Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della I.ibcrta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 653
TRST, ČETRTEK 6. JULIJA 1967, GORICA
LET. XVI.
blutfMuoht! u Itimn
Zastopstvo Slovenske skupnosti iz Trsta, v katerem so bili deželni svetovalec dr. Skerk, pokrajinski odbornik Rudolf, član tajništva dr. Poštovan in strokovnjak za šolstvo dr. Šah, je bilo v ponedeljek, 3. junija, v spremstvu poslanca Belcija uradno sprejeto v Rimu pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Salizzoniju in prosvetnem ministru Guiju. Zastopstvo Slovenske skupnosti je oba ministra seznanilo z nekaterimi perečimi vprašanji slovenske manjšine in zlasti slovenskega šolstva.
Zastopstvo Slovenske skupnosti je ministru Salizzoniju izročilo in obrazložilo vlogo
o	še nerešenih splošnih in nekaterih poseb-nh vprašanjih, ki zadeva:o koristi in pravice Slovencev Mmister Salizzoni je pokazal zanimanje in razumevanje za obravnavana vpra^-šanja in zagotovil, da jih bo iznesel in zagovarjal na pristomih mestih. To je bil prvi stik, kateremu bodo sledili drugi za podrobnejšo poglobitev predloženih zadev, zlasti tistih, za katere so potrebni zakonski ukrepi.
Na sestanku s prosvetnim ministrom Gui-jem, ki je trajal nad eno uro in mu je stalno prisostvoval tudi odqovorni funkcionar za manjšinska šolstva, dr. de Prospero, je zastopstvo obravnavalo med drugim sledeče zadeve:
1. končna zakonska ureditev didaktičnih ravnateljstev in mesto nadzornika za osnovne šole. Minister je zagotovil, da sprejme to zahtevo in da bo pospešil ureditev tega vprašanja s posebnim zakonom, za kar bo takoj zahteval soglasnost zakladnega ministra;
2. za srednje šole 'e zagotovil, da bo izdal ustanovitveni dekret za srednjo šolo na Proseku, organične tabele za srednje šole in določil število stalnih mest. V teku je preučevanje programov, na osnovi katerih bodo razpisani natečaii na srednjih šolah prve in druge stopme Minister je sprejel predlog zastopstva, da se izpiti za habilitacijo in natečaje združijo in da se upoštevajo olajšave, ki jih predvideva čl. 12 zakona štev. 1012 iz leta 1961. Za upravno osebje bodo ponovno odprti roki za ureditev njihovega položaja v smislu zakonov št. 376 iz leta 1951 in 448 iz leta 1955;
3. glede strokovne industriiske šole je minister sporočil, da je njegovo ministrstvo vso zadevo pozitivno rešilo in bo lahko šola v jeseni odprta, če bo pravočasno prispela' soglasnost drugih ministrstev Zastopstvo je še posebej poudarilo, da je ta šola neobhod- j no potrebna in ga naprosilo, naj posreduje! pri zadevnih drugih ministrstvih, kar je m!-! nister obljubil;
4. minister je priznal potrebo po izpopol-i
ARABCI SO DOŽIVELI NOVO RAZOČARANJE
Resolucija nevezanih držav, ki je zahte-, vala, naj Izrael takoj umakne čete na po- j slojanke, ki so jih zavzemale pred izbruhom vojne, na izrednem glavnem zboru Združenih narodov ni dobila potrebne dve-tretjinske večine. Zanjo je glasovalo le 53 držav, 46 jih je glasovalo proti, 20 pa se jih je vzdržalo. Arabci so doživeli hudo razočaranje in z njimi Sovjetska zveza, ki jim je hotela tako pomagati.
Italija je glasovala na izrednem zboru Združenih narodov za resolucijo latinskoameriških držav, ki zahteva postopen umik izraelskih sil v meje pred zadnjo vojno, a pod pogojem, da dobi izraelska država jamstva za svoj obstoj in razvoj. Italijan-1 ska vlada je soglasno odobrila to stališče in sklenila, naj italijansko zastopstvo gla-, suje proti jugoslovanski resoluciji, ki je zahtevala takojšen in brezpogojni umik izraelskih sil. Italijanska delegacija je potem tudi tako glasovala Jugoslovanski predlog ni dobil potrebne dvetretjinske večine in zdaj so v teku pogajanja med obe-
ma skupinama, da bi izdelali kompromis ni predlog.
Na tisti seji v ponedeljek, na kateri je italijanska vlada sklenila zavzeti tako stališče, je zunanji minister Fanfani obširno razložil, kako presojata italijanska vlada in diplomacija spor med Izraelci in Arabci. Rekel je, da Arabci ne bi smeli smatrati resolucije latinsko-ameriških držav, za katero je glasovala Italija, kot naperjeno proti sebi, četudi je Izrael pristal nanjo, Arabci se morajo zavesti, da je edini način, da dosežejo umik izraelskih sil z zasedenih teritorijev, ta, da se najde formula za konkretno pogajanje To smatra za potrebno tudi izraelska vlada, ker ve, da je v položaju, v katerem bi težko dolgo vzdržala.
Pozornost italijanske vlade pa je te dni bolj usmerjena na odnose z Avstrijo v zvezi z atentati na Južnem Tirolskem in na pogajanja za pristop Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu. Italijanska vlada podpira britansko prošnjo za pristop, kateri pa se še vedno upira Francija, četudi se lovi De Gaulle tokrat bolj za juridič-nimi izgovori.
PODPISANA'IRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO ID SFRJ
V	soboto je bila podpisana v Beogradu nova trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, po dolgih pogajanjih, ki so bila, kot znano, za nekaj mesecev pretrgana, ker je Italija povezala s pogajanji zahtevo po neki politični koncesiji v bivši coni B. Ta kon-
nitvi slovenskih šolskih knjig in obrazloži korake, ki so bili in bodo storjeni za ponatisi in novo sestavo knjig za obvezne šole. Gle-| de oskrbe knjig za ostale šole višje stopnje pa je zagotovil svoje posredovanje, da bodo tudi te šole imele na razpolago potrebne učne knjige;
5.	minister se strinja z zahtevo, da morajo imeti profesorji slovenščine ustrezno izobrazbo in je zato sprejel predlog zastopstva, da se na tržaški univerzi ustanovi stolica za slovenski jezik in književnost po vzorcu pa-dovanske univerze.
Zastopstvo Slovenske skupnosti se je na sestanku dotaknilo še nekaterih drugih vprašanj, med temi slovenskih uslužbencev pri šolski upravi.
Zastopstvo Slovenske skupnosti se je na koncu zahvalilo ministru za veliko zavzetost za vsa iznešena vprašanja s ponovno prošnjo, da bi bile zadeve slovenske šole v kratkem dokončno rešene.
ceslja bi Imela sicer bolj simbolni značaj, a dejansko bi pomenila, da cona B dejansko še ni vključena v Jugoslavijo, kakor je cona-A v Italijo in da ima torej Italija pravno Še vedno pravico nanjo. Jugoslavija na to seveda ni pristala, ker tudi ni mogla. Lahko si je predstavljati, kaj bi bilo to pomenilo za Slovenijo. Tako so pogajanja obtičala za nekaj mesecev, a so se zdaj srečno in brez novih težav ter — kot kaže — tudi brez novih zahtev po političnih koncesijah zaključila s podpisom in opečatenjem pogodbe. Pogodba obsega tudi razne sporazume glede trgovinskega prometa med obmejnimi področji.
Podpisala sta jo s slovesnim obredom o-polnomočeni italijanski minister Maurizio de Strobel in pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Šnuderl.
Pogodba potrjuje sproščeni značaj trgovine med obema državama in upošteva jugoslovansko gospodarsko reformo in članstvo Jugoslavije pri GATT. Poudarjen je bil tudi interes obeh držav na čimboljšem razvijanju medsebojnih gospodarskih stikov in na vedno večjem stiku Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Z jugoslovanske strani so želeli, da bi Italija pomagala pri stepanju zadevnih sporazumov s Skupnostjo.
(Nadaljevanje na 7. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA. 9. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja,
9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. 11.15 Oddaja za najlilajše — Pripovedke iz davnine: »Potepinček Toporček in devet žu-pančkov«. Napisala Ivana Brlič-Mažuranič, prevod in dramatizacija Dcse Kraševec; 12.00 Nabožna glasba: 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Izbor popevk iz oddaje »Un disco per l’estate«; 16.00 »Nekdo, k’ gre mimo«, igra v treh dejanjih, napisal Ghe-rardo Gherardi, prevedla Jadviga Komac. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.00 Vabilo na ples;
18.30 Richard Strauss: Ta‘ko je govoril Zaratustra, simfonična pesnitev, op. 30; 19.30 Poje zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane, pod vodstvom Igorja Lavriča; 20.30 Iz slovenske folklore — V starih časih: Lelja Rehar: »U kašen meštjer ga boste dali, uoče?«; 21.00 Kromatična fantazija; 22.10 Sodobna glasba; 22.40 Antologija jazza.
• PONEDELJEK, 10. julija, ob: 1150 Zvočne razglednice; 12.10 Počitniška srečanja; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji, pripravil Rafko Vodeb; 18.30 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet in orkester v a duru, KV 622;
19.00 Jas Gawroni'ki: Anketa o Poljski: »Gospodarstvo«; 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: »Josip Jurčič«, pripravil Franc Jeza; 21.20 Znani pevci; 22.30 Samospevi za glas in klavir. « TOREK, 11 julija, ob: 11.50 Napevi preteklih dni; 12.00 Iz slovenske folklore — V starih časih: Lelja Rehar. »U kašen meštjer ga boste dali, uoče?«; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Zborovske skladbe F.mila Adamiča: 18.30 Koncertisti naše dežele, 19.05 »Otok zakladov«. Napisal Robert Louis S*"vensr»n. Prevod Pavla Holečka. dramatizacija Jožka I.ukeša.Dmgi del; 20.30 Gioac-chino Rossini: »Mojzes«, opera v štirih dejanjih.
• SREDA, 12. julija, ob: 11.50 Glasbila in barve; 12.10 Zena in dom: 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Glasba za vaš transistor: 17.50 »Pasteur in cepiva«, pripravlja dr. Rafko Dolhar; 18.00 Zabavala vas bosta orkester Teriga Tuocija in skupina »I Giganti«; 18.30 Komorni orkester »Ferruccio Bu-somi« pod vodstvom Alda Bellija; 19 00 Zborovske ljudsken pesmi v izvedbi Slovenskih madrigalistov pod vodstvom Janeza Boleta; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.10) Spomin na slavista Umberta Urbanija, pripravil prof. Jan-ko Jež.
„ rETRTEK 13. julija, ob: 11.50 Današnji napevi;
12.00 Antonio Fogazzaro: »Mali stari svet«. Prevod in radijska priredba Martina Jevnikarja. Šesta oddaja. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 13 30 Glasba po željah; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17.50 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 18.00 7hr>ri naše dežele. Zbor »Aquilee« iz Basiliama; 18 30 Simfonične skladbe nažega stoletja; 19.00 Zlata skrinjica — otroške pesmi in skladbe. Napisala Desa Kraševec; 19.15 Razkuštrane pesmi; 20.35 »Dileme«, ^dijska drama, napisal Aleksander M a rodič. Igra RO., režira Stana Kopitar; 2125 Jazzov kot.ček: 22.30 Skladbe davnih dob Johna Dovvlanda; 22.45 Romantične melodije.
PETFK 14. iuliia. ob: 11.50 Vokalni ansambli lahke glasbe: 12.10 Med tržnimi stojnicam', pripravil prof Tone P^nko; 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.20 Glasba za vaš transistor; 17 50 Kam v nedeljo?: 18.30 Slovenski solisti. Pianist Aci Bertoncelj; 19.00 Zbor iz Rupe pod vod-rivom Zdravka Klanjščka; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidii Vršaj; 21.00 Koncert operne plasbe; 23.00 Nežno in tiho.
. SOBOTA. 15. iuliia, ob: 11.50 Orkestri lahke glasbe; 12.10 Alpska jezera: »Blejsko jezero«, 13.30 Semeni plošč; 14.45 Pojeta Jimmy Fontana in Gaby Novak: 15 00 Glasbena oddaja za mladino;
16.00 Avtoradio — zanimivosti in glasba za avtomobiliste; 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev: »Ma-rianka vsezr.alka«. Napisala Branka Jurca; 16.45 Glasovi in zvoki; 17.50 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Delo na polju v slovenskih ljudskih pesmih; 19.00 Počitnjška srečanja; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Antonio Fogazzaro: »Mali stari svet«. Prevod in radijska priredba Martina Jevniikarja. Sedma oddaja; 21.40 Vaški ansambli; 22.15 Skladatelji, ki so se navdihovali pri ljudski glasbi; 22.35 Za prijeten konec tedna.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tisikarna »Graphi s« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477
Koliko atomskih b
Razstrelitev prve kitajske vodikove bombe ni presenetila atomskih strokovnjakov na Zahodu in najbrž tudi ne sovjetskih. Vsem je bilo znano, da so kitajski atomski učenjaki z vso paro pri delu, da čimprej izdela jo vodikovo bombo, in da kitajska država žrtvuje v ta namen ogromna sredstva. Zato razstrelitev kitajske H bombe ni povzročila začudenja niti v znanstvenih krogih niti v evropski javnosti, ki se je spričo drugih prob'cmov za to komaj zmenila Pač pa se v strokovnih in vojaških krogih sprašujejo, s kolkimi atomskimi bombami razpolaga danes Kitajska in kaj utegne napraviti z niimi
OGROMNE VSOTE ZA ATOMSKE RAZISKAVE
Po računih ameriških strokovnjakov je izdala Kitajska med letoma 1962 in 1964 2 milijardi dolarjev za znanstvene raziskave. Dve tretjini te vsote — torej od ene milijarde 300 000 do ene milijarde 400.000 dolarjev — sta šli za atomske raziskave in za raziskave glede nos;lnih raket Kitajska razpolaga tudi z dobrimi atomskimi znanstveniki Nekateri od teh so dela'i svojčas \ Ameriki, kot nnr Wang Kanchang, ki jo ravnatelj kitajskih atomskih raziskav, W. Y. Chang, ki je delal na univerzi Princeton, in C W. Li, ki je deloval na tehnološkem institutu Kalifornije.
Posebno pomemben pa je Chien Hsueh-sen, ki se je vrn:l na Kitajsko iz Združenih držav I 1955 ko je napravil tam že sijajno kariero Ko je bil star 34 let, je bil imenovan za profesorja na tehnološkem in-
Ifpor v
če nima bivši katanški predsednik Čom be posebno skrbnega angela varuha, bo tokrat končal na gavgah. Mož je imel dozdaj sicer še vedno precej sreče, priznati pa je treba, da je tudi spreten in sposoben, da gotovo n;ma para med afriškimi politiki.
STRELJANJE NA SUEŠKEM PREKOPU
Na Sueškem prekopu je prišlo pretekle dni do streljanja med Izraelci in Egipčani. Nekaj egiptovskih letal je skušalo tudi poleteti nad Sinaj in pri tem je bilo eno letalo sestreljeno. Izraelci menijo, da Egipčani nalašč povzročajo te incidente, ker bi Nasser rad dokazal svojemu ljudstvu, da je eg:ptovska vojska še močna in da se vojna »nadaljuje« Seveda hkrati pazi, da ne gre predaleč, dokler si ne more privoščiti prave obnovitve vojne. Gotovo pa upa na to, ker dobiva zadnji čas od Sovjetske zveze ogromno pomoč v orožju Kot so Izraelci opozorili Varnostni svet, deluje zdaj med Egiptom jn Sovjetsko zvezo pravi »letalski most«, po katerem pošiljajo Sovjeti orožje Izkrcujejo ga (težje kose) tudi sovjetske ladje, ki so priplule v egiptovske pristane.
Seveda je jasno, da se Sovjetska zveza ne misli pridružiti Egiptu v kaki novi vojni proti Izraelu, rešuje pa s tem svoj vpliv pri Arabcih. Toda pri lem se vendarle igra z ognjem, ker bodo Arabci gotovo izkoristili prvo priložnost, da spet padejo po Izraelu, zanašajoč se na to, da jih bodo že spet drugi rešili najhujšega, če bi jim slučajno spet »slabo šlo«.
Dmb ima Kitajska?
stitutu v Massachusettsu, nato pa je vodil »Jet Propu’sion Laboratory« na tehnološkem institutu v Kaliforniji. Zdaj je ravnatelj kitajskega programa za raziskave o nosilnih raketah za atomske bombe. Tudi med njegovimi glavnimi sodelavci so taki, ki so delovali svoj čas v Združenih državah.
DO 30 ATOMSKIH BOMB
Danes razpolaga Kitajska s kakimi 20 ali 30 atomskimi bombami in z nosilnimi raketami, ki lahko odlete kakih tisoč kilometrov daleč. Kar zadeva kitajsko vodikovo bombo, nihče ne ve, če je že uporabljiva v vojne namene. Vendar se Kitajci na vso moč trudijo, da bi na tem področju čimprej dohiteli Združene države in Sov zve zo. Gotovo je, da jim ne manjka atomskih znanstvenikov, pač pa široke industrijske podstavbe
Za zdaj njihova atomska oborožitev še ni nevarna, 'ahko pa postane, če ne drugače pa zaradi tega, ker predstavljajo atomske bombe v rokah takih fanatičnih in ne-preračunljivih ljudi, kol je Mao Tse Tung s svojimi sodelavci, strašno nevarnost za svet. Danes so gotovo Kitajci tisti, ki bi se najmanj pomišljali pred uporabo atomskega orožja, če bi si obetali od tega kako korist, in ki si celo želijo izbruha tretje svetovne vojne V njej naj bi se Rusija in 7ahod medsebojno razmrcvarila in uničila, da bi napravila prostor — Kitajcem
S svojimi atomskimi bombami pa skuša Kitajska tudi dvigniti svoj ugled pri azijskih in sp'oh pri barvnih narodih To je namreč prva barvna sila, ki ima atomsko orožje.
J£om{»u
Toda tokrat se je dal premotiti lahkomiselnosti Ko se je z leta'om peljal iz Ibiz^ na Majorco, so njegovi beli spremijevavci tseveda ni manjkalo običajne plavolaske v lakih zadevah), z orožjem prisilili pilota, da je zasukal letalo in pristal v Alžiriji. Al žirci se zdaj pogajajo s kongoškim predsednikom Mobutujcrn za izročitev Čombe-ja. Če bo izročen, ga bodo gotovo obesili, ker je bil v odsotnosti že obsojen na smrt Mobutu se ga boji in zato komaj čaka. da ga vidi na vislicah.
Alžirija pa skuša dobiti za to »uslugo« od Konga razne no'ilične koncesije, med drugim to, naj bi Mobutu podprl Arabce proti Izraelu, vsaj polilično.
V	zadnjem hipu smo zvedeli, da je izbruhnil v Kongu upor in da se baje uporniki in Čombejevi beli najemniki bojujejo z vladnimi silami v Stanleyvillu in Buka-\viju Mobutu je zaprl meje države. Alžirska vlada se je znašla v zadregi glede izročitve Čombeja.
j TEDENSKI KOLEDARČEK
9. julija, nedelja: Veronika, Vercnka
10. julija, ponedeljek: Ljubica, Amalija
11. julija, torek: Olga, Savij
j'2. julija sreda: Mohor, Draguška
13. julija, četrtek: Dragan, Marjeta
)4. julija, petek: Franc, Svoboda
15. julija, sobota: Justa, Vladimir
Odgovor odbornika Rudolfa žaljivcu našiti kmetov
Tržaški pokrajinski svet je pretekli teden zadnjih štiuh letih vrsto svojih odločilnih funkcij zaključil splošno razpravo o gospodarskem ! ,c^ se spremenilo v urad, ki komaj opravlja bi-1	. r .	. i ■ t v v, r, ..	rokratske služnosti. Zaradi pomanjkanja usluzben-
programiran|u in vlogi tržaške pokrapne v , cev se ne more llkvarjali s tistimi pobudami, ki
njem: Ob koncu razprave je svet odobri I , j,ii določata zakona o Zelenem načrtu. Omeniti je enotno resolucijo, za katero so glasovale vse' treba še pomanjkanje strokovnjakov z znanjem skupine, razen misovcev in liberalcev. Med slovenskega jez,ka, saj je statistično dognano, da   	 ;l	,	 |.L___C|______ i je večina kmetovalcev našega ozemlja slovenske
Odgovor liberalcu Joni
razpravo je govoril tudi predstavnik Sloven- !farocinostj ske skupnosti, pokrajinski odbornik za kme- j tijstvo Saša	Rudolf,	Ker se	je	Rudolf	v	svo-	j
jem govoru	dotaknil važnih	vprašanj	za	slo-1	Na tem mestu želim,	svetovati	odv. Joni,	naj
v tržaški
j	pokrajini. Mirne	duše	vam lahko	zagotovim,	go-
»Ker so že mnogi	govorniki	dovolj poglobili	spod svetovalec,	da se	s	kmetijstvom v naši	po-
nje o kulturni ravni našega kmečkega prebivalstva. Želim pa pristaviti, da je med abonenti Slovenskega gledališča v Trstu 200 kmetovalcev, da se tržaški kmetovalci udejstvujejo na najrazličnejših kulturnih področjih, od dramskega pa do pevskih zborov. Pevski zbori, v katerih sodelujejo kmetovalci, so nastopili na raznih mednarodnih tekmovanjih v Arezzu ter dosegli laskave uspehe. Vendar se nočem nadalje ustavljati pri -kulturnem udejstvovanju -naših kmetovalcev, saj bom o tem vprašanju spregovoril kasneje.
O cvetlični razstavi
12. Mednarodna cvetlična razstava je jasno dokazala težkuče, v ka-terih deluje tržaško kmetijsko nadzorništvo. V preteklih letih je omenjeni organ vodil sodelovanje naših vrtnarjev na mednarodni razstavi, medtem ko je letos — verjetno tudi za-iadi pomanjkanja kvalificiranih uslužbencev — j>o-
,   — r. , — — ...... ....   . ..
vensko skupnost, ga priobčujemo v celoti.1*: bolje ogleda statistiko o zaposlitvi
j pokrajini. Mirne duše vam lahko žago
»Ker so že mnogi govorniki dovolj poglobili spod svetovalec, da se s kmetijstvom v ------------------------------------------------------- ,	___
razpravo o pravno-fdozofskih vprašanjih podolje-	krajini ne ukvarja 30.000 prebivalcev,	kot bi to	polnoma odpovedal. Poleg	lepo urejenih razstav-
vanja upravnih pooblastil javnim krajevnim usta- :	zgledalo iz vašega vprašanja v zvezi s	televizijsko	n,h nmstomv videm-skeea	m eonskeea nadzorni-
novam, se mi zdi potrebno spregovoriti o tistih j	oddajo »L’Approdo«. Na vsak način se	vam želim
vprašanjih nekaterih ekonomskih sektorjev, ki jih osrednji organi zaradi splošnejšega vpogleda na celoto, ne morejo zadovoljivo reševati. Mod slednje spada prav gotovo vprašanje kmetijstva na Tržaškem, k: zavzema, kljub tesnemu ozemeljskemu področju, precejšnjo važnost v sklopu deželnega kmetijstva. Na našem področju, o katerem govorita tudi oba zakona Zelenega načrta, delujejo številne manjše kmetije, ki so se specializirale v gojenju vinske trte, pridelovanju povrtnin in rož. Zeleni načrt poudarja pomen specializacije v kmetijstvu in nalaga javnim ustanovam dolžnost, da krepijo kakovost pridelkov s pomočjo tečajev, s podeljevanjem prispevkov in posojil.
Hibe tržaškega kmetijskega nadzorništva
Z ustanovitvijo dežele Furlanije-Julijske krajine so se nakazale nove možnosti za revalorizacijo
hvaliti za vzdevek kmetovalec, s katerim imenujete vse Slovence v Italiji. Nikar pa ne mislite, da nas s tem vzdevkom žalite, saj gre za pojem
nih prostorov videmskega in goriškega nadzomi-štva, je stal obubožani stand tržaške pokrajine. Kakšne zaključke je iz tega povlekla deželna uprava? Ker ni hotela priznati nedelovanja tržaškega nadzorništva, je hitela zatrjevati, da predstavlja
te dni razširjene novice, da je Mao Tse Tung	odstavil	predsednika kitajske repu-
našega -kmetijstva. Kmetijsko	nadzorništvo,	to je	blike	Liu Šao	Čija, ki je tudi Član central-
uigan, ki edini lahko znatno	pripomore k	izbolj-
šanju količine in kakovosti poljskih pridelkov, je postal del deželnega odborništva za kmetijstvo s sedežem v Vidmu. Pričakovali smo, da bo deželna uprava ojačila tržaško nadzorništvo, toda upi so se kaj kmalu izblinili Tržaško kmetijsko nadzorništvo je polagoma izgubilo na pomenu, saj so številne strokovnjake, ki so bili uslužbeni v našem mestu, odposlali na odgovorna mesta pri drugih deželnih nadzorništvih. Tako v Trstu nimamo strokovnjaka za gojenje vinske trte, strokovnjak za vrtnarstvo je prevzel mesto v Vidmu, strokovnjak za živinorejo pa izmenično deluje v Trstu in Poidenonu. Celo nekatere strojepiske so bile premeščene v druga mesta naše dežele. Na ta način je tržaško kmetijsko nadzorništvo izgubilo v
ki je v čast skupini delovnih ljudi, brez katerih slabo prikazana proizvodnja tržaških kmetovalcev bi bilo življenje nemogoče. V imenu vseh kmeto-j zadostni argument za dokazanje nepomembnosti valcev pa vzamem na znanje vaše zaničljivo m-ne- j	(Nadaljevanje	na	6.	strani)
Kljub vsemu se držijo neke mere
Britanski diplomatski krogi in komenta- tos je bilo opaziti napredovanje »rdečih torji najresnejših dnevnikov, kot so npr. straž«, zdaj pa je položaj popolnoma kao-/Times«, »Sunday Times«, »Observer« in tičen. V Pekingu imajo oblast maovci, to-»Sunday Telegraph« dvomijo o resničnosti da v provincah prevladujejo liušaočijevci.
Na lepakih na zidovih v Pekingu poziva Liu Šao Či k spoštovanju ustavnih določil in partijskega pravilnika, če bi se tega držali, bi se verjetno znašel Mao Tse Tung s svojimi pristaši v manjšini.
Edina simpatična poteza pri vsem tem dogajanju je to, da še ni prišlo do hujšega medsebojnega pobijanja in sodnih umorov,
nega komiteja partije. Novica, ki jo je ob javilo glasilo kitajske vojske, je bila zelo nejasna.
Predsednika republike bi mogel odstaviti samo »Nacionalni kongres ljudstva«, člana centralnega komiteja pa sam centralni komite. Toda »kongres ljudstva, se ni ampak samo do nekaterih oboroženih spo-sestal že od leta 1956, centralni komite pa Padov v provincah V tem znajo Kitajci za ne od leta 1964. To obenem tudi lepo osvet- čuda držati neko mero, katere tudi Evro-ljuje sedanje razmere na Kitajskem Po pejci ne poznajo, kot dokazuje nedavna mnenju angleških komentatorjev je boj zgodovina v Nemčiji in v nekaterih komu-med Liu Šao Čijevo in Mao Tse Tungovo nističnih državah, pa tudi v Španiji in Gr-strujo še vedno neodločen. Do februarja le- čiji.
Sedmo poglavje: ZALEZOVANJE
Kvadratnikova hiša se je črnila v noči. Z Arhimedovom sva previdno preskočila ograjo, ko se je mesec skril za oblake, ki so leteli čez nebo. Srh me je spreletel po vsem telesu. Zazrl sem se v Arhimedova, ki se je plazil kot ris skozi gosto travo. Luči v sobi pro- ( fesorja Kvadratnika so še gorele. Nenadoma so se odprla vhodna vrata kockastega po-, slopja, h kateremu sva se približevala, in ro-' bot Mohamed se je posvetil na pragu z veliko vrečo odpadkov Potuhnila sva se v travo, medtem ko je Mohamed drsal po vrtu h košu za odpadke. Šele ko se je nesrečni zamorski robot vrnil v hišo, sva nadaljevala z' obleganjem sovražnega prostora. Kos zemljišča za kosom je padel v najine roke in kmalu sva bila tik pred hišo. Arhimedov se je vzpel v travi in prisluškoval.
Nič se ni oglasilo. V Kvadratnikovi sobi je še vedno gorela luč. Mož je moral sedeti nad svojimi polami papirja, ali pa je — svojemu stanju primerno-koval zločinske načrte! Čez čas je zaropotala posoda: Mohamed je odpravljal hišne posle!
LEV DETELAI
Arhimedov mi je pomignil in z neslišnimi koraki sva stekla proti žici velikega strelovoda, ki se je vzpenjal iznad strehe. Arhimedov je preizkusil moč žice. Ko je ugotovil, da bo držala, se je povzpel proti prvemu nadstropju, medtem ko mi je namignil, naj počakam spodaj,
Srce mi je močno bilo. Neverjetna razburjenost se me je vedno bolj polaščala. V ustih se mi je vgnezdil trpki okus strahu in tesnobe.
Arhimedov je dosegel nazidek prvega nadstropja, s spretnim gibom je dosegel najbližje okno in tam obsedel.
Nenadoma je pozvonilo pri vrtnih vratih. Odrevenela sva od groze. Pri vrtnih vratih je stal doktor Fragada z velikim buldogom.
Mohamed in doktor Kvadratnik sta odprla vhodna vrata, luči so se prižgale, medtem ko sva se jaz in Arhimedov prilepila k zidu, da naju ne bi opazili
Končno sta Kvadratnik in Mohamed odprla vrtna vrata in nesrečni pes je predirljivo zacvilil Neprijetna družba se je odpravila v hišo in razločno sem slišal Kvadratni-
kove besede: »Lopova bo treba ubiti!,« ki jih je spremljal škodoželjni smeh doktorja Fragade.
Ko so utonili v notranjosti prostora, mi je Arh'medov pomignil, naj mu sledim. S spretnim skokom sem bil pri žici strelovoda, in že sem plezal pro i prvemu nadstropju. Zgoraj mi je Arhimedov podal roko in mi velel, naj mu sledim.
Z rahlim t.cskom sva odprla polknice in izginila v temi pro.Tora. Arhimedov je iz plašča izvlekel žepno baterijo in svetloba je razsvetlila pošastno sobo, polno indijanskih totemov, lobanj, nagačenih aligatorjev.
Arhimedov je iz žepa izvlekel revolver in mi zašepetal: »To reč nosim stalno pri se-1 bi!«
I Nato je pobrskal po žepih in mi podal i precej velik ukrivljen nož z besedami: »To | je še vedno bolje kot nič. Mogoče se bova morala braniti ali pa napasti!«
Previdno je odprl vrata in zdrsela sva na temačen hodnik. Obstala sva in prisluškovala. Sprva se nama je zdelo, da naju je obdala tišina kot v grobu. Potem pa sva zaslišala pritajene glasove, pasji lajež in gromki j smeh doktorja Fragade.
Najprej nisva mogla ugotoviti, od kod bi prihajali glasovi Potem pa se nama je zazdelo, da mora tisti prostor ležati zgoraj,
v	drugem ali tretjem nadstropju.
Mleko in voda - nujni vprašanji
Ob odprtju vinske razstave v Nabrežini, ki se je zaključila v ponedeljek, je župan Drago Legiša, imel pomemben govor, v ka-' terem se je dotaknil dveh zelo važnih vprašanj, ki se neposredno tičejo vseh kmetovalcev na tržaškem Krasu, posredno pa večino prebivalcev kraških vasi.
Prvi problem, ki ga je župan omenil, je vprašanje mleka. »Ta problem — je dejal — zadeva tako ceno mleka pri pridelovalcu kot tudi organizacijo njegovega pobiranja, to je organizacijo zbirnih središč. Gre za vprašanje, ki mora biti čimprej rešeno, kajti vsako nadaljnje odlaganje z rešitvijo, oziroma vsako nadaljevanje sedanjega stanja bo dovedlo do še večjega obubožanja števila živine na našem področju.
Zato si ob tej priložnosti — je nadaljeval govornik — dovoljujem pozvati strokovne organizacije, pristojne javne ustanove in same živinorejce, naj se potrudijo, da se ta hud problem čimprej tako reši, da bodo naši živinorejci pomirjeni in da bodo mogli posvetiti še večjo skrb živinoreji.
Drug hud problem, ki se postavlja pred veliko večino kmetovalcev iz občin Repen-tabor, Zgonik ter iz dela naše občine, je pomanjkanje vode, ki je postalo akutno prav v zadnjih tednih. Gre za področja, ki jim dovaja vodo Konzorcij kraškega vodovoda, kateri se oskrbuje z vodo pri tržaškem Acegatu. Kraški vodovod je nastal pred približno 20 leti, in sicer za takratne potrebe. Zdaj je pa jasno, da ta vodovod ne more ustrezati čedalje večjim potrebam urbanističnega razvoja in zahtevam terciarnih dejavnosti, tem manj pa ustreza spremembam, ki nastajajo sedaj v kmetijstvu; spremembam, ki pomenijo prehajanje od tradicionalnega kmetijstva v specializirane kulture, in ki si jih vsi želimo in o katerih mislimo, da morajo in morejo postati pot bodočega razvoja.
»Jasno je — je še poudaril govornik — da je takšen zaželen razvoj dejansko nemogoč, če se korenito ne spremenijo in če se primerno ne ojačijo sedanje strukture Kraškega vodovoda. Gre za naloge in dolžnosti, ki spadajo v prsitojnost Konzorcija kraškega vodovoda — je naglasil župan — a gre predvsem za naloge in dolžnosti, ki spadajo v pristojnost omenjenih občin. Kar za-
70-LETNICA NABREŽINSKE GODBE
Letos poteka 70 let, odkar je bilo v Nabrežini ustanovljeno Godbeno društvo. Srečno je šlo skozi vse težave in še danes pridno deluje. Pomembni jubilej so nabrežinski godbeniki obhajali v nedeljo, ko je bila v vasi tradicionalna vinska razstava, pri kateri že vsa leta sodeluje tudi godba in skrbi za primerno vzdušje Za to priložnost so Nabrežinci povabili v goste godbe iz Trsta, Trebč in Doberdoba, ki so imele na nabre-žinskem trgu dobro obiskane koncerte.
Nabrežinsko godbo vodi zdaj kapelnik jVUslej, potem ko je dolgoletni, zaslužni kapelnik Devetak zaradi bolezni odložil taktirko in jo predal mlajši roki. Godbi tudi naš list iskreno čestita ob tej častitljivi obletnici in ji želi še mnogo nadaljnjih uspehov.
deva upravo občine Devin-Nabrežina, lahko zagotavljam, da se je že zanimala, da se ta hud problem korenito reši. Jasno pa je tudi — je zaključil govornik — da same občinske uprave ne bodo mogle rešiti te hude zadeve in da bodo zato morale dobiti otipljivo pomoč od drugih javnih ustanov«
Prvi ukrepi
O	vprašanju pomanjkanja vode na Krasu je v torek obširno razpravljal nabrežinski občinski odbor. Na županov predlog je sklenil takoj prispevati dva milijona in pol lir, ki so potrebne, da Konzorciji sprejme prvi nujni ukrep, in sicer, da začasno postavi 1.200 m cevi, po katerih bo dobivala vodo proseška železniška postaja Tu se — kot znano — raztovarja živina, ki prihaja iz inozemstva (dnevno tisoč glav) in ki skupno z drugimi potrebami porabi okrog 35 do 40"/o celotne potrošnje vode na odseku od Opčin do Prečnika v nabrežinski občini.
O	tem sklepu je župan Legiša obvestil zbor Konzorcija kraškega vodovoda, ki se je isti dan sestal na izredni seji in ki so se ga udeležili tudi župan repentaborske občine Guštin ter podžupan zgoniške občine dr. Godnič Nabrežinski župan je tudi povabil zbor konzorcija, naj čimprej prouči celotno vprašanje vodovoda ter pripra-
vi	ustrezen načrt za njegovo ojačenje. V tej zvezi je opozoril na ugodnosti, ki izhajajo iz deže'nega zakona z dne 16 11. 1965, štev. 27, po katerem je predviden deželni prspevek do 50% stroškov za vodovodne napeljave. Opozoril je dalje na prispevke iz gospodarskih načrtov ter zagotovil vso pomoč svoje uprave
Kot smo zvedeli, je zbor Konzorcija kraškega vodovoda sklenil, da se ponovno sestane na izredni seji v petek, 7. t. m, na kateri bo na osnovi podatkov, ki jih bo
urad medtem dobil o cenah cevi in drugih stroških za napeljavo, sklenil takoj nabaviti vse, kar je potrebno, da se začasno napelje tisoč dvesto m nove cevi za izključne potrebe železniške postaje na Pro-j seku S tem ukrepom bi se moralo znatno razbremeniti osta'o omrežje in bi moralo biti neko'iko več vode za potrebe prebival-! cev prizadetega področja.
| S tem pa se vprašanje seveda ne bo reši-I lo, kajti celotno sedanje omrežje ne ustreza več potrebam. Zato bo treba iskati in pripraviti novo rešitev S temi tehničnimi pripravami pa odgovorni ne smejo odlašati.
—0—
Nabrežina:
ZELO USPELA RAZSTAVA DOMAČIH VIN
V soboto, I. t m zvečer, so slovesno odprli VI. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki jo je priredila nabrežinska občinska u-prava Razstavo je uradno odprl župan Legiša, ki je imel pomemben govor, o katerem poročamo na drugem mestu. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki ob lasti, med njimi predsednik deželnega sveta De Rinaldini, deželni svetovalec Škerk, kmetijski nadzornik Perco in drugi. Svoje pridclke, ki so letos bili vsi res odlični, je razstavljalo 15 vinogradnikov.
Posebna komisija bo v kratkem ocenila razstavljena vina in podelila nagrade. Razstava je dosegla velik uspeh. Potrdila je, kot je ugotovil župan, da je ta manifestacija že postala tradicionalna in da je odraz socio'oško-ekonomske stvarnosti nabrežin-ske občine.
NASTOP ZBORA »FANTJE IZPOD GRMADE«
V ponedeljek je na nabrežinskem trgu nastopil ob vinski razstavi s samostojnim koncertom moški zbor »Fantje izpod Grmade«. Pod vodstvom dirigenta Iva Kralja je zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi. Petje je bilo ubrano in je dokazalo, da je ta mladi zbor že dosegel velik napredek, za kar gre zasluga dirigentu in prizadevnim ter vztrajnim pevcem K uspehu čestitamo!
Slovo od bivšega župana
V	soboto popoldne so položili k večne mu počitku na repentaborsko pokopališče bivšega dolgoletnega župana repentaborske občine Jožeta Bizjaka. Pokojnik je umrl nekaj dni prej v tržaški bolnišnici. Bilo mu je 63 let.
Na zadnji poti je uglednega gospodarja, kmetovalca, upravitelja ter javnega delavca spremljala velika množica domačinov, številni prijatelji in znanci iz vse Tržaške ter mnogi predstavniki političnega in kulturnega življenja naše manjšine. Krsto z zem-skimi ostanki so nosili sedanji upravitelji repentaborske občine, med njimi župan Guštin in njegovi najo/ji sodelavci Pogrebne cerkvene obrede je r '>ravil g. Štuhec ob asistenci bazovskega župnika Živca.
Župan Guštin o svojem predhodniku
Ko so krsto položili v grob, se je od zaslužnega moža in od svojega predhodnika na županskem mestu z zelo lepimi besedami poslovil sedanji župan Mihael Guštin, ki je med drugim dejal: »Jože Bizjak je bil mož, ki je globoko zaoral na področju vseh številnih dejavnosti, katere spadajo
v	pristojnost občinske uprave. Kot prvi
župan, izvoljen na prvih volitvah po osvoboditvi, se je znašel pred mnogimi težavnimi problemi, od katerih naj omenim samo dejstvo, da je bila naša občina takrat kom?j rojena. Poskrbeti je bilo treba vse: sedež, osebje, opremo, listine itd. »Zupan Bizjak — je nadaljeval govornik — se je teh težkih nalog lotil z veliko požrtvovalnostjo in z velikim pogumom ter je tudi uspel Bil je mož izrednih sposobnosti, ki so prišle do izraza ne samo v stiku z ljudmi, temveč tudi v osebnih in drugih odnosih z raznimi oblastniki, kar je bilo v prvih povojnih letih, glede na takratne razmere, ze’o važno, a tudi nelahko. Imel je poseben dar, da je znal pri svojem sogovorniku takoj vzbuditi simpatijo, pri čemer mu je pomagala ne samo njegova elegantna moška postava, temveč predvsem čistost iri poštenost njegove duše.«
Govornik je nato poudaril, da je med Bizjakovim županovanjem občina takore-koč spremenila zunanjo podobo, saj je cela vrsta važnih javnih del neločljivo povezana z njegovim imenom.
Ko je župan Guštin govoril o pokojniku (Nadaljevanje na 7. strani)
H
NOVI NADŠKOF
V ponedeljek zjutraj se je odpeljal novoimenovani goriški nadškof msgr. Cocolin v R-im, da položi predpisane prisege v Vatikanu vpričo kardinala protodijakona. Po veljavnih določilih mora opraviti dolznost-ni obisk tudi pri apostolskem nunciju za Italijo. Na podlagi konkordatnih predpisov mora novi škof priseči tudi v roke državnega predsednika Saragata
Dan za to slovesnost pa še ni določen. Tudi ni še sklenjeno, kateri dan se bo izvršilo škofovsko posvečenje, ki bo skoro gotovo v oglejski baziliki. Šele ko bo zadoščeno vsem tem predpisom, bo imel no-
vi	nadškof slovesen vhod v Gorico. Pričakuje se, da bo ta dan proti koncu avgusta.
ZA JAVNA DELA
V zvezi z našim dopisom o cesti in vodovodu v stmaver nam je poslal pokrajinski odbornik Marko VValtritsch še nekaj pojasnil glede drugih cest v naših občinah.
Poleg nakazil za ti dve javni deli bo deželni odbor odobril 83 milijonov lir za nadaljevanje del na pokrajinski cesti Oslavje-Steverjan. Sedanja dela so namreč financirana iz prejšnjega nakazila, ki pa ne zadostuje za celotno cesto. Tu tiči vzrok, da dela počasi napredujejo in da se nekateri tudi upravičeno pritožujejo. Uradni »ši-meij« za finance je torej kriv zavlačevanja.
Nakazanih bo tudi 10 milijonov lir za občinsko cesto Sovodnje-Peč-Rupa. Z drugim denarjem bo pa občina kmalu asfaltirala tudi cesto skozi Malnišče. K tej obljubi pristavljamo, da bi bil skrajni čas tudi za to cesto, da bi se tako končale upravičene pritožbe občanov s Peči in Rupe.
Obljublja se tudi 113 milijonov lir za cesto Bukovje-Jazbine-Mošo-Koprivo skozi Preval Cesta teče delno tudi po ozemlju
Jz
i
Centa:
PRAZNIK ČEŠENJ
Centa z okolico 2,e od nekdaj slovi po redki vrsti trdih in zelo okusnih češenj, ki pridejo kot zadnje na trg.
V	zadnjih letih je pa la okusni sadež začela napadali bolezen, ki jo povzroča posebna češnjeva muha. Zato je začelo Kmetijsko nadzorništvo dajati pobude, da se »tarčentke« rešijo in zadobe prejšnjo veljavo. Prinašali so tudi precej dohodka vsej okolici kot pozni pomladni in zgodnjepo-letni sadež.
Že nekaj let se praznuje v Centi tudi »ša-gra češenj«, ki se je letos odprla prejšnjo nedeljo. Na mnogih stojnicah je bilo razstavljenih polno košar »tarčentk«, po katerih so številni obiskovavci prav pridno segali. Pri otvoritvi je mestni župan poudarjal pomen češnjevega slavja. Poudaril je, da so še pred vojno pošiljali te zadnje češnje v vsa večja evropska mesta in da si je treba izgubljena tržišča zopet pridobiti in tako tudi gospodarsko dvigniti ves čentskr okraj.
Sledilo je nagrajevanje razstavljavcev, ki jih je bilo okrog 50, dosti tudi iz slovenskih vasi. Drugo nagrado je prejel sadjar Biasiz-zo iz Sedlišč; četrto in peto posestnici Bo-reaniz in Franz iz Malemažerije; šesta in sedma sta šli zopet v Sedlišče in v Kojo.
Poleg razstave češenj so bile na sporedu še druge športne ,in zabavne prireditve, ki so privabile tudi mnogo izletnikov.
števerjanske občine. Pozneje — ne ve se še kdaj — se bo asfaltirala tudi cesta proti Plešivemu in Krminu.
V	razpravi je tudi nakazilo 35 milijonov in pol za medobčinsko cesto z Vrha v Mar tinščino in zopet na Vrh-Grižo. Ta cesta se vije večinoma po ozemlju sovodenjske občine. Iz teh podatkov je razvidno, da bodo mnoge ceste na ozemlju slovenskih občin asfaltirane do prihodnje spomladi.
Cesta Devetaki-Doberdob bo pa urejena najbrž že to poletje. Pokrajinska uprava je te dni razpos.ala vabila za dražbo del na tej cesti.
Dana so torej zagotovila, ki gredo že preko golih obljub Nadejamo se torej vsi prizadeti, da bo zadeva res do prihodnje pomladi urejena, saj gre končno le za vprašanje redne uprave, ne pa za kako milost davkoplačevalcem
MALA MATURA
Prejšnji teden so se končali izpiti na nižji slovenski srednji šoli. Izidi so še kar ugodni V III. a razredu, kjer so sami fantje, je izdelalo 11 dijakov. Štirje imajo popravne izpite, trije so pa zavrnjeni. V III. b dekliškem razredu je v poletnem roku izdelalo 13 dijakinj. Pet dijakinj ima popravne izpite, dve sta bili zavrnjeni.
VROČINA IZPITOV
Menda že mora biti tako, da sovpada čas pasje vročine z dobo podlaganja zrelostnih izpitov. Vročina je torej dvojna. V vsej državi je okrog 200.000 maturantov. V goriški pokrajini jih je 494. Slovenski maturantje z liceja in učiteljišča imajo izpite, kot že več let, v Trstu Ta teden se končajo pismeni izpiti. Prihodnji teden so pa na vrsti ustni.
Pevma:
POROKE — SMRTI
Po daljšem odmoru si je v soboto v naši farni cerkvi zopet en par obljubil večno zvestobo. Ženin je naš domačin dr. Mirko Primožič, agronom po poklicu. Za življenjsko družico si je izbral gospodično Vando Kavčič, doma iz Medane. Novoporo-čencema izražajo vsi znanci in prijatelji prav iskrena voščila za dosti sreče v zakonu.
Prejšnjo nedeljo je pa zvonilo na zadnji poti našemu staremu župljanu Oskarju Polu Rajni je bil več let uradnik pri goriški bolniški blagajni. V Pevmi je kupil nad trgom obširno Fogarjevo zemljišče, kjer si je zgradil lepo domovanje in uredil vzorno posestvo. Bil je umen gospodar in splošno spoštovan mož, ki se je znal vživeti v našo vaško skupnost Učakal je 77 let; pred leti mu je umrla žena Zapušča 3 odrasle hčere. Naj počiva v miru na domačem pokopališču.
In še o pokopališču je treba nekaj omeniti. Občinska uprava je odločno sklenila, da se uredi novo pokopališče, onkraj ceste
v	štmaver. Za stroške je že pripravljenih 50 milijonov lir. O tem, kje naj bi ležalo naše pokopališče, je tekla dolga pravda. Ker je cesta pred njim preozka, naj bi se po mnenju nekaterih odrezal spredaj en kos in bi se grobišče podaljšalo na spodnjem koncu. Drugi predlog je bil, naj bi se razširilo proti severni strani, ker je tam,
pred šolo, dovolj prostora za širjenje ceste Sedaj je pa obveljalo tretje mnenje ki ni najbolj ugodno. Toda zdaj je kar je. Župljani želijo le, da bi bilo pokopališče kmalu urejeno.
Rupa:
ČLOVEŠKA SOLIDARNOST — GOSPODARSKE SKRBI
Pasja vročina, ki je začela zadnje dneve nudo pritiskati, izrablja vedno več mladih ijudi v hladne valove Vipave ali Soče. Vsi si pač ne morejo privoščiti kopeli in sončenja ob morju.
V rekah pa je več nevarnosti kot v morju zaradi hladnejše vode in vrtincev. Zato je potrebna tudi večja previdnost, ki p& je zlasti pri mladini manjka. Pred nekaj dne-
vi	bi bila kmalu utonila neka šestnajstletna mladenka, ki se je kopala v družbi nad mostom pri Rupi. Nenadno je zginila \ valovih Nekateri, med njimi tudi odrasli, so to mirno gledali. Šele nekdo drugi, ki je prišel mimo, jo je potegnil iz vrtinca. Pomanjkanje previdnosti, še bolj pa pomanjkanje čuta za pomoč bližnjemu bi kmalu terjali smrtno žrtev.
Pridelki na njivah še kar dobro kažejo. Tudi krompir je letos lep. škodljivega hrošča skoro ni več opaziti, ker so ljudje o pravem času škropili. Deželne in pokrajinske oblasti pa niso pri tem nič prispevale, kakor bi bila njihova dolžnost. Po mnenju nekaterih gospodarjev bi morali menjavati tudi vrste semenskega krompirja, da bi prišli do boljšega pridelka.
V zvezi s pridelki je treba še nekaj omeniti Žito je pospravljeno; po večini pa stoji v kopicah po njivah, ker ni na razpolago mlatilnice. Ljudje se boje, da ne bi prišel dež, ki bi pokvaril snope. Nekateri vozijo mlatit v Štandrež; drugi čakajo običajno mlatilnico iz Furlanije. Zato je prišlo več gospodarjev do mnenja, naj bi se
! ustanovil občinski konzorcij, ki bi kupil moderen m'atilni stroj. Delo bi bilo na mah in čisto izvršeno. Upamo, da se bodo občinski možje zavzeli za to stvar vsaj za prihodnjo žetev.
Štmaver:
POJASNILA
V	zvezi z našim zadnjim dopisom iz Štmavra nam pošilja pokrajinski odbornik g. Marko Waltritsch nekaj pojasnil, ki jih podajamo v izvlečku, da se sliši obojna plat zvona.
Odbornik navaja, da je o zadevi vodovoda skozi dolino Pevmice in o asfaltiranju ceste Pevma-štmaver (mi smo pisali o ureditvi ceste ob Pevmici) govoril pred kratkim na sestanku v štmavru.
Nadalje pojasnjuje, da je pokrajin ka
I	uprava povabila v začetku lanskega leta vse občine, naj navedejo vse ceste turističnega značaja, ki jih je treba asfaltirati z deželnim prispevkom 80'Vci na podlagi dež. zakona št. 32 Goriška občina je navedla cesto Pevma-štmaver, Grojna-Kalvarija-Loč-
i	Nadaljevani0- na 7. strani)
ŠOLSKO OBVESTILO
I Vpisovanje v Nižjo srednjo šolo v Golici, ul. .Kandaccio 10, se vrši vsak dan od 9. do 12. ure. Za I. razred traja vsisovanje le do 25. julija.
IZ KULTURNEGA Ž1 VINJEN J A Silvester Godina razstavlja v Gorici
V	razstavni dvorani v prehodu na Korzu v Gorici je odprta razstava umetniških del slikarja Silvestra Godine, ki je nenavadna po razstavljenih delih in po mojstru samem.
Naj najprej predstavimo slikarja samega, ki je širši javnosti v Gorici še malo znan. Silvester Godina je doma iz Skednja pri Trstu. Ima že dvainosemdeset let in pol, toda po svoji postavi, bistrosti in živahnosti jih kaže četrt stoletja manj. S svojimi leti je gotovo starosta vseh slovenskih umetnikov.
Godina še vedno dela. Na naše vprašanje, kdaj in kaj ga je usmerilo na umetniško pot, je odgovoril, da je prijel za paleto že v mladih letih. Življenjske lazmere pa mu niso dopustile, da bi bil obiskoval kako umetnostno akademijo.
»Sam senl si moral iskati svojo pot in še vedno se je tieba izpopolnjevati. Kdor kaj dela, se mora sam kritizirati. Tudi jaz nisem vedno sam s seboj zadovoljen,« je dodal.
»V kakšni smeri iščete izraza svojemu umetniškemu hotenju?,« smo ga vprašali.
»Naredim kar čutim. Motiv v naravi se pred menoj zaiskri in me sili, da ga čimprcj prelijem v barve.« Pokazal je na razstavljeno sliko »Lanter-na ob zatonu«: »Pred kratkim sem nekega večera strmel od tržaške ribarnice tja proti Lanterni. Kako so se barve prelivale in ugašale ob sončnem zatonu! Brž nekaj potez v skicirko. Potem me je pa vso noč razganjalo, da sem navsezgodaj sedel pod svoj široki latnik — tam je moj atelje — in sem barve, sliko in občutje že dopoldne prenesel v okvir.«
Silvester Godina noče, da bi ga prištevali h kaki modernistični smeri. Sam se ima za figurativnega mojstra z lahno impresijo. Pravi, da jščc živih motivov v lepoti in naravi domačega okolja.
»To našo zemljo skušam prikazati tako, kot jo gledam in občutim ne samo jaz, ampak večina ljudi, ki na njej žive,« je nadaljeval stari slikar svojo izpoved. »Izbrane, žive motive iz narave iščem in jih prelijem v živahne barve, da gledalec samo vzklikne. Saj je res tako lepo tudi v starem Skednju, na Repentabru, v Miljah ali v Dolini. Kako, da nisem že sam tega opazil? Večina razstavljenih slik — 34 — kaže pokrajinske motive, tihožitja in cvetje.
Godina je v Trstu že večkrat z uspehom razstavljal, čeprav so ga mlajši v navalu modernizma odklanjali. IJanes ga pa ljubitelji umetnosti cenijo,
ker napolni dušo s tihim zadovoljstvom. Godina | ima kakih dvesto risb; nekatere se nahajajo na Dunaju in v Gradcu. V Gorici razstavlja prvič. ' Razstava bo odprta do ponedeljka 10. julija.
r b.
V	Milanu je umrl znani italijanski pisatelj in
časnikar Enrico Emanuelih Zadela ga je kap.
ODGOVOR ODBORNIKA RUDOLFA
(Nadaljevanje s 3. strani)
I tržaškega kmetijstva. Istočasno pa so se že poja-j vile govorice, po katerih nameravajo spremeniti [ tržaško nadzorništvo v podrejeni odsek goriškega i kmetijskega' nadzorništva. Nikakor ni bil moj namen kritizirati delovanje uslužbencev tržaškega nadzorništva, saj je znano, da se na vse načine trudijo, da bi premostili težave, ki so nastale zaradi pomanjkanja strokovnjakov in ostalega per-sonala.
Iz omejenih razlogov sodim, da je edina pot ka rešitev tega vprašanja v upravnih pooblastilih, 1 ki naj jih dežela posreduje krajevnim javnim ustanovam. Zeleni načrt omenja tudi jusarske pravice. Gre za vprašanje, ki ga doslej ni bilo moč rešiti, saj dežela še ni izglasovala zadevnega zakona. Rešitev tega vprašanja bo treba preučiti tudi v okviru ustanovitve narodnih parkov na Krasu. Z ustanovitvijo parkov, ki pa morajo zavzemati le manjše površine, bi bilo moč rešiti tudi skeleče vprašanje škode, ki jo povzročajo nedeljski izletniki zasebni lastnini. Male kraške naravne parke bi torej lahko namestili izključno le na | iusarskih pravicah, ker bi se s tem izognili raz-I laščevanju, ki je povzročilo že toliko negodovanja I med našim prebivalstvom. Razumljivo je tudi, da ! je treba paznike kraških parkov izbrati med clo-j niačini.
O	narodni manjšini m njenem poslanstvu
V	drugem delu svojega govora sem namera-. val spregovoriti o nalogah in vlogi narodnih manj-! šin v obmejnih pokrajinah. Vendar opažam, da me je v tem že prehitel svetovalec Jona s svojim vprašanjem o televizijski oddaji »Approdo«. Načelnik liberalne skupine je v svojem, vprašanju navedel vsa tiste dejavnosti, ki jih majšina ne
sme izvajati, če noče razburjati tržaških liberalcev. Morda nisem pravilno razumel smisla liberalnega vprašanja, če trdim, da bi se morali vsi Slovenci zapovrstjo izključno ukvarjati s kmetijstvom, porušiti kulturne domove, zapreti šole, zažgati kulturne revije in knjige, prepreč.ti vsako pobudo za socialni in kulturni razvoj slovenskega prebivalstva v Italiji. Toda dovolile mi, že pred j vami se je nekdo zavzemal za iste stvari. Če pa vas nisem pravilno razumel, tedaj bom z veseljem i priznal svojo zmoto, saj mi boste verjetno tudi I laztolmačili pomen besede celo, ki ste jo zapisali I v stavku: »Predvajali so celo odlomek iz Pirandel-' love igre v slovenščini«. Morda ste mnenja, da Slovensko gledališče v Trstu ne bi smelo izvajati del velikega sicilskega dramaturga in seznanjati tržaške Slovence z italijansko kulturo? Ali pa se vam morda ne zdi prav, da tudi Slovensko gledališče dostojno proslavi stoletnico rojstva Lui-gija Pirandolla?
Želim nadalje popraviti nekatere netočnosti. Zamenjali ste osebo, ko govorite, da je ravnatelj — ki ni ravnatelj, pač pa le tajnik — slovenskega gledališča predstavil revijo »Most«. Kot ste sami lahko videli na ekranu je revijo predstavil njen urednik, univerzitetni asistent dr. Aleš Lokar. Ce pa te visoko kulturne revije ne poznate, tedaj gotovo ni umestno uporabljati glagol v množi nski obliki Glede števila obiskovalcev Slovenskega gledališča je že iz statističnih podatkov razvidno, da se obisk lahko kosa z obiskom v Stalnem gledališču. V pretekli sezoni je imelo Slovensko gledališče na sporedu 100 predstav, ki si jih je ogledalo nad 21 (XX) obiskovalcev. K lem podatkom pa meramo dodati še stransko dejavnost gledališča: od predavanj in literarnih večerov pa do nastopov na šolskih proslavah. V celoti je Slovensko gledališče v povojnem času uprizorilo 165 premier z 2.700 ponovitvami, ki si jih je ogledalo j nad 800.000 gledalcev. Res je, da si od časa do časa ogleda predstave Slovenskega gledališča tudi ■ kak režiser, igralec ali kritik iz matične domovi-' ne, vendar pri tem nikakor ne gre za izpolnitev praznih sedežev, pač pa za poklicno zanimanje ' posameznikov.
Odstotek Slovencev, ki ste ga vi določili v vi-š.ni 10% za tržaško pokrajino, ni sicer napačen, j vendar je upravičen le v celotnem, deželnem številu slovenskega prebivalstva.
I Za zaključek naj še pristavim, da ima na ža>-! lost prav tajnik itali janske liberalne stranke, ko piše v odgovor na vprašanje nekega člana hberal-| ne internacionale o zadržanju tržaških liberalcev j do slovenske manjšine na Tržaškem: »Na žalost spomini na preteklost še vedno ovirajo nekatere ; pri objektivnem reševanju sedanjih in bodočih vprašanj. Giovanni Malagodi 3. novembra 1966.«
Pokristjanjenje Slovencev
ii.
Trditev, da so dobili Rusi svoje ime od skandinavskega kneza Rjurika, je pravljica, kajti to ni verjetno niti etimološko, niti drugače, ker si je težko misliti, da bi si bilo celo mnogoštevilno ljudstvo nadelo ime po enem človeku, ki je bil povrh še tujec Ime Rusi je gotovo mnogo starejše. Prevzeli so ga Skiti in Sarmati v obliki Roške (Ruski) in so ob tem nazivu pozabili na svoja prvot-ta plemenska imena, o katerih pa so se gotovo morale ohraniti sledi v modernih jezikih teh narodov. Predlog av (iz) v besedi Roške -— Ruski je odpadel, ker pač ni šlo za ljudi, ki so prišli z juga, ampak za take, ki so tam stalno prebivali. S časom se je naziv j Rdske prilagodil v Rossijski, le pri Slovencih ' samih je ohranil prvotnejšo obliko Ruski in Rus (obratno od Sor).
Staronordijska pa sta tudi naziva Sarmati j in Skiti. Sarmati pride iz naziva Saur-madr (Plinius Secundus jih imenuje Sauromati) in to ime je nedvomno pristnejše in prvotnejše od Sarmati, ki je le rimljanska popačenka iz Saur-madr. Saurr je pomenilo staronordijsko onečistiti, onesnažiti, odtod slovenska beseda srati. Madr pa je pomenilo mož, pa tudi možje ali ljudje. Saudr-madr je pomenilo to-, rej dobesedno »Umazanci« ali »Nesnažni ljudje«. To ime so dali tistemu turanskemu
ljudstvu morda Solvendci, morda Goti, mogoče pa tudi kake nordijske odprave, ki so se že pred njimi izkrcavale na južnem bajt- i skem obrežju. Tako so rekli Sarmatom verjetno pač zaradi tega, ker ro bili bolj temne polti in las ali ker so bili kot nomadsko I j ud- j stvo bolj umazani kakor druga, nordijska kmečka ljudstva Narodi od Perzije do Balkana se še danes ne odlikujejo po snagi in ! se verjetno tudi tedaj niso, tem manj, ker' so se oblačili Sarmati najbrž v umazane ko-1 žuhe, v katerih tudi ni manjkalo bolh in uši, j kot dokazuje beseda srbeti, ki tudi pride iz saur.
Ime Saur-madr se je vsekakor prijelo in se razširilo na vsa plemena tega turanskegaij ljudstva do spodnje Donave in do Črnega morja.
Beseda Skiti pa ni drugega kot staronordijska beseda skytari ali skyti, kar pomeni strelci. In znano je, da so bili Skiti na glasu kot najboljši lokostrelci starega veka.
Baltijci so bili za Solvendce Pr-roske, to je dobesedno Pri-ruski, kajti pr pomeni, kot že omenjeno, še danes v norvešč ni isto kot slovenski predlog pri ali zraven Pr-roske je pomenilo torej »bližnji Roške«, ti st', ki so živeli zraven, v sosešč in, v nasprotju z »Ro-
ške«, ki so živeli dalje na jugu in vzhodu. Iz besede Pr-rdske pa je nastala seveda pozneje beseda Preussen — Prusi, ki torej ne pomeni nič drugega kot »Rusi, ki živijo tu zraven«.
Staronordijskega izvora sta tudi imeni Poljakov in Hrvatov. C.. Plinius Secundus poroča med drugim: »Jaxigi in Sarmati živijo na poljih in ravninah, toda Daci, zapodeni od teh, prebivajo po hribih in gozdovih.« Ti hribi in gozdovi niso mogli biti drugje kot v vznožju Karpatov. In ker ti Daci (ali Geti) niso imeli mnogo polja, so pač gojili živinorejo, ki je bila za tamkajšnje okolje primernejša. Zato so bili najbrž na glasu kot živinorejci in zato so jih Solvendci imenovali Hjor-varti, to je čredniki. Hjord je namreč pomenilo govejo črego, vart pa pastirja. V tej zvezi naj omenimo, da so bili Hrvati še v novi domovini v prvih stoletjih na glasu kot živinorejci, saj poročajo viri (Konst. Porfirogenet), da je imela hrvaška vojska v začetku 10. stoletja 60.000 konjenikov, kar je bilo za tedanji čas ogromno. Številka je morda pretirana, značilna pa je le.
Seveda je vprašanje, če je šlo pri Hrvatih res za Gete ali Dakijce in ne morda za ljudstvo, ki je nastalo z mešanjem med Geti in> Sarmati (Jazigi). Tudi ime Karpati verjetno ni drugega kakor popačenka iz imena Horvati (Karvati — Karbati — Karpati).
(Dalje)
Ideal ženshe lepote je postalo - okostje
Nemška dekleta se navdušujejo zadnje čase za nov ideal ženske lepote — za okostje. Njihov vzgled je namreč postala angleška menekenka Twiggy, ki je suha kot trska. Nemške deklice, stare od 14-18 let se zdaj trudijo, da bi čimprej shujšale do kosti V šoli mečejo malico v koš, tako da se naberejo polni koši neodprtih zavitkov z obloženimi kruhki, bananami itd. Doma
Štmaver:
POJASNILA
(Nadaljevanje s 5. strani)
nik. Na pokrajinsko upravo je prišlo prošenj za 35 cest Cesta v Štmarer, pravi odbornik Waltritsch, je prišla po njegovi zaslugi brez razprave kot sedma v poštev. Stroški bodo znašali 34 milijonov lir; 80 odstotkov bo krila država, 20 pa goriška občina.
Deželni odbornik Giacometti je 25. t. m. obljubil g. VValtritschu, da bo dežela naka-1 zala obljubljeno vsoto v prvi polovici julija. Denar bo pa prišel, zaradi birokratskih razmer, šele septembra. Ker gre pozimi težko z deli, bo toliko potrebna cesta : zgrajena šele prihodnjo pomlad.
Glede vodovoda v dolini Pevmiee pa po-1 jasnjuje g odbornik, da je občinsko podjetje za luč, plin in vodo, na pobudo slovenskih svetovalcev, že lani pripravilo u-strezni načrt in ga je poslalo na občino. Tam pa je načrt kar zaspal, čeprav je bil urejen tudi proračun v znesku 16 milijonov l:r; občinsko podjetje čaka torej že leto dni na odgovor občinske uprave. Prejšnji teden je občinski odbornik za javna dela obljubil pokrajinskemu odborniku VValtritschu in občinskemu svetovalcu Sanzinu, I da bo zadeva vodovoda stekla, čim se odobri občinski proračun.
Pokrajinskemu odborniku se zahvaljujemo za posredovanje in pojasnila tudi v imenu štmavercev, ki pa naj presodijo, kdaj bodo imeli vodovod in cesto.
se izogibljejo kosila in čas kosila je zdaj čas prepirov z materami in očeti, ker dekleta nočejo jesti. Ce le morejo, si najdejo kak izgovor, da jim opoldne ali ob času večerje ni treba biti doma.
Ta manija je začela resno skrbeti ne samo starše, ampak tudi zdravnike, ki vidijo
v	tem veliko nevarnost za zdravje deklet samih in bodočih rodov, pa tudi — fante. Samo kakih 10°/o fantov se iz modnih razlogov navdušuje za dekleta v obliki okostnjaka Drugi pravijo, da jih je strah že same misli, da bi morali vzeti pod pazduho okostnjak, katerega kosti bi suho zaropotale pri vsakem koraku, in da bi se jim ljubeznivo nasmihala — lobanja.
Mnoge mladostnice trpijo zaradi večne lakote na krčih v želodcu in na slabostih, kljub temu pa ne popustijo. To je moč mode in avtosugestije, da bodo shujšane do okostja — privlačnejše za fante.
Upati je samo, da bo ta moda kmalu izginila, kot se je pojavila. Značilno pa je, kam privede preobilje Marsikje pa svetu ljudje in tudi mladoletniki stradajo, ker nimajo kaj jesti. V deželah preobilja pa je poslala lakota — moda.
! PODPISANA TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN SFRJ
>Nadaljevanje s 1. strani) i	.	;-.v	■
L. 1966 je znašala vrednost trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo 212 milijard lir, v prvih petih mesecih pa- je izme-
I	njava še narastla za okrog 40% v primerja-
vi	z istim razdobjem lanskega leta. Italija je že nekaj let glavna partnerka Jugoslavije v zunanji trgovini. To in pa prijazno vzdušje, v katerem so zdaj potekala pogajanja, dokazuje, da so bile iz trte zvite govorice o do-j zdevni napetosti med obema državama. Težko si je misliti, kdo je imel interes na širjenju takih govoric
REPENTABOR
Četrta nedelja v juliju je bila določena za prosvetno manifestacijo našega zamejstva na Repen-tabru. Na letošnjem prosvetnem prazniku se bomo spomnili jubileja pokristjanjenja našega naroda s tem, da bodo mladi igravci Slovenskega odra odigrali glavni del Simčičeve drame »Krst pri SaL vici«.
Poleg dramskega nastopa bodo peli združeni pevski zbori s Tržaškega, igral bo godalni kvartet »Pleiades« naših openskih študentov, nastopili pa bodo tudi drugi manjši zbori.
Na Repentabru tedaj: v nedeljo 23. julija ob petih popoldne!
Slovo od bivšega župana
(Nadaljevanje s 4. strani) kot Slovencu, je dejal: »Bil je vse življenje | zaveden Slovenec Globoko je bila v njem J zakoreninjena ljubezen za slovensko zemljo, za slovenske tradicije in za slovensko ljudstvo. Verjel je v boljše čase za svoje ljudstvo in te boljše in bolj vedre čase tudi pomagal ustvarjati s svojim javnim in zasebnim delovanjem. Tudi v časih, ko se I je zdelo, da ne bo mogoče odpraviti vsako-vrstmh skrajnosti, je s svojim dostojnim in mirni,m nastopom ustvarjal ozračje strpnosti in spoštovanja različnih mnenj in stališč.	I
»Naj Jože Bizjak — je zaključil govornik — mirno počiva v Stvarniku, kateremu
je bil vedno vdan. Naj mirno počiva v naši kraški zemlji, kateri je veliko pripomogel, da ima danes pred seboj upanje na boljšo, pravičnejšo bodočnost. V imenu občinske uprave in v svojem imenu se mu ob tej uri žalpsti javno zahvaljujem za njegov velik trud in požrtvovalno delo za našo občino «
Redkokdaj smo slišali, da bi se kdo s tako lepimi besedami poslovil od svojega sodelavca in prijatelja, kar je samo dokaz, kako je bil pokojnik spoštovan od svojih rojakov.
Hudo prizadeti družini izreka tudi naš list globoko občuteno sožalje ob prezgodnji smrti dragega moža in očeta.
tfpomim i?.	p iv e uojne
■ ■
.m
|V RUSKEM UJETNIŠTVU ■
■ ■ ■ ■ ■ ln%. .1. K.
Nujno potrebno je bilo, da izvem kaj več, kako je s prostovoljskim gibanjem, in zato sem vprašal Poljaka, če mu je kaj znanega
o	tem Razveselil se je, ko sem načel to vprašanje Rekel je, da ga to vprašanje zelo zanima, saj je kot Poljak tudi on prizadel Najmočnejše gibanje je: poljsko v ZDA in v Franciji, a še ni enotno vsmerje-'io, ker so Poljaki v treh armadah, v ruski, nemški in avstrijski Zdi se pa, da bo zmagalo na splošno stremljenje za samostojno Poljsko. Angleži in Francozi so sc že izrekli za to, težave so pri Rusiji, ki ima večji del-Poljskega ozemlja Do sedaj so Rusi samo za Poljsko kol avtonomno državo v sklopu Rusije. Točno opredeljeno je češko vprašanje: samostojna češko-slovaška republika Ta pa je mogoča, če se bo Avstro-ogrska razbila Težave pa so v tem, da niso vsi zavezniki tega mnenja. Zato imajo češki zastopniki pod vodstvom Masaryka trdo delo prepričevanja. češka vojska se sedaj ustanavlja v Kijevu. Sledijo Jugoslovani, ki se zbi-
rajo v Odesi, nekaj pa tudi v ZDA. V Londonu so zastopniki avslroogrskih Jugoslovanov in imajo splošno priznan »Jugoslovanski odbor«, ki pa ima največje težave s srbsko vlado Srbi namreč hočejo imeti veliko Srbijo in zato želijo priključiti k Srbiji salo pokrajine, ki imajo pretežno srbski, pravoslavni živelj. Jugoslovanski odbor pa se poteguje za Jugoslavijo, ki naj obsega vse Jugoslovane in če le mogoče tudi Bolgare A tudi Italija se poteguje za organizacijo avstrijskih vojnih ujetnikov italijanske narodnosti. O tem pa ni mnogo informiran, a celotno gibanje je zelo omejeno, je rekel.
Ali ne izhaja v Odesi neki jugoslovanski list, ki dela propagando med ujetniki za pristop med prostovoljce?
Na to vprašanje mi je odgovoril, da tega točno ne ve, a se bo informiral in če je, bo naročil, naj ga pošiljajo tudi sem. Povedal sem mu, da je med nami neko — sicer še tajno — prepričanje, da se bomo vsi pri-
1	glasili med prostovoljce, a za Jugoslavijo in ne za Veliko Srbijo.
Takrat sva opazila, da se bližata ravna-| tel j in komisar iz Kišineva, ki sta kmalu : vstopila. Ravnatelj me je vprašal, če sem
i	kaj mislil, kakšne poskuse bi v bodoče delali, seveda v omejenem obsegu. Na to vprašanje sem se res pripravil in zato sem hitro odgovoril: »Če odobrite, bi lahko poskušali, koliko vode izhlapi pšenica brez gnojila, pšenica pognojena samo s super-fosfatom, pšenica samo s kalijem in če še mogoče pšenica s samim čilskim solitrom. Isti poskus bi lahko naredili z ozimnim ječmenom, tako da bi bilo 8 poskusov ali šest, če ne bi bilo čilskega solitra.«
»Zakaj pa ne bi bilo čilskega solitra?«
»Ker ga vporabljajo za izdelovanje mu-nicije.«
»Kišinevski komisar je rekel, da je to res problem, a za Avstrijo in Nemčijo, ki sta odrezani od virov, a ne za Rusijo, ki lahko dobi solitra, kolikor hoče skozi Sibirijo.«
»Bolje tako,« sem rekel, »potem pa bi poskuse podvojili, tako da bi bila tudi kontrola.«
Imel sem vtis, da se jima predlog dopa-de.	(Dalje)
Prečita I
Riše ANDREJ NOVAK
Piše TONE FORNEZZI
J2
na podstrešju
S 6
<d o,
rt ._• Gl) O
u >cj <u
N C/3
OJ »N ^
c/) OJ
c o 5
■« n c
V> O
^ OH
rt rt £
U u >N
C
- - E*
G </) <U
d) rt
w 5 ‘S
O
v- rt ^
qj 4> T3	rt
H c D H * .5PP5b > o
TJ CX
ko O rt
.S C TJ
UJ fvj
ra
O
rt ^
TJj C
«3 * b>* > ® D rt P. O C
i> 3
•«.£• s
C
■a »n g 8.^ »II
*-* 03
D. g
£ >’S
N Tl
/3 T3
4
83 *
<u