. Gotovo bo vsak naš športnik posetil tekmo, ki obeta biti res zanimiva.
Raicevich premagal Romanova.
Včeraj se je v tukajšnjem gledališču ♦cPoliteama Rossetti» vršil športni večer na čast Tržačanu Ivanu Raicevichu, svetovnemu šampijonu v rokoborbi.
Izid večera je naslednji: Bokser Josip Slatich iz Trsta je premagal M. de Stabile iz Tržiča. Ivan Raicevich premagal v rokoborbi Ivana Romanova iz Rige. V prosti borbi je Tržačan Nino Darnoldi odnesel zmago nad W. Goldbachom iz Berlina.
Gledališče polno občinstva, ki je seveda podžigalo tržaške borce.
Iz tržaškega življenja
Tragična nesreča otroka.
V stanovanju družine Freglia pri Sv. M. Magd. zg. št, 242 se je včeraj zjutraj pripetila strašna nesreča, ki bo skoro gotovo zahtevala mlado človeško žrtev. Najmlajša hčerka zakonskih Freglia, komaj 2 in pol letna Marija, se je okoli 9. ure nahajala z materjo sama doma; igrala se je v kuhinji blizu ognjišča. Crez nekaj časa se je mati male Marije odstranila za hip iz kuhinje, da natrosi kokošim pičo. V njeni odsotnosti se je dekletce skobacalo na niz-: ko ognjišče in pričelo v svoji otročji brez-■ skrbnosti iztikati okoli ognja. Nesreča je hotela, da se je otroku pri tem užgala obleka; kakor bi trenil, je bila mala Marija j vsa v plamenih. Na njeno obupno vpitje j je prihitela v kuhinjo mati, ki je vsa iz sebe od žalosti naglo rešila ubogo hčerko gorečih cap. Toda kljub temu je ubožica zadobila zelo hude opekline po vsem zgornjem delu života.
O nesreči je bila telefoničnim potom obveščena rešilna postaja, odkoder se je ne-• mudoma podal na lice mesta zdravnik, ki je podal nesrečnemu otroku prvo pomoč, 1 nato ga je dal prepeljati v mestno bolniš-! nico. Toda prizadevanje zdravnikov bo, I žalibog, bržkone zaman, kajti stanje otroka je smrtno nevarno.
Dne nesreči pri delu.
V lesnih skladiščili pod Skednjem, kjer je delal za firmo «Forestale», se je včeraj popoldne ponesrečil 27-letni težak Ivan Gerin, doma iz Kopra. Okoli 14. ure je hotel premakniti z deskami naložen voz, a ko se je od strani uprl vanj, se je sklad desk zruši! z voza in pokopal Gerina, ki ni utegnil odskočiti v stran. Ko so ga tovariši izvlekli isood desk, je mož tožil hude bolečine po vi*ej desni strani života. Na lice mesta pokMc&zri zdravnik rečilne postaje je ugotovil, da ie Gerin poK«r poškodb po desnem stegnu ta boku, najbrž dobil tudi notranje poškodbe. Ponesrečenec je bil ■ prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
- V spremstvu nekega tovariša se je i včeraj popoldne zatekel v mestno bolnišni-;co 19-letni podajač Silvij Grando, stanujoč v nI. Rena št. 3, ki je imel 5 cm dolgo, do kosti segajočo rano na temenu. Mladenič je povedal, da mu je pri delu pri novih ledenicah, ki jih grade pri Sv. Andreju padel na glavo kos opeke, ki je najbri zdrkni! v/ rok kakemu zidarju, zaposleneng na zidarskem odru v drugem nadstropju K«r rana ni bila nevarna, je bil Grandc prepuščen domači oskrbi. Zdraviti se bc moral kakih osem dni.
Iz tržaške pokrajine
STORJE.
(Himen.)
Starejši sin dobroznane ugledne in narodne družine Marc, Štorje 45 — Franc 1 M ar c je stopil v zakon dne 15. t. m. z dra-; žestno gospico Antonijo Dolgan iz ugledne ' narodne družine Dolgan iz Majceno? pri
1 Štorjah. Bilo srečno v novem stanu!
»
1 Vesti z dorfškega
Zborovanje učiteljskega sindikata. , Za danes je napovedano tu zborovanje učiteljskega sindikata, na katerega je vabljeno goriSko učiteljstvo. Govornik je ko-meud. Garassini, ravnatelj videmskega I učiteljišča, idrijskemu tačiteljstvu je iz-; javil, da mora biti vsakdo s srcem fašist j in v sindikata, ali pa nič. Ce stoje stvari tako, kakor pravi prof. Garassini, ne razumemo, čemu toliko vabi zraven naše učite ljstvo. Goriško učiteljstvo ima društvo, ki obstoji že 52 leti. Potezalo ne je za kulturno povzdigo stanu in sa njegove moralne in gospodarske koristi. Ali naj to društvo še samo pomaga, da ga bo prej konec?
Pokrajinski upravni odbor v Vidmu
je odobril v svoji zadnji seji sledeče zadeve: frrnivrfc: Letni prispevek za novi kmetijski urad v Idriji; Mino: Obrtni in prodajalni davek za 1926. Oddaja delnic vipavske železnice; Sovica: Ureditev javnega nalepljanja. Dogovor z dediči pokojnega Jone in odreka dedščini njegovi; Kanal, Anhovo, Sedlo: Stavbinski red;Srpenica: Vpis bivše vojaške ceste Čez-Ledine med občinske; Komen: Ureditev ročnih del pri j vzdrževanju cest; Čepovia: Nabava pisal-; nega stroja.
Draitra.
— Slovenska Čitalnica v Solkana je zgubila danes eno svojih starih članic G. Zini ic. Mesto venca-na krsto, kupi čitalnica tri knjige, katere bodo posvečene v spomin pokojnice. Odbor izreka preoetalim svoje sožalje.	_
AVCE.
Agilnega, vestnega in poštenega delavca na kulturnem polju, g. Avgusta Kovačica, mlekarja naše mlekarske zadruge, so ka-rabinerji na pust aretirali. Ovajen je, da je v noči od 14. do 15. t. m. pretepel nekega 50-letnega Erjavca iz Loga, obč. Avče, vpisanega fašista. V oni noči se je nahajal Erjavec v hiši g. Praha, p. d. Škodnika, v Avčah. Bil je pijan. Kar stopi v hišo neki Madon, tudi iz Avč, in po par izrečenih besedah se začne raboka. Gospodar Prah je pretepača vrgel is hifte, pred katero se je pretep nadaljeval.
Kovačiča, po izpovedbi več prič, ni bilo poleg. Najbrže je bil aretiran na podlagi izmišljene ovadbe. Bil je najprej prepe-
> 1 jan v Ročinj in nato v Kanal, v petek zju-- traj s prvini vlakom pa v Gorico, kjer se , sedaj nahaja.
\ Aretacija je vzbudila po vasi mnogo ko-| mentiranja, ker vsi poznajo Kovačičevo ! miroljubnost in poštenost. — Posredovanje ! pri kanalskem sodniku ni pomagalo nič,
' ker spada baje ves incident na tribunah Poškodovani Erjavec ima namreč zdravniško spričevalo, da je tri mesece nespo-1 soben za delo.
v domači vasi težko čakajo njegovega povratka, ker je v mlekarni zaostalo vse delo. Sicer pa se vsa vas čudi njegovi aretaciji in vsi domačini so prepričani, da se bo izkazala v najkrajšem času njegova popolna nedolžnost.
IZ iTANĐREŽA
Sorodniki prerano umrlega Franca Ren-čelj se najiskreneje zahvaljujejo vsem onim, ki so pokojnika med boleznijo obiskovali, dalje preč. duhovščini, Gor. godb. krožku, Braln. in pevsk. društvu, tovarišem za krasni venec in vsemu mnogobroj-nemu občinstvu, ki je pokojnika spremljalo na poslednji poti. Bog povrni!
IDRIJA
Pred ustaiK>vitvijo tukajšnjega učiteljskega sindikata (društva) se je bila poslala učiteljstvu okrožnica, s katero se mu je naznanjal novi zakon o uradniški redukciji. Po tem zak.-odl. definitivnost namestitve ne velja več in je mogoče vsakogar odsloviti iz službe, če ima manj kot 15 službenih let. Ce ima več kot 15 let služ-j be, se lahko upokoji. Kakšno pokojnino bo užival ,ni še nikjer rečeno, si je pa lahko misliti. Odlok-zakon velja za vse leto 192<», predvidjati je pa, da bo v slučaju potrebe podaljšan. Kako se bo zakon izvajal, se bo še videlo. Komaj še pred dobrim letom je bilo čuti veliko naglašanje, kako se je na stotine našega učiteljstva imenovalo definitivno!
S CERKLJANSKEGA
Ker se od povsod čujejo same tožbe o mizeriji, se skoraj ne upamo oglasiti, ker nimamo tudi mi povedati kaj drugega. Naše okolieanske vasi: Planina, Poljana, poseb- ^ no še Jesenica, Orehek in Bukovo same- 1 vajo pozabljene vse leto, razen takrat, * ko se zopet zavrti davčni vijak. Takrat « malo zajavkamo, plačamo in delamo dol- < gove. Naši fantje in možje hodijo v Francijo v rudnike, drugi pa drvarijo v domačih krajih. Sedaj je treba, cia se plača prvif obrok davkov, ki so letos znatno porastli.lj In potem še razne druge naklade in davki,j. ki jim niti imena ne vemo. Hišni davek , so naložili na vse bajte brez razlike. Na i Bukovem, n. pr. so naložili revni ženski, ki nima razen par pedi vrta in majhne hišice ničesar — in še to je zadolženo — sa-1 mo L 165 hišnega davka. Revica pa nima c denarja niti za živež. Med vojno so delali: c na črti Grahovo-Bukovo-Reka cesto, skozi travnike, gozdove in njive, a se do danesj še ni nič ukrenilo, da bi se odbil prizadetim posestnikom davek za uničeno zemlji- s šče. Ako se tozadevno nič ne ukrene, bomo * morali še nadalje plačevati davek za zem- } ljišče, ki ga ne uživamo. Dovolj o tem! — ^ Sedaj ko je minul pust ,moramo delati pokoro. Sicer pa se zdi, da naši oštirji niso delali Bog ve kakih dobičkov, ne toliko _ radi kratkega pusta, kolikor radi gospo-
darskega položaja. V teh slabih časih po jenjuje tudi pustno veselje. Kako bo šele čez leta!
IZ VEDRIJANA.
Tudi k nam je posijalo za hip pomladne solnce. Upali smo, da je že konec brezkončnega dežja, ki nas tako zadržuje pri delu na polju. Škoda pa je tudi drugače precejšnja. Naša «cesta» v Biljano, ki že prej ni bila podobna cesti, je sedaj pravi jarek. Naliv nam je odnesel most. Clas je, da poklicani uredijo to zadevo, ki je naši vasi tako pri srcu. In da to trajno urede, da ne bo krpanja in popravljanja vsakih štirinajst dni. Vas s preko petdesetimi številkami že zasluži, da dobi pošteno zvezo s svetom.
Drugače se pa boljšajo pri nas raziuete. Sedaj, hvala Bogu že črez pet mesecev ni bilo v vasi nobenega fantovskega pretepa.
To je Iepo7 če pomislimo, da so bili pretepi prej stalno na dnevnem redu. Saj smo bili, žal, Vedrijanci na glasu kot taki. Fantje, naj Vam bo čast domače vasi pri srcu; Skrbite, da že enkrat popravite glas, ki ga imate v Brdih. Na do^ri poti ste. Pokažite, da nekaj zmorete, da napredujete, — da je v vas nekaj lepšega, boljšega.
Nekaj je še slabega v naši vasi, namreč to, da se pri nas še vedno preveč pije. V •pijači je izvir tistih zloglasnih pretepov. Tu je korenina slabega, — to je treba iz-ruvati. Fantje, to pograbite z mladostno .korajžo in zatrite te slabe navade in razvade, ki so nam jemale ugled in kazale našo vas bolj zaostalo in manj vredno kot okoliške vasi.
Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše ljubljene hčerke in sestre
Avguste Vatovac
izražamo svojo največjo hvaležnost vsem blagim osebam, ki so bodisi za podarjene cvetlice, za spremstvo k večnemu počitku, ali na katerikoli način izkazale zadnjo čast dragi pokojnici.
TRST, dne 19. februarja 192t>.
Žalujoči stariši, bratje in sestre.
S12IPISHHSRHMP^ ?, -
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja 3b bridki izgubi nepozabnega soproga in >četa
Andreja
posestnika in občinskega svetovalca
;e zahvaljujeva vsem onim, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku, posebno pa še preč. g. župniku Strancarjn ta tolažbo, in domačim pevcem za žalo-»tinko.
Ribemberg, dne 18. februarja li*2t>. Starija, soprnrra: Iztok - Andrej, sin
[	Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
j pretresljivo vest, da je nai&nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, I svak in tast, gospod
Anton Križnic
Industrijalec
[ danes, prejensi tolažila sv. vere, v 79. letu, ob 19, mirno v Gospodu preminul. I	Pogreto blagopokojnega se bo vršil v soboto, dne 20. t. m. ob 3 pop.
!	KANAL OB SOČI, dne 18. februarja 1926.
j	Pavla roj. DraStek, soproga,
i	Atol Zli, Vladimir, sinova.	Cl^a por. Potetnlk, hči.
!	Anica roj. Ogorevac, Bali roj. tarablovlc. sinahi.
Pran Potofnik, zet. Tonfek, Edko, Stojan in Dušan, vnuki.
Sv. ma5e zadušnice se bodo brale dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj v tuk. farni cerkvi.	Brez posebnega obvestila.
1 ■ ........ 1 —ti !■—irr r 1 m 1 m—i— nrrrT---r-—-n-n~r mTTr-1— 1 "'	"ifti**"
1	Občina Kanal ob Soči naznanja, da je njen bivši
dolgoletni župan, gospod
Anton Križnic
Mvll daSahtl poslanec, gostilničar in veleposestnik
včeraj ob 7. uri zvečer preminul. '	Pogreb velezaslužnega pokojnika se bo vršil v soboto ob
I 3. uri pop. izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Slava njegovemu spominu!
KANAL OB SOČI, dne 19. II. 1926.
Županstvo ¥ Kanalu. j
PODLISTEK JULES VERNE:	0)
Skrivnostni otok
Tistega dne je inženirja Cira Smitha ustavil na ulipi neki nenianac. Bii je to neki pomorščak po imenu Pencroft star kakih petintrideset do Štirideset let, močne postave, ožganega o*»ra*a, živahnih oči, ki so mn pogoetosna mežiklae, v splošnem pa je bilo njegovo oblifje prijetno. Percroff je bi! iz severnih drfav, prepotoval je vsa morja naše zemlje in doiivel vse mogoče prigode, ki jih more dvonožno bitje brez perotnie sploh doživeti. Ni potrebno še posebej omeniti, da je bil po svojem podjetnem značaju pripravljen vse tvegati, in da se ni ničesar bal Feneroff se je v začetku tistega leta podal po opravkih v Ricli-mond. Spremlja) ga je petnajstleten dečko, Harbert Brown is New-Yerseya, sin njegovega kapitana, sirota, ki jo je ljubil kakor svojega otroka. Ker ni utegnil zapustiti mesta pred obleganjem, je bil tudi on v svojo veliko nevoljo zaprt vanj in nepre-
stano je premišljeval, kak obi ušel. Poznal je Cira Smitha po imenu in je vedel, kaka nestrpno prenaša ujetništvo. Omenjenega dne je naletel nanj in brez obotavljanja in kakega uvo da ga je nagovoril s temi-i*1 besedami:
•Gospod Smith, ali niste še siti Rich-monda?»
Inženir je premeri! s pogledom moža, ki ga je tako nagovoril in ki je še pristavil:
•Gospod Smith, ali hočete zbežati?»
—	Kako?...» je odgovoril živahno inženir, ki mu je to vprašanje ušlo proti volji, zakaj ni se mogel še zanesti na neznanega človeka.
Ko pa je s svojim ostrim pogledom pre-motril pomorščaka, se je v njem zbudila zaupnost in ni dvomil, da ima pred seboj poštenega človeka.
«Kdo ste?» je vprašal kratko.
Pencroff je povedal, kdo je.
»Dobrog je odgovoril Clr Smith, «toda kakšno sredstvo za beg predlagati?*
—	Tam, tisti lenuh, zrakoplov, ki je privezan in brez dela, se mi zdi, kakor bi čakal na nas!_
pomorščaku ni bilo treba nadaljevati.
Inženir je razumel vs«> takoj pri prvili > sedah, prijel je moža pod pazduho in uh , peljal k sebi v hi£o.
i Tam je pomorščak razvil »voj zares preprosti nafrt, pri katerem bi tvegala kvečjemu življenje. Orkan je sicer divja! naj-i huje, toda spreten in pogumen inženir, kakršen je bil (lir Smith, je bil gotovo soben voditi zrakoplov.
Ce bi se bil Pencroff količkaj razumel na zrakoplov, ne bi se niti za trenotftk obotavljal in bi vzletel, seveda ne brez ll.fr-berta. Videl je že innogo drugih neviht u ta vihar se mu ni zdH prehud.
Brez besede je poslušal Cir Smith mornarja. Toda njegove oči so vzplamtele, ko< je slikal, da »e mu nudi prilika ubežati, in oni ni bil človek, ki bi jo izpustil. Na^rt se je zdel zelo nevaren, toda vendar 4e; izvršljiv. Ponoči bi se dalo približati zrakoplovu vkljub stražam, zlesti v ladjico in> prerezati vrvi, s katerimi je bil zrakoplov privezan. Seveda bi jih bile utegnile pozdraviti krogle, toda poskus bi bil mogel imeti tudi uspeh. Cle bi !e ne bilo viharju... toda brez tega vihareja bi bil zrakoplov ?c davno vzletel in tako Željno pričakovana* priložnost bi se iini ne nudila več.
; Bdtsna poročila,
DEVIZE.
Trst, 19 fehr Amiurdam od 9^6 — d* 1006 — Belgija »d 112.76 de 113.2*. Pari* 89 — do
0	London od 120,80 do 1*).:M) ; New Vofk od 24 Tb - do 24.85; Španija od 351.— do 363.— ; Švica od
1	478.— do 480.— ; Atene od .VI.7S do 35.75; Borlia P od 58 '.— do 594.— ; Bukareit od 10.25 do 11.— e Praga ad 73.15 do 7 3.80: Ogwk» od 0.0346 d«, i Q.0;i£O; Dunaj od —.34$ do —.3^3; Zagreu u<6 1 43.65 do 43.86.
j Hesečijske obveanlc« 68 70.
3	VALUTE:
l 1 rst; februarja Avstrijske kron« od 0 0345 do 0.035i»; dinarji od 4V30 do 44.W; dolarji od J4.ttf do 34.80; novci po 20 frankov od y4.— do i»7 —
funt iteiling od l iO 50 do 1JU.9C.
; j g 1 MALI OGLASI | j j
i
, TRGOVSKI pomočnik, mlad 1H—let,, dobi službo pri Francu Počkaj, Kozina.
210
DEČEK, začetnik, za trgovino jestviu -p ; sprejme. Via Gasparo Stamjta 5.	I
. HLAČE, jope, obleke za delo, a^ prodajajo lia drobno in na debHo. lTgodr.e cetie. i Lastni izdelki. Comolli, Via Cacciii 17.
209
k 1 ~ : - : — — HIŠNA pridna, za majhno družino >•- -c. Plača dobra. Corso Garibaldi 10, 1. . )7
GOSPODIČNO 528—35 let, veščo slovenSčii e, | italijanščine, nemščine spretne korespuu-dentkinjo, knjigovodkinjo z lei>o pisavo, se sprejme takoj v službo. Lastnoročno pisane ofertr pod «Podjetje» na np» «Edinosti».
: BABICA, avtorizirana, sprejema n«. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia
i.
BRIVEC išče dva brivska pomočnika, Eventuelno proda drugemu podružnico. Pojasnila daje Matija Piskač, Opčine.
19©
GOSPODIČNO I Slovensko podjetje v Gorici išče popolnoma samostojne in per-fektuc koresponđentke. Samo prima re-fenrece na upravo lista. Neupoštevane:
I P,o«, s prilogami se rekomandirano vrnejo. Šifra «ženska moč».	•
fid Lici
plačuje	17
ALOJZIJ MUH, mm MSld! 2
prvo nadstropje
Pazite na naslov !	Parit* na naslov!
s	Zobozdravnik
■i m. 0. sir. D. MoJ
l specijalist za ustns in zobne bolezni
perfekcijontran na dunajski kliniki
l ordinira v TRSTU
S Uia M. R. Imbriani 16,1. (prejlia i. Gievaim!)
f k	od 9-12 in od 3-7 239 |
■ [al___ J3
j fisse	.:
I Zastavne listke, krone, | srsSro* f Isto, firiijsnfs |
*	kupuje In plačuje po najvišjih rem'.i
l | Albert Povh — ttrarna |
Trst« Viđ Mazjinl 46	|
i ftsjvi^a cene pEaCisJam sa
i ^^ iggj
| kun, zlstis,	s?
lisic,	1 ^^
cišiiurjev, vider,	(y
jazbeca v, mačk
veric, krtov, divji H k^jfVjS,. In domačih zajcev«
D. WINDSPACH
Trsi« Via Cesara Batftlsti it. 10 IL nadsir., vrata 16 >/>
Sprejemajo se pošiljatve po po.^ti