171. Stnllk V l|rtl|«il, i Jndo 3. avgusta IK1. LOfENSKI popoldne, ImoanSI B0«tUlo lm prasalk«. f 1*™rat? * ?5Stoc 1 m/m * 54 ffl//n n raalc do 27 OT//n višine 1 K, c J 30 ml m VlHnc dalje kupčljsld ia uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, p jSlano, preklici, Izjave in reklame 1 mlm K >—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede insentov naj se orlloii znamka za odgovor. I jravnUtro „sio*. Itaroda' in Narodna Tlskaraa" iniflora ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 304. „Slovenski Ntroi' v Jagosla*ri|l t celoletno naprej plačan . K 300*— polletno.......„ 150*— 3 mesečno......„ 75'— 1 M • • » - • m 25 —*■ Ma*l|ant Ia 'po pes« i V laaiaautfo i celoletno......K 480*— polletno.......„240*— 3 mesečno........120*— .........40 - Prt morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno HT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve dennra se ne moremo ozirati. Crsdnlitvo „Ilov. Naroda" Knaflova nlica 4t. 9, I. nadsiropjo Telefon štev. 34. Dopise »preloma le podplsnne in zadostno franUovane. *pT" Rokopisov ne vrača. Posamezna š?ev5*?*p veli® V2Q K Poštnina plačana v gotovča!. \7. išjesodni predsednik Iv. Kavčnik: lujtiDst nstanoultue hasacijskega sodišča Zakon o zaščiti države je pred durmi Ta zakon nima točno oprede* J j enih niti kazensko pravnih def i* incij niti dejanskih stanov posame* snih kažnjivih dejanj. Je pa to ra* ;:umljivo. Rodile so ga izredne pri* like, ki oblikovno nimajo jasnih kontur, v bistvu pa ne ustaličene •snovi, ki bi se dala juridično točno analizirati Vse še vre, pokazuiejo 53 le posamezni simptoni, iz kate. rih se more sklepati nevarnost ki* peinega poteka. Čisto naravno je, da država vporablja vse pomočke, Id utegnejo prohibitivno in repre* sivno spraviti kipečo tvarino v nra* vi tok, čeprav se bodo nekateri po» raočki morda pokazali kot nepo* trebnL To naj pomislijo — mimogre* de rečeno — tudi vsi številni kritiki, ki se oglašajo v dnevnem časopisju in otipavajo zakon z ono ostro zon* do, ki se smejo ž njo preiskava ti le redne razmere in njih naravni po* javi Če je zakon dober ali slab, to pokaže šele njegovo izvajanje. Tu pa čaka naše sodnike težka naloga. Določba čl. 109 ustave, da so sodišča nezavisna in da pri izrekanju pravi* cs niso pod nobeno oblastjo, prena; Ta vso odgovornost za ozdravljenje družabnih in državnih razmer, ki naj se doseže s tem zakonom, na sodnike. Od tega, kako sodniki ju* iidično pojmujejo konkretna, for* malizirana dejanstva, bo odvisno ali kako dejanje spada kot kaznji* vo pod ta zakon ali ne Jaz sem pre= pričan, da bodo naši sodniki kos bvoji nalogi, zlasti če bo sojenje po tom zakonu v rokah starejših izku* s enih sodnikov. Ali juridično poj* movanje je vedno nekaj subjektih nega in naravno je, da vsa sodišča o dejanjih gotove vrste ne bodo vedno enega in istega pravnega na* zora. To se dogaja tudi v sodstvu po drugih zakonih, a tu je ne varčnost paralizirana z dejanstvom, da obstoja za območje dotičnih zako* nov vrhovna instanca, ki se običaj* no drži svojih rekov, tako da se ne* soglasja na nižjih instancah napo* sled izravnajo. Drugače pa bo s tem zakonom. Leta velja za vso državo, je torej prvi jedinstveni zakon. Vrhovnih instanc pa imamo šest. Te so: Stol sedmorice v Zagrebu za Hrvat* cko in Slavonijo, njegovo oddele* nje B za Slovenijo in Dalmacijo, ki posluje popolnoma samostojno, Kasacijski sud v Beogradu za Srbi* jo, njegovo oddel. B v Novem Sa* du za Slavonijo, Vrhovno sodišče v Sarajevu za Bosno in Hercego* vino ter Veliki sud v Podgorici za Črno goro. Sodilo bo torej 6 popolnoma samostojnih vrhovnih instanc. Da ob neopredeljenosti in prožnosti te* ga zakona sodstvo ne bo soglašalo, je docela prirodna stvar. Soglašalo niti ne bi pri koncizneie izdelanem zakonu. To pa bo očividna nevar* nost ne samo za sodstvo ampak tu* di za državo samo. Dogajalo se bo, da se eno — in istovrstno dejanje izreče v eni vrhovni instanci za ka* znjivo, v drugi pa ne. Takih diskre* panc bi niti redne razmere ne pre* našale zlahka, kaj šele sedanji kri* tični položaj države. Nastale bodo nove zmede, ki bodo vir novim ne* zadovoljstvom in novim protidr; žavnm stiremljenjem. Ta nevarnost se mora na vsak način ukloniti in skrbeti za to, da bo sodstvo enotno. To pa se ne da drugače doseči, nego da se takoj ustavi v člen 110 ustave za vso kraljevino predvidje* no kasacijsko sodišče v Zagrebu. Da drugi zakoni še niso izenačeni, ne more biti ovira. Jaz sem že ope* tovano naglas al v strokovnem ča* sopisju, da bi naopak ravno edin* stvena vrhovna instanca — prav tako kakor pripust vseh odvetnikov k zastopanju pred vsakim sodiščem v kraljevini — bila najboljše sred* stvo za pospeševanje izenačenja zakonov. Senati bi bili mešani in raz= pravljala in sodila bi se vsaka stvar po zakonih, ki veljajo za dotični kraj, iz katerega prihaja stvar. Ta* ko bi vrhovni sodniki spoznavali vse regionalne zakone, kar bi za bodoče izenačenje bila velika pri* dobitev. Ako bi pa izkaterikolih vzro* kov ne bilo mogoče že sedaj oživo* tvoriti popolnega kasacijskega sodišča, naj se pa njegov delokrog omeji samo na sodstvo po zakonu o zaščiti države, za druge stvari pa naj ostanejo dosedanje vrhovne in* štance, morda kot oddelenja kasa* cijskega sodišča v Zagrebu. Da je postopanje po srbskem kaz. prav* dnem redu povsem drugačno ka* kor po drugih, v državi veljajočih postopkih, je malenkost, ker je to postopanje zelo enostavno. Sicer bo pa itak treba od sedanjih vrhov* nih instanc v Beogradu, Novem Sa* du, Sarajevu in Podgorici prideliti po nekaj sodnikov novemu kasacij* skemu sodišču v Zagrebu, v katere* ga naj se pretvori sedanji Stol sed* morice, s čimer bo pravilnost posto? panja po vseh veljavnih kaz. pravd* nih zakonih zajamčena. Torej: ako hočemo, da se do* seže z zakonom o zaščiti države na= meravani uspeh, treba enotnosti judikature in dosledno temu: ta* kojšnje ustanovitve sodišča v Zagrebu. kasacijskega ZiMosa m zaščito drZasie %$mm v skiipšči — Beograd, 1. avgusta. (Izvir.) Današnja plenarna seja zakonodaj* ne skupščine je bila zanimiva, ker je podala jasno sliko politične struk* ture. Predsednik dr. Ivan Ribar je otvoril sejo ob 4.40 popoldne. Nav* zoče so bile vse parlamentarne skupine, polnoštcvilni komunisti, ki so zbrali zadnje ugovore proti za* konu, ki bo v državi zadal komuni* stičnemu terorju in propagandi boljševikov usoden udarec. Poročevalec poslanec Kurbe» g o v i č je prečital kratko poročilo zakonodajnega odseka o zakonu za zaščito države. Kot prvi je potem povzel bese* do minister notranjih del Sv. Pri* b i e e v i č, ki ie z jasnimi argumen* ti utemeljeval upravičenost takega zakona. Zakon je bil predložen skupščini strogo ustavnim po* tom. Skrajšani postopek je uteme* I j en v § 133. ustave. Predloženi za* konski iačrt zahteva zaščito večje varnosti in reda v državi. Take zji* kone imajo Amerika, Švica in Ro* muni j a. Minister Pribičevič je dalje po* dal obširno zgodovino bol j še viške propagande od 1. 1917. do današnjih dni. Naši komunisti zasledujejo le razdiralne tendence. V dokaz na* vaja citate iz govorov komunistič* nih govornikov, izjave komunistič* nih poslancev, brošure, letake. Po* sebno povdarja zanimivo izjavo ruskega Sinovjeva v »Radniških Novinah«, izjavo, ki potrjuje tesne stike naših komunistov s tretjo in* ternacionalo. Zadnja dva atentata — na re= genta in pokojnega DraŠkovica do= kazujeta, da obstoja illegalna orga* nizacija naših komunistov. Komunisti mu kličejo: »Nema je!... Nema ie!.« Minister Pribičevič je na to povdarjal solidarnost vlade v pra» šanju zakona in zaprosil zbornico, da po skrajšanem postopaniu v srni* slu § 133 ustave sprejme zakon. Minister pravde dr. Gjuričič je podal nekatera pravna pojasnila o utemeljenosti predloženega zakona Za tem so sledile načelne izja* ve posameznih parlamentarnih skib pin. Poslanec Benin Stevo je v imenu zcmJjeradnikov izjavil, da bo klub glasoval za zakon, čeprav je proti razveljavljen ju komunistič^ nih mandatov, kakor tudi proti členom 4, 16 in 19 zakona. Komunist Kaclerovič je protestiral proti sprejetju zakona in zopet zagovara jal komunistično stranko, češ, da nima stranka absolutno nikakih sti= kov in vezi z anarhisti in teroristi. Poslanec A j a n o v ič ie v imenu muslimanske stranke za sprejetje zakona. Značilna je bila izjava Jugoslo* vanskega kluba, katero je podal poslanec Anton Sušnik. V izjavi je pobijal razloge za skrajšano posto* panje po § 133 ustave. Ljudska stranka obsoja atentate, je pa proti zakonu. Klub tudi nasprotuje organizaciji narodnih gard. Odločno ie Ljudska stranka nasprotna členu 19* predloženega zakona, kateri člen iz; roča vse delavstvo v roke kapitaliz* ma. (!!). Ljudska stranka je proti razveljavljen j u komunističnih mani datov. Jugoslovanski klub bo glaso= val proti zakonu. Republikanec Jo* van G j o n o v i ć je proti zakonu. Socialni demokrat D i v a c je podal izjavo za socialno demokratični klub. Socijalisti obsojajo atentate. Bodo pa glasovali proti zakonu, ker je način, kakor se ta zakon uvel j a v« lja protiustaven. Ob 7.40 zvečer ie bilo glasova* nje. Vršilo se je poimensko. Celo* kupno je glasovalo 244 poslancev. Za zakon 190, proti zakonu 5 . Za zakon so glasovali radikalci demokratje, zemljoradniku musli* mani, samostojni kmetje. Za spre? jetje zakona pa sta glasovala tudi narodna socijalista poslanca Brand = ner in Deržič. Proti: komunisti, re= publikanci, klerikalci in socijalni demokratje. — Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Včerajšnje glasovanje v skupščini o zakonu zaščite države je vzbudilo v političnih krogih živahne komen= tarje. Splašno se povdarja, da so socijalni demokratje glasovali proti zakonu le i/ strankarsko taktičnih ozirov, kur skušajo pridobiti nek* danje komunistične volilcc za*e. rudno so n:». nastopali Jugoslovan*« ski klerikalci. Dočim so klerikalni kmetje, kakor poslanca Brodar in Nemanič zelo strahopetno in tiho izgovarjali svoj »proti«, sta kleri* k lica GostinČar in Stanovnik ostmi Cativno in s posebnim povdarkom glasovala v prilog komunistom. Za* nimivo pa je dalje tudi, da nista bi* Ia pri glasovanju navz< Vi niti dr. K. o r o š e c niti dr. H o h. n j e c. Navzoč tudi ni bil dr. Ante Trum> bič. Ni reč dale*! Sao, ko rir tU dru/ba CM veliko skupščino, na kateri predloži račun o svojem delovanja ter o d«iu in napredku svojih podružnic. Ilo tel bi, da bi bila 1*-"' 6nj& bilanca CM dražbe sijajna; hotel bi, da bi uzrl v tej bilanci pokret celokupnega naroda, k idealnomu dolu narodno j.»robuje V svrho njegove presvete, hotel bi, da uzrem v toj bilanci neomaiano poroštvo intenzivno narodno obramba S tega vir dika vprašam Vas. cenjene CM podru> niče: Ste li Ftorile v polni meri svojo Ižnoet? Sto li aklicalo občne zboreV Ste li pobrale članarino (K 12.—) ? Sto naznanilo novo odbore plavni druibir Ste priredilo kaj v korist družbeni blrV gp.uii? Ste oskrbele, da se družbeni nabiralniki zopet svojemu namenu izrooo? Ste pridobilo kaj novih članov? KakA sto skrbelo za obrambeni sklad? Kaj fte ukrenile, da se upvorabljajo po po> siilnah in jnvnih lokalih računski listki? Ali skrbite za razpečavanje no* rodnega koloka? — Vse cenjeno podružnico, ki se še v tem oziru niste ganilo, prosimo Vas, pokažite b svojim požrtvovalnim delom, da nI Izginila idealna ljubezen do skupno na&e majke iz Vaših src, dokažite sovražnemu tujcu, da nosite v svojem srcu noupopmjon pogum, v svojem rodoljubnom delu pa nepremagljivo orožie obrambol Kopja >Le£e Nazionale« brusijo faAisti, skrhani in zlomljeni meč >šulferajna< popravljajo in kujejo tiho. toda dosledno Vsenemci in nenasitnemu zmaju >Stidmarki< ustavljajo novo zobovje. Na nogo, vsi kadri CM podružnic! Izve2*» bajte v boju za narodno presveto in obrambeno delo uaSo doraščajočo mladi* no. da bo nafia bojna črta pripravljena proti severu in zahodu! — Ob tej priliki bi opozoril tudi nošo akademsko mladino na nase delo. Kje so Zerjavovi časi?! Ej, takrat je imola Družba v akademski mladini svojo oporo. Bili so to delavci polni mladinsko ura ognfa in ljubezni za. narodno prosveto. In sedaj?! Obrnite svoje oči od materijalizma ter stopite na idealno pot dela za narodov blagor! Alfonz Daudet: 35 Tartarln na planinah Roman. Prevel dr. Ivo Sorli. Ker ga nista mogla izruvati drugače, je bilo treba treba odvezati jermene, ki so ostali v ledu. Nato je mogel nadaljevati svojo pot. Toda s kolikim naporom in trpljenjem! Ker ni znal držati palice, se mu je zapletala med noge, ali pa ga je ovirala njena drugače drseča ost, če se je preveč naslonil nanjo. Po* skusil je s cepinom, a bilo je še.tcže, ker se je bilo kakor v divji okameneli nevihti nakopi* čilo drugo nad drugo to nepremično valovje. da SO štrleli više in više ledeni grebeni. Toda vsa ta nepremičnost je bila le navis dežna. Zakaj iz tega telesa je prihajalo gluho pokanje in strašno kruljenje; in kakor posa* mezni deli kake dekoracije so se počasi razni* kali ogromni komadi ledu. Vse to je pričalo o notranjem življenju te navidezno mrtve mase, o potuhnjenosti silnega elementa. In prav pred planinčevimi očmi so sef pod njego* vim cepinom odpirali prepadi in brezdanjfl brezdna; po katerih so se i nedoločnim grme« njem mleli posamezni kosi ledu. Junak se je večkrat pogreznil, enkrat celo Čez pas, da so ga obdržala v enem teh zelenkastih žrel le nje* gova široka pleča na površju« Ko sta videla vodnika, kako je neokreten a vendar miren in zaupajoč sam vase, kako se smeje, prepeva in veselo maha okrog sebe. kakor pravkar pri obedu tam doli, si nista mogla misliti drugega, nego da se ga je bil gotovo nekoliko prijel švicarski šampanjec. Kako naj bi drugače razumela to nasprotje, če čujeta. da je mož predsednik planinskega društva in sloveč hribolazec, o katerem govore njegovi tovariši samo v navdušenih vzklikih in širokih gestah? Držeč ga vsak pod eno pazduho in pori* vajoč ga dalje s spoštljivo odločnostjo angle= Ških policemenov, če spravljajo vinjenega sina iz odlične družbe v voz, sta ga z enozložniml besedami in kretnjami opozarjala na prepade in plazove ter poskusila vse mogoče, ga z raz* nimi enozložnimri besedami in kretnjami spra.: viti k pameti, da bi razumel nevarnosti te poti in neobhodno potrebo, da dospejo še pred nočjo do koce. In s koncem svojih cepiš nov sta mu kazala ogromne kope ledu ter vi* seče stene snega, ki so se v slepeči belini vzpe* njale do vrha. Toda vrli Tartarin se je iz vsega tega sa* mo veselo norčeval: »Ujej — prepadi! Ho*ho he**he — plazovi!« In glasno se smejoč, jima je mežikal in ju s komolcem dregal pod rebra češ, mene pa že ne bosta, prijateljčka, jaz jih poznam vaše komedije. Naposled so ju njegove taraskonske po* pevke spravile v dobro voljo, in ko so sedli vsi trije na trdno skalo, da se njun gospod malo oddahne, sta jo prav po švicarsko »za* jodlala«: toda iz strahu pred plazovi ne preveč na glas in tudi ne dolgo, ker se je res že mu? dilo. Čutilo se je namreč, da naglo prihaja ve« čer. Vedno bolj rezek je bil mraz in vedno bolj čudno so bledela snežišča in ta nakopiče* na strma ledišča, ki se še pod oblačnim ne« bom ne nehajo svetlikati, ki pa dobe, ko uga* ša dan in se umika proti ginečim vrhovom, neko mrtvaško pokrajino, na mesec spominjajo^ čo barvo. Bledota, mrzlota, tihota — vse sama smrt In ubogi Tartarin. še pravkar tako raz* zarjen in živ, je začel naenkrat omahovati. Tu mu je pokazal Kaufmann nad njimi nekaj kar je bilo podobno kupu drv na snegu: »Die Hutte«. — Da. bila je koča. Človek bi bil rekel, da bo dovoli par krep* kih korakov, toda treba je bilo stopati še do« bre pol ure. Eden izmed vodnikov je hitel na* prej, da zakuri. Noč je zdaj naglo prihajala in oster veter s severovzhoda se je zaletaval v onemoglo solnce. Tartarin pa, ki je bil zdaj že spet popob noma otopel se je opotekal in zapletal in na* vzLic temu, da je bila temperatura že izdatno padla ter da ga je hribovec krepko podpiral ni imel več suhe niti na sebi. Naenkrat je samo še nekaj korakov pred njim zažarel vesel plamen, in prijetno je zadišalo po čebulni juhi. Pot je bila končana« Ne moreš si misliti bolj preproste reči nego je tako zatočišče, ki jih postavlja po go» rah Švicarsko planinsko društvo. Iz enega samega prostora so, v njih pa teka obsežna, nekoliko viseča lesena plošča ki služi za posteljo, da ostane komaj še malo prostora za ognjišče, in dolgo v tla zabito mL zo, okrog katere stoje prav tako pritrjeni stoli Miza je bila že pripravljena: tri skodelc tri cinaste žlice, samovarček na špirit in dve čikaški konservi že odprti. Tartarin je jedel z največjo slastjo, čc* prav je bila juha prismojena in se slavni pa» tentirani samovarček na špirit, ki bi bil moral skuhati v treh minutah svoj liter kave, sploh ni hotel dati užgati. Po večerji je Tartarin pel — edino tako se je z vodnikoma lahko razgovarjak zapel je zopet nekaj melodij iz domačih krajev, vod« nika pa sta odgovorila z nekaterimi pesmimi v svojem nemškem narečju: »Mein Vater iseh en Appenzeller, au, au...« Rea vrla dečka, ta dva moža. S svojima trdima in na debelo otesanima obrazoma — obraza sta bila kakor iz žive skale izklesana — s tema bradama po udrtih licih, ki sta bili go* sti kakor iz mahu, ter s temi očmi, vajenimi širokih prostorov, kakor jih im-ajo mornarji. V ti ozki, nizki in zakajeni koči sami je bilo res kakor v medkrovju kake ladje; sredi ena» komernega kapljanja vode s strehe si začutil neizmerni in strašni pokoj, pokoj, predno sc podere svet, B-B 2 stran SLOVENSKI NAROD", dne 3. avgusta 1921. Štev. ti i Politične vesti. = Solidarnost vladnega bloka. Iz Beograda, 1. t. m. javljajo: Ministrski svet je 31. julija imel sejo, na kateri so razpravljali o skupni slogi vseh strank, ki so zastopano v vladi g. Pašlča, pri vollU vah za popolnitev 58 bivših komunističnih mandatov. Vsi ministri so se strinjali v tem, da morajo radikale!, demokrati, jugo-slovenska muslimanska organizacija in slovenska samostojna kmetska stranka izdati skupno listo za te volitve. Vladni predlog bo menda v Klubih sprejet = Seja zakonodajnega odseka. Beograd, 1. avgusta. Danes dopoldne ie bila seja zakonodajnega odseka, katero je otvoril ob desetih dopoldne podpredsednik dr. Žerjav. Namesto članov Demetroviča in dr. Jakšiča vstopita v odbor poslanca Pero Markovič in Jovan Masovčevič. Na današnji seji še ni bil izvoljen predsednik, ker se skupine še niso zedinile. Razna ministrstva so v teku tega meseca poslala okrog 300 začasnih zakonov in naredb z zakonskim značajem, katere na} odsek prouči. — Opozicionalni blok. Novosadsko > Jedinstvo« piše: ^Nekateri zagrebški zajedničarski listi so prinesli vest, da je opozicionalni blok hrvatskih in slovenskih opozicionalnih skupin in strank dovršena rec. Ta blok šteje bo naših vesteh doslej 110 opozi-eijonalnih poslancev, a njegovi člani npajo, da se jim pridružijo nezadovolj-neži in secesijonisti še iz drugih strank in skupin. Najmočneili po Števila bi bili v tem bloku Radičevei in za temi Člani Jugoslovenskesra kluba.« Javnosti še ni znan skupni propram tega bloka, nego je označena kot edini skupni cilj te opozicije revizija ustave. — Zakon o posojila. >Pravda< poroča*, da je finančni minister predsedstvu narodne skupščine predložil nujni predlog, s katerim prosi pooblaščenja, da zaključi z inozemstvom državno posojilo. Razprava o tem zakonu pride v narodni skupščini na vrsto takoj, ko bo sprejet zakon o zaščiti države, tako da stopi tudi ta zakon glede posojila takoj v veljavo. G. minister financ se že pogaja za zaključenje takega posojila ter napredujejo pogajanja povoljno. Pričakovati je, da se sklene državno posojilo že septembra meseca. Posojilo bi znašalo 500 milijonov zlatih dinarjev v efektivnem iznosu. = Novi italijanski zunanji minister o položaju. Minister za zunanje stvari Della Torretta je podal 1, avgusta v senatu izjavo, v kateri ie najprej poudarjal potrebe, da se spoštujejo obveznosti, ki jih mirovne pogodbe nalagajo italijanski politiki. Toda Italija zahteva, da tudi signatarne države spoštujejo njene pravice. V spornih vprašanjih bo Italija kazala veliko spravljivost Zunanja politika Italije se mora v prvi vrsti naslanjati na gospodarsko politiko, ker Italija potrebuje sirovln in tržišč za svoje proizvode. — Ravnotežje v Sredozemskem morju se mora vzdrževati in za litalijo usodne določbe pogodbe, ki so jih sklenile tri velesile, se morajo izvesti. Iz tega izvira potreba sporazumnega sodelovanja med zavezniki. — Kar se tiče Albanije, želi Italija, da bodi ta država neodvisna. Ta neodvisnost pa ne sme biti zgolj ugodna za druge, za svobodo Albanije in za strategične interese Italije pa kvarna, ker b! se sicer albansko vprašanje moralo vnovič proučavati in sicer na podlagi italijanskih interesov, ki so jih priznali zavezniki. Glede Gornje Slezije je dejal zunanji minister, da je treba počakati odločitve vrhovnega sveta. Nato je minister govoril o razmerju do Jugoslavije in izjavil, da morata rapallsko pogodbo lojalno Izvesti obe stranki. = Madžarska ajriracila na Slovaškem. Iz Prage poročajo, da ze zaplenila državna oblast v Koši ca h večje število pisem, ki jih je razposlala liga za vzpostavitev madžarske integritete. Pisma so vsebovala zemljevide s starimi madžarskimi mejami z napisom: Tako Je bilo in tako bo. = Madžarsko - romunski odnosa ji. Romunski poslanik v Budimpešti mini-Jter Stirosa je izjavil sotrudnikr? lista >Petit Naplo«, da je Romunija po izmenjavi ratifikaciiskih listin za vzpostavitev dobrih odnošajev z Madžarsko. Nadalje je izjavil., da bo Romunija izpolnjevala vse dolžnosti glede varstva narodnih manjšin. = O novi češkoslovaški vladi piše >Socialistička Bodoucnost«: Vladni program bo vseboval poleg drugih državnih potreb tudi socialno zavarovanje, socializacijo rudnikov in ločitev cerkve od države. Sestava nove parlamentarne vlade se bo izvršila po povratku predsednika Masarvka, najbrž v prvi polovici avgusta, =r Nemški novinarji na Češkem. Kakor Javlja »VVIener Mittag«, je češkoslovaška vlada povabila nemške žurnali-ste, da bi priredili poučno potovanje po češkoslovaški republiki. = Vesti Iz Rusije so zelo nezanesljive. Različni listi dvomijo o verjetnosti poročil glede strašne lakote, ker je ugotovljeno, da imajo nekateri kraji še velike zaloge iz preteklega leta ter sta zelenjadar-stvo In sad j ere ja dosti ugodna. Gotovo je, da vlada po nekaterih okrajih lakota, ker so po boljševikih zastrašeni in ozlovoljeni kmetje nalašč premalo polja obdelali. Nemška, Norveška In severno ameriška vlada so izjavile, da hočeio Rusom pomagati; vprašanje pa Je, kdaj se ta obet izpolni. Za Izvršitev rešilne akcije so ruske propale železnice povsem nezadostne. Edina vpoštevna železniška proga od No-vorosijskega na Črnem morju do Caricina Se v Jako slabem stanju in zelo malo uporabna. Zato bodo morali Rusi žito iz Sibirije in s Kavkaza porabiti za stradajoče okraje, za Moskvo, Peterburg In za druga Industrijska mesta in mesteca pa debit! žito iz Inozemstva. Različni listi so poro-feJl ta dni, da te Trockjj odstavlipn ia in- terniran v neki vasi tik Meakve. I« Rtvala pa poroča list »Politiken«, da je TroekIJ na seji osrednjega Izvrševal*«** odbor* napovedal vojno proti obrnajnim dritvam, čel Ljeninov načrt glede prehranjivani a stradajočih pokrajin ie smešen, »Evropski kapitalizem Rusiji le nikoli nI in pe bo pomagal. Evropska kapitalistična biiriuazi-Ja nas ho ralše nuttila umreti, kakor da bi nam dala kruha. Zate si moramo v*#tl kruh s silo. Najprej naskočimo Poljsko, katero obenem kaznujemo, ker kril mirovno pogodbo. Tako ubijemo dve muhi: Pridobimo kruha za nase stradajoče in kajsmijeino Poljake.« Seveda je vprašanje, če ja to poročilo resnično. Toda obupanost holjše- vikov lahko povzroči tudi take blazne načrte. Kolera se čimdalje bolj širi ter se loteva tudi že rdečih čet. Ker manjka zdravil in mila ter so stradajoči glede čistosti in mrčesa povsem topi, je naravno, da s» razširjata razen kolere tudi griža In tifus. r= Češkoslovaška in Poljaki. Trgovski minister Hotovec je v Varšavi, da pripravlja trgovsko zvezo med češkoslovaško in poljsko republiko. Poljska je izredno bogata plodnega ozemlja, ki pa se ne more obdelavati, ker nima strojev, orodja in umetnih gnojil. Vse to bi mu lahko dobavljala Češkoslovaška. Poljska ima tudi velike premogovnike in petrolejske vire, toda zato svrho potrebuje strojev. Češka po potrebuje petrolej, kemične produkte, cement, žito in razne sirovine. Zato se češkoslovaški trgovski minister Hotovec pogaja s poljskim trgovskim ministrom PszanoTvskim, da se osnuje komisija, ki bi se sešla septembra ter ugotovila besedilo nove trgovske po* godbe med obema državama. — O svetovni gospodarski krizi piše danski list >Finanz Tidendec med drugim: Dokler se ne uveliavi splošna ureditev gospodarskih razmer po vsem svetu, tako dolgo ne bo premagana svetovna gospodarska krizn. Poročila iz Gornje ^leziie. iz zasedenega renskega ozemlja, iz Kusije in iz Balkana govorijo o sovraštvu, ki razjeda Evropo. Francija se s svojimi sankdjami brutalno maščuje in njeno poželjenje po nadvladi je brezmelno. Njeni prijatelji jo zapuščajo in izolirajo. V Gornji Šle-ziji sta, Anglija in Italija bistveno na nemški strani. V Sredozemskem morju so orijentirati obe proti Franciji, v Mali Aziji nasprotuje Anglija s pomočjo Grške Franciji. Ta politika bo uničila vso Evropo. = Francoske žrtve. Caillauat poroča v svoji knjigi »Mes prisons«: >Francija je v svetovni vojni žrtvovala 1 milijon 3S5.000 človeških življenj, Anglija. Amerika in Italija skupaj pa le 1.500.000. Te izgube kažejo, ako se upoštevajo možje v starosti 20 do 24 let, sledeče razmerje: 20 odstotkov v Franciji. 10 odstotkov v Veliki Britaniji in Italiji ter prav majhen odstotek v Ameriki. Vzlie temu je morala Francija noleg svojih žrtev od svojih zaveznikov železo in premog prositi ter je morala oboje drago plačati. Francija je pretrpela največjo škodo ki si jo je mogoče misliti. Francija dolguje baje danes 6 miljard. 450 milijonov v zlatn; od tega odpade 12 miljard in 700 milijonov na Veliko Britanijo in 13 miljard in 750 milijonov na Zedinjene države. Francija, mora danes svojim zaveznikom in prijateljem plačati petkrat večjo vojno odškodnino kot zmagovalka kakor jo je plačala leta 1871 Nemčiji kot premaganka. Bismarkova roka je bila torej dosti lažja, kakor je ogromna pest francoskih zaveznikov. Cail-laux trdi, da znašajo francoski dolgovi, v pravem kurzu izračunani, 66 miljard in ne 26, kakor je to trdil Kevnes. Tako je postala Francija financialna va-zalka Anglosahsov. = Stedenfe! Vse vlade priporočajo državljanom štedenje. Toda ne stedi nihče, niti vlade same. V amerikanskom senatu je zastopnik Sorah predlagal, naj Amerika nemudoma zahteva takojšnje povračilo svojih posojil, ako antantne države ne prenehajo z oboroževanjem. Čemu ima Franci ia 800.000 vojakov oboroženih, dasi leži Nemčija na tleh? Odkod si jemlje Anglija pravico, izdajati nad 600 milijonov funtov za armado in mornarico in 10 milijonov v enem mescu za Mezopotamijo? Amerikanski davkoplačevalec mora nositi breme francoskega in angleškega zapravljanja za vojaštvo, ker državi zaradi tekega zapravljanja, ne moreta plačati svojih dolgov ter ne plačafa niti obresti in niti obrestnih obresti. Na konferenci glede svetovnega razorože-nja naj se torej dolgovi uporabijo kot pritisk! Državni tajnik Mellon je izjavil, da bo mogoče o odlogu odplačevanja dolgov govoriti šele po konferenci. Odličen amerikanski list vprašuje, čermi morajo Zedinjene države ogromno vsoto 1 miljarde dolarjev postavljati v budget za svoje vojake na suhem in na morju? Ena sama 15 cm krogla velja toliko, kolikor potrebuje delavec z majhno obi tel jo za svoje življenje tekom enega leta! Če torej taka granata eksplodira, ne da bi koga zadela, ali če leži neuporabljena v skladišču, je 6 tem izgubljena vsota., ki bi preživila leto dni celo obitelj. Državni kancelar Velike Britanije je poročal, da znaša število javnih nameščencev ogromne države s 44 milijoni prebivalcev 312 tisoč, Avstrija s 6 in pol milijona prebivalcev pa ima 264.000 javnih nameščencev. Primerjava teh Izdatkov mora odpreti tudi slepcem oči. Pa tudi Jur goslavija ima dosti preveč nepotrebnih javnih nameščencev ter bi mogla država precejšnjo vsoto priStediti tor poleg tega potrebne javne nameščence bolje plačati. Iz naie hralieulna. — Nov dnevnik v Sarajevu. Delavni aarajevslci novinarji nameravajo ustanoviti nov dnevnik »a programu narodnoga in državnega edinstv*. Novi dnevnik bo imel nalogo, da pomiri v prvi vrati plemenske is ver§Jfe v*> love, ki to jih provzroMU v Bosni razni plemensko šovlnittlApi in varak© nestrpni elementi. Llat »• bo prift*Jal bulevardakih senzacij, ki ubijajo moralo v ljudstvu. Izdajanje nestrankarskega dnevnika, ki bo last novinar« jev, pomeni velik napredek jugoeloven, ske žurnalistike. — Zvllanjđ plac orotnikom. Pred dnevi smo Že kratko Javili Iz Beograda o zvišanju p!ac orožnikom. Dodatno Javljajo o tem še sledeče: Po več konferencah zastopnikov ministrstva za notranje stvari, finančnega ministrstva in komande vsega orožnlštva se je končno dovršila in ministrskemu svetu predložila v podpis uredba o zboljšanju orožniških prejemkov. Po tej uredbi se delijo oro?nikI po krajih službe v tri kategorije: Orožniki v Srbiji In Črni gori bodo dobivaM mesečno draginjsko do-klado po 500 dinarjev (dosedaj 350 dinarjev), v Dalmaciji 450 dinarjev (dosedaj 300), v ostalih krajih pa 400 dinarjev (dosedaj 300). Kot družinske doklade bodo dobivali orožniki v Srbiji i" Črni gori po pet dinarjev na dan za ženo in vsakega otroka, v drugih krajih pa po Štiri dinarje brez ozira na to, ali se nahaia rodbina v tistem kraju, kjer orožnik služi ali ne. Plače orožnikov so ostale Iste ter se zvišajo po činu in po službenih letih. Te dnj se je naročilo blago za nove orožniske uniforme; orožniki bodo imeli poseben, zelo praktičen krof, — Protest zagrebške akademske omladine. Zagreb, 1. avgusta. Akademska omladina je imela danes protestno zborovanje proti atentatu na bivšega ministra DraŠkoviča. na katerem se Je atentat jn delovanje protidržavnih elementov kar najostreje obsodile. Iz Prekmurlft« Železnica Murska Sobota — Hodoš. Z velikanskim vesel i em ie vse pričakovalo prvega vlaka, ki bi po dveh letih prestanka zopet za* piskal v Murski Soboti in potem krenil do Hodoš oziroma naprej čez mejo proti Madžarski. Železni* §ko osobje je bilo že vse tu, od stro* jevodje pa do zadnjega prožnega delavca. Kako nas je pa iznenadila vest, ki jc od nekje prišla v četrtek 28. julija v Mursko Soboto, ki se ie glasila, da naj se obustavi delo na imenovani progi, ker vlak v nedo* glednem času še ne bo vozil. Kaj ie temu vzrok, ne vemo. Vsekakor bi pa o ti zadevi radi slišali službeno pojasnilo, da moremo ljudstvu vzrok primerno obrazložiti. Pohtičm klub JDS v Murski Soboti. Dne 26. julija t. 1. se ie se* stalo lepo število pristašev JDS na poziv tajništva tukajšnje »Krajev* ne organizacije JDS«. Zborovanje je otvoril predsednik organizacije dr. Igo Jane, pozdravil navzoče in podal besedo polit, tajniku tukaiš? nje organizacije JDS gosp. Tonetu Vahtarju, ki je v primernem govo* ni obrazložil pomen političnega kluba. Ideja je bila z navdušenjem sprejeta potem, ko je še govoril g. notar Koder. Za predsednika poli* tiČnega kluba je bil soglasno nato izvoljen g. sodnik Leveč, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil za pode* ljeno mu čast in obljubil, da se bo z vso vnemo posvetil delu in prožil vse razpoložljive moči in znanje smeri, katero ima pol. klub. Po treba je pač skupnega dela, ki bo prav gotovo rodilo zaželjeni sad na ti neizorani narodni njivi, na ka* tero nas je usoda zanesla. Lotimo se z ljubeznijo tega dela, da bomo lahko rekli, ko bomo zopet odha* j ali od tod, da smo storili svoio dolžnost. Sestanki kluba se bodo vršili redno vsak teden; kraj in ura se bosta javila vedno pravočasno. Zopet upanje. Kakor čujemo je podelila vlada koncesijo za avto* mobilske prometne zveze v Prek* m ur j u eni od družb, ki so za tako koncesijo prosile. Če smo dobro m* formirani, je to koncesijo dobila družba ali oseba, ki stoji v zvezi z »Jugoslovenskim kreditnim zavo* dom«. Nam bi bilo za sedaj enkrat glavno, da se naše srčne želje iz* polnijo in da počne že enkrat redni promet, da se bomo mogli dostojno in okolnostim primerno premi kati. Proslava dvoletnice osvobojenja. Prekmurja. Prekmurski Slovenci priredijo v dneh 13., 14. in 15. avgusta t. 1. v Dolnji Lendavi, Črensovcih, Mur* ski Soboti in Turnišču velike na. rodne slavnosti v proslavo d velet* niče osvobojenja Prekmurja iz madžarskega robstva. Te »Javnosti bodo imele pose* ben pomen že zaradi tega, ker ie z dnem 26. julija t. 1. stopila v velta* vo trianonska mirovna pogodba ter bo skoraj začela razmejitvena komisija določevati definitivne rrteje med našo kraljevino in mad* žarsko drŽavo. Madžari si posebno I v Prekmuriu upajo doseči od raz* J- mejitvpno komisijo, golov* mejne korekture v svoj prilog. Prekmur* sko prebivalstvo, tlačeno tisoč let po madžarskih vlastodržcih, hoče tc narodne elavnosti združiti z veliki* mi ljudskimi tabori, na katerih ho* če enoduftnp manifestirati za dose« danje moje ter tudi za priključitev še neodređenih 30.000 prekmurskih Slovencev monošterske okolice k Jugoslaviji, , „ Na vaeh teh prireditvah, ki sc le narodne in nepolitične, sodeluia vojaška godba iz Zagreba, pevski zbor »Ljubljana« ter prekmurski slovenski dijaki, ki predstavljajo ljudske i^re. Na taborih bodo go* vorili najboljši ljudski govorniki. Pripravljalni odbo- vabi vse brate Slovence in Hrvate tostran Mure, da pohite v dneh tega slav* lja v Prekm-irie ter si ob te i priliki ogledajo tudi ta lepi del naše zemlje. Zveze z vlaki iz Sloveniie in Hrvatske do Dolnje Lendave ter nazaj so zelo ugodne. GostašCflna in povišanje ; jajemsšfsae. S 1. t. m. se poviša najemnina na tri-, štiri* in tudi večkratni iznos one čiste najemnine, ki se ie plače* vala dne 1. julija 1914. Ta čista na* jemnina se dobi. ako se od takratne najemnine oddštejetn. gostaščina in vodarina in pa stroški za razsvet* ljavo stopnjic. K tej tako povišani najemnini pa je računati še sledeče postranske pristojbine in dajatve: 1. gostaščino, 2. vodarino, 3. kanalizacijsko Dristoibino. 4. stroške za izpraznjevanje greznice, 5. stroške za ometanje dimni* kov, 6. stroške za razsvetljavo stop- njic. Vse te stroške je treba vpošte^ vati z onim zneskom, ki jih bo ime! gospodar v resnici v dotičnem le* tu. Gostaščino, vodarino in pristoje bino za kanalizacijo odmeri magi* strat za L 1°21 in 1922 od one čiste najemnine, ki jo je dobil gospodar v zadnjem najemninskem letu, to je v času od 1. nov. 1919 do 31. okt. 1920. Ta čista najemnina se dobi, ako se od takratne kosmate najem* nine odšteje v ictem času predpisa* na gostaščina, vodarina, kanaliza* cijska pristojbina in pa stroški raz* sveti jave stopnjic. Gostaščino, vodarino in kana* lizacijsko pristojbino je računati za za 1. 1921 in 1922, torej od te čiste najemnine iz dobe od 1. nov. 1919 do 31. okt. 1920, ne pa kakor raču* ni j o mnogi pomotno od letošnje no* višane najemnine, katera poslednja za leto 1921 inl922 v tem oziru sploh ne pride v poštev. Najemniki so dolžni povrniti gospodarju samo resnične stroške, ne pa trikrat več* Glede ostalih stroškov (št. 4. 5. in 6.) velja isto načelo. Najemniki imajo povrniti gospodarju samo faktične stroške, ki jih je poraz de* liti na vso hišo. Kar se tiče poviška samega, ie pripomniti, da ie povišati najem* nino z dne 1. jul. 1914 pri najemih za humanitarne in kulturne zavode štirikrat, pri obrtnih lokalih pa je lastniku dana prostost, da se pogodi za najemnino. Glede stanovanj velja za javt ne in zasebne uslužbence, uradnlke-sploh za vse one. ki žive pretežno od stalne nlače ali pokojnine načelo, da se ima povišati naiemščina z dne 1. julija 1914 največ trikrat. To velja sploh tudi za druge eko* nomsko slabotnejse najemnike (n. pr. za delavce, manjše obrtnike in dr.). Za ostale najemnike velja Štia rikratno povišanje. Ce znaša dohodek — ki ca je vzela davčna oblast za postavo do* hodnini — pa več nedo 60.000 K, se zviia najemnina lahko tudi pet ali šestkrat. Če znaša dohodek več nego 100.000 K, se zviša najemšči* na lahko tudi večkrat. Glede javnih nameščencev je pripomniti, da se smatra njih dra* ginjska doklada le kot delni pri* spevek k draginji in zato po zako* nu ne spada v podstavo za dohod* nino. Povišanje velja torej za vse javne nameščence samo v trikrat« nem znesku, ker ne znaša plača aH pa pokojnina sama pri nikomur ni* ti ne približno toliko, da bi se mogli postaviti v kako višjo kategorijo. Pri ostalih stanovih se izkaže najemnik gospodarju, če se ne bo* sta iz lepa sporazumela, s tem, da mu pokaže plačilni nalog o dohod* nini. Glede popravil je pripomniti, da jih trpe gospodarji odslej naprej sami: ravnotako morajo trpeti sami vojaško nastanitev, ker ta ne spa> da med v Členu 5 odst. 2 navedene doklade na najemnino. Hišno naj* marino, prejšnje deželne doklade in občinske doklade na to najmarino (doklade na davek) morajo hišni lastnik seveda tudi še vedno sami plačevati. D, Telfcf onska in brzoiauna poročila. Lakota d Rusiji. - Kolera. — Ob sedno stanje. Grozote lakote. - — d Pariz, 1. avgusta. »Excel* sior« objavlja članek o lakoti na Ru* skem izpod peresa Kerenskega, ki pravi, da je obsojen ruski narod na smrt, če se mu ne pomore. Sedania žetev v evropejski Rusiji bo znašala 500 ali 600 milijonov pudov, dočim je znašala žetev v istih krajih prej* nja leta tri milijarde pudov. Iz stra* hu pred gladom skrivajo kmJetie svoje zaloge žita, katere še imajo, da bi jih ne bilo treba izročiti ob* sovraženi sovjetski upravi. Osebe, ki v Kremlju z obupom drže moč v svojih rokah, se boje kazni, kate* ro pripravlja prevarano ljudstvo zanje. Dnevi sovjetskega gospod* stva so šteti. (En pud 16.38 kg!). — d Pariz, 1. avgusta. (Brezžično) Čez večino Rusije je proglašeno obsedno stanje. J U GOSLO VENSKO GOZDARSTVO. — Beograd, 30. julija. Ministrski svet je podpisal naredbo o ureditvi gozdarstva v vsej na^i državi. V vsej državi ee bo osnovalo 12 pokrajinskih gozdarskih direkcij, ki bodo upravno podrejene naravnost ministrstvu za šurao in rude. Njihov delokrog bo določen brez ozira na upravno razdelitev države. Za južne krajo bo pokrajinska direkcija v Skopi ju, v Srbiji bosta v Aleksincu in Oačku, v Bosni bodo štiri direkcije in sicer v Sarajevom. Banji Luki, Mostaru in Tuzli, v Hrvatski bodo v Zagrebu, Vinkovcih in na Sušaku, v Sloveniji v Ljubljani, a za Vojvodino v Apatinu. Te direkcijo se bodo delile v manjše župne uprave. Crna gora in Dalmaeija bosta podrejeni župnim upravam v Bosni in Hercegovini. Razen tega bo izdelan poseben načrt za razmejitev vseh gozdov v državi. BOLGARIJA IN ZVEZA NARODOV. — d Beograd, 1. avgusta. Pres* biro javlja iz Sofije: Dno 5. avgusta bo prva seja leošnjega sestanka zveze narodov. Bolgarijo bo vsaj v začetku zastopal g. Stambolijski, potem pa ministra Todorov in Pa* —- đ Pariz, 1. avgusta. (BrezžlčnoJ Kapitan parnlka »Hilda« VVagner, ki Je dospel Iz Petrograda, pripoveduje, da dela Petrograd vtis porušenega mesta. Skoro vse lesene liiSe in leseni tlak so porušili In ga uporabili za kurjavo. — d Moskva, 1. avgusta. (Brezžično) Kmetje iz saratovske gubernlje prodajalo svoja polja in žetve pod ceno ter se izse* Ijujejo. Vladni poziv roti kmete, naj ostanejo in naj skrbe za ozimino, ker Je sedaj dana možnost, preskrbeti kmete s semeni. — d Pariz, 1. avgusta. (Brezžično) Po poročilu ruske agencije znaša število onih, kl umro vsak dan od gladu na Ruskem 15.000 do 20.000 oseb. Obenem z lakoto srn pojavlja tudi kolera, ki se vsak dan bolj širi. — d Moskva, 1. avgusta. (Brezžično) Romunija transportira številne čete In topništvo v Besarabljo. Za straženje železnic so bili sestavljeni posebni častniški detachementi. naretov. Zadnji je imenovan za po* oblaščenega zastopnika v \Vashing* tonu. POLJSKO - FRANCOSKA - CEHOSLO. VAŠKA ZVEZA. — d Beograd, 1. avgusta. Presbiro poroča iz Varšave: Po vesteh Iz Prage Je bivši češkoslovaški poslanik v Rimu g. Borsky v listu »Narodni Politika« objavil članek, v katerem zastopa stališče poljsko - francosko - Češkoslovaške zvezo. Taka zveza bi štela 78 milijonov duš In bi tvorila protiutež proti Nemčiji, ad lakota t Rusiji. ALBANIJA IN KEMALISTI. — d Beograd, 1. avgusta. Pres* biro poroča iz Korče: Pred nekate* rimi dnevi je poslanec Ali Klisura iz Aitofagoste javil albanski skup* ščini v Tirani, da ima dokaze, da obstojajo zveze med nekaterimi albanskimi krogi in kemalisti. Srna* trajoč, da take zveze kompromitira* jo Albanijo je predlagal, da se sprejme zakon, da se v vojsko ne smejo več sprejeti častniki in vo* jaki, ki so bili prei v turški službi. Skupščina je ta zakon sprejela. Pristopajte k „ 7fL &0. .6LUVt,N5r\i NAKUUfc, auc 3. avgusta u«n. slran o. Gorenjski pozdrav kralj, pokrajin, namestniku g. Ivana Hribarja. Ko nam grozile vislice so, temne ječe, ko najbolj vojne furije btMiel je žar, oko rosno, srce nam bilo je irepeče, le duh Tvoj silni v Tebi klonil ni nikdar. Zakaj? — Ker v duhu zrl si nase odrešenje in vedel si, da pade kleti naš tiran — da strte sužne bodo spone in trpljenje, da prost okov oral do sebi spe* tlačan. Ker si posvetil vse moCi za doma pravo, naslov najvišji Ti podelil kralj je sam, a narod venca TI z zaslužnim vencem glavo z željo: Bog Fe do skrain h mej ohrani nam! Saj Ti si naših gor, planot gorenjski sin! Tu Te presrečna rojenica je zibala in Ti, ko je pri Tvojem rojstvu kumovala, nasula v zibel polno redkih ie vrlin. Zato slavi prihod Tvoi vsa Gorenjska z nami, kar krije Kokra peska, Savski breg In prod, kar vrelcev vije se rod naSimi gorami, vse kliče: Slavi Ti naš prvi brat in naš gospod! Gorenjec P o zlu! ^ Dne 9. julija je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, požar upepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Ško* da znaša nad milijonov kron, a za* varovalnina je malenkostna. Pogo* relci se nahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo po* magati. Da se jim vsaj deloma olajša beda, razpisujem s tem na* biranje milih darov v območiu de* želne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri pred* sedništvu deželne vlade (ravnatelj* stvo pomožnih uradov) in pri mest* nem magistratu, a drugod pri okrai = nih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih magi* stratih v Mariboru, Celju in Ptuju. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo. Ljubljana, 28. julija 1921. Predsednik: Dr. V. Baltič. Dimne nestL V L/ubijani. 3. — Svečana zaprisega uradni« Štva. Kr. pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je danes ob 10. dopol* dne svečano zaprisegel voditelje in načelnike uradov. Svečano zapri* sego je izvršil g. kanonik Sušnik. — Službeno potovanje kr. namestnika po Sloveniji. Gospod kr. namestnik Ivan Hribar bo te dni službeno potoval po Sloveniji. Spored potovanja je ta-le: Četrtek, 4. avjrusta potovanje v Celje, Ob 9. sprejem deputacij, ob 13. obed. Popoldne se £. kr. namestnik odpelje v Rogaško Slatino, kjer priredi ob 20. Čajanko. Petek, 5. avjrusta potovanje v Maribor. Ob 9. sprejem deputacij, ob 13. obed. Ob 17. vožnja k Sv. Lenartu. Sobota, 6. avjrusta potovamie v Ptuj. Ob 9. sprejem deputacij. ob 13. obed. Nedelja, 7. avjrusta potovanje v Slovenj gradeč. Ob 9. sprejem deputacij, ob 12. obed. Popoldne vožnja v Mozirje, kjer bo ob 20. čajanka. Ponedeljek, 8. avjrusta potovanje v Kamnik. Ob 9. sprejem deputacij, ob 13. obed. Zvečer odpotuje jr. kr. namestnik v Cerklje. Torek, 9. avjrusta potovanje v Kranj. Ob 9. sprejem deputacij. ob 13. obed. Zvečer na Bledu ob 20. čajanka. Sreda, 10. avjrusta zasebni izleti v Jesenice, Bohinj itd., nakar se z. kr. namestnik zvečer povrne v Ljub-jlano. Četrtek, 11. avjrusta potovanje v Novo mesto. Ob 9. sprejem deputacij. ob 13. obed, ob 19. Čajanka v Toplicah. Petek, 12. avjrusta potovanje v Krško. Ob 9. sprejem deputacij. ob 12. obed. Popoldne odpotuje jr. kr. namestnik v Prekmurje, kier ostane dva do tri dni. — Se enkrat dr. Rvbafevo staj no van je. Prejeli smo dopis: Slavne* mu uredništvu »Slovenskega Na* roda« v Ljubljani. »Jutro« mi očita, da nudim in plačam za stanovanje v stari hiši, obstoječe iz 7 sob, 60 tisoč K letne najemščine. Ko sem včeraj prišel v Ljubljano, sem opa* zil, da ljudje to ne samo verujejo, temveč da me delajo vsled tega celo nekako soodgovornim za ogromno zvišanje najemnine za poslovne prostore, ki se ravno te dni v Ljub* ljani opazuje. Poslal sem sicer »Ju* tru« popravek; ker mi je pa na tem ležeče, da bo občinstvo tudi po Va* sem cen j. listu o resnici obveščeno, prosim Vas vljudno, da objavite, da je ona trditev ali posledica kake mistifikacije, ki ji je nasedlo ured* ništvo lista »Jutro«, ali pa zlobna izmišljotina. Za stanovanje s pi* sarno vred, ki sem ga bi? naieL a ne dobil, je hišni lastnik v zmislu no* ve stanovanjske uredbe zahtev/tf štirikratno dosedanjo najemnino, to je letnih 7600 K in niti vinarja več. Pač pa sem po objavi »Jutro* vega« članka od meni do sedaj ne* znanega hišnega lastnika dobil po? nudbo za stanovanje in za pisarno, za katero poslednjo je na moje vprašanje zahteval 60.000 K, in si* cer za eno samo sobo. Najbrž me je dotičnik na podlagi »Jutrove« notice imel za vojnega dobičkarja, a je seveda na napačen naslov nale* tel. Zahvaljuje se Vam v naprej za blagohotno objavo, ostajam z od* ličnim spoštovanjem Otokar Rvbaf — Višji šolski svet je izrekel za izredno dobre in lepe vzgojne in učne uspehe ter za vztrajno in uspešno delovanje vsemu učiteljskemu zboru šišenske dekliške osnovne šole v Ljubljani ter voditeljici Mariji Kleinmayrje- vi pohvalo in priznanje. — Jakob Fur-lan. voditeU šiš. deške osnovne šole v Ljubljani, je tudi dobil pohvalo in priznanje za neumorno in uspešno delo. — Podpore za mediclnce in farmacevte. Upravna komisija medicinskih fondov je v svoji zadnji seji sklenila, da je prošnje za podporo v svrho me-dicinskejja odnosno farmacevtskega študija za šolsko leto 1921/22 vlajrati pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani najdalje do 20. avgusta 1921. Prošnje za podporo morejo vlagati le oni medicinci odnosno farmacevti, ki bodo študirali na domačih univerzah, ker onim dijakom. Id so avgusta 1921. primorani študirati še na univerzah v inozemstvu podeljevalo bo podporo Ministrstvo prosvete v smislu naredbe, katera bo v kratkem objavljena. Upravna komisija bo podeljevala podpore pod pogojem, da se prosilci v začetku šolskega leta izkažejo, da so pravilno vpisani v predpisanih glavnih predmetih ter moraio ob koncu vsakega semestra dokazati, da so kolokvirali iz glavnih predmetov, v zimskem semestru do 1. aprila, v letnem semestru do 1. avjrusta. Prošnje se vlagajo le v začetku šolskega leta. med letom vložene prošnje se ne vpoštevajo, iz-vzemši nekatere upoštevanja vredne slučaje, — Ljubljanskemu občinstvu! V dneh 7., 8. in 9. septembra se vrši v Ljubljani III. skup jugoslovanskega le-karskega društva, ki se ga udeleži okoli 400 zdravnikov iz vseh krajev naše države. Da bo mogoče izvršiti tukajšnjemu stanovanjskemu odseku pravočasno vse potrebne predpriprave za prenočišče gostov, se uljudno naproša rodoljubno občinstvo, da nam da na razpolago sobe bodisi brezplačno ali proti plačilu. Tozadevne prijave prosimo nasloviti na: Dr. Fran Gruden, obča javna bolnica v Ljubljani. — Stanovanjski odsek Slov zdravniškega društva. — Obvezni poHetni tečaj na državni podkovski soli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. septembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, učno izpričevalo, ubožni list in iiravnostno izpričevalo. Pouk v podkovski Šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Varstvo planinskih rastlin. Svotfečasno lansko leto ie deželna vlada za Slovenijo izdala naredbo v varstvo redkih , in za Slovenijo tipičnih rastlin. Te naredbe pa nočejo poznati razni vandalski turistu kakor tudi ne razni prodajalci rastlin. V Ljubljano prihajajo v zadnjem Času ljudje, ki prodajajo plannnke (očnice), popolnoma izruvane s koreninami. Tako je danes policija zasačila v Latermanovem drevoredu neko kmečko žensko z Ja-vornika, ki je imela velikanski kup s koreninami izruvanih planik. Policija ie kmetici planinke zaplenila, njo pa občutno kaznovala. — Včerajšnji dan je bil zaradi plačevanja zvišane najemščine po raznih hišah zelo »živahen«; v ostalem pa je pokazal, da nekaterih določil, tako n. pr. glede posebnih sob tkzv. mesečnih sob. ne razumejo ne gospodarji ne stranke, in je izdani »Pravilnik* v tem oziru dokaj pomanjkljiv. — Glubonemnica. Ravnateljstvo drž. zavoda za gluhoneme nam sporoča: Za šolsko leao 1821/22 je priglašenih za sprejem v gluhonemnico že toliko gluhonemih otrok, da radi pomanjkanja prostora ne moremo nič več upoštevati novih prošenj. Razpis o sprejemu je zato odpadel. — V Sevnici ob Savi se vrši 7. avgusta t. 1. okrožni zlet sokolske zagrebačke župe. Južna železnica je dovolila udeležencem polovično vožnjo na progah od Ljubljane Maribora in Zagreba. Udeleženci se morajo pri postajni blagajni izkazati z izkaznico svojega dmitva, izdano v ta namen. Prosimo bratska društva, da >Vpra~ šalne pole* nemudoma izpolnijo in vrnejo. — Rogaška Slatina. Nase zdravilišče je dobilo novega, slovenskega župana. Deželna vlada je imenovani ugovor socialistov zavrnila in izvolitev potrdila. Za župana je bil izvoljen z glasovi demokratov g. Vilko Bizjak, lastnik parne polarne in tvornice keksov. Imenovan ec je odločen pristaš JDS, kljub temu pa so vsi občani njegovo Izvolitev simpatično pozdravili. Za prvega svetovalca je izvoljen gosp. Slavko Hvaleč. Novi župan je posle že rpevzel. — Griža se je pojavila pred tednom dni v Mašah pri Smledniku in y Sori pri Medvodah med otroki in odraslimi radi uživanja nezrelega in nesnažnega sadja. Brezvestni ljudje prodajajo črvivo in na pol zrelo sadje, in to za drag denar, otroci pa je slastno uživajo, mesto da bi jim starši isto prej olupili in skuhali. Zaradi silne vročine uživajo ljudje preveč vode. Tudi v Ljubljani je Dar slučajev močne driske. — Velika nesreča z ročno granato. V Zaplani pri Vrhniki so našle dne 30. julija t. L na njivi ženice granato v podobi konserve. Po neprevidnosti Janeza Čuka iz Zaplane so dobili to granato v roke 71etni Rudolf, 51etni Jožef Tavčar ter 51etna Marija Križaj. Ko so jo ogledovali, je eksplodirala ter ubila in strašno razmesarila vse tri otroke. Proti neprevidnežu čuku se je uvedla sodna preiskava. — Tržne cene. Prodajalci in prodajalke se prav nič ne brigajo za tržne cene, nego se celo norcu ejo iz časopisov, ki te cene objavljajo. Češ: »Mi prodajamo, ne listi!« — Letovišče v dr. \Vurzhachovi grašiini v Preddvora nudi gostom krasne zračne prostore pri izborni, ceni hrani. Ljudje se kar vidno popravljajo, tako da 60 to letovišče vsem najto-pleje priporoča. — Tlakovanje VVoIfove ulice se začne v kratkem. — Olepšava mesta. V Slomškovi ulici in na Sv. Petra cesti je na novo prebarvanih zopet par hiš, ki so bile že uprav umazane. — Nabrežna dela se nadaljujejo sedaj v glavni Ljubljanični strugi med Hradeckega in frančiškanskim mostom. — Vlak na Vrhniko. Dne 7. avgusta vozi na vrhniški progi razen običajnih, v voznem redu označenih, še poseben izletniški vlak 2708-11 iz Vrhnike v Ljubljano, kateri odhaja iz Vrhnike ob 23.20. Ta vlak in oni, ki odha-iz Ljubljane proti Vrhniki ob 13.18, imata ta dan postanek pri vlakojavilni-ci na Viču, kjer občinstvo lahko vstopi in izstopi. — Idila v Gruberjevem kanalu. Z ozirom na sedanjo sušo in pa da izpe-rejo smrdljivo strugo Ljubljanice, so v nedeljo popolnoma zaprli zatvornice Gruberjevega prekopa. Voda v prekopu je takoj izginila in se ie struga pre-kopova popolnoma posušila. To so zapazili brihtni Poljanci in Kurjevaščani. Zapazili so tudi mnogo rib, ki so se premetavale po zastalih mlakužah. Napravili so pravcati juriš na ribe in so jih z veseljem metali kar z rokami in brez mrež na suho. — Podivjana mladina. Ljubljanska mladina je zelo podivjana. V soboto popoldne so se igrali mali razposajenci v nekem parku. Dva 151etna smrkovca pa sta prijela nekega lOletnega dečka in ga z žico privezala k drevesu in kričala, da ga bosta mučila kot sv. Boštjana. Neusmiljeno sta ga pretepala in so dečka rešili iz rok malopridnežev ostali dečki. — Ciganska tolpa. Okoli Dravelj in Podutika se kaj rada klati ciganska tolpa. So to po veČini stari cigani in ciganke, ki povsod izmikajo razne stvari. Ivanu Hafnerju iz Dravelj št. 9 so ukradli eno srajco, vredno 200 K. — Aretirana ciganska družina. Danes dopoldne je ljubljanska policija aretirala kar tri vozove ciganov. Cigani so prišli iz Hrvatske v Ljubljano na semenj. — Javno posilstvo. Neki nečloveški mornar je v družbi dveh tovarišev snoČl okoli 11. izvršil v Mostah zverinski zločin, katerega žrtvi sta postali dve mladi 141etni deklici, ki ste se vračali s Posavia domov. Najprej e jih je peljal v gostilno, ju tam napojil in nato zlorabil. Mornarja so aretirali. — Dro&vo ljubljanskih komisijo-narfev si je nabavilo nove čepice jugo->ta plavimc ni prav; zato je >Slovenec< slovanske forme, kar pa črno mislečim napisal, da bodo stare čepice komisi-jonarjem služile ob slabem vremenu. — Pa dobro! Stare Čepice bodo komisijo-narji uporabljali ob deževnem vremenu, >ta plavi« pa bodo svoje čepice avstrijske forme nosili še dalje in ko so povrne Korl, se bodo tudi z njimi postavili, ko mu bodo s >Slovemcem«: na čelu delali špalir. Ved" komisijonarjev. Vročina In suša« — Ljubljana. 2. avgusta. Danes opoldne temperatura 37° C. — Nekaj blagodejnega dežja so imeli včeraj po Gorenjskem, in sicer okolu Radovljice in Bleda. V Ljubljani i je hud veter pregnal oblake. — Sava je upadla med Radovljico j in Medvodami za 0.60 m kar je znak letošnje izredne suše. Na več mestih jo celo šolski otroci prebredejo. — Studenci usahnili. Ob Savi je tekom zadnjih 2 tednov več studencev usahnilo. Po vaseh pa manjka vode tudi v vodnjakih. Nečista voda, ki jo zdaj po nekod uživajo mladi in stari, je pa najhujša kal za trebušne bolezni in grižo! — Radi pomanjkanja mrve se je v kranjskem okraju mleko podražilo. Jeseni ne bodo kmetje nakosili niti tretjine otave, ker je suša skoraj vse posmodila. — 17 let je preteklo letos, odkar ie vladala na Kranjskem tako dolgotrajna suša kakor jo imamo letos. Tako trdijo ljudje, — Cene covejl žlvinl bodo zaradi pomanjkanja krme v jeseni padle. Kmetie že zdaj tarnajo, kaj bo po zimi, ko bo letošnje mrve (prve košnje) zmanjkalo. — d Beograd, 1. avgusta. Presbiro poroča iz Sofije: V nekaterih srbskih okrožjih je nastala velika suša, zato se Čuti pomanjkanje krme za živine, »Ne- zavistnost- pise, da je mnogo srbskih trgovcev prišlo v Bolgarijo, kjer kupujejo velike količine sena in druge krme za živino ter plačufejo dobre cene. I&nltura. — Prireditev umetniške razstave narodnih motivov društva > Probude c v Kranju, na Bledu in v Skofji Loki. Ta in pretečeni teden je društvo >Probuda< priredilo svojo razstavo narodnih moti-vov v zgoraj navedenih krajih z namenom, da zainteresira našo javnost za domačo umetnost in obenem dokazalo, kaj namerava in kako si fe zamislilo društvo načrt, da uvede svoj program in izpodrine vse tuje izdelke ter jih nadomesti z našimi pristnimi in domaČimi izdelki. Pole*? razstave je bilo tudi predavanje prof. Volovska in dr. Rožiča. Razstava in predavanje ie zbudilo splošno znnimanie in je bilo obiskano kar najbolje. Prireditelji razstave so bili predsednik društva prof. Grel»rn<\ akad. slikar in voditelj šole >Probus da<\ Franio Sterle, daljo prof. Volov-sek in prof. dr. Rožie. O razstavi bomo še natančneje poročali. — -Njiva-, številka 13. in 11.. prinaša sledečo vsebino: Štefan Sagadin: Naša ustava. — Nikola Radojčić: '£o-sovski boj. — Maka Obersnei: Naša železna industrija v desetletju 1911 — 1920. — Aleksander Bilimović: dekane številke. — Joža Bohinjec: Problemi socialnega zavarovanja. — Pregled: Politika: Smeri sovjetskeg t razvoja. — Kultura: Fr. 1 lesić: Milen-ko Vesnić. — >'rd revijami. — Na platnieah: Dnevnik. — Spori. Izšla je 31. štev. >Sporta< in prinaša sledečo vsebino: Kolesarske dirke na Novomesto* Plavalna tekma za prvenstvo Jugoslavije na Bledu dne 21. avgusta; Uspeh jugoslovenskega kolesarskega sporta v tujini; Desetletnica S. K. Ilirije; Vežbanje v skakanju. List je leno ilustriran in stane naročnina četrti etno 56 kron. — Koncert v Rogaški Slatini. V petek. 5. avgusta priredita člana kr. slov. opere Zlatoroga. Gosposka ulica. Pridite vsi. Odbor. — Prostovoljno gasino drušrtvo Spodnja Šiška vabi na veliko vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo 7. avgusta ob 3. pop. na velikem senčnatem vrtu g. Valjavca v Reinin^hausu v Sp. Šiški. Keglanje na dobitke se že prične v nedelio, 31. juliia ob 9. dop. in so konča na dan veselico 7. avgusta ob 8. zvečer v prostorih g. Valjavca (Rei-ninghaus.) Vabljeni so vsi Sokoli ln kegljači. Borze. — d Zagreb. 1. avgusta. De vize. Dunaj 18.50—18.60, Berlin 219—21930, Budimpešta 45.75—46. Bukarešta 227 Praga 225—22530, Švica 2945—2950. Valuto. Dolarji 174.50-175, avstrijske krone 0 20. carski robiji 23—26, češkoslovaške krone 228—0, angleški funti 015-620. francoski franki 1325 do 0, napoleondori 595—605, nemške marke 216—218, romunski leji 222 do 225, souvereignl 680 700, italijanske lire 738—742. — Curih. l. avgusta. Devize: Berlin 7.60. Newyork 610, London 21.77, Pariz 46.65, 26.30, Bruselj 45. Zagreb 3.50, Budimpešta 1.57". Bukar rešta 7.70, Himni 0.79. Praga 7.6". — d Dunaj, 1. avgusta. iCTU) Devize: Zagreb 540 544, Beograd 2155—2175, Berlin 1192—1198, London 3440—^460, Milan 4125 4145. New York 965 969, Pariz 736730—740730« Praga 1222-1229. Curih 15.875 do 15.925. Valute: Dolarji 956 960, nemške marke 1192-1105, angleški funti 3420—^3440, francoski franki 7A-5 da 7375. italijanske lire 4120 4140, imro-slovenski dinarji tisočaki 2143—2162« stotaki 2132 2152, Češkoslovaške krone 1225—1230. ■g fjekovni uvod je izdal prvi popis Bvojih lastnikov računov, ki uh je do danes 1600. Topi.- SO razpošlje vsem La mikom čekovnih računov pri čekovnem zavodu v Zagrebu ter se jiui -nto vpiše K K> na nlihov konto. Kdor želi nabaviti t? popis, a nima konta pri Čekovnem zavodu v Zagreba, naj posij.- K> K na naslov: PoStni čekovni zavod Zagreb in naanaci, v kakšno svrho pošilja denar. V popisu j*' pri skoraj vsakem lastniku ček. računa dodana UaU njegova točna adresa, k.-ir je vsekakor koristno, osobi! > za trgovske kroge. Čekovni zavod bo izdajal mesečno dodatek k temu popi n. ki bo obsegal novo otvorjene račune v poedinib mesecih, a ti dodatki se bođo razpošiljali brezplačno vsakomur, ki si sedaj nabavi popa-. V popisu bodo navedeni v alfabetskem redu vsi lastniki črkovnega konta, ki prebivajo v Zagrebu, nato pa slede me-t.i v kraljevini« po katerih -'ive lastniki računa- končno slede mesta v inozemstvu in rdeer zopet v alfabetnem redu. — z Na svinjski sejem v Maribora dne 29. jalna 1921 se ie prignalo 121 ščerlnariev in 1 koza. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje 1 ksc Hve teže ca 20 K. Poipitane svinje za zakol 1 k£ žive teže ca 20 K. Mladi prašiči 6—8 tednov stari komad od 110 do 300 K. Mladi prašiči do 3 mesece ctari komad od 400—500 K. Mladi prašiči do pol leta stari komad od 600—700 K. Radi tropične vročine ni bilo skoraj nič kupcev. —K Ureditev ribolova v Jadranskem morju. Beoprrad, 1. avpusta. Posebna komisija, ki je bila te dni imonov-vana, bo začela im licu me«ta fl proučavanjem razmer ribolova v Jadranskem morju. Naša in italijanska vlada odpo-šljcta, posebno strokovnjake v to komi-siio. ki bo določila ribolovsko cono v Jadranskem morju. Italijanska vlada jo imenovala 4 olano. med njimi imr.. Bo-iio ln A. Davanzo. Za nsi i -trokovivja*. ke so določeni dr. Krstelj i/ Splita, dr. Milan T, az ar e v i 6 \/, trgovinako* fra ministrstva, B. 31epanovi6 iz Splita, dalje Ivan Petrovič iu Martin Araolić inšpektor ril-olova za Dalmacijo. Naša. vlada bo dala nn razpolago komisiji posebno ladjo. — c Znižanje diskont irancoske banke. Pariz. 31. julija. (Brezžično) Francoski banka je včeraj znižala dtekootoo mero od 6% na 5Vt%. Odstotna mera za^pred-ujme se je določila na — Proučevanje vzrokov padca na*-še valute. Finančni mini.ctor Ko-ra Ku-mnnudi ima posvetovanja r zastopniki trgovinskih zl>ornie. bankirji in strokovnjaki radi proučitve vzrokov padca dinarja. — Padanje dinarja na borzi. Beogradska »Pravda« piso: Največjo pažnjo in skrb izziva vse nižji kura na-šegn denarja. To pudanje so ne občuti samo v trgovskem svetu, uep^o tnja aesoiMf za nas d°nar zato, ker je iskanje tujih deviz zelo voliko a ni zanj.- nobSBMI — p Avstrif«ki kreditni zav«*! za trgovino in obrt, Wien. Glasom sklepa občnega zbora tesra zavoda je bila do-< ločena dividenda za poslovno l^to 1020 po n. a. K aO — petdeset nem, kron za vsako delnico in rfe isplaćuje proti izročitvi delni^keca kupona it, 15 po-čonši s 30. julijem 10_M. V Ljubi lani izplačuje dividendo Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Pro^rnova n!. št. 50. Občni sbor ^ dalje skleni] /.višati delniško glavnico <'»l n. K 4i>o milijonov na 600 mil i ionov nem. kron l>otom izdajo 625.000 novih na n. K 380 se plasečah delnic. Bek in pogoje nove emisije bo uprava zavoda So dol ičlla, — g Plačila carins v Avstriji. Z Dunaja javljajo: L'radr.l list avstrilrkc vlnJe ]e tc dni objavil naredbo zveznega finančnega ministrstva glede povišanja carine za različno bbffo, za katero se mora carina, ako se plača v bankovcih, do lallafata plačati v I3f>k-atnl ratri^lH \ ' iot :I dotične carinske postov.^ v zfato, II. Fiera camnioneria interna* zionale v Trstu. Kakor lansko leto, tako prirede tudi letos Tržačanl t* kom septembra velik trgovski se* menj. Glavna svrha mu je, da bi vpostavil trgovke zveze s sosedni* mi državami in pomagal tržaškim trgovcem, ki vedno bolj propadajo Čeprav je Trst v glavnem navezan na svoje jugoslovensko zaledje vendar tržaški trgovci niso smatrali za potrebno, da bi razposlali vabila na septemberski semenj tudi v slo* venskem oziroma srbohrvaškem jeziku. Nasprotno: reklamna vabi* la v obliki umetniško tiskanih do* pisnic so izdana samo v italijan* skem, nemškem, francoskem in an= gleškem jeziku. Naš fugoslo venski jezik so gotovo namenoma prezrli. Tržaški semenj torej za nas ne ob* stoja. Zato zahtevamo od naših narodnih trgovcev, da se tega trza* škega sejma kratkomalo ne u dele* že. Vsak Jugosloven mora imeti že sam po sebi toliko narodnega po* nosa, da ve, da ni prostora zanj tam, kjer ne spoštujejo njegovega jezika. Naj bodo tržaški Italijani zadovoljni, ako obiščejo njihov se« men j Nemci, Francozi in Angleži. Mi nismo sovražniki Trsta in mu nikdar ne bomo sovražni: hočemo pa doseči to, da se ustvariio med Trstom in Jugoslavijo vzdržljive razmere, v katerih mora biti Jugo* sloven v polni meri upoštevan. — Ob tej prliiki moramo z nova pri* biti dejstvo, da mnogi naši trgovci, ki so nakupili raznega blaga v Ita< liji, ga sedaj ne morejo razpečati. ker je to blago najslabše vrste, da* si je bilo ponuđeno in prodano za blago dobre vrste. — Z Trgovske zveza med Rusijo In Francijo. Beogradski presbiro javlja iz Pariza: V Parizu izhajajoči ruski list »Poslednila Novosti« poroča, da Je izjavil Krasin o trgovskih pogajanjih med Rusijo in Francijo: Francoski vladi nisem stavil nikaklh direktnih ponudb, vendar pa me v Londonu takorekoč oblegajo francoski trgovci s predlogi, da bi kupil ali naročil pri njih blago in da sploh naaa država z njimi vstopi v normalne trgovske odnosa je. Vedno sem jim odgovoril, da sovjetska Rusija nima ničesar proti vzpostavitvi trgovskih odnošajev s Francijo, vendar pa bi morali ml prej poslati svoje delegate v Francijo. Brez predhodnih pogajanj s strokovnjaki ni nobenih trgovskih odnošajev ter se moramo najprej v tem spora-zumeti s francosko vlado. Francoski industrije! so odgovorili, da Je njihova vlada pripravljena začeti pogajanja, ako M sovjetska vlada priznala ruske državne dolgove. Tudi na to moram vedno odgovoriti, da se vprašanje inozemskih dolgov more urediti Sele na skupni konferenci. Brez direktnega kontakta s francosko vlado sovjetska vlada ne more rešiti tega vprašanja. —g Izmišljen© vesti o izvozu živil. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo objavlja: Finančno ministrstvo je notranjemu ministrstvu sporočilo nastopno: Finančno ministrstvi) je doznalo, da se širijo glasovi, da se namerava prepovedan* izvoz hrane. Finančno ministrstvo izd avl j a kategorično, da so te govorice popolnoma izmišljene in brez vsake podlage, ker se ne misli ne na kako prepoved izvoza, ne na kako zvišanje izvoznih postavk. Take govorice se razširjajo očividno s spekulativno tendenco, ki se mora energično preprečiti. —g Francija in promet na naši Adriji. Francosko parobrodno društvo Les affreteurs renuis v Parizu je uvedlo parobrodno zveze med Trstom, Reko, Splitom, Dubrovnikom in Kotorjem ter Anverzo, Havreom, Bordauxom in Al-žirjem. —g Državne mesnice na Češkoslovaškem. Kakor poročajo praški lieti. je predsedništvo državnega gospodarskega sveta sklenilo, da otvori prihodnji teden v Pragi in po vseh večjih industrijskih središčih državne mesnice, v katerih bodo prodajali govedino po 6 do 8 kron kilogram. Dasi so cene živi živini padle, stane sedaj v Pragi 1 kg govedine še vedno 16 do 18 kron. —g Likvidacija devizne centrale. Ker je že stopila v veljavo naredba o ureditvi prometa z valutami in devizami, je finančno ministrstvo odredilo, naj se prične z likvidacijo devizno centrale v Beogradu. -—g Italijansko - ruski trgovski od-nošaji. Iz Rima poročajo, da bo zunanji minister predložil te dni ministrskemu svetu načrt trgovske pogodbe z Rusijo. —g Begijska zunanja trgovina, v pivih treh mesecih tekočega leta je uvozila Belgija iz Francije blaga v vrednosti 463,957.205 frankov, izvozila v Francijo pa za 494,912.813 frankov. Iz Anglijo jo uvozila za 2G8,453.<">\ •davala* dn jim ni tr«^xi vstajati prod aedmo uro zjutraj, kor imajo itak prMo! delavnik Zvečer je ta emancipiranka sedele v gostilni in po večerii naročila gostilničarju, naj jo da prihodnje jutro cbuditi ob petih ter ii prijaviti kavo, ker "i potuj Gostilničar, ki je cnj o ajenen predavaniii. Ti ie hI ninokrvno oJl.mvo ril: Spim ponavadi do osmih. pr<'< sodmo pa po Vašem rtnnftžnjeea lep pre^Lavaniu deklo no <-mr»io vstati, i tega Vaa ne morom zbuditi ie ob petib Fnianeipiranki BO je pobeail no- in prihodnjo jntro i<> je odkurila, no da bi j* kdo zbudil in — brez knve. Glavn! urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Otroška postelja 9 predalom, iz trdega lesa, se proda. Poljanska cesta 20, J. Martine 5292 Šolske tablice in kamenčiće (grifeljne), aolke ivei-ka in kompeodlje ter druge Šolske potrebščine na debelo In drobno najetje pri L. Pevalok, Židovska ulica. Uienka se sprejme v trgovino s papirjem L. Pevalek, L;ubl|ana, Židovska ulica. 5189 Naprodaj je v Žireh sredi vasi, pri cesti enonadstropna hiša z novo mostno tehtnico, pripravna za trgovino, ali večjo obrt. Zraven hiSe je tudi nekoliko vrta. Natančni poboji se zvedo v gostilni Lengei Janez, žiri St. S. 5293 Za IjobljansKi veliki semeni se ima izvršiti večje število različnih napisov, napisnih in reklamnih plošč. Dobri Črkosllkprl-, ki reflektirnjo na ta dela, se pozivajo, da se prlglase pri jr. arh. Costaperaria, obratno ravn. iuŽ. žel., ob popoidsnsklh urah. 5241 Prvovrstna torrrrerava v Jugoslaviji ustanoviti podružnico in išče zatorej v naši drfavUlvornico strojev, ki se zanima za to ustanovitev. Ponudbe pod Js. C. 319" ns Ann- Exp. Rudolf Mosse, Wien L. SellaffflUtte 2- 5275 Obznanjujemo, da smo 1. srpnjom o. g. u bivšoj staroj kasarni u Djakovu otpočeli zajedničkom trgovinom žitarica 1 zemaljskih plodina pod novom sudbeno proto- koliranom tvrtkom: Onttmann, Muni 1 drugovi, te molimo, da našem novom poduzeću doprinesete isto povjerenje kao i dosada. Veleštovanjem Gospodarska, voćarska, povrtljarska i vinogradarska zadruga n Djakovu. Giiierger i Guttmann, Hom Aofferber i Piller. J Zahvala. Vsem, kateri so na katerikoli način izrazili poslednjo čast moji nepozabni, prerano umrli soprogi Ani Pezdii izrekam tem potom globokočutečb, iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem veleučenemu gosp. sanitetnemu majorju Dr. F. Vrečku za njegovo požrtvovalnost In neumoren trud za časa njenega bolovanja, gosp. komandantu pomor, arzenala kapetanu b. b. F. Wutscherju, teh. osobju pomor, arzenala In podčastnikom vojne mornarice za njihovo časteče spremitvo na njeni zadnji poti. TI vat, dne 29. julija 1921. Aloj. Pezdlc, nadmojster pomor, arzenala. Korespandenf železninske stroke se sprejme takoj. Zranje srbohrvatskega in nemškega jezika je pogoj. Samo dobro izurjeni železninske stroke naj pošljejo svojf ponudbe na .FerrunT Željezarska Industrija d. d. Sarajevo. 5290 Strešno lepenko ima v zalogi na:ceneje Jos fl. LjnbSjana. Gradaftka nI. 3. Telefon 513. 4928 10 stolov, miza za ;eiilnico. zimnica, 2 šivani odeii, zastori, umivalnici in posteljno perila, ako tudi že nekoliko rabljeno. Naslov pove uprav. Slov. Nar 5245 Izvoiček išče trgovski potnik brez prtljage za meseca september in oktober za Sp. Štajersko. Zahteva se pokrit voz z dvema konjema. Ponudbe pod .Uvosček' poštnoležeče Ljubljana. 5298 Poinočnnil žslezRinorn se sprejmejo za takoj! Prednost imajo ki so zmotni ?rbolirvatskega jezika Ponudbe na .Ferrum" 2eljezarska Industrija d. d. Sarajevo. 5259 Znamke rabljene in nerabljene, večja in manjSa zbirka se prodnata takoj vsaka posamezno ali skupno. So serije In posamezne. Joalp BatM, Litija. 5288 3osip Sorschak JKimica Jtattmanova poročena Celje Ljulilja.a,2.avg.1921. Tovarna igral ..Pregref \M\mi Velika čoln.irska ulica 10, spreime ^ečje število mladih dtlilrc v trajno službo In popolnoma izurje/io SivIKo z lepim zaslužkom. 5281 ISće se mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa man>5e stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na pc&Uli predat «. ax_j^05 23 let stara gespa želi službe kot plačilna natakarica. Pismene ponudbe na urrav. Slov. Naroda pod '.Natakarica/5294.. 52°4 Topilnica loja v Ljubljani, Poljanska cesta 87, kupuje po primerni ceni surovi m top'jem loj v vsaki množini. 5287 Frodn sg ml-jfiini stre! na pogon ter čistilnica za žito, oboje v dobre-i stanju. Doizve se nri Josio Bergmana v Ljubljani Poljanska c. 87. 5i86 se išče v Ljubljani. Prevzame se tudi trgovina z v>em inventariem. Ponudbe pod .Loka! /5232" na uprav. Slovenskega Naroda. 5232 Spalna $©feć2 nova, svetla, kompletna, z marmorji, zrcalom, mizo in s-oli, vse v istem slogu, se radi preselitve ceno proda Kar lovska cesta Št. 20. pritličje .desno. 5278 rifiTna prodni! Prodam hišo z majhnim vrtom, vse v dobrem staniu ter pripravno za vsako obrt. Kupec dobi tudi takoj stanovanje. Več se poizve na Glincah, Vrtna nI. št. 67. rri Ljubljani. 52?4 Screjmsm 5 mlatil Mmm katere bi izučil v papirni stroki. Prednost imajo absolventi obrtne šole al. oni, ki imajo obrtno izobrazbo. Karto nažna tovarna Bonafi, Čopova c. 16" srinjeveCj zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah, nudi na debelo Parna velažganjarna e Sprejme se za takoj iz boljše družine, ki bi bil uporaben ; pisarniški dela kakor tudi v manuf turni trgovini. Piedpng^j ne'rraj s^ednj Šolske izobrazbe. Ponudbe je nas'ov z navedbo izobrazbe m starosti p< .Praktikant 5257" n?. upr. SI. Nar. 52 v „Naroda! tiskarai". za deklice. Vila Plonerstiftung. Učni in zdraviliški dom. Nadaljevalni tečaj. Tečaji za jezike, glasbo, kuhanje in gospodinjstvo. I Meran-Ofiermnis (Južno IirolsKo). Krasna alpska lega. Dobra preskrba. pila Si I. Oil Auer, Prodale s® sprejase Ivan ZafeoSniSe mestni tesarski mojster, parna iaga, Ljnbljana, Dunajska c* 48 u okružnom mjestu Bosne na frekventiranoj železničkoj pruzi, opremljen sa svim potrebnim komfortom u dvokatnoj modernoj zaradi na glavnoj ulici. Hotel se nalazi u 1. ll.spratu kuće, a sastoji se iz 16 soba sa 20 kreveta to 2 sobe uredjene za razgovor. U zgradi je električno osvjetljenje i vodovod. Eventualno bi se isti zajedno sa namještajem i posteljinom izdao pod najam. Ponude neka se šalju na Podružnicu lftu&lim&£is2&e Centralne banke za Bosnu 1 Hercegovinu u Travniku. LJUBLJANSKA Podružnice: Split, Celovec, Trsi, Sarajevo ■ Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice- LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredne loterije« Telet štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana, Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 %mšatm In tisk »Narodne tiskarne* Za iosecatiii dal odeovoran Valentin Kaoline 44 58