- — GLAS NARODA Thm the UM lisi sloVeiiskih delavcorr Ameriki. 7SgOOO TELETOK: OHelsea 3—1242 Entered ms Second Class Matter September 21, 1303, at the Poet Offioe at Hew Tort; M. Yn nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 6. — Stev. 6. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 8, 1937—PETEK, 8. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. OBE STRANKI STAYUATA ZELO TEŽKE POGOJE Na madridski fronti divjajo ljuti boji sedanji štrajk je borba proti sistemu, ki jemlje avtnemu delavcu vse ustavne pravice General Motors Corporation zahteva, da stavkar ji zapuste tovarne. — Le pod tem pogojem se more pričeti konferenca. — Družba ne sme obratovati tovarn tekom pogajanj. — Sodnik nima pravice kot delničar odločevati v sporu. DETROIT, Mich., 7. januarja. — Verodostojni viri zatrjujejo, da je samo še ena zapreka, katero je treba odstraniti, da se prično pogajanja med General Motors Corporation in United Automobile Workers of America, da bo pravnana stavka, vsled katere je zaprtih I 4 tovarn in 50,000 delavcev brez dela. Ta zapreka je zahteva avtomobilske družbe, da delavci, ki stavkajo in sede v tovarnah, tovarne zapuste. General Motors korporacija zahteva, da delavci odidejo iz poslopij, predno se prično pogajanja. Unija avtomobilskih delavcev pa od družbe zahteva, da se zaveže, da iz teh tovarn ne bo vzela strojev in jih prepeljala na kak drug kraj. Voditelji stavkarjev pa pravijo, da so pri volji sprejeti dva druga pogoja izmed treh pogojev. Ta dva pogoja sta: da družba ne bo obratovala tovarn, ki so sedaj vsled stavke zaprte, dokler se vrše pogajanja in da se bo družba pogajala z unijo, ki zastopa svoje člane, ki so zaposleni pri avtomobilski družbi, ne zastopa pa vseh uslužbencev pri General Motors. Posredovalec delavskega departmenta James F. Dewey je imel konferenco s podpredsednikom avtomobilske družbe Wm. S. Knudsenom ter ga je najbrže prosil, da družba med pogajanji ne bo iz tovarn odstranila strojev, nakar se je vrnil v unij-ski urad. Ko je nato še o položaju razpravljal s predsednikom unije avtomobilskih delavcev Martinom, se je vrnil v svoj hotel ter rekel, da zvečer ne bo več nikakih pogajanj. Dewey je dospel v glavni stan delavske unije, ko so voditelji unije naslovili na poslansko zbornico v Lansingu zahtevo, da odstavi sodnika Edwar-da D. Blacka, ki je izdal sodnijsko povelje za izgon stavkarjev iz tovarn v Flint, Mich. Unija dolži sodnika Blacka, da je delničar pri General Motors Corporation in so njegove delnice vredne $21 9,000, vsled česar mu po postavi države Michigan iz leta 1 929 ni dovoljeno odločevati v sporu, ki zadene tudi družbo, pri kateri ie del-ničar. Popoldne je rekel Martin, da ima le malo upanja, da bo prišlo do kakega pogajanja z General Motors, dasi je predsednik avtomobilske družbe Alfred P. Sloan v Detroitu. V odgovoru na Sloanovo izjavo je Martin odgovoril, da njegova unija ne zahteva *'zaprte dela v-v tovarnah General Motors korporacije, vsako orožje se mora prijaviti To bo sredstvo za pobijanje zločinstva. — Generalni pravdnik Je olajšal kriminalno postopanje. WASHINGTON, D. C., 7. januarja. — Generalni pravdnik Cummings je kongresu predložil predloge, ki imajo namen kriminalno postopanje o-lajšati. Kot sredstvo za pobijanje zločinstva je priporočil obvezno prijavo vseh pušk iu levolverjev. Prijava je bila do-sedaj omejena samo na strojnice in večje puške. Za olajšanje postopanja proti zločincem je stavil Cummings naslednje predloge: Aretirancem naj bo dovoljeno, da smejo odkloniti porotno obravnavo [»roti sebi. Alibi dokazi morajo biti pred sodnijsko obravnavo naznanjeni zastopniku obtožnice. Zakonci smejo pričati eden proti drugemu. Pomožni pravdnik Dickinson je predlagal, da je postavljen posebni urad, ki bo zasledoval kršitve protitrustne postave. Po sedanji postavi sodi šče samo nastopi, ako je dobilo liake pritožbe. Ravnatelj zveznih kaznilnic je poročal, da je število ka-znenjcev v letu 3936 narastlo za 1000. Treba je zgraditi tff nove kaznilnice. Ravnatelj preiskovaluega u-rada justičnega departmenta .T. Edgar Hoover naznanja, da j« bilo leta 3936 na podlagi odtisov prstov prijetih 5731 zločincev. enajst Cehov so izgnali _iz nemčije Čehoslovaška vlada b o protestirala. — Policija v Kehlu Cehom ni dovo lila iti čez mejo v Francijo. PRAGA, Čehoslovaška, 7. januarja. — Enajst Čehov, ki so se vrnili v Prago, je oblastim naznanilo, da so bili v Nemčiji prisiljeni vrniti se v svojo domovino. Po njihovem zatrdilu nemška policija prime Čehe, ki so na potu v Francijo, ako so na sumu, da nameravajo iti na Špansko, kjer hočejo stopiti na stran republikancev, da se bore prof\ fašistom. Enajst Če-iiGv je bilo en teden pridržanih v Kehlu, nato pa so bili pod policijsko stražo pripeljani no čeho-lovaško mejo. 60 Cehov pa se še vedno nahaja v zaporih v Kehlu. Nemška policija je Čehom vzela potne liste, dasi so bili popolnoma v redu in so vsi, ra-zun dveh. tajili, da niso namenjeni na Špansko. Nemška policija jim je tudi vzela ves denar. Celi osi o vaško vnanje ministrstvo bo zaradi tega pri nemški, vladi vložilo protest. MATTSONOV SIN SE VEDNO UJET nice re- kel pa je, da more biti diktatorstvo pri upravi družbe odstranjeno samo z učinkovitim sredstvom splošnega sporazuma. Martin je še enkrat poudaril stališče unije avtomobilskih delavcev, ko je rekel: M v J To je borba proti nečloveški hitrici, ki je napra vila človeka za sužnja, to je borba proti zlobnemu vohunskemu sistemu, ki jemlje avtomobilskemu delavcu postavne pravice, da pristopi h kateri or-!gp&nizaciji hoče; to je borba za krajše ure, da se bo avtomobilski delavec veseliti svoje družine svojega prostega časa COUGHLIN PROTI LEWISU CHICAGO, m., 7. januarja. — V svojem tedenskem glasilu je danes Rev. Chas. E. Cough-iin ostro napadel Johna L. Le-wisa, predsednika odbora za industrijalno organizacijo, ir delavsko tajnico Miss Perkins. Lewisu očita, da skuša ameriško industrijo "sovjetizira-ti", o Miss Perkins pa pravi, da je nezmožna voditi tako važen urad. EDVARD IN ALFONSO STA SE SESTALA DUNAJ, Avstrija, 7. jan. — Dva bivša kralja — angleški Edvard in španski Alfonso — »ta danes opoldne skupaj obedovala v hotelu Imperial. Alfonso je že precej časa tukaj, bivši angleški kralj je pa dospel sem z avtomobilom iz En-zesfelda. Po obedu sta šla kupovat Alfonso si je kupil milo za britje, Edvard pa nekaj filmov. TACOMA, Wash.. 7. januar ja. — Dr. William W. Mattson je bil štiri ure odsoten od svojega doma in se je proti večeru vrnil domov. Nikdo ne ve, kje je bil, toda najbrže je skn sal priti v stik z odvajalcem svojega sina. Toda okoli Mattsonove hiše je razburjenje nekoliko ponehalo, navzlic temu, da je dr. Mattson rekel, da mu sin še ni bil vrnjen. Po nekem poročilu je bila. odkupnina $28,000 odnešenn na dogovorjeni prostor. Ako j**? bila tudi odvajaleu izročena, pa iii znano. Toda Mattsonova žena kaže veselejši obraz, kot prejšnje čase. Ko je bila po telefonu vprašana, ako je sin Charles že doma, je odgovorila: "O tem ne morem ničesar povedati." "Ali ne morete odgovoriti da ali ne?" je bilo nadaljnje vprašanje. "Prosim, malo pozneje pokličite dr. Mattsona, "je bil njen odgovor. Mattson je šel na svojo pot popolnoma sam. Niti detektivi, niti časnikarski poročevalci niu niso sledili. Odprta je bila vsaka pot za ugrabitelja, da bi se mogel sestati z dr. Mattso-nom. nov proces v moskvi Obravnava se bo najbrže pričela prihodnji teden. — Med obtoženci je tudi sloviti časnikar Radek. — 38 Nemcev v ječah. MOSKVA, Rusija. 6. jan. — Medtem ko se nahaja Leon Trocki s svojo ženo na krovu nekega norveškega petrolejske-ga pa mika na potu v Mehiko, kjer mu je bilo dovoljeno bivališče, sovjetska vlada pripravijo novo sodnijsko postopanje proti nekdanjim boljševiškim voditeljem, ki so obdolženi, da s t bili zapleteni v Trocki jevo zaroto proti Stalinu in drugim visokim sovjetskim uradnikom. Med jetniki, ki čakajo na obravnavo se nahajajo tudi svetovno znani časnikar Kari Tfadek, bivši sovjetski poslanik v Londonu Gregorij Sokolni-kov in nadomestni komisar za težko industrijo Gregorij Pja-takov. Dan obravnave bo naznanjen ko bo končano ljudsko štetje, kar se more zgoditi vsak dan, in ko bo osrednji izvrševalni odbor odgodil svojo proračun j-ko sejo v Kremi ju. Izvrševalni odbor bo pričel svoje seje 11. januarja in bo razpravljal v prvi vrsti o izdatkih za armado. Nemško poslaništvo poroča, da se v ruskih ječah nahaja 38 nemških državljanov. Ker sovjetske oblasti še proti njim niso dvignile obdolžb, nemškim konzulom ni dovoljeno obiskati jih v zaporih. Ničesar ni znanega, v katerih ječah se nahajajo, kako oblasti ž njimi postopajo in kdaj se prične proti njim sodnijska obravnava. Aretacije Nemcev, ki so veči noma inžinirji, so se pričele v novembru in nemška vlada le že zaradi tega protestirala. — A ret i ranči so. obdolženi voli unstva. sabotaže in političnega ščuvanja proti sovjetski vladi. fašisti so dosegli nekaj uspehov pri esc0rialu NA FRONTI pred Madridom, 7. januarja. — Republikanske čete, ki so držale svoje postojanke v Guadarrama pogorju od početka državljanske vojne, so bile skoro popolnoma odrezane od Madrida, ko so se fašisti polastili višin Cumbre gore, ki vlada cesto v Escorial. HUD MRAZ NA ZAPADU CHICAGO, ni., 7. jan. — Po celem daljnem zapadu vlada hud mraz in na mnogih krajih stoji živo srebro v toplomerih pod ničlo. Hudi viharji z dežjem divjajo po zapadni obali ter po državah Arizona in U-tah. Največji sneg v več letih v južnem delu države Utah je za-kril vse ceste. Severno od Cedar City je obtičalo v snegu 50 avtomobil istov, nad 200 pa v goratih krajih Cailfornije in v Grand Rapids Canvonu v Arizoni. Sneg je zapadel po vsem o-srednjem zapadu in v pokrajinah ob Rocky Mountains. Fašisti so na vrh gore postavili velik top, ko so po tridnevnih vročih bojih zavzeli višine. V teh bojih je bilo ubitih 620 vladnih vojakov. Fašistični |>oveljniki pravijo, da se bo morala republikanska armada v Guadarrama pogorja predati, ker ne bo mogla dobivati zalog iz Madrida. Fašisti tudi trdijo, da republikanski vojaki v vedno večjem številu prihajajo na njihovo stran. Vroči boji se tudi bi je jo v nekdanjem kraljevem lovišču Monte del Fardo, kjer je bilo pLsebno mnogo divjih prašičev. Fašistično poveljstvo pravi, da so fašistične prednje če te najbrže že zavzele te gozdove. Poročila s fronte pravijo, da je bilo med ubitimi vladnimi vojaki največ tujcev. MADRID, Španska, 7. jan. — Vladne čete hite proti Las Rozas, deset milj severozapa-dno od Madrida, da branijo važno cesto, ki vodi v Escorial. Uporniki so zavzeli važne kraje ob cesti, ki pelje v Guadarrama pogorje. Madridska obrambna junta pravi, da se okoli 32.000 tujih prostovoljcev, ki tvorijo enaj-fito in dvanajsto mednarodno brigado, bori ob cesti v Escorial. Marokanci in tuji legjonarji, ki so prešli od fašistov k republikancem pri Villa Harta, pripovedujejo, da so po celi Andaluziji nemški častniki skoro popolnoma nadom e s ti 1 i španske. LONDON, Anglija. 7. jan. — Fašistični aeroplani so pri napadu na Malago, na jugu Španske, v soboto ubili 150 ljudi in r.ad 300 ranili. Republikanci so pa maščevali ta napad « tem, da so postrelili 100 fašističnih ujetnikov. WASHINGTON, D. C., 7. januarja. — Tehnični postopek je preprečil, da Združene države niso mogle še pravočasno zabraniti španskemu par-liiku Mar Cantabrico, da ne bi v sredo peljal z a špansko vlado v Bilbao aeroplanov in drugega vojnega materjala. Obe zbornici ste sprejeli predlogo za embargo na posipanje vojnih »potrebščin na Špansko, toda senat je bil od-goden prej, predno je predlogo sprejela poslanska zbornica in podpredsednik Garner piedloge ne bo podp»««l prej kot v petek. Senat je predlogo sprejel soglasno z 80 glasovi, v poslan- iki zbornici pa je bila spreje ta s 404 glasovi, proti njej je glasoval samo poslanec John Toussaint Bernard, ki je bil rojen na Korziki. Zaradi njegovega nasprotnega glasovanja se je sprejem predloge zavlekel do popoldne, medtem ča--om pa je že bil parnik Mar Cantabrico že nad tri milje od •imeriškega obrežja in ameriške oblasti ga niso mogle več pi idrzati. papežu se bliža konec Papežu je že dva tedna znano, da je smrt blizu. "En zdravnik je dovoli j, da ubije človeka/' je rekel papež. VATIKAN, 7. januarja. — Papež Pij XI. že ve dva tedna, aa je smrt blizu ter mu je samo žal, da mu ni več mogoče izvršiti nekaj velikih načrtov v Vatikanu. Papež počiva nekoliko udobnejše, ker so bolečine v nogah nekoliko ponehale, toda zdravniki so v velikih skrbeh zaradi njegovega "skakajočega" srca. Vsako najmanjše razburjenje bi moglo pospešiti njegovo smrt. Nek prelat -pravi, da je bilo papežu znano že dva tedna potem. ko je 4. decembra legel v posteljo, da je njegova bolezen *mrtna in se je s svojimi obiskovalci razgovarjal o tem. V sredo zvečer ni hotel dovoliti nekemu špecijali^tda bi ga preiskal. "En zdravnJk zadostuje, da ubije človeka," je rekel svojemu telesnemu zdravniku dr. Milaniju. Pozneje je papež svoje be-sede nekoliko ublažil, rekoč, da popolnoma zaupa dr. Milaniju in da ne potrebuje nobenega drugega zdravnika. STO KADILCEV OPUA ARETIRANIH ^ J PEIPINO, Kitajska, 7. jan. — Sto oj:eb. med njimi je največ kulijev in beračev, je bilo nocoj aretiranih po raznih o-pijskih beznicah. Jutri bodo najbrž vsi ustreljeni. Po odredbi generala Sung-čejana ima vsak Kitajec priliko, da se ozdravi od kajenja o^ pija. Onega, ki tega noče storiti, zadene smrtna kazen. *LVAX8 New York, Friday, January 8, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILT IN VA'JL. tank "Glas Naroda" \A Oanwitte) wl Owned and Published bar ? 9LDVKNI0 PUBLISHING COMPANY . ftwtot__Lb Benedlk, Tnu Plaes ot bn«ta«0B of the corporation tad addieiM of abort officers: of Milium, Mam Tart OMr, N. X. GLAS NABOBA (Yotee of tke People) Brery Daj Except Bundsyt and Holiday« /J Kanado It pol lota .. Ba «etrt lata TeUa aa Ameriko la 98-00 fS.00 91.00 Za New York at eelo leto......97j00 Za pol leta....................98.BC Za inozemstvo sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................9&S0 SebecrtptJ.on Yearly L00 podpisa ln oeetaoati se ne prlottnjejo. Denar naj ee blagovoli ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tudi prejftnje blvaliftfie nssnsnl. da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lshaja vsaki dan Izvsemtl nedelj Is pr&mlko? "GLAS NARODA". «1« W. 18th Street. New York. N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 AMERIŠKI ČASNIKAR O EVROPI Eden najuglednejših ameriških časnikarjev, William Philip Simms. je objavil dne 28. decembra zanimiv članek glede najnovejših razvojev v Evropi. Simms pravi, da je bilo v povojnem času dosti biufa, toda največji bluf je bil ultimatum, ki ga je poslal Hitler španski vladi, ker je zadržala neki nemški parnik. (1e bi Hitler verjel, da mu bosta Anglija in Francija dovolili napraviti iz Španske nemško kolonijo, bi imel ultimatum že vsaj nekaj smisla. Anglija prav dobro ve, da bi bila nje na pot v Indijo ogrožena, če bi imel Hitler v Španiji kaj besede in veljave. Angleži so že na Italijane jezni, češ, da ogrožajo njihovo varnost v Sredozemskem morju, zdaj naj se pa Italiji še Nem čija pridruži. Če bi Anglija in Francija resno hoteli, bi ne mogel poslati Hitler na Špansko niti enega svojega vojaka, niti ene puške. Po suhem morejo Nemci na Špansko le preko Francije, v ■Sredozemskem morju pa Francija in Anglija lahko blokirata vsatt .nemški* transport. Vsled tega ni Hitlerjev ultimatum nič drugega kakor bluf. Nevarnost je le v tem: Ker se je Hitlerju že marsikak bluf posrečil, bi utegnil misliti in upati, da se mu bo tudi ta. Hitler je zahrepenel «po kolonijah. Dišita mu Kamerun in Tanganyika. Anglija in Francija sta mu ponudili kolonije, nikdar mu jih pa ne bosta dali. S to ponudbo v žepu lahko nastopi Hitler pred nemškim narodom kot "zmagalec". Če pusti Španijo vnemar, še vedno ne bo izgubil ugleda pri nemškem narodu. Anglija in Francija sta kos sedanjemu političnemu položaju v Evropi in sta bolj složni kot sta bili kdaj izza sklenitve premirja. Nikdar ne bosta dovolili, da bi postala Španija na-zijska kolonija. Celo Italija je proti temu. Zaradi Španije ne bo Hitler začel vojne. Zaradi vzhodne Evrope mogoče, ne pa zaradi Španije, ker je v tem slučaju vse proti njemu. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ca 9 1M____Din. 199 9 9.99 ____Dte. 999 9 7-St____Din. SM 911.70___Din. 599 929.99 ________Din. 1999 946.ee________ ▼ ITAIUO 9 9.50 9 12.25 9 3e.ee 9 57.ee 9U2£0 91*7.50 Ur ieo Lir 290 lir see Ur 1000 Ur 2000 Ur sooe trn ŠB CENE BBDAJ H1TBO MENJAJO BO NAVEDENE C MU9 PODVMŠENM SPREMEMBI GOBI AU TH>Ll seoraj w fte boljfte aft IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Sa lipisBl« t Sv_mral o pedali .................$ I.H _- * m ____________flffl HI_ m •f SML—> ** m S8Lr- fife*-* m m .............HIM m —mM WftMHIi I1VE&UJ1 \ kraja IspU «0 PO CAI tflk t dolarjih. HI LETTEE j SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "Glu Naroda" M. X. VROČA KRI MALE-DEGA FANTA Pred malim senatom je bil zaključen zadnji akt veselega popivanja z gasilske veselce na Vačah 14. septembra m. 1. ki se je končala s fantovskim pretepom in pretepom pred Zarni-kovi gostilno. Žrtev pretepa je postal Martin Lovše, ki ga je nekdo iz grurpe pretepajočih se fantov s tako silo udaril s kolom po glavi, da se je na me-Jrtn sesedel in je teden za tem zaradi hudega pretresa možganov umrl v bolnišnici. Težko je bilo ugotoviti, kdo je bil pravi krivec njegove smrti, ko so se tepli vsi vprek. Naposled pa se je vsa odgovornost osredotočila posestnikovc-mu sinu Venclju S. s Trate, ki se je tudi nahajal v družibi. Sicer je sam zatrjeval, da se je ločil od družbe, še preden se je pričel prepir, toda neki njegov prijatelj je izdal, da mu je Vencelj ta zanimivosti in koristnih nasvetov. NADBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO CTIVO ZA SE D AN JE DOLGE VEČERE udarcu sesedel Prosil pa je je pred aretacijo pobegnil, svojega tovariša, naj zaupanega ne izda nikomur. Temu se je vendarle zdelo primerno, da je Vencija ovadil. Razprava proti Venclju je bi-j' NAPADALEC MU JE PREKLAL LOBANJO UPRAVA "Glasa Naroda" MI - JiSRKiiai: -liiHB BusuanawMiniaraiiuauuii MrasiHasai aiiTiiiitmariiii • -.s j BALDWIN — VELIKI ANGLEŽ. čas preživi v knjižnici. D« ni bilo njega na čelu vlade, bi se dogodki v Angliji najbrž zasukali drugače. GROFICA S CARSKEGA DVORA. NEKATERI GA BIJEJO TAKO, DRUGI DRUGAČE la zaradi njegove mladoletno-sti tajna. Senat se je prepričal o Vencljevi krivdi in ga je obsodil zaradi zločinstva proti življenju na 1 leto strogega zapora. POLITIČNI NAPADI NA DOLENJSKEM Iz Mirne poročajo: Nedavno je bil ob tričetrt na 7. zvečer napaden blizu Mirne Štrukelj, ekonom iz graščine Rakovnik, ko se je vračal s službenega pota domov. Na banovinski cesti sta ga naskočila s koli dva mask i rana moška ter za-vpila nad njim: "Dol s takimi ljudmi, ki niso z nami! Ubij-ino jih!" K sreči je prav v tem trenutku privozil mimo avtomobil in napadalca sta zbežala. Prav tako je bil napaden tudi kovaški mojster Košak. Zločinec ga je s kolom udaril po glavi in mu jo prebil. STROJ MU JE ZLOMIL ROKO V bolnico so pripeljali 18-letnega delavca Matevža Tavčarja, doma iz Dorfarjev pri Skofji Loki. Zaposlen je bil v Jugočeški v Kranju, pa ga je pograbil -stroj ■za desno roko in mu jo dvakrat zlomil. MLADOLETNO RE-JENKO JE ODPELJAL Okrog hiše Štefana Vrantoše na Teznem pri Mariboru se je več dni sukal neki Ivan S., prisojen v Loke pri Trbovljah, ki je slednjič izvabil s seboj 16-letno nečakinjo in rejenko imenovanega, Marijo Vrantosa. Njen stric se je obrnil na orožnike, ki pa beguncev še niso izsledili. 19. decembra so trije moški na cesti v Zg. Grušovljah pri St. Petru v Savinjski dolini napadli 37-letnega dninarja Justina Hrovata iz iste vasi. Eden izmed napadalcev ga je udaril z nekim topim predmetom in mu preklal lobanjo. Težko poškodovanega Hrovata so prepeljali v ccljsko bolnišnico. Neki ameriški reporter je odkril staro, bedno ženico, ki živi v popolni osamelosti, a je nekdaj spadala med najbolj blesteče se prikazni evropske družbe. S šestnajstimi leti je bila grofica Marija Nikolajev-na Mura ena najlepših žensk na carskem dvoru. Vanjo se je zaljubil guverner orelsk" guver-nijc, grof Tarnovski, in zdelo se je, da jo čaka življenje pol no sijaja. Toda grof je svojo mlado ženo čisto drugače, nego so vsi pričakovali, začel kmalu zanemarjati. Neki nečak pisatelja Tx»va Tolstega se je zaljubil tedaj vanjo in se je ustrelil pred njenim oknom, ko ga ;|e zavrnila. Naslednji častilec lepe grofice baron Stalili, je delil usodo mladega grofa Tolstega in grof Borgevski, mlad diploma*, j'1 hotel izzvati škandal, da bi grofičinega moža prisilil k dvoboju. Toet strelov v njegovi beneški palači. D\a dni po-zn«»je so Marijo Tarnovsko in kdo jo je pobral in kje stanuje. Naj mi jo vrne, da se bo izognil sitnostim. Ne malo se je začudil, ko ,ie čital po dveh dneh v istem listu odgovor na svoj oglas: — Ker dobro veš. da sem jaz pobral denarnico in ker veš, kje stanujem, pridi k meni po-iijo. Doma sem vsak v°'Vr po osmi uri. William H. Farlev še dane- odvetnika Prilukova aretirali■ . ob njunem prihodu na Dunaj.'sl!Tna denarnice. Dunajska policija je bila v tako kratkem času dognala, da je bil Navmanov umoril Koma-roMskega po zaslugi Tamov-ske in odvetnika, ki sta se hotela polastiti visoke zavarovalnine. V začetku 1910 se je vršil proofs v Benetkah. Nav-mova so obsodili na tri. Tarnovsko na osem, Prilukova na deset let ječe. S tem je usodna grofica izginila z družbenega prizorišča. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Worfclnrment Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. T. - ODBOR - Predf^dnlk: FRANK KO&AK Podpred»odnlk: JOHN HAB1AN 60-XS Catalpa Av«, B*klyn. N. T. 40« E. M St.. New Turk. N. Y. IIWHJiIIi • Tajnik: JOHN TURKAB. Jr.. LOVRBNC OIOVANCLLI, 4M Hlmrod St.. B'klyn. N T. SIS Woodward At«.. B*Uyn. N. T. Zapimlkar: FRANK PADAR, 222 WyckoTf Ave.. B'klyn. N. T. Nadaornlki: JOHN KRIŽEL JOHN HABIAN 1822 Linden St., Brooklyn, N. T. 1SS7 Greene Are.. B'klyn, N. T. FRANK OlOVANELLI 78-30 — 79th St, Glendale, L. I. DRUŠTVO OBSTOJI &E-LE 17 iXT IN IMA V BLAGAJNI OKBOG DESET TISOČ DOLARJEV Društvene eeje n vrte vsako drugo soboto t? prostorih ▼ flf" "f* t n *rTln VPiifsn AndMtfh 17*. N. T.T N«w Banu te Je w ekreftja S nOJ io I «nf v di uKteoHi Važno za potovanje. potovat! ▼ atari kraj ali JoMtl kefa o« v vseh stvareh. Vrted nafte Mgo- dali najboljša pojasnila in Indtt vse Je potovanje nJeine in SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Tratel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. "ft rrt rr> ,->in>w V Pauls Valley v državi Oklahomi živita zakonca Jackson. Imate tri otroke. Sinova sta dala krstiti na ime Tonsilitis in Meningitis. Prejšnji teden je prišla hčerka na svet. Pri krstu sta ji dala ime Appendicits. * Na Bettis vzletišču pri Pitts-burghu je devetnajstletni Win. Giizzey zijal v aeroplane, ki so brneli po zraku. Pri tem se je ritenski približal letalu na tleb, ki mu je pilot že zavrtil propeler. Cuzzeveva glava je prišla s propelerjem v stik. Guzzev je malo opraskan ni glavi, propeler se je pa raz-lil na kose. * Na letni konvenciji Ameri« ske družbe za napredek znanosti je poročal dr. Ernest N. Cory, profesor na univerzi v .iržavi Maryland, da se mu je posrečilo dognati, koliko mravljincev je v srednje-velikeni mravljišču. V srednje-velikem mravljišču je 237,105 mravljincev. * V Chicagu se je Joseph Var-ga sam odpravil praznovat novo leto. Na Silvestrov večer je pustil ženo doma ter se je vrnil na novoletno jutro. 2ena mu je napravila ostro pridigo, kako grdo je pijančevanje in kako škodljivo. Varga je stopil k božičnemu drevescu, strgal z njega sedem steklenih okraskov, jih zdrobil z zobmi in pojedel. * Luther Wright v Los Angeles je prijavil neko iznajdbo. Slično iznajdbo je pa že par mesecev prej prijavil Herman Rongg. Začela sta se prepirati in slednjič predložila zadevo sodišča. ■Sodnik- Yankwich je razsodil: ' Wright je wrong, Rongg je pa right. ; . New York, Friday, January 8, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY TN U.S.A NORTON HOWARD: OZDRAVLJENI Miilva to se pravi? j.iz in in videla sva, da ima ukroi Tom s\a sla na kolodvor čakat našega ljubega prijatelja in profesorja. Ker sva spodobna vratu privezano obrisačo. 4\Ja, kje pa je vozovnca! A, že vem, v kupeju sem jo bil človeka, sva si kupila peron ski vtaknil v pepelnik, da bi mi karti. Sprehajala sva se sem J bila brž pri roki." ter tja iu dihala iz vestni že- Stekel je nazaj proti vlaku lezniški zrak. in na potu je izgubil copato; 44Boš videl, da mu je šest ^ele tedaj sva opazila, da je bil tednov zdravljenja v sanatoriju v copatah. Toni me pogleda koristilo/* pravi Tom. "Bil j«-'in deje, da je ta sanatorij v v n-snici skrajni čas, njegova r«*sniri priporočljiv. K<» s<* j»* rnztn-senost j<- bila postala ž«» | r«»fe>«»r vrnil, je držal v roki kar nevarna. Da nam je src- karto drug»«ga razrvda in jmsjo di kvartanja zjmVI naštevati j vozovnico. 7.gok<* letnice, bi še n«* bi- **>Za kakšnega p-a pa!" iru lo nič hudega: saj smo njegovi vprašam. prijatelji; iu da je učn«- **<>. moj Bog!" vzdihm- pro ure v ^oli odprl dežnik iu d;i j« fWor. "Žival tiči v omari z;i na pn <1*tavi **Tanliau*crja ** • Meko. Cto^jmhI svetnik iih- j*-za k lira I igralki, ki j«« ]it«m1- jl»il naprosil, naj vzamem uovega |»-a s -«•!»< »j v nothing liam iu ga izročim nj«*govi ta stavijala Klizalieto: **H«\j. iro-| mm lir-na, kj«- |wi imate lalni-da!" — ne, to je bilo pa ž«-tnalee pn»vee." Ta hip je pridrdral vlak in že sva zagledala kako moli glavo ^kozi nama maha z rokami, časa sva poslušala, kako je v vozu spravljal skupaj svoje stvari kmalu nato pa je stal jh>-leg naju. "O, ko bi vedela, kako dobro •se počutim!" je začel pripovedovati: "Ta metoda je v resnici nekaj izrednega. In vse docela enostavno. Mogel bi vama marsikaj pripovedovati, kar sem ..." •"Ampak povej vendar," sem ga prekinil, "zakaj imaš na glavi ženski klobuk?" "Hm, glej no, pa res! Go- so oa zdravili v sanatoriju. tesor, 44to je bil zadnji slučaj moje raztresenotiti. Zdaj bi se mi kaj takega ne moglo več zgoditi kajti gospod zdravstve ni svetnik mi je izročil poset-nico, na kateio je bil napisal: 44Nisem več raztresen", in to moram vsako jutro prečitati. To pomaga brez vsakega dvoma." Iz žepa |M>tcgnc krtačo za čiščenje čevljev in s: z njo po-gladi brke it: brado. ZAPRAVLJENI MILIJONI. Iz llongkonga poročajo, da }♦• izvršila tam suiionior vdova j»o nek«Mii ameriškem magnatu Mami Camriglitova. Po svo-']• m možu j.- |hh|« do vala neiz- Knjigarna "Glas Naroda" Ko je bil človek postavljen na zemljo, je živela v njem želja, da bi se mogel dvigniti kakor ptica pod nebo. Vendar so bili vsi napori, da bi mogel uresničiti starodavni sen, dolga stoletja ni cevi. Samo pesniki so pripovedovali o lju- jde Hozier in Marjuis IKArlan-J kopnelo kakor sn«*g des sta leta 17K5 prvič pndete- i»re. tano škrebita ! N«- dopu-pn»f«w»rja. -«"am več. da bi z menoj zbijala kuo in -al«-, kajti moje raztres»'iioo niti vedela da pridem danes domov." "Med vožnjo v mesto je začel zopet hvaliti metodo po kateri tovo sem dami, ki je izstopila na prejšnji postaji, strpal v škatljo svoj velourni klobuk. A nič ne de . . ." Snel je z glave klobuk in ga zabasal v žep. A preje je bil moral žep izprazniti, privlekel iz njega žarnico in se začudil: "Aha, že vem! To sem odvil z namizne luči v sanatariju, da hi poiskal nanosnik, ki mi je padel na tla. Našel sem ga jkhI posteljo, a brez žarnice, ker ni hotela goreti." "Pa si je bil vtaknil v suknjičev žep." "Da. Toda -ele zjutraj, ko sem se prebudil, >em opazil, da H«'iu lead v jopi«'n, namesto v spalni srajci. Pojdimo, zdi se mi. da bo dež." Vzel selil ltjegov kovčeg. ki se mi je pa zdel zelo težak. Oh izhodu je pretaknil profesor vse že|»e. da bi našel vozni listek. Pri tem je odprl površnik gastvo na -ioneu. Prejšnje leto preden je *>d-prnvila na potovanje okrog sveta, je dejala časnikarjem: "Zelo sem uboga, imam samo Še šest milijonov dolarjev, kr teh ne bo več,skočim v morje." Zares so našli njeno truplo v hongkongškem zalivu. Držala je besedo in poiskala smrt še pred svojim potovanjem. Vsako dopoldne je prišel gos-ImhI svetnik me nekaj časa o-stro omeril z očmi nato pa rekel: "Nič več ni ste raztreseni!" T"o je vsa umetnost kajne kako preprosto? Toda kdo od vaju mi je na kovčeg prilepil vi ujeto: Grand hotel Brighton? Si« nikdar nisem bil v t < • 111 mestu . . . Prav gotovo sem g;\ ne-kje zamenjal!" •Pri tem je pokašljeval in g i trda I skozi avtomobilsko okn": jaz sem se okrenil proti drugemu oknu in skušal obrniti |tozornost na kak zunmij do-go«lek. a zaman . . . 44Kakopak." nadaljnje pro- DELO DOBE izvcžhane ŠIVALKK na "box mašinah. — SCHNEEWEIXK PANAMA HAT CO., Ine.. 700 BROADWAY, XFAV YORK IMAMO v ZALOGI BLAZNIKOVE za leto 1937 Cena 25c s poštnino vred- "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. 99 DELO DOBE '/VEŽBANE SLAMNIK A-RICE. Oglasite -e na: 31 West iMst Street, Ktli Floor, New-York City. (2x) STOTISOC OBLEK ZA SPANCE la kanal iz Do vera v Calais. Km sta hotela drugie s franeo-ke obale na Angleško, je balon zgorel. Prve žrtve so padle. Letenje z balonom je bilo brez upanja za bodočnost. Nemec Lilientlial je na podlagi smotrnih opazovanj ptičjega letenja sestavil krila, s katerimi se je spuščal z vrhov gričev v doline. Aparat je bil prvič "težji od zraka." Ko je hotel na svoj aparat 1. 1896 vdelati motor, se je p ri prvem poizkusu smrtno ponesrečil. L. 1896 je nastopila za letalstvo nova doba. Gotlieb Daimler je iznašel eksplozijski motor. V vsej tišini sta v Ameriki brata Wright zgradila na podlagi mnogih poizkusov novo motorno letalo. 17. dec. 1903 sta se s tem aparatom dvignila. Prvi polet je trajal samo 20 sekund, dosegla sta višino 50 m nad zemljo, vendar moremo smatrati njun polet za mejnik v zgodovini letalstva. Toda tudi zrakoplovstvo se je razvijalo dalje. V Nemčiji je grof Zeppelin začel graditi prve balone, ki so imeli trdno ogrodje in obliko cigar«.. Letenja z aeroplani so se najprej oprijeli Francozi. Bleriot si je zgradil aparat, pri katerem je motor poganjal propeler s |>onioejo verige. L. 1909 Ble-riot kot prvi preletel kanal in dobii nagrado 25,000 frankov. L. 1910 je preletel Peruanec Chavez Alpe. Zašel pa je v vrtince, ki so premetavali aparat kakor pero. Kot žrtev velike ljubezni do letenja se je pred svetovno vojno smrtno ponesrečil pionir letalstva, Slovenec Rusjan. Mogoče se letalstvo še dolgo ne bi razvilo do takšne višine, kakor je danes, če bi ne bilo svetovne vojne. Rezultati, ki so jih dognali v vojni, so »povzročili, da je raz. voj letalstva toliko napredoval. Seveda je bil s tem v zvezi odločilne važnosti tudi razvoj drugih panog tehnike: razvoj radija in razvoj eksplozijskega motorja. Dobili smo nov mate-rijal, aluminij in njegove zlitine. Radi velike proizvodnje so nastali novi*načini izdelave, ki'znatno pocenjujejo izdelavo: prešanje, rezanje z brzorezni-mi jekli, varen je. Po vsem svetu se je razvila meteorološka služba. Dobili smo natan< ne instrumente, ki so za današnji letalski promet največje važnosti. MURO BODO REGULIRALI V New Yorku izdelujejo v tridesetih delavnicah unijske si\ ilje tople obleke za prostovoljce, ki se bore za špansko republikansko vlado. Razne delavske organizacijo -o prispevale v to svrho več tieoc dolarjev. Nedavno je gradbeni minister odobril načrt za regulacijo Mure pri Murskem Središču. Potrjen jo tudi proračun v znesku IGRE ANTIGONE, SofokleJ, CO strani .............. AZAZEL, trdo vez. ........................... broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokax ▼ 5- dejanj---- M K la širile ipre najslavnejšega dramatika, kar jih imjziui svetovna literatura. L»elm Je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič. cyran de bergerac. Heroična komedija ▼ pet ib dejanjih. Trdo vezano .............. črne maske Spisal I^eonid Andrejev. "XI str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v >ako le-I>em slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .13 kamela skozi uho šivanke Vesel« t«n«a 11 oseh...... .43 KREUTZEKJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena---- M H čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Makoma doživljamo prizor za prizorom. Krooovitost za grozovit ost jo do strašnega konca. ljubosumnost Spi.«al L Novak. 45 st-ani. Cev- ........ lH-janjc te vwltilsn? je na|**t» in |m>Ith> prl-Mm-ei humorja. S«-encrija je skr.»mna. šte-vil«. no*4» nizko iti*. Xa>im malim ««ir< m. ki žete večera, knjiži«.• t»«*«lo prl|»»- famiiL MMiALNA ŽEMOENICA. 3. dejani.......... J9 LJUDSKI ODER: S. n. F» I! letih. 4. dejanji ............ M MAGDA. Spiral Aiozij llrmee. W» strani. Cena...43 Žalitiffra dekleta v dvanajstih pri- zori!i. "To je hritka. ^lolM>ka z^tMlba ži-n>ke. ki trpi. iovsod. tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. tončkove sanje na miklavžev večer Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih -35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Mar j in otrok ........................ ^0 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Ffebjola in Neža ....................:........... 20. snopič. Sv, Just, Ljubezen Marijinega o- troka .............................. .30 PESMI in POEZIJE akropolis in piramide .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana L— KRAGUUČKI (Utva) .......................65 BOB ZA rtfLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................L35 NARCIS (Gruden), broš. .................... -39 narodna pesmarica. Cena .............. -50 POLETNO KLASJE. Cena .................... -50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez..........35 SLUTNE (Albreeht), broš. .................. .30 POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ .30 sto ugank (Oton Zupančič) ............... SO VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONCKL Zbirka pesnij za slovensko mladino. - Trdo vezano ............................ ZLATOROG. pravljice, trda v— .............60 življenje Spisal Janko Samec. 109 stranL Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Amrriska slovenska lira. (Holmari ............I.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L2* Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in nio>kili zln»rov. ugtasoil Kari Adamič ............................ Cena L5§ PLANIN KE I'e»uii za sopran, alt, tenor 11. ~la. jgiasbil J. Laharnar ........................Cena L29 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek Trije moški zbori. (Pavčič) Izilala GlasWna Mati«-n ......... 45 ilVMiLIS NO Nasi himni MLADINI ni ndak:!i [»-mi ot» lun letni>-i rojstva Kr. I>*T»tlka a klavir>>m ali liarnnioi^m. I sr'a-dl Krnil Adamič ................Cena Trije MEŠANI ZBORI /kari. Izdala Gla.«b* na Mat|. » .. .15 - RAZNE PESMI S STREMI-IEVANJEM: Damavmi. il'»r»M» i/.»tal a «.l.i-l»na JuitD-a .. I<«r.ifcr rvHbcr. 1 l^tha riuir > •'•■Iotm in |»-l»-r»» raaJiih glasov .......... .45 V p»p»h»hiM narL iSattner» Kantanta za zlw>r in ork«~«ier. Izdala t ;!a«J"rw Matica ......................................IS Dte |NNni. t I'n l..\»« <. Za mo^ki zl—r in l»ari- li>n .«»»!•> ..............................................2% NOTE ZA GOSLI 1'spavanka. zložil Jos. V»tlral ............Cena MALE PESMARICE &t. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što rutiš, Srbine lužni.................15 Št. 11. Zvefer ...............................15 Št. 1.3. Podoknica ...........................15 Slavfek, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......Z5 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglnser ženski ali možki zbor. 15 1 »osmič. (Pregelj..1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj??» — ' 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; iJivna noč ...............................40 G. zvezek. Oi»oniin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene T«?snii za mešan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrl) ...................... .50 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj ...................................60 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1.— MISSA in Honorem St. Josephi. Kyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnik«»m. mešan zbor... .Cena L— PRILOŽNOSTNE PESM! za izvan cerkvene in društvene slavnostl. sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena I*— NOTE ZA CITRE Koželjskl. Poduk v igranje na eitrah. 4 o.ezki 3^« Buri pridejo, koračnica ...................... JM NOTE ZA TAMBURICE oicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................U* Bom šel na planinee. Podpuri »lov. narodnih Iieitmi (Hajuki ..........................j.,_ Na Gorenjskem je f le t do ....................... RAZGLEDNICE Newyorske. Itazllčne, duf-at .................. .4f Iz raznih slovenskih krajev, durat ...........40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... S centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — sl0venic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 1,800,000 Din. Te dni bo komisijski o^led terena, kjer bodo pričeli z delom. GONDOLIERJI IZUMIRAJO. Mestna uprava v Benetkah je odlomila naj se število £011-dolierov, vodinikov značilnih beneških čolnov, zmanjša nn 400. To je storila za to, da to beneško posebfiost vsaj delno ohrani. Večji del gondoii^rov pa so upokojili. Dobivali rod o do svojo smrti po 2200 lir letno. Benetke morajo dtlati če- dalje vec 'koncesij zahtevam modernega prometa in te koncesije so potiskale cfbrt gonJo Herov nazaj. Posebno težak udarec je bila zanje zgraditev avtomobilske ceste, ki veže mesto lajnin s kopnino. New York, Friday, January 8, 1937 oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # GLAS NARODA" 12 PRIREDIL: L H. TffE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A. Par a da japonskega brodovja. Japonsko brodovje je po svoji mori tretje na svetu. Toda o tem brodovju le malo slišimo ter se nepoučenemu človeku zdi kakor da bi ti to silno vojno Ko stopim k njegovi postelji, je bil še pri zavesti in reče mi, ......... -...... -« '«jii<« trudno iztegnili svojo roko: "Pozdravljen, stari prijatelj — brodovje na Daijnjem vzhodu z menoj gre proti koncu, vem." Ustnice sem moral stisniti n"™" počivalo kje v kakem Ixrna,kajti taka ločitev boli, če se človek zaveda, da ne bo pristanišču. V resnici pa ta »oinorska silil i:i!linnogledu na svojo vojno mornarico, katera je po pogodbi zavezana, da mora biti tretja po moči za angleško in ameriško. Toda Japonska je to pogodbo že odpovedala ter poteče pogodba s koncem tega leta. Toda enkrat na leto se zbere japonsko vojno brodovje v zalivu Kobe-Osaka. Že več dni poprej so vsi vlaki do tega zaliva prenapolnjeni ter vsi sedeži v biy.ovlakib že vnaprej naročeni. Avtobusi in električne železnice nikdar drugače toliko ne zaslužijo. Še v trdi noči se povzpno stotisoči na bre- več svidenja. Toda hlinil sem veselo zaupanje: "Neumnost, Jurij, zoj»et se bova videla. Ko bo na bojišču mir, se zopet vrnem." "Toda nisem se vrnli, morali smo naprej. Izvedel pa sem, da je baron Hennersberg še isto noč podlegel svojim ranam. Tedaj je bilo treba mnogo prenesti, in prenesel sem tudi to izgubo. Sedaj pa, ko mi govoriš o njegovem sinu, je v meni zopet vse oživelo. Tam v Toliuwabohu je vedno ena grozota izpodrinila drugo in moral sem delati in misliti na kaj drugega, kot pa bi se zatopil v bolečine vsled smrti starega prijatelja — bil je tudi samo eden med mnogimi drugimi. In sedaj, dekle, zelo me boli, da se mora sin mojega starega prijatelja boriti za življenje. Ko bi njegov oče še živel — gotovo bi mu po velikem razsulu preostala samo še služba zavarovalniškega zastopnika, ali pa vinskega potnika — smrt ga je slednjič rešila marsikatere grenkosti. vika Hennersberga mi moraš enkrat pripeljati. Vendar pa ga enkrat prej vprašaj, ako je bila njegova mati rojena baro-nesa Brambaeh, da bom gotov. Ako to potrdi, potem naj kmalu, zelo kmalu pride k meni." Lonine oči so vsled gin jen ja rosne. "I)a, oče, povedala mu bom. Toda — mamz mogoče ne bo rada videla, ako nas obišče šofer." Stari gospod naglo zamahne z roko. "Neumnost! Ako je sin mojega starega tovariša, tedaj mora biti pri na> dobrodošel. Tako neumna ni mama, da bi mi prepovedala, da ga povabim k sebi." Lona se ga oklene okoli vratu. "Toda prej ji ne bomo ničesar povedali, papa. Potem ne bo imela ni kakega ugovora. Kadar pride, naj se naznani kot baron Hennersberg, potem ga bo že rada sprejela." Oba sa spogledata in smejeta kot dva otroka, ki sta napravila kako po rednost. "Dobro, Ijona, tako bova naredila. Veselim se, v resnici se veselim, da bom sedaj barona Ludvika Hennersberga zopet enkrat videl kot moža." Tudi Lona se veseli in se veseli mnogo bolj kot oče, ker mu bo smela prinesti povabilo svojega očeta. To bo izbrisalo vso lievoljo, ko ga je morala tedaj pri Vanskem jezeru odsloviti, ne da bi ga predstavila svojemu očetu. Z Ludvikom od tedaj ni več govorila, samo sem in tam sta si izmenjala pozdrave. Toda že prihodnjega dne, ko zopet čaka z avtomobilom pred pisarno, stoipi k njemu. Njegove oči zažare in njegovo čelo nekoliko pordeči, ko gleda v njen svetli obraz. "Gospod Hennersberg, ali je bila vaša mati rojena baro-nesa Brambaeh!" ga vpraša z lahno tresočim se glasom. Hennersberg jo začuden pogleda. "Da, milostljiva gospica." Vesel smehljaj se razlije čez njen obraz. "FinI«.. U LSI • • •• * i- ■ • -i • -v Ll povzpno sionsoei na Dre- ........ -,J X ,tar- imjat,'lj1 V ,-0Ja'k\ tOVan* sovo na.l zalivom, ,1a I,i ,],■„,,; \asega očeta. Moj oee je isti ras poznal tudi vas, ker e z h.,,. i 11 1 1 v vaiim očetom alužil v Mi -arniziji/ To.la tedaj sto bili še (S 7 : majhen dM. M.,j i., ni o,V sta W pa tu.li po dolgih letih ' 01' J",ral"1 zopet prvič srečala na fronti. Moj oče je bil poleg, ko je bil vaš oče ranjen. Pred njegovo smrtjo je še mogel ž njim izpregovoriti nekaj besed." Hennersberg prebledi in obraz mu je prepaden. Žile na licih se mu vsled vznemirjenja napno. "Tako malo vem o smrti svojega očeta — kako je umrl. Zato boste razumeli, da me je vaše obvestilo zelo vznemirilo." "O, kako dobro razumem to! Moj oče vas prosi, da bi ga obiskali, ker ga bo zelo veselilo." Oči se mu raaširijo. "Bes — ali res smem priti?" ''ISeveda, in papa p^i, da čim prej pridete. Tako zelo se veseli na vaš obi*k." "Toda — vaša gospa mati?" Lona se nekoliko zasmeje, četudi ni bila nič manj vznemirjena kot on. "O, zaradi matere si ne delajte nobenih skrbi. Papa in jaz sva se dogovorila, da ji ničesar ne poveva o vašem obisku Ulede nje stvari ne smete vzeti resno. Samo, kadar se naznanite, se morate ]M>služiti svojega plemtekega imena, potem vas bo mati z veseljem sprejela." "In če me potem wpozna kot šoferja Hennersberga?" 1,1 j'' No, potem pa se morate že pripraviti, da bo malo bolj Jiladna, toda za to se ne smete brigati, ker to ni pr— nič važno. Toda papa se že tako veseli." "In vi?" jo vpraša tiho. Lona za rdi. "Jaz? O, jaz se tudi zelo veselim, o tem ne sinete dvomiti. Sin prijatelja mojega očeta mi bo vedno dobrodošel " "Tudi, če je samo šofer?" Lona ga pogleda z velikimi, resnimi očmi. "Ta šofer je tudi cel mož, ki ga udarci usode niso zbili na tla. Obenem jwi je tudi možak. Več vam ne odgovorim na to vprašanje," odgovori toplo in priferčno. Heunersberg vpre vanjo pogled, ki jo zadene v srce "Hvala vam — o. hvala vam." "Nobenega vzroka! Za kdaj smem očetu naznačiti vaš obisk?" Šofer pomisli. "'Po dnevu imam malo kdaj čas." "Pa pridite večer." "Ali smem?" " Je «e celo boljše, ker papana po dnevu navadno ni doma ' "Pojutršnjem imam prost večer, ali smem že tedao priti?" 4"Gotovo! Papanu bom povedala, da vas bo pričakcv-I Zelo to vesel. Na svidenje gospod Hennersberg." "Na svidenje, milostljiva gospica in še enkrat lepa hva-ia. Vem, da se imam vaši dobroti zahvaliti za povabilo." Ixma smeje zmaje z glavo. "K temu nisem prav nič pripomogla," se brani v zadregi 'Ali vam je prav, če vas naznanim ob sedmih?" "Popolnoma prav, prosim vas." zarji mrgoli na bregovih in hribih nad zalivom že več kakor dva milijona ljudi. Sami pristni Japonci, oblečeni v svoje kimone in dežne plašče, ženske, ki so prihitele iz svojih kmetij, kjer pridelujejo riž, delavci iz jeklam v Osaki ter delavke iz predilnic. Na morju pa ne vidiš nič dragega kakor nekaj policijskih čolnov, ki počasi krmarijo ol) obali. Ljudi zebe, vendar potrpežljivo čakajo. Otroci, ki so privezani materam na hrbtih, jokajo. Počasi odplovejo iz Inke ladje, katere so namenjene povabljenim odličnim gostom. Luka sama pa je že nekaj dni poprej bila zaprta za vc*s tovorni in osefoni promet. Te ladje z gosti |>očasi izginejo v megleni steni. Ko se jutranji mrž nekoliko dvigne, zagledajo ljudje praporno ladjo "Hiei", na kateri se je japonski cesar pripeljal na parado v zaliv Osaka iz bojne hike Jo-, kosuka. To je nekdanja bojna Jndja, katero pa bi morali Japonci razdreti na podlagi pogodbe, katera pa je že odpovedana. Danes j«* ta stara bojna ladja cesarska prapoma ladja. Na glavnem jamboru plapola ce sarski prapor, zlata križan tema na rdečem polju. Samo ena tkalnica v mestu Kijoio ima že od starih časov to edino pravico, da sme stkati cesarski prapor za cesarsko praporno ladjo. Povabljeni odlični gosti smejo stopiti na krov praporne ladje. To so državni ministri, odličniki ter inozemski mornariški atašeji. V cesarski kabini stoji cesar sredi svojih državnikov. Naslonjen je na mizo. Za njim visi na steni cesarska podoba, katera pa je danes zastrta. Pred njo se morajo sicer klanjati mornarji in častniki. Danes pa je cesar sam tukaj, zato je podoba lahko zastrta. Po strogo določenem redu morajo povabljeni visoki gostje iti sedaj mimo cesarja. Nato se ladje začne premikati. V množici se zgane. Mornariška cesarska parada se je začela. Je to največja mornariška parada v japonski zgodovini, kakršna je bila lani. Tn sedaj plove japonsko vojno brodovje od svojega sidrišča cesarski praporni ladji na- proti. Spredaj plovejo bojne ladje, velikanske, vsaka po 1 km druga od druge. Za njimi plovejo v zadnjem času docela predelane in moderniziram bojne ladje, zraven njih pa letalske ladje in križarke. celo brodovje rušilcev in razditalcev, ter nazadnje podmornice. Pred nami je l.'iO ladij, kamor sega oko, sama ladja pri ladji. Tako plove japonsko vojno brodovje svojemu cesarju naproti. Do metra natančno se ustavijr vse ladje, za kar je bilo treba cele mesece napornih vaj. To je veličasten pogled. Ladje velikanske so se ustavile 1500 m daleč od praporne ladje. Na njih so se postavili v parado voiaki-pomorščaki. Z vseh ladij grme topovski streli v pozdrav. Z vsake ladje s katere so zagrmeli topovski streli in ko plove mimo praporne ladje, grme vojaški pozdravi — trikratni klic: "Banzai!" Solnce je posijalo skozi megleno steno. Na morju se svetlikajo jekleno kovinasti žarki, ki se odbijajo od jeklenih plošč ladij in podmornic. Od daleč prileti letalsko brodovje, katero se pred praporno ladji nagne s svojimi kljuni v pozdrav. Vsi mornariški japonski strokovnjaki so pretreseni, tudi generali suhozemske armade so gin jen i. Ljudstvo na bregovih ga grmi svoje ]x>zdrave. Tz milijonov grl se dvigne gro-movit "Banzai!" ^OOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOO. s John Green Pišite nam za cene voanlb listov. reserva«rlJo kabin ln pojasnila ta potovanje. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SC., New Yerfc L'red-ednik unije mornariških in pristaniških delavcev, je izjavil, da se bo vkratkem začela splošna kampanja za organiziranje šestdeset tiso«* pristaniških delavcev, ki še niso v uniji. Njegova orgn-nizaeija se je nedavno priključila Lewisovemu odboru. SHIPPING NEWS Na parnlkih, ki — debel« tiskani, m vr&e v domovino Izleti pod vristveas izkušenega spremljevalca. zganejo ter vzamejo v roke ter neso me« I množico domov. Tako odhajajo gostje od parade japonskega cesarja. Nato pa se zunaj v mestih začne veliko ljudsko slavje, kateremu se pridružijo Še mornarji, kateri so zjutraj bili na paradi. Ta veselica traja «lo )Južnega .večera ter ima vse Medtem se j«- japonsko vojno brodovje že odmaknilo. Pod senčnico na praporni ladji pa so mize že pogrnjene. Okol.i njih sezbero povabljeni gostj«-. skozi domoljuben značaj Med sviranjem narodne himne, i " ~ " med katero se mora vsakdo globoko prikloniti, pride cesar t«*r zasede gorenji konec mize. A' slovesni tišini visoki,gost poje svojo kosilo iz škatlic, katere stoje na mizi med malimi steklenicami šampanjca DOGODEK NA PARIŠKI DRAŽBI. ]K*t zaigra cesarska himna in cesar odide. Admirali z visokimi redovi na pršili tor »Irngi dostojanstveniki pa po stari japonski navadi pristopijo ter jo odneso domov za spomin Doma še spoštljivo čaka njihova družina na «larilo s cesarske mize. na sladke kolače, na-rej«*ne v obliki cvetočih krizan-tem. Vse štiri vogle robca Pri dražbi umetnin iz hiše imkojnega fahrikanta parfe-inov Cotvja v Parizu je prišlo Nato zo- j do incidenta. .Med drugim so 9. januarja : Suturnia v Trieste I^afayette v Iluvr«* 2U. januarja: Washington v Havre Aqultania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 1C. januarja : Rcx v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 'S2. januarja • Europa v Bremen ISi. januarja: C«>iite «11 Suvoia v Cenoa Charaplain v Havre '-T. januarja : Arpiitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2 fehrua rja : Bremen v Premen Berengaria v C*herl>oJrg 0. februarja: Paris v Havre It«»x v Genoa .). februarja * Europa v Bremen (Dalje prfliodnjiJ.) 193 7 slov ensko-amerik anski KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. »lic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street prodajali piiprsj.- Voltaira. ki ■ i- i • I i-,iirii|>a v tl so ga pripisovali kiparju Hou-|la fQUruan»: Uoiiu. Strokovnjaki so ta kip ocenili na 250.o baje ukradli iz fovera nekega starega pariškega gledališča in ga res-tavrirali. Strokovnjaki so t<> trditev s tehtnimi dokazi takoj ovrgli, toda kip je dosegel na-tv.^ *^ " * i • i• • (^tieen Mary v Cherbourg mesto najmanj eetrt mili jona 26. februarja: frankov je 65.000 frankov, kar bi bilo za potvorbo seveda še vedno dosti preveč. Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte
  • <« Toungstown, Anton KikeU OREGON: Oregon City, Ore- J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Cone ma ugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Supanti* Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Ksarin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TanielJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John 2ast Pittsburgh in okolica, J, Pogačar ln PhUip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph J or an WI8CONSIN: Milwaukee, West A Ills, Fr. Stik Sheboygan, J—epi WYOMING: Rock Springs, Lonia Diamondvllle, Joe RoUch CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lansfaln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SafUC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. ZapaočI«, "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lnkanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero ln Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Ma8coutah, Frank Augnstln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Glrard in okolica, Joseph MotnSk MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cbisholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Pesbel E velet h. Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie Virgin a. Frank Hrratich MONTANA: Ronndup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck MEW YORK: Gowanda, Karl UtOt Falls. Vsak isstipuli la« ra, katera Je preJeL VrSATA "GLAB NABODA"