TCE V AMERIKI.
NEODVISEN UST ZA SLO
CLEVELAND, OHIO, MOl
FE, sth, 1916.
LETO IX. —
rAHN0 DELOVANJE DRUŠTEV ZA NARODNI DOE
SLOVENSKA DRUŠTVA TEKMUJEJO MED SEBOJ GLEDE NARODNEGADOMA. JAKO UGODNO STANJE BLAGAJNE. POL M3LOJONA OPEK ZA * (NIARODNI DOM.
—1P0I milijona opek je naročenih za Narodni Dom v Cle-velindu, In te opeke čakajo, /da jih zavedni rojaki kupijo in I pripomorejo, da se prisrčna žeblja vseh zavednih ^ruštvenih članov uresniči, in da se čimprej uresniči gradnja Sloven-|; skega Narodnega Doma v a-merisko-slovenski metropbli. ■ Opeke veljajo 5c vsaka in so najboljše agitatorično sredstvo za nabiranje sredstev v pomoč Narodnemu Domu. »Mnogo jih je že razdeljenih med društvene zastopnike, mnogo jih je ž»e [j pokupljenih, toda nase delo v [/ „tem oziru mora počivati 9a najbolj silni agitaciji, da se te I/ opeke ^impreje prodajo. Ko |) bodo prodane vse, dobi blagajna Narodnega Doma deset ti-sofc dolarjev. Zavedni rojaiki ij naskočijo <s temi opekami likarje, zavedne Slovence [yrfofbri družbi, rojake pri se-}h, povsod, kjer se dobi prili-poagitirati za Narodni Dom Jas je sedaj tu, ko vsakdo lah-co kaj žrtvuje brez škode, in Pvsi člani društev, ki pripadajo k zvezi za S. N. D. bi moral vsak kupiti vsaj za en dolar teh opek. Ako bodete to storili, se •%am ne Ibo poznalo prav popolnoma nič, toda za Narodni Dom se v kratkem nabere ogromna svota. Premožnejši lahko vzamejo za <iva, tri, do ali deset dolarjev tdhl opek, in za-[ vest (bodejo imeli v srcu, da so 1 pomagali najbolj plemeniti idejni za napredek slovenskega Cle-ida. Društveni delavci,, urna delo povsod, združimo narodne moči v Clevelandu, pokažemo enkrat kaj zimo-naša zavest in požrtvoval-lost. Blagajna narašča in raču-f, ki bodo v sredo priofočeni bodejo to dokazali. Na £lo, Slovenci, povsod1, ob vsa-uri, po vseh prostorih. —Dr. Slovan, št. 3. ST>Z pri-[redi v nedeljo, ir, junija svojo fletno veselico na prostorih L. Recharja v Euclid, O. —Rojak Vincenc Elender, ki je 'že dvakrat pismeno prito-1, da ne dobiva lista, naj se >voli osebno zglasiti pri s, kajti nikdar še ni dal svo-naslbva, kje stanuje, to-ftudi lista ne moremo posili.
. •—118. j unija priredi dr. Dela-št. 51. <SDP!Z piknik na rjevih farmah v Euclid,
v.
Svežini pravnik C. H, rtz v Cleveland^ se je izja-il, da generalni pravnik Zjed. ržav v Washingtonu pripravlja novo. postavo, ki bo kazno-[ vala tiste, ki delajo zaroto v £jed. d'rzavah v korist one de-jžele, odkoder so prišli sem. lot je znano so Nemci in Av-trijci, in njih konzuli dosedaj to rovali proti Zjed1. državam >žigaJi in dinaunitirali, da je ameriška 'vlada prisiljena roj nemških in avstrijskih (zulov zapoditi iz Amerike, tave proti itakim zločinom jo sedaj Še hujše, lojak Jos, Ozimek na E. i ccsti je dobil stavbeno dovoljenje. (Postavil bo hišo za . • < v-
»pni tatovi se množ<e v kot gobe po dežju.
(Posebno na uličnih1 k arah imajo svoje glavno operacijsko polje. Nič manj kot šestdeset tatvin je bilo policiji naznanjenih pretekli teden.
—Cene papirju so danes naravnost ogromne. V največ slučajih se je papir podražil za 150 do 200 procentov. Zvezina vlada izdeluje v svojem prei-skuševališču y Wausau, Wis. novo metodo glede mafterijala za izdelovanje papirja, in kot ise poroča, se je poskušnja obnesla in da v kratkem začno izdelovati papir po tej »metodi, ki bo mnogo cenejša. Medtem pa smo prodani na milost in nemilost trustijanom, ki špekulirajo s papirjem. • -w-Zensko dr. Planinski Raj, SNPJ priredi 25. junija na O-bermanovih farmah piknik. Pričakovati je dobre udeležbe.
—V zadnjih dveh dneh se je slovenska naselbina pomnožila s sledečim novim naraščajem: Stariši Valentin na 53. cesti so dobili deklico, stariši Krento-vič na 70. cesti deklico, isftariši Mqravec na Barkvill ave. deklico, stariši Salamič na 49. cesti deklico, stariši Tomič na St. Clair av£. deklica^Torej v dveh dneh nobenega fanta.
—iPonižni potoček v West Paricu je postal grozen strah za vse, ki so se hoteli letos kopati v njem. Mestni •zoologični mojster je namreč dflibil v tem potočku — aligatorje! Prave, originalne aligatorje iz Floride. /Pravijo, da vsaka osdba, ki pride iz Floride, prinese enega aligatorja s seboj, in doisedaj so jih nosili vsi k mestnemu zoologistu, da jih hrani. Ker pa jih zoologist ni Wotel več sprejemati, ima jih namreč ž>e 36 v muzeju, so jih pričeli ljudje metati v potoček v West Parku.
Mestni svet je izdelal načrte, da bodejo vendar enkrat pričeli tlakati St. Clair ave. in sicer od E. 55. ceste, kjer igre skozi vsak dan največji mestni tovorni promet. Denar za to ise bo dobil od county in deloma ga bodejo plačali1 hišni posestniki. Pri E. 83. cesti prenehajo s tlakanjem in zopet začne pri fWioodworth ave. do E. 152. ceste v Collinwoodu. $400.000 da county, $800.000 pa mesto in 'hišni posestniki. Direktor javnih del se je izrazil, da bi se letos tlakalo kakih 30 milj več, toda nima delavcev. Potreboval bi' 200 ljudi takoj, pa nihče neče na delo za $2.00 na dan, ko se drugje bolje zasluži.
—Od steklega psa je fbil u-grizen v petek INikolaj Lovič na 3311 Lake'side ave. nakar je zginil. Njegove zadnje besede, ko je zginil, so bile: "Na pasji steklini hočem umreti."
—Ker mui delodajalec ni hotel poboljšati plače, je spustil voznik Ludvig Richard svojo jezo nad konja, katerega je tako razmesaril, da je bil pol kropan. Zato je dobil $25 kazni na policijskem sodišču.
-—♦Mirovni sodnik Zoul je v soboto poročil dva velikana, ženinu je imfc Fred Matika iif meri 6 čevljev 5 pafcev, nevesti pa Jessi Blum in meri 6 čevljev 4 palce.
Silna bitka na morju.
London, 3. junija. INemčija priznava, da je zguJbila veliko več bojnih ladij v silni bitki pretečeno sredo popoldne in zvečer, kot je prvotno naznanila. V Londoijuje nastalo silno veselje, ker se je angleško brodovje skazalo, da zna branit domače meje in vodovja, dočim na drugi strani se veseli Nemčija, ker je prizadjala toliko zgube Angležem. Vsa mesta po Nemčiji so v zastavah, in vlada je odredila, da dobijo šolski otroci poseben dan počitnic v proslavo nemške zmage.
Kdo je v resnici zmagal?
Zadnja poročila iz Londona kot iz Berolina naznanjajo, da 1 so iNemci sicer, zgubili .manj • ton na potopljenih ladija'h kot I Angleži, toda v splošnem so | Zgube na obeh straneh enake, 1 in sicer še celo huje za Nemec, kajti nemško brodovje je v primeri z angleškim veliko manjše in se vsaka zguba Nemcem mnogo bolj pozna kot Angležem. Angleško uradno poročilo pravi, da so Nemci zgubili dve veliki oklopnici ali dread-naught, dočim naznanja angle-J šica admiraliteta sprejem brezžičnega brzdjava i z, Berolina. j da Nemci priznavajo žgubo nadaljne bojne ladije."
Kaj priznavajo Angleži. I Angleži priznajo, da so »gu-bili sledeč vojne ladije v bitki med Nemci in Angleži: Tri( oklopne križarke in sicer Queen Mary, Indefatigable in Tnv!n-| .cible, nadalje tri zavarovane! križark^ Defense, Black Prince in IWarrior, poleg tega pa še osem: torpedovk in en subma-rin.
Kaj priznajo Nemci?
Nemška admiraliteta prizna sledeče zgube: Dve oklopnici in sicer We9tfallen, ki nosi 18.-60 ton in pommern, dve oklop-, ni križarki (ime neznano) šti-^ ri labke 'križarke (med njimi Wiesbaden, Ellbing in Frauen-lob,) vsaka od 4000 do 5000 ton, sest torpedovk in en sub-marin.
Nadaljno angleško priznanje.
Poleg zgorej omenjenega J priznajo še Angleži, da je bila oklopnica (Marlborough zadeta od torpede, toda varno pripeljana v pristanišče. Odločno pa, zanikajo Angleži, da bi se potopila oklopnica "Warspite", o kateri trdijo, da je samo lahno poškodovana. Trdi se pa^, da, je potopljena največja nemška oklopnica "Hindenburg", toda podrobnosti o tem manjkajo. | Celo nemško brodovje v boju.,
London, 3. junija. lAdmiraf iBeaitty, poveljnik angleškega | brodovja, ki se je boril z IN,em-) ci, naznanja, da je bil nenadoma napaden od nemškega bro-j dovja pri zalivu Skagerak, in! da je njegovemu oddelku bro-dovja sitalo nasproti celo nemško brodovje. Natančno število brodovja ni nikjer omenjeno, toda toliko je dognano, da so bili Angleži v manjšini, pač pa se je nahajalo glavno angle- ( ško brodovje pod admiralom J Jellicoe do 120 milj proti zapa-( du. Admiral Beatty je premislil, da bi bilo za angleško bro-' dovje ugodno, če napade s svo-j jim oddelkom1 nemško mornar rico in jo toliko časa drži v bo- [ ju, dokler ne pride na pomoč admiral Jellicoe, ki bi uničil nemško ibrodovje.
Kako se je bitka vršila.
Admiralu <Beattyu se je sko-ro posrečilo preprečiti Nem-J cem beg* proti domačim lu-j kam, toda pri tem je izpostavil ^ del svojega broefovja sovraži-1 kovemu ognju. Topovi nemških oklopnic so pričeli sipati silen ogenj na angleško mornarico. Medtem pa se je približalo voj-
ih oklop-ed temi angleške
iz boja.
približal :ega bro-iral spre-voji nalo-am uma-emu pri-
ni črti nekaj angl nic, in sicer so bile največje in najt oklopnice.
Nemci so pobei
Kakor hitro se drugi oddelek angl dovja, je nemški videj, da ne bo kos gi, zato je ukazal 1; kniti se proti dom stanišču. Angleži so jim nekaj časa sledili, toda radi narašču-joče teme je postalo to nevarno, posebno ker je nemško brodovje zašlo v ono vodovje, kjer se nahajajo nemške mine.
Angleži so Čakali Nemce.
Angleško brodovje je čakalo potem celih štiriindvajset ur, da se Nemci zopet pokažejo, toda Nemcev ni Wlo od nikoder. Ponoči so sicer Nemci poskusili enkrat torpedni napad na angleško oklopnico, toda dosegli niso drutzega kot da so zgubili nekaj torpedovk. Po preteku 24 ur je odpljul admiral Jellicoe proti pristaniščem v Angliji.
Zgube moštva v bitki
Zgube moštva v pomorski bitki so j ako velike, Angleži priznajo, da so zgubili do 4000 mornarjev, dočim znašajo nemške zgu'be na moštvu nekoliko manj kot 3000. Radi ostrosti boja se ni moglo reševati mornarjev, in le nekaj sto jih je bilo potegnjenih iz vode. Angleži so zgubili tudi admirala Hood, ki je bil drugi v poveljstvu za admiralom Beattyem.
Moštvo se ni podajalo.
Niti na angleški iiljttililiHtm-ški strani se ni podala nobena ladija; moštvo je šlo prepevaje v smrt, kadar je bila ladija zadeta. Izmed tisoč mož posadke angleške oklopnice Queen Mary se je rešil samo eden, istotako tudi na križarki Invincible. Nenioi trdijo, da so «se borili z vsent angleškim bro-dovjem, (kar je absolutno ne-vrjetno, ker je angleško brodovje raztreseno po celem svetu), dočim trde Angleži, da so čakali Nemce 24 ur, da začnejo bitko, toda se Nemci niso drznili iz varnega zavetja.
I Nemško brodovje v nevtralni luki?
Brzojavka iz Amsterdama poroča, da je osem nemških bojnih ladij se zateklo v neko švedsko nevtralno pristanišče pred preganjajočimi Angleži. Švedska oblast je dala Nemcem »24 ur, da odidejo iz pristanišča in da jih zunaj čakajo angleške ladije, da se spustijo z njimi v boj.
Zeppelini in podmorski čolni.
IPoleg svojega brodovja so imeli Nemci v pomorski bitki tudi veliko število submarinov in štiri Zeppeline, ki so metali velike bombe na angleške bojne ladije. En nemški Zeppelin je bil zadet in uničen.
Izjava angleške admiralitete
Angleška admiraliteta je izdala Redečo izjavo: Kar se tiče zgulbe moštva na naših, bojnih ladijah, so sicer teške in jih jako obžalujemo, toda fmamo mhogo moštva na razpolago, da jih nadomestimo. Obžalujemo pa, da je neugi>dno vreme nas zadržalo, da nismo Nemcem prizadjali še veliko bujnega poraza. Želimo le, da bi se
enaka bitka kot je bila v sredo j t
pripetila vsak dan, ker potem bi kmalu 'zmanjkalo nemškega brodovja. Jako značilno je, da se v nemškem: državnem zboru ni potrdila nemška "zmaga" na morju, ker Nemci, vedo, da so fbili strašno tepeni. želimo le, da pridejo čimprej tz svojega skrivališča, da jim pokaže-fno, da smo pripravljeni ohraniti mojsterstvo na vodovju Severnega morja.
Francozi in Angleži glede Verduna.
Pariz, 3. junija. Francoska vlada se je izjavila, da so vse govorice, ki ciljajo na to, da je nastal nesporazum med angleškim in francoskim armad-nim vodstvom, izmišljene od sovražnika. Francoska vlada ise je izjavila, da fco kmalu prišel dan, ko bodejo Angleži dokazali, kaj žrtvujejo za Francoze, in tedaj se bo čudil svet.
IProhibicija importa.
(London, 3. junija. Kralj je včeraj podpisal proklamacijo, glasom katere je sledeče stvari prepovedoval uvažati'v Anglijo: čistilnike za preproge, registre, šivalne stroje, peči, glicerin, pivo. hmelj, žveplen-ke, blago iz aluminija. Sme se pa odsedaj najyej uvažati škrob gres in krompirjeva moka.
Kralj se je umaknil.
Berolin, 3. juftija. Laški kralj Viktor Emanuel, ki se je dosedaj mudil na fronti in sicer v Vidmu (Udine) pri generalnem štabu, se je umaknil nazaj, in isicer v Benetke radi na-raščujoče avstrijske ofenzive.
Joffre je v najboljšem stanju.
Pariz, 3. junija. 21 mesecev na bojišču ni spremenilo v ničemur generala Joffre, vrhovnega poveljnika francoske armade, ki je odgovoren za usodo francoske republike. Tekom 2(r mesecev je bil povprečno 17 ur na dan v službi in je prevozil ta čaš 70.000 milj z avtomobilom. Vse to-nima iia sta- . rega poveljnika nobenega up-ljiva in je čvrst in zdrav kot prve dni boja. General Joffre vstane ob 5. in sprejme poročilo (generalnega štaba. Na mizi nakosu papirlja ima spisane važne dogodke tekom noči. Nobenega črnila ni pri njem, ker ga sovraži ampalk zaznamuje svoje poteze z barvanimi svinčniki in tudi telefona nima, ker ga sovraži in kadar je primoran telefonirati, pošlje vselej drtv zega mesto sebe. Je jako razsoden, prebere vsak telegram, obišče vsak dan fronto in mora vedeti vse. Got«je generalu, ki se ne ravna po njegovem povelju.
Italijani so ustavili avstrijsko ofenzivo.
Milan, 3. junija. 'Prihodnji avstrijski napad se bo zvršil na soteske pri Arsiero po mnenju italijanskega generalnega štaba. Laško .poročilo pravi, 4a bodejo imeli Avstrijci tu slabe čase, ker Italijani so baje pripravljali nepremagljive ovire.
Laško uradno poročilo.
Rim, 3. junija. Avstrijski napadi, da bi obkolili Italijane pri Arsiero, so se izjalovili. Avstrijci so bili primorani bežati nazaj preko reke Posina, potem ko so doživeli teške zgube. Dva avstrijska generala ista bila v bojih v Okolici Arsiero u-bita, poleg večjega števila častnikov. V Largarina dolini so Avstrijci ponovno začeli z o-fenzivo, toda so bili odbiti z bajonetninv napadom. Ponovni avstrijski napadi pri Upper For ni so i)ili briljantno odbiti od atpinskih čet. Na soški fronti ni nobene spremembe. Naše čete ne vzdržijo samo napadov ampak prodirajo celo naprej.
Liebknecht je "veleizdajalec".
Kodanj, 3. junija. Brzojavka iz Berolina naznanja, da je sod-nija, ki preiskuje delovanje nemškega državnega poslanca, socijalista Liebknechta, prišla do prepričanja, da mora Lieb-kneehta soditi na podlagi vele-Izdaje. Liefcknedht je <bil zaprt v Berolinu 1. maja, ko se^e u-ležil delavske mirovne parade.
Zavezniki se gibljejo na Balkanu.
Berolin, 3. junij^. Bulgarski generalni štab je izdal uradno poročilo, v katerem se zatrjuje, da se zavezniki gibljejo na celi fronti pred S&lunom. Pred dvema mesecema, pravi bul-garsko poročile*, so zavezniki podrli svoje utrjene točke pred Solunom in se pomaknili proti severu. Glavne francoske sile istoje v Vardarski dolini do (Struma doline. Sifoska armada se nahaja sedaj v Solunu. Artilerijski boji se ^ponavljajo na celi fronti.	»
Izpred Verduna: nemško poročilo.
Berolin, 3. junija. £ naskokom smo zavzeli v petek zjutraj angfleške zavarovane postojanke pri^Zilleke, jugovzhodno od Ypres, in smo zajeli enega generala, 13 častnikov ter 350 mož. Nočni napadi sovražnika so bili odbiti. V Cham pagne je naš o'ddelek, ki je poizvedoval, pripeljal v taborišče 20 francoskih ujetnikov. Za-padno od reke Mteuse pri Ver-dunu je naša artilerija obstreljevala francoske pozicije z dobrim uspebom. Vzhodno od Meuse so trpeli Francozi hude zgube. IPri Vaux so Francozi zaporedoma napadali naše pridobljene postojanke, toda vsi francoski napadi so (bili zaman. Vzhodno od Vaux smo obstreljevali utrjeno vas Damloup, kjer smo ddbili 520 ujetnikov in več strojnih pušk. \
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 3. junija. Na desnem bregu reke iMeuse so infante-rijski boji ponehali. Toda artilerijski boji se vršijo neprestano. Sicer pa je bil dan miren in bre« posebnih naporov.
Turško poročilo.
Carigrad, 3. junija. Ruska armada je bila pri Mamakhtunu ustavljena. Pridobili smo več važnih postojank. y iNIarran gorovju smo odbili več močnih napadov. Na ostali fronti' Rusi ne napadajo več.
Laški zrakoplove!.
Iz Rima se 'poroča, da sta dva laška zrakoplovca vrgla 28 bomb na avstrijski fort Punta iSalvore, kjer je bila povzročena velika škoda. Nadalje se poroča, dia je avstrijska ofenziva uničena iter da laška armada sedaj popolnoma obvlada položaj. •
Ruski submarini na delu.
'London, 23. maja. Ruski submarini silno vznemirjajo nem ške trgovske ladije v Baltiškem morju. Brzojavka iz Stookhol-ma poroča, da je bil torpedi ran nemški parnik Worms, 4320 ton. Tudi dve manjši nemški ladiji ste bili potopljeni.
Nezadovoljstvo na Grškem.
Ateile, ,1 maja. Mini&terski predsednik Skouloudis, ki je načelova! grški vladi od lanskega novembra, je podal kralju svojo resignacijo. Po celi Grški vlada veliko nezadovoljstvo, posebno odkar so Nemci tor-pedirali trt grške ladije. Ako pride Venizelos na krmilo vlade, se pridružijo Grki zaveznikom. r ,
Anglija ni za mir.
London, 1. junija. Minister-ski predsednik Asquith je imel včeraj v parlamentu govor, v katerem, se je izrazil, da ni pričakovatf od Nemčije nžka-kih dokazov imiru in da Anglija ni pripravljena za mir, kajiti nobenih pogojev ni za korist zaveznikov in za bodoči mir Evrope.
V Chicagi se vršijo ogromne priprave za republikansko konvencijo. Hughes ali Roosevelt.
Chicago, 4. junija. Iz vseh krajev Zjedinjenih držav prihajajo delegatje in politlrkarji, da se udeležijo narodne konvencije republikanske stranke Delajo se ogromne stave kdo bo dobil nominacijo, vršijo se silne reklame za enega ali dru-zega. Eno je gotovo: Upljiv, ki ga je imel Hugfaes pri delegatih, je deloma zginil. Roosevelt prihaja čimdalje bolj v javnost. Delegatje iz Minne-sote so se izjavili, da ne bodo volili za Hughesa, ker se o njem ničesar ne ve, kakšne principe ima. Roosevelt je za vojaško pripravljenost, za povečanje armade in mornarice •in za "čisti tAmerikanizem" Malo kdo iizmed kandidatov ima razven Hughesa toliko u-panja, da bi bil zvoljen kot Roosevelt. Njegovi agenti so na delu povsod, dočim se zastopniki Hughesa ne upajo na plan. Republikanski stranki je iseveda mnogo za to, da se izvoli tak kandidat, ki bo imel dovolj moči, da pripomore stranki do zmage, in dočim je Hughes precej zgubil na uplji-vu, ker so se »Nemci izrazili, da j« njim po volji, pa ra«te navdušenje, za Rooseveha. Konvencija se odpre v sredo, 7. jit* nija, in istočasno zboruje tudi konvencija progresivistov. De- M mokrartična konvencija se začne 14. junija v St. Louis, Mo.
Stroški politične kampanje.
Stroški letošnje politične kampanje bodejo naravnost ogromni. Biaje ima samo republikanska stranka pripravljenih deset milijonov dolarjev za kampanjo, in sicer za govornike, tiskovine, najemnine dvorane, godbe in podobnosti. Demokrati nameravajo »potrošiti kakih 6 milijonov, in skupni Otroški vseh strank bodejo znašali skoraj nad dvajset milijonov dolarjev.
250.000 v paradi v Chicagi
Chicago, 13. junija. Do 250.000 oseb je (bilo v tukajšni parada, ki se je vršila včeraj z namenom, da se politikarjem dokaže, da je ljudstvo za vojaško pripravljenost. Nad en milijon ljudi je gledalo parado. Parada je vabudila velikanski upljiv pri politikarjih, in mirovni zagovorniki so popolnoma utihnili.
^Tri nemške ladije potopljene.
Švedski listi poročajo, da bile v soboto, 3. junija potopljene tri nemške trgovske ladije od neke angleške torpedov-ke. Šest mornarjev je utonilo. Potopljena je bila nadalje angleška ladija Golconda, 5700 ton.
Kandidat za guvernerja.
Columbu's, 3. junija. Tu je zborovala socijalistična državna konvencija, ki je med drugimi zadevami sprejela sledečo platformo: Osemurni delavnik za vse delavce. Prepoved policiji in vojaštvu posredovati pri delavskih štrajkib. Enaka vo-livna pravica za vse. Kandidat socijalistične stranke za guvernerja države Ohio je Tom Clifford iz Clevelanda. ^
—Dekleta, ki niso stara nad 18 let, ne bodejo'smela plesati dalj kakor do 9- ure zvečer, je odločil komisar parkov Newell če pa se bo o katerem dekletu dvomilo, 'koliko je stara, bo morala pokazati rojstni list! 3	i :l '
If. .iv
T.
fDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROi Za A.meriKp - £2.50 Za B'Oropo - £3.50	5 N I N As Zo Cte-o'd. po poiti £5.OO .Posamezna Jtte-VilKja - Jc
Ve* piame. dopisi in denar naj ae počilja na: '""evelantjiika Amerika", <119 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO	
EDWARD KALISH, Publisher.	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	
Read by 25.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.	
TELEPHONE GUY	PRINCETON 189
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd. 1879.	
	No. 66. Monday, June, 5th 1916
jec z niakim top-to zvedeli neki po-
zadržali v Nišu in a ministerstva. Dasi iih služib, vendar sem o naši Sloveniji in
Ameriškim Slovencem!
(Nadaljevanje.)
V začetku govora sem-, dragi Slovenci, postavil za vz-gled zgodovino postanka Zjed Držav Ameriških in povedal vam sem, da so se najprej zbralj zgodovinskega dne 4. julija, 1776, se proglasili za neodvisne in tako odvezali formalno in načelno angleškega kralja ipravic do njih zemlje. Ali oblast Veli'ke Britanije v teh zemljah se ni zrušila samo vsled izjave neodvisnosti, kakor Jeriho pred vpitjem in trohentanjem Judov, ampak Amerikanei so se ,po izjavi neodvisnosti pripravili na boj, 'ki je trajal sko.ro par desetletij. Amerikanei so žrtvovali za svobodo kri in denar in so veliko pretrpeli. Tisoči in tisoči Amerikanei j»o poginili v krvavih spopadih in bitkah alt iz njih krvi je vzklila in procvela svoboda in veličina njihove domovine, ki vas je gostoljubno sprejela in ki vas danes živi. In vi, kaj ste storili, vi, otroci (Slovenije v Ameriki za osvoboditev nesrečne matere zemlje? Jaz sem vam razložil bilanco vašega'dela in iz te bilailce ne izhaja samo, da se niste ganili niti miselno niti ču stveno v kaki deklaraciji, ki vas ne bi nič stala. Nasprotno! Videl sem, da večina dela proti oavobojenju matere Slovenije, namreč tisti, ki so v ta'boru "Avstrijakov", tisti ki čitajo liste "Sloga", "Slovenski INVod". "Narodni Vestnik*, itd. Tisti, 'ki poslušajo-od avstrijskih konzulov plačane -duhovnike, ;ki hodijo za ljudmi iz družine ladion^o-hrvatskega priganjačn Zotti-ja. Drugi zopet držijo križem roke in se v svojih internacijo-nalnih nazorih ne brigajo niti za "klanje v Evropi" niti za Slovenijo, ampak se navdušujejo le za "sveti egoizem", za osebno korist posameznikov. Kdo pa nas naj osvobodi, če nam samim ni mar do osvoboditve? In potem še neki otročaji v politiki menijo, da pride nekdo in nas vpraša: Gospodje Slovenci, izvolite si vzeti svobodno državo, republiko ali kraljestvo, kakor vam je drago!
Torej po diagnozi, ki serri jo tu pred vami odkril in razjasnil, stoji naša stvar zelo slabo, zelo neugodno, ker ni ameriška Slovenija kot zastopnica matere zemlje ni<č storila za osvobo-cjitev, —itako 'bodete pore'kali kajneda, dragi moji rojaki? Kje in pri čem smo danes prav za.p^av? Ali smo izgubljeni in brezi neda, ali kako?
. Nič se ne bojte, možje ameriški, ker stvar naše domovine stoji kljub temu dobro in ugodno nam kažejo naše zvezde. Jaz vam prinašam uteho in zelene liste z naše lipe, simibol nade in lepše bodočnosti"! Kar ni namreč storil ■ majoritet, t6 je storil auktoritet! Kar ni znalo in ni hotelo storiti 200.000 ljudij, to je storilo par odločnih mož, ki so bili ob pravem času na mestu. Ti vasi rojaki sede v londonskem Jugoslovanskem Odboru? kateremu pripadam tudi jaz in ikateri me je poslal k vam v Ameriko, da vas lepo pozdravim, a da vas tudi oponinem na vaše narodne dolžnosti v tem usodepolnem času.
Meni je žal, da moram govoriti najprej o korakih, ki sem jih storil sam, ker človek nerad sam o sebi govori. Ali osoda je nanesla tako, da je bila skrb za osvoboditev in iboljšo sreČQ Slovenije v rokah govornika, 'ki stoji sedaj pred vami od začetka napovedi vojne Srbiji (28. julija, 1914) pa tam do sredine meseca maja, 1915, ko sta prišla v London dr. G. Gregorin in dr. B. Vošnjak in vstopila v Jugoslovanski Odbor.
Isti popoldan, ko je bil «5. .julija, 1914 odibit ponižajoči ul tlmatum AvstrcnOgrske, pozvala je srlbska vlada s posebnim izdanjem "Srpskih Novin" vojsko pod orožije. Dasi so mogli Avstrijanci takoj po šesti uri istega popoldne pričeti sovraštvo in se je bilo bati, <la prodro do noči v nezaščiten 'Beligrad, kjer sem se tedaj nahajal tudi jaz, vendar se nisem bal toliko za svojo osebo, 'ki bi bila pri vpadu Avstrijancev gotovo povišana na vešalih, ampak neprestano so mi krožile misli okolu naše domovine, kaj bo z njo, ker je bilo evidentno, da spor ne bo ostal omejen na samo Avstro-Ogrsko in Srbijo, ampak da se bo vnel obči evropski požar in da se bodo po njegovem vgaše nju reševala velika narodna vprašanja in poravnali razni zanemarjeni računi. Ko so stopile na stran Srbije še Rusija, Francija in Anglija sem bil brez dvoma prepričan, da Ibodete Avstrija in Nemčija zgubile igro in da bo brez dvoma Avstrija plačala račun vojne s svojim obstankom. Mučile so me misli, da ni bilo za Slovence nič pripravljeno za tako velik čas. Kolikor sem se bil že pred vojno prepričal, nas še po imenu ni poznal svet — razven kak učenjak in profesor -7- zlasti pa zato nej ker imamo iine, katero je podobno imenu Slovan (Srbski Sloven), imenu Slovenec kakor se književno nazivajo Slovaki iter imenu Slavinec 'ka'kor se nazivljejo stanovalci Pomorjanskega ob izlivu Visle v Baltiško morje. Tudi s stanovalci Slavonije nafr-Tečkrat zamenjajo. In tedaj mi je bilo iz političnih razlogov /jasno, da bi bilo boljše, če bi se imenovali n. pr. Kranjci, po n»ši osrednji in glavni slovenski deželi. Bi nas vsaj ložje razlikovali.
Ime Slovenija sploh ne dbstoji, ampak sanio naše dežele, v katerih razkosano živimo, ker nam tega Avstrija ni ihotela dovoliti. Naša zgodovina je notranja, je pasivna zgodovina izumiranja in tlačenja in nikedo nas ne pozna po naših delih. Ko-litika Slovencev ni šla nikoli preko meje Avstrije,, in vedno smo v pasji ponižnosti ponujali zvestobo do cesarja na Dunaju, ki nam je zato semtertja kako drdbtino vrgdt ka'kor beraču, mesto da sm<% se krepko potegnili za svoje pravice in včasih zarohneli, da bi se slišalo tudi od zunaj, izven avstrijske hifte., Ali nikdo ni imel poguma, nikdo se ni hotel žrtvovati, .nikevo vzdigniti pest na nemške tirane. Odkar je umrl naš iprvi pesnik Valetin Vodnik, (1819), nikdo od naših političnih vodij ni stopil v zvezo s tujimi diplomati in govoril o* Slovencih, nikakega narodnega programa ntšano i znesli med svet, da bi se videlo, da živimo in kaj hočemo. Bal sem se, da postanemo plen sose-dov^ki so močni in veliki ravno Vsled naše politične nezrelosti in rfemarnosti. Koliko so bili v tem jk>gledu na boljšem Čehi, iPoljaki, Srbi in celo Hrvatje so stali mnogo bolje od nas, četudi so ovi poslednji prav malo poznani.
Dne 28. julija 19114, sem se Belgrada v Niš in sem imel oditi Ikc niškim polkom na bojišče. Po naiklj iitiki in osnovatelji vojne cenzure, ki mi našli dolžnost v istem področju voj sem bil zelo z^posljen in utrujen od' uporabljal svobodni čas za razmišljevan
stvarjanjem zvez z diplomami, tujimi žurnalisti, poslanci, itd Kdo se bo zavzel za nas od bojujočih se narodov, kdo bo tako nesebičen, da bo žrtvoval kri in denar za našo osvoboditev ker če hočemo postati -svobodni, treba je Avstrijo pregnati iz Kranjskega, štajerskega, Koroškega in Zapadnega Ogrskega Kdo bo to storil, bogznaj, in kdq bo naš zastavonoša, To me je tem bolj skrbelo, ker se Slovenci bore v vrstah Nemtoev in Avstrijancev in iproti tistim, ki bi nas eventualno mogli osvoboditi. Pa ne samo, da se Slovenci nahajajo v vrstah naših sovražnikov, oni se celo fanatično borijo za spas "Kajzerja", ker niso politično zreli jn še celo najhujskani pri odhodu, od dr. Johann Schusterschitfca in njegovih somiljenikov. Najbolj pa me je skrbela Italija, katere aspirancije na Trst, Gorico in Istro so bile vže pred vojno znane v političnem svetu. In kaj bi bila Slovenija brez Primorskega, organizem brez pljuč, ki ni sposoben za življenje ampak za hiranje in amrtf In tudi če bi se posrečilo, da nam kdo pokloni svobodo v celem obsegu, 'kolika bi bila naša zemlja? Bila bi nčkaj večja od otoka Sicilije in po priliko enako velika z Albanijo (28.000 k v. kilometrov.) Štela bi oikroglo poldrugi milijon ljudi skupno z italijanskimi in nemškimi kolonijami v naši zemlji. In kaj bi značila taka državica v dobi velevlastij, v dobi svetovne trgovine in velikanske konkurence na polju industrije in politike? Ali se bi mogli ustavljati Nemcem, ki pritiskajo k Trstu s kompaktno maso od 80.-000.000 ljudij in katerih se morejo komaj obraniti Rusi, Francozi in Angleži skupaj ? In če bi nas pustili na miru Nemci, pogoltnili bi nas Lahi. .Misli tako ali tako, slabo je 'kazalo za nas Slovence. I11 prišel sem na svoje teorije, ki sem jih spoznal kot visokošolec in širil od leta igor, ko sem izdajal na Dunaju revijo "Jug". Tedaj sem prišel do spoznanja, da v evropski politiki ne pomenijo Slovenci nič a Srbi samo nekaj malega, a da bi vsi skupaj združeni v eno celoto mogli pomeniti nekaj, kar se mora upoštevati v mednarodni evropski politiki. Za vstvar-jenje te misli v kulturnem in političnem pomenu sem se tem bolj ogreval, ker so bili dani vsi pdrodni predpogoji in vse potencijalne sile za vstvarjenje enotnega jugoslovanskega državnega sestava. Slovenci, Srbi in Hrvati (pa tudi Bulgari) so po krvi in jeziku pravi bratje in so se le slučajno po upljivu tfi-jih držav in cerkva razsula plemena v nacije in narečja v jezike. I\"aš jezik izmed Celovca in Soluna, ter Trsta in Carigrada predstavlja tako-prirodno enoto, da se ne ve, kje eno narečje (dijalekt) konča in drugi sosedni začne, ker se vjemajo z drugim kakor člani iste verige, ki tako dobro in skupaj drže. Bavarci, Švabi, Franki, Turinžani se zelo teško razumejo s Saksi, Rrusi in drugimi plemeni ob Baltiškem morju (Platt-Deu-tsebe), pa vendar ta plemena tvorija le en sam narod, narod Nemcev z enim književnim jezikom in enim političnim jdea-lom. Enaka je 'tudi z Italijani, pri katerih je postalo toskansko narečje književni jezik. Isto moramo mi storiti in to tem prej. ker so Slovenci, Srbi in Hrvati jezikovno bolj sorodni nego navedena nemška plemena. Edinstvu jezika pripada torej tudi edinstvo domovine, ker prava domovina je prav za prav jezik. Kako pa naj se imenttja naša skupna domovina? iPri našem prihodu na jivg smo se vsi skupaj kratko malo imenovali Sloveni in se ni znalo takrat niti za Kranjce niti za Hrvate niti za Srbe niti za Bolgare. Silni smo bili itakrat in nismo se bali nobenega sovražnika temveč smo mi sami premagali -Grke in Furlane i Nemce.%Toxskupno ime se je pozabilo in prišla je na dan pregrešna nesloga in partikularizem ter tuji interesi, ki so nas razdelili. Ali pred sto leti je ustanovil Napoleon državo Slovencev, Hrvatov in Srtbov ter jo imenoval "Ilirijo". Ilirija je bila mala Jugoslavija, katero so hoteli tedaj Francozi razširiti tja do Carigrada, ali s padom Napoleona je pala tudi plemenita nakana "Ilirija". Ko je začel Lj ude v it Gaj v tridesetih letih prejšnjega stoletja buditi svdj narod v Zagrebu iz spanja ter oznanjevati svobodo in <lemokratizem, pozval je na sodelova nje tudi iSrbe, Slovence in Bolgare. On in njegovi pristaši so učili, da izmed Jadranskega in Črnega morja živi samo en na rod*r-ilirski narod. V šitiridesetih letih so se njegovi nazori toliko razšiVili, da so bili n. pr. vsi ibogoslovslki kolegi Lulke Jerana njegovega mišljenja. Štajerca Startko Vraz (t 1852) in J. Razlag sta postala ilirska pesnika.
•Slavni hrvaški šlkof Strosmajer, ki je dal milijone za pro-svetljenje Hrvatov, <ki je pomagal itudi Slovencem, Srbom in Bolgarom je imenoval gibanje za kulturnim in političnim združenjem naših plemen "Jugoslovansko", in mi za sedaj imenujemo državo, ki ima postati iz slovenskih, hrvatskih in srbskih dežel "Jugoslavijo", a nas same "Jugoslovane", ka'kor so na Nemškem Bavarci, Franki, Saksi i Prusi skupno Nemci.
(Prepričan v vstvarljivost jugoslovanske ideje začel sem vže zgodaj borbo in sem v istem času napovedal vojsko onim, ki £0 zagovarjali podeljenost in partikularizem pa bilo to pri Slovencih, Hrvatih ali Srbih, tako da je naposled postala na nie pozorna dunajska vlada. Ona je seveda takoj podprla po svojiHi agentih moje nasprotnike. Jaz sem bil neupogljiv v mojih nazorih in nisem odnehal tudi tedaj, ko se mi je zapretilo, da ne dobim službe v Avstriji. K sreči sem bil iz premožne hiše in se nisem moral podati iz ozirov na vsakdanji kruh. Ko sem leta 1903 izdal nemški pisano knjigo "Macedonija in turški problem", je bilo zašumelo po Evropi in pri Jugoslovanih samih, ker med vrstami knjige se je čitalo več o jugoslovanskem problemu nego so vrste govorile o Macedoniji in turškem problemu. Celo švedski in angleški listi so se pečali s knjigo, ki jim je razodevala vstajenje novega naroda. V isti knjigi je bilo odprtp in javno povedano (stran 48, 50): "Enemu edinemu jugoslovanskemu jeziku pripada ena edina .domovina jugoslovanska", in "Svobodno, samostalno Jugoslo-vanstvo je prvi pogoj za evropsko ravnotežje in svetovni mir."
če vas morda zanima, dragi poslušalci, kako se je v meni pričela jugoslovanska ideja, vam ipovem. Jaz nisem prišel do nje potom študij in knjig, ampak sem jo prinesel iz kmetov, iz Belokranjskega kot deček na gimnazijo in pozneje na visoko šolo na Dunaju. V gostilni mojega očeta so se sjiajali namreč cesto bližnji pravoslavni (Bojančani in iMarindolci, (srbski doseljenci iz Bosne) kajkavski Hrvati, unijatsiki 2umberčani, Črni Kranjci in naposled Beli Kranjci ter so kramljali med seboj, kakor da pripadajo enemu narodu, kar je prav za prav tudi res. Belokranjsko, ki je identično s črnomaljskim okrajnim glavarstvom, predstavlja pravzaprav malo Jugoslavijo, našo bodočo državo, ker tam živijo vsa tri glavna jugoslovanska plemena, in skušnje iz Belokrajine nas učjjo, da se moremo prav lqpo razumeti. Isto se dogaja tudi na sejmih v Karlovcu, kjer se Beldkrajnci razgovairjajo z muslimani (mohamedanci) iz Bosne in Bolgari, ki gojijo 'tam razno zelenjavo. Teh narečij se ni treba učiti, ampak se jim samo prilagoditi in se jih privaditi. Torej predstavlja mali prostor med Karlovcem in Črnomlju kompletno Jugoslavijo v malem, ki je že tam prebila izpit z dobrim vspehom. Zato mislim, da sem tipravičenno pisal
istega 1
(Istra), iMarindolu (Kranjska), Zagrebu, Novem'Sadu (iBac-ika na Ogrskem), Pirotu*(vzhodna Srbija) Cetmju, Skoplju In
»Solunu predavajo učitelji otrokom v istem jeziku kakor pfoic sorji na univerzi v Zagrebu iter Belgrade; če bi bil to sluča fudi še v Ljuibfjani in JSofiji, ne bi to nasprotovalo niti zrelosti v mišlj^ju nftf čutu za obstanek ter samoobdržavanje. Rado* val sem se, da se je teh idej hitro ^oprijela omladina.po gimnazijah in visokih šolah in da smo imeli do nekoliko listov pisanih v jugoslovanskem duhu. /Poslednji od njih; ki so izhajali v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani bili so vže revol^cijonarno jugoslovanski in takorekoč pisani s krvjo.' Vidno in življensfto se je jugoslovanska ideja manifestirala zlasti v jugoslovanskih umetniških razstavah, ki so bile na izmeno v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Sofiji. Leta 1910 prihitela je v 'Belgrad velika deputacija Slovencev, sestoječa iz državnih in deželnih poslancev, trgovcev, obrtnikov, kmetov, advokatov, narodni« dam ter je bila slovesno sprejeta od mesta, a od meščanstva prisrčno pozdravljena. Tudi kralj Peter in minister zunanjih del Milovan Milovanovič sta sprejela slovenske goste m se lepo razgovarjala z njimi. Kar me pa tukaj posebno veseli je to, da so tudi naši ameriški socijalni demokrati prepojeni z jugoslovanskim duhom in da uvidevajo koristi osredočenja naših ple men v kulturnem in političnem oziru. Cujte, dragi moji, kaj je pisal socijalno-demokratični "Proletanec" v.avgustu lanskega leta, odgovarjajoč na zmočeno in nekorrsekventno pisanje •<01as Naroda": Sedaj se hoče uveljaviti druga skrajnost, utrditev narodnega separatizma. Razglaša se zopet evangelij r Slovenci, Srbi, Hrvatje so trije narodi, vsak se je razvil zase
in vsak naj ohrani svojo nacijonalnost.....Tako padanje iz
ekstrema v ekstrem je med Jugoslovani že nekaj običajnega. Če počakamo še nekaj časa, bodo kmalu tudi Bošnjaki, Dalma-tinci, pa Bunjevci itd. narodi za-se. In imeli bomo zmešnjavo, da ne bo nihče prav vedel, kaj da je. T
Tako vendar ne bi smelo biti, kajti eksistenca jugoslovan skega vpraSanja se ne da tajiti. Noben problem ne izgine, č
se pravi, da ga ni. Evropa je vsa polna nacijonalnih problem in jugoslovanski je med njimi celo važnejši od mnogih dm
I.... Jogos lova n ska misel je tudi naša misel.....Eksistenca
različnih narodov je dejstvo j zato so tudi vprašanja te eksi-tence upravičena. Za jugoslovanska plemena pa je vprašanje to: Ali daje sedanja ločitev Jugoslovanov v različne narode vsakemu posameznemu izmed njih in vsem skupaj pogoje za tak razvoj, da morejo napredovati in korakati v eni vrsti z osta-imi narodi? . - . .	,
Pravijo, da so tudi sedaj eksistirali, četudi so bili ločeni.. Mi to ni nikakšen dokaz. Mali obrtniki so eksistirali, dokler se ni velekapitalistična produkcija tako razvila, da je jih pogoltnite. Kar je moglo obstojati v razmerah preteklosti, nima 11 ika-koršnjega jamstva, da bo moglo obstajati v razmerah bodočnosti. Zakoni koncentracije učinkujejo v kulturnem življenju prav tako ka'kor v gospodarskem. — In 'kako so eksistirali razcepljeni jugoslovanski narodi? Saj niti ni res, da so živeli narodno življenje. Kajti ne eden si ni mogel pridobivati potrebne kulture izključno sam s sredstvom svojega jezika. 'Ako hope SIovenec*ali Hrvat doseči količkaj izobrazbe, mora tzna-ti tuje jezike, da mu posredujejo nauk. In to se 'kratkomalo ne da izpremeniti, ker je gospodarsko popolnoma nemogoče, da bi si tak majhni narodi pribavili vse sredstva, ki so potrebna za izobrazbo. — Združitev Jugoslovanov bi to radikalno iz-premenila. Kajti zjedinjeni bi bili tako številni, da bi lahko skupno imeli, česar posamič nikakor ne morejo imeti. Tistim, ki jim je lepota slovenskega jezika pri srcu, »e nič ne bi bito treba bati. Pesnik Oton {Zupančič bi kljub zje-dinjenju lahko pisal slovenske verze in Cankar slovanske novele. Nemški književni jezik je Tiochdetftsch; Gerhard Haup-tman je kl}ub temu pisal svoje "TTkalce" v šleškem nareCjti Eritz Uhde je pisal v friškem dialektu, v plattdeutsch obstoji velika literatura. V Italiji vlada toskansfci dialekt; kljub temu se tiskajo knjige in igrajo drame v Ibenečanskem dialektu, (Majvečji italijanski komediograf Gokfont je pisal v benešoini. Napolitanci pa imajo bolj razvito dialektično literaturo, zla sti dramatično in lirično', kakor marsikateri mali kulturni na rod; napolitanščina ima svojo slovnico in svoj pravopis. Op. uredništva.) — Sploh pa išče razvoj1 vedno nova pota in nikjer v zgodovini ni* absolutnega ponavljanja, Zedijneje Jugoslovanov ne more biti nova izdaja zedinjenja Nemčije, ali pa zedr-njenja Italije. Samostojen razvoj mora biti to, izhajajoč iz razmer, ki obstojajo med Jugoslovani. Zedinjenje želimo, hočemo ga, ker hočemo, da bomo tudi Jugoslovani faktor v kulturi vsega človeštva, ker nočemo, da bi naše moči po nemarnem tratile, ker hočemo zdravo ekonomijo svojih sil."
Tako so mislili slovenski socijalisti šele pred kratkim in to tudi jaz in vsakdo iz nas, 1<i ni socijalni demokrat, rad podpišem z oibema. rokama. Tu ste ubrali pravo struno, naši socijalisti, ki tako lepo doni, da je nad vse drago in milo. Samo nadaljujte pot k uresničenju Jugoslavije, zberimo se vsi pošteni Slovenci okoli jugoslovanskega praporja in ko bomo pod skupno streho, bomo urejevali naše notranje razmere a osobi-to socijalne.
(Konec prrhodnjič.)
SLOVENSKA
GOSTILNA
Vjer dobile fino pi-jačo, dobro poatre* ibo. Prodajamo ifanjo in likerj« tudi so domače potrebo iMiitelrienice in gelone.
C«MII
Dobra lalota!
JOSIP KALAN,
«101 ST. tLAlft AVE.
ftiiiiiiiiiiiHiUiiiiimiuiiiiiiiiiiiimiriiii
Moški dobijo delo.
Takoj dobijo delo možje za navadna dela- Dobra pjača. LaJte Erie Iron Co. 915 E. 63 St. sevYno od St. Clair ave. (6;

ia Tin p*r«, 'do (• ml nj*|tr racalpt ulio iao mhJmi In ed MjfWtajiih zdravil, vas M MN ndravitl.
Vail idnnidd rvccpii morajo pgitl r mate lokamo, kjor bodajo zdaUni nataete* po SoIJi zdravnika. 1—mn ludi popolno aalo* prodtootoo, toalotaik potrob*. if, cigar in iladkorja.
Goenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vogel St. Cleir Ave.
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
I
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
■ * • ^"IP
Govori se slovensko in krral sko. Točna postrežba.
Cwc
pisi na razpolago, strežnice. Edini zobozdkavnii-ki urad v mestu, kjer se govori1 slovensko in hrvatsko.
Uradne orel
Od 9>30 do 11*80 dop. Od 1:80 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8KX) txa&
Telefon urada:
East 408 J.
Telefoni
Eddy
FINO VINO
vodno dobite pri Koželu. Belo niagara concord vina P< ženskam je moje vino zna-' no. Po stari navadi Josip Kozely, 4734 Hamilton ave
\
U
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
ia
Neprebava,
3222 LAKESIDE AVL
Se priporoj* Slovencem v obilen oblak. Točna poetre-ibn. Vedno »Teže pijače.
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in Želod&ne neprilike naredijo vas zelo bolne- Zakaj bi ne rabili
js 18
SEVERAL
Balsam of Life
(Severov Življenaki Balzam) ob pravem Času ter bi stem pre-prečali ia bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje || in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje sla-, botne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica.
OB
Bol v želodcu.
lir. U. Sobltowlak. Cobarg, WeitTill«, Ind.. nam j« pisal: "MoJa lena )« Imela bel ▼ lelodau toda bolečino to prenehale potem ko je rabila Senrov Žl-vljonskl lialiam."
Kadar kupujeta idravlla, zahtevajte redno Beverova Id glejte, da Jih dobite. Lekarnarji v »e povsod 1 prodajajo Severov* Pripravke. AMC jlufiajno lekarnar nima idravlla katerega zalito vato, naročite ga od naa.	•	^	'v
W. F, SEVERA C0„ Cedar Rapids, Iowa
:M -M *
National Drug Stoiel Slovenska lel
vogal $t. Clair ave. in 61. S posebno skrbnostjo ia mo zdravniške predpis«, logi imamo vse, kar je v najboljši lekarni.

■'ipsa
v., /
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS*N.)I
Ustanovljena 13. nov. 1910. ▼ dri«vi Ohio
Inkorpor. 13. marca 1014. v državi Ohio
Sedež: CLEVELAND, OHIO
Naprodaj je hiša na 34. cesti s 9 sobami za 1 družino, se lah-fco-napravi zk dve^ Cena samo $2500. Last iMrs. Collins se izve pri L. J. Zupančič, 1372 E. 47th St.	(68)
VRHOVNI URADNIKI:

PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6105 )BT. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PIKIMOt K O O O J, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK H UD O V BRNI K, 1052 EAST 62nd 8T. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. «8EHS(KAR, 6127 ST. CLAIR AVE.
ODBORNIKI:
Frank M. JAKSIč, 1203 Norwood Rd. Jon. RUSS. 6712 Bornea ave. Frank ZORIC, 590» fPrower ave. Frank CERNE, 6033 St. Clalr ave. Anton GRDlNA, 6127 St. Clalr ave. Ignac SMUK, 1051 AddlB<ftr*Rd. ,	Anton Olfm., 1158 E. 61it St.
Sede vrhovnega odbora se vr&ijo vsako Četrto nedeljo v mesecu ofo 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada.
Pisarna vrhovnega urada 11052 E. 62nd St drugo nadstropje, zay daj. Cuyahoga Telefon Prljnceton 1276 R.
Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj se pošiljajo na rvrhovnega tajnika.
Zvezlno glasilo: "CLEVELAND0KA AMERIKA"
Vodja nemških socijalistov o strahotah v Avstriji.
V švicarskih listih se je ze večkrat pisalo o item, kako se celo avstrijski socijalisti dvigajo proti stralhotam, ki vladajo . danes v Avstriji. Češki socija-,.i.B| v	p v
Pariziu izdali manifest proti Avstriji in sicer v smislu, da se morajo Slovani v Avstriji osvoboditi, in slovenski ter hrvatski socijalistični voditelji v Ljubljani in Zagrebu so že oc! začetka vojne sedeli v zaporili kajti ti slovenski in hrvatski socijalistični voditelji v naši •stari domovini niso pozabili kli ca, ki kliče narod k osvobode nju. Naši "ameriški predstavniki slovenskih socijalistov so v tem oziru popolnoma drugačni. Ze izprva so se izrekli za mednarodnost, dočim je slednja absolutno nemogoča, iko vidimo kako neinišiki voditelji socija lizma z železnimi križi udrihajo v tem bratomornem boju. In veliko, da mnogo preveč verujejo naši ameriški socijalisti Nemcem. Zato je popolnoma na mestu, da prinesemo to izjavo nemških, oziroma avstrijskih socijalistov, da vidimo, kakšnega mišljenja so. (Namreč socijalisti vrste Liebknechta.) švi carski list 'iL'Hurnanite", prinaša v svoji številki z dne 6. marca govor enega ne j bolj poznanih nemšlkih socijalistov, dr. Liebknechta.
Avstriji — pravi Lieb-knecht — tvorijo vojne sodnije takozvano strahovlado, kakor-»nje nikdar niti v Rusiji ni bilo (pomnite ljudje, da tako govori Nemec, namreč da je v Avstriji hujša strahovitost kakor v Rusiji, čeprav »nam Ihočejo k naši ameriški sodrugi naslikati V Ritsijo kot najbolj črno državo * na svetiu), da, niti v najstrašnejših časih ruskega despotlz-ma ni bilo tam take strahovlade, kalkor vlada danes v Avstriji. Jaz imam za to doflcaze v rokah, je rekel Liebknecht, v Avstriji se o teh stvareh niti go-' • voriti ne more, niti misliti. IFo-mnhe, da odkar je vojna v Av striji se niti enkrat ni sklical parlament, in dočim zboruje ruska duma, turški parlament, nemŠiki državni zbor, pa avstrij ska vlada niti enkrat še ni po-
w«r/i 1 ^ n«r/\« A /Vn nn 1 »VI dfl	ilJ"
sili Timurlena, največjega svetovnega ubijalca.
-o-
Drobne novice s Štajerskega.
Umrl je v Gradcu hišni posestnik Jožef 'Podlesnik. — IPlo-ostreni kontumac je razglašen za mariborsko okrajno glavarstvo. — Iz Gradca'. Ker je v gra&ki plinacni zopet dovolj premoga na razpolago, je vladni komisar za mesto Gradec dosedaj veljavne omejitve glede porabe plina preklical. — Umrl je v Celovcu čevljaski mojster in hišni posestnik Jožef Prelog. — Umrl je v Celju hišni posestnik in trgovec/, usnjem Karel Sabukoschegg. — Na Dobrni je umrl bivši župnik pri sv. Jo-štii na Kozjaku Jftn'ko Munda, Bil je doma iz Frankovec pri Orimožu. — Umrl je v Poljča-nah vpoikojeni župnik Josip Roštofoar.— Konkurz. Celjska tovarna za pohištvo Hafenrich-ter je prišla v konkurz. — Ve like tatvine sta izvršila 18 let ni Ikontorist Oton Radich in l6 letni praktikant Josip Bayary v mariborski veletrgovini Me nis & Scherbaum. Tekom leta 1915. sta prodajala sir kar na svojo rbko ter sta povzročila tvrdki nad 10.000 K Škode.
Belgijski kralj je odklonil francosko krono? iPVeko Bruslja se poroča, da« je belgijsk kralj odklonil od francoskih ro-jalistov mu pOnudeno francosko krono.. Kralj je izjavil, da hoče vse svoje moči posvetiti Belgiji in da se ne spušča v nikakršno avanturo proti obstoju francoske republike.
Bel kruh na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da bodo smeli peči na Ogrskem zopet bel kruh. Zdi se torej, da so imela poizvedovanja po skritih zalogah pri madžarskih velepo sestniki in trgovci z žitom prav lepe uspehe. Pri nas smo priča kovali, da pride vsaj del teh zalog tudi avstrijskim konzumen-tom v prid.
jrodaj. 111134
Čedna hiša je naprodaj za 4 družine. Več se poizve pri lastniku Fr. Koplan, 1366 E. 41st St.	' (70)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu uljud-no naznanjam,jda sem otvoril novo prodajalno s slaščicami, sladoledom, mehkimi pijačami, duhanom in smodkami. Svojim prijateljem se uljudno priporočam za obilen obisk.
11 JAKOB GRDINA, 15616 Calcutta ave. Collinwood
(68)
Slovenski fant dobi dobro delo na razvažalnem vozu in za splpjjna dela. Mora znati angle ško in mora prinesti priporočilo. A. Kirtz, 23130 Ontario St.
(68)
zvala svojega parlamenta k zasedanju. \ kratkem času so sodniki v Avstriji obsodili n*» tisoče in tisoče civilistov na nekoliko več kot 100.000 let ječe vse skupaj. 'Znani so mi slučaji, da so v Avstriji obsodili na smrt na vislfcfe radi ene same pesmi. Eden mojih pristašev, sodrugov, je bil obsojen na smrt, radi enega samega govora, ki ni prijal vladi/'
To je govoril Liebknecht tudi v nemškem državnem zboru, seveda psovan od nemških meščanskih poslancev. Socijalistti-čni listi so prinesli njegov govor v celoti, dočim so ga meščanski listi popolnoma potla-
In pripomniti moramo, da je govoril Liebknecht o grozotah v nemški Avstriji in da se ni spomnil na slovenske kraje, r se kolje, sitrelja, obeša in od strani vlade kakor se in^obešalo
VABILO.
Dr. Slovan, št. 3. SDZ vabi na piknik, katerega priredi v nedeljo 11 .junija na prostorih Louis Recharja v Euclid, O. Društvo se je potrudilo, da se bo cenjeng občinstvo zabavalo popolnoma neprisiljeno in nepristransko. >Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno, za mlade in poskočne pare pa bo svi ral dobro .poznani orkester pod vodstvom g. L, Spdhka. Društvo upa na velŽko udeležbo od strani vseh bratskih društev in vsega občinstva v Clevelandu in Collinwoodu. Za obilen po-set se društvo že naprej V9em zahvaljuje.	(67)
Dr, Slovan, št. 3. SDZ.
ZAHVALA.
Spodaj podpisano dr. se iskreno zahvaljuje vsem slav. trgovcem in posameznikom, ki so kaj pripomogli našemu dr. do boljšega uspeha in v korist, in sicer v nedeljo 28. maja ob slav nostnem sprevodu razvitja in blagoslovljenja novega dr. prapora in na banketu, drujtvoip za korporativno udeležbo ter za mnoge darove in razprodajo vstopnic. Zahvaljujemo se kuni i in kumici za krasne trakove ter tovaršicam za lepo spremljanje zastave in krasne deklaracije, govornikom za zanimive govore, izvežbanim igralcem za lepo godbo, cerkveni gosposki za blagoslovljenje zastave, pomočnikom in pomočnicam za poenoč pri banketu, srečolovu in licitaciji. Lastniku dvorane za preskrbo pijače in vzdrževanje reda. policistom za pomoč pri korakanju, kuharici za preskrbo okusne večerje ter še posebno pomočnicam za donašanje jestvin na mizo, sploh vsem, ki je bil deležen v pomoč in korist dr. In društvo bo kolikor mogoče delovalo na to, da bo vsem povrnilo po svoji moči. Dr. Glas Clev. Delavcev, št. 9. SDZ. Opomba društva: Ako katera oseba želi plačilo radi dela, naj se Obrne naravnost na dr. tajnika J. Brodnik, 6515 Juniata ave.
SIEGI
E.
ITEIN
3. NADS. PERMANENT BLOC. 74« EUCLID AVL
bliau E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE
ZDRAVIJO
■ -.«§' i Na isti način in z istimi aparati ket zdravijo ▼
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Uradne ure:
9.	zj. de 4. pop.
7. zveč. do 8. zveč.
10.	do 12 dop. ob nedeljah.
I zre ž. it e ta oglas, da ne pozabite nasloxJa
Naznanjamo cjenjenitn naročnikom v Barberton, O. da
je naiš tamojšni zastopnik
MR. JOHN BALANT, 436 — 1st St.
ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se vselej lahko z zaupanjem obrnete na njega.
Uprava "Clev. Amerike".

POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St.
naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike;'
POZOR!
Članom dr. Lunder-Adamič naznanjam, da sem se preselil iz 1388 E. 53rd St. na 6010 Bonna ave. A. Turk, tajnik.
(66)
Slovenka dobi delo v kuhinji v gozdni kampi v West Virginiji. Plača od $20 do $25. Tudi se vzame udova brez otrok. (66)
Dobro urejena slovenska gro-cerija, ki dela jako dobro kupčijo, se proda. V sredini slovenske naselbine. Poizve se v uredništvu.	(67)
Dekleta ali ženske
dobijo takoj dejo v čisti tovarni, s item da polnijo ali šivajo vreče. Začetnice dobijo $1.3« na dan, izučene po $1.40 na dan. Stalno delo. The Union Salt Co. E. 65th St. in Lake Shore železnica St. Clair ave kara.	(69)
Jako dobra ponudba.
5 lotov in mala hiša se proda za samo $800 na lahka odplačila. Druga dobra ponudba je: 10 lotov in velika hiša ter druga poslopja, cena samo $2500, na lahka odplačila. Imam naprodaj tudi izvrstne lote po 50x140, blizu kare, cena samo $450 lot. ^Plačate takoj $25, drugo pa po $9 na mesec. Slovenci, to je za vas najbolj ugodno, in če hočete res dobro kupiti, lote 'blizu Collinwooda, razne mere in cene, pridite k M. A. Kalozi, stop 125 Shore Line. Druga hiša izapadno od Neff Rd. (67)
Proda se dobro ohranjen stroj za kopiranje pisem, in proda se tudi jedilna miza prav po nizki ceni. Mrs. J. Jarc, 1358 Marquette Rd.	(66)
SVOJI K SVOJIM! Pozor rojaki!
Razglasi
Vsem rojakom v Clevelandu se da v naznanje, da je društvo Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove člane od 16 do 35- leta
vstopnine prosto,
in sicer za tri mesece, april, maj in junij.
Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Gevelandu, naj ni-car ne odlaša, ampak naj se takoj posluži Ugodne prilike, catera se mu sedai nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri jredsedniku John Pekolj, 1197 E. 61 st St., ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June -9)
Jako dober prostor za mesnico se proda, na vogalu E. 140. ceste in Sylvia ave. Collimvood. Rent poceni. Slovenec, ki tu ^naredi mesnico, bo naredil dobro kupčijo. Vprašajte na Sylvia ave. in E. 140th St. Collinwood, O. '	(67)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl brivnico in se bratom Slovencem, Hrvatom in Srbom ulj u d no priporočam za dobro delo in točno postrežbo.	(67) IVAN ČIČAK, 402 E. 156th St.
Iščem isvoje prijatelje Frank Mirtič, Ivan Rišmar in Mary Novinc. Išče jih Frank Zaletel, 60211 St. Clair ave. - (68)
Dva lepa lota sta naprodaj v West (Park, O. 309x310. Jako ugodna cena. Denar za vas, če hitro kupite. Poizve se na 1108
E. 63rd St.
(68)
POVABILO
na vrtno veselico, katero priredi dr. Zavedni Sosedje, št. 158 (SINIPJ v Nottingham, Ohio, dne 11. junija pri br. Jos. Ka-stelicu p. d. na Jernkovih farmah. Tem potom se vabijo vsa bratska in druga društva v Clevelandu in Collinwoodu. V enakem slučaju se bodejo odzvali bfatje povabilom v drugih društev, kadar priredijo enake veselice. Veselica se prične ob 1. uri popoldne. Za pijačo in jedila'bo dobro preskrbljeno, tako da bodejo vsi zadovoljni, ki se bodejo odzvali t«fmu povabilu. Z bratskim pozdravom (66) Vine. Koller, tajnik.
Vsem cenjenim rojakom na znanjam, da sem prevzel znani saloon in hotel "Gilbreaht" na 694 E. 152nd St. v Collinwood. Pri meni dobite vselej sveže pivo, najfinejše vrste, poleglega pa vedno dobro žganje* brandy, slivovka, dtožnik in tropi njevec. Jako dobre smodke za goste. Poleg ' tega imam okusno kosilo in večerjo vsak dan na razpolago, dober gulaš, pri sitne kranjske klobase in drugo vedno za prigrizek.
Posebno opozarjam rojake na mnogo dobro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah svira v mojih prostorih godba in vrši se dobra zabava. Uljudno se priporočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in jim jamčim, da jim bom vedno pošteno postregel. Anton Ser-schen, 694 E. 152nd St. Collinwood, O.	(Mon-Fri-68)
ALI ČAKATE?
"Čakal bom, dakler me ne bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čakate loliko časa, da pogori vaša hi ša, ne da bi poprej vzeli zava rovalnino proti ognju.
Kadar je vaš otrok bolan ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate da pride najhujši mraz v janu ariju, predno kupite gorico ob leko ali suknjo? Nikdar ne ča kaj te, dokler vas ne boli.
DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik.
5402 Superior ave & E. 55th St
Uradne ure: 9—12. dop. in 1— 5.30 pop. Ob pondeljkih, četrt kih in sobotah zvečer. Vse de lo garantirano. Zobe deremo brez bolečin. Govori se slovensko.	(4i)
The Greet Ship "SEEANDBEE"
Th* Ursr*«t and moat costly »tenner on tnjr inland viter of the world. SUcpfai* 1 t ions for 160m po—enutrs.
-OTY OF ERIE"-3 M««ntfic.nt 3m««f- MOTY OP BUVTA
DETWEKN
CLEVELAND-Dafty, May IsttoNov. 15th-BUFF/
Leave Cleveland . . MOP.M.	Leave Buffalo - . IMF.]
Arrive Buffalo • « " cSitiiTfltar dTl'*" Cl"el™,d * • Connertione at Buffalo tor Nlajrara fade and all Castrrn and Canafflaa points. Haitread tick-
- ~• a*
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6. Cena 12 steklenic . . . $1!
Cista slivovka kuhana iz pravih
čeSpeij. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic , . .$13.00
Imamo najiineiši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal.
Vimka posoda ob 5 do 10 g«], velja $1.00, za 25
gal. poioda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva »loventka družba za prodajo finih pijač.
6102-04 St. Clair Ave. - - Cleveland, 0.
CHARLES ARMBRUS'
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. ČLAIR AVE.

CENIK MALIH OGLASOV.
liCE 8E DELAVCE VSE VRSTE, do 25 based all 6 vrat
1. krat po.......................40c
3 krat po.......................35c
6 krat po.......................30c
vtaka nadaljna vrata po 6c.
DELO ličEJO VSE VRSTE, do 25 beaed ali 6 vrat.
1 krat po.......................20c
3 krt* in vefi po.................I7c
vsaka nadaljna vrata po 3o.
SOBE 8E ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, do 25 besed ali 5 vrat.
1 krat po.......................25c,
3 krat trn več po.................20c.
Vaaka nadaljna vrata po 4c.
Slovenka se sprejme za umivanje posode v malem restavran-tu. Zeli se, cfa se govori nekoliko angleško. Haden Square Lunch, 13706 St. Clair ave. ----- (67)
V NAJEM SE ODDA, HltA, STANOVANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HltA, TRGOVINA, PARMA, KONJI IN DRUGO. TtčE SE OSEBE, ZGUBLJENO, IN I)RUGO NEOZNAČENO, do 25 besed aH 6 vrat.
I krat po.......................60c.
3 krat po......................42c.
6 krat ki več po................35c
4vsaka nadaljna vrata po 7e.
I MEJO SE TRGOVSKI SOLASTNI-KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE 08EBN0 ■TI.
po 25 besed all 0 vrat. t
1 krat po.......................60c.
3 krat in vefi po. ..............$1j60
Vaaka nadaljna vrata po 10c.
ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA.
Vsaka vrata po..................6c.
Za večkrat ae Ista cena pomnoZI.
DRUŠTVENA NAZNANILA. .
1 krat po ................4c vrata
Za večkrat po..............3c rrata
4 do 5
vneta.
sl. trgovci!
Zboljiajte svoje trgovine! Pridobite si več odjemalcev I Lep napis na trgovini je znamenje poštene trgovine.
frvi in edini slovanski trgovski SLIKAR - SIGN MAKER! UNIJSKO DELO!
Anion Tltit,
liso E.66th ST.

MLEKO
'Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frniik Jeri6
1166 E. 60th ST.
Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim!
JOSIP ŽELE,
6108 St Cbir Aveooe.
Qlovenski
^grebni zavod, zal< pohištva, pečij in Kočije in avtomobili poroke, krste in prilike.
Se priporoča narodnim Sioi zs naklonjenost in podporo I Pc strežba vedno točna in poltena.
—m
THE COAST LINE TO
___^DETROIT,
CLEVELAND, BUFFALO, NL TOLEDO. PT.HURON. ALPENA.ST.IGI
A REAL VACATION I The Water Way la the Only Way
and romfort. Tfln frwtiom of tba dock*, the jool, refrwhlng lakr breesm, the rom-
eutalne. make 111* aboard these float I uf palaoes a
modloua itaie toorru and source of ciijoymrnt.
"D. a C. A SERVICE GUARANTEE'
Durlnj Puramrr fieoioii the Two Giant« of thi) Great Ijvhrs, Str«. City of Drtro!tIII»id City of Cl«vi-luiid 111, 01 vri.t« dally ssrvlrn bftwwn Detroit und Iiuhalo: <ia»ly smrtce betirttfii I)«tri>li uuJ CL'vrland, alv> dcli'^itful tlty trli* diirlcif July and Aumst, as well as two bowla out of JVlrult and i:l«v«tlutid rw-y Htti'rifav and ^urnlay nlabti rfurlnif thf^two wonttw. FOUR TltlPfl V/f^KLY FROM TOLEDO AND tJKTROIT
TO MACKINAC IHf.AND AN'O WAY l*r)RT8—*IYo'»i Jupn 26th to Be^trmbpr li BTR4MKR C'I.EVF.I.ANn Tf>	IML,\NT>. TWO TP
yVKKKLY Nf> HTOPH ENHOlJTB FXCI.PT AT DtlTP.OIT EVFr»V Dally scrvlee between Toledo and Pnt-lrv-Day, June 10th to September ICtli.
YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED On D. A C, tine Hteotnnra for transportation between Detroit and Cleveland, Detroit
and Buffalo, either direction,
hcud two cent stamp (or Illustrated pamphlet and Great Lakes Map. Address L. G. Lewis, O. P. A.. Detroit, Mich.
DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION COMPANY
PHIIJP H. MrMILLAN, Pres.	A. A. SCHAKTS, tfce-Prw. A Ocnl. Mcr.
All D. ft C. Itnmm arrive and dspart Third Avenue Wharf. Central Standard Tim*.
H
Slovenski krojač dobi takoj dobro delo. Dobra plača. l?rank Posavec, 1770 E. agth St. Lorain, O.	(k6)
Išče se soba s hrano vred1, med 63. in 67 cesto, se dobro plača, če je vse v redu 1090 E. 66th St.	(67)
Delo za dekleta!
Takoj dobijo delo dekleta, skušnja nepotrebna. $7.00 na teden za začetek. Eagle Laundry Co. St. Clair ave. in E. 20. cesta.	(70)
Odda se soba za enega ali dva fanta, <brez brane. Vprašajte 1064 E- 61st St. ,pritličje. (66)
.......mi
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Varnoetni boril um p« 25c. od <106.00 mi leto. — Jani notar. — Pojaamlla ln naaveti zaatonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road


DRŽAVLJAN
Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. To knjkicoje odobrila sodnija Zjed. držav.
Navodilo, kako se po stane ameriški držav Ijan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške {repu-
USTAVA IN POSTAVE
TISKALA IN ZALOŽILA "CLEVELANDSKA AMERIKA1 611» ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND. OHIO -------
Dobi se edino pri
Clevelandska Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSlfc* TISKARNA. .. 6119 ST.CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
.OVANSKO VPRAŠANJE
r soboto, 27. maja je precl-Zjedinjenih Držav, row fWilsoii, imel pri >vanju Lige zastalni mir, m vvashingtonu, glavnem mestu Zjedin jenih držav govor katerega del smo omenili že med dnevnimi novicami. Ta rovna Liga, ki na'bira denar lede osnovanja imiru, je ena najbolj pomembnih svetovnih Lig glede miru, (kajti na čelu te Lige stojijo resni in upoštevanja vredni ljudje, kar se tiče »ašnjito razmer (bivši pred-lni'k Taft je eden odločujo-oseb). Ta Liga nima v pro-iu, da izsili v Evropi mir, pač pa ima ta Liga program, ki pride vpoštev ob času sklepanja miru, kajti ta Liga bo stkr-bela tedaj, da se naredi (tak mir, ki bo pravičen in da bodejo z njim zadovoljni tudi mali narodi.
Predsednik Zjed/ Držav je torej govoril prt zborovanju te Lige in je v svojem govoru razvil iste principe, kakor jih iima Liga, in dal jim je jasno in razumno formo, kjer ne more biti nikakega nesporazuma in krivega sumničenja. Predsednik Wilson se je izjavil s polno /pravico, da (principi, katere je on proglasil, odgovarjajo svobodnemu duhu Amerike, in da bo te principe sprejela vsa A-merika, posebno ob času, (ko se bo sklepalo o miru, in bo A-merJka zahtevala, da se ti prin->i uresničijo.
Nevtralnost Amerike nfka-ne znači, da se ,Amerika briga za to, kar se godi v rropi. Amerika nikakor ne >re ostati izolirana. Ko po-sne silni požar v Evropi, mo-Amerika skrbeti, da se zno-Ue vname, ki bi ogrožal svo-lo, Amerike. Amerika kot ca država svobodnih ljudi, ra pomagati, da se princip »vobode izvede v resnici, itako Evropi kakor po vsem civili-inem svetu. In govor pred-ca Wilsona je, četudi v Sni formi, strašna obsodba »ga onega, kar so Nemci in striijanci počenjali z malimi larodi, in tako tudi z nami Slovenci. Wilson povdarja in se |lw>glaša z vsean: onim, za kar se Ibore zavezniki: Wilson, pred-Zjed. Držav, pomnite, se in j a s principom, da se mora tale države čuvati, da imajo 'Vse enako svobodo in pravico, in nadalje posebno omenja male narode, da -se jih zavaruje pred nasilnostjo tiranov — . velikih narodov, ki nalašč izlivajo vojno za osvajalne svr-het {Predsednik Wilson je napram sili in premoči velikih narodov postavil pravico in
humanitete. In zato Zjedinje-ne Države s polno pravico vršijo svojo sveto dolžnost, ko hočejo v tej vojni posredovati, da se bodoči mir sklene na podlagi svobode in humanitete, na podlagi spoštovanja postav in pravice, na kateri podlagi stoje Zjedinjene države.
Amerika je danes, zvesta svojim tradicijam, pripravljena da sprejme v zaščito in odobri vprašanja malih narodov, torej tudi naše Jugoslovansko vprašanje. In (to kar je Amerika naredila pred več kakor sto leti to delamo tudi mi danes: Mi proglasujeinio prekinjenje vsa^ ke nadaljne zveze s tirani. In to, kar je Amerika naredila pred več kot sto leti, to delamo tudi mi danes: Mi želimo zje-dinjenje našega naroda v demokratski državi, da porušimo vse stanovske razlike, da enkrat za vselej pobijemo sužnjc-vanje naših <kmetov in delavcev -grofom in baronom. Amerika dobro ve, da se je v civilni vojni boril velik del črncev, katerim so severne države prinesle svobodo, boril proti severnim državam, torej proti svoji svobodi. Ameriška vlada zaito tudi razume, da se nahaja tudi med našim narodom, ki je vzgojen v Avstro-Mažariji, nekaj takih črncev, ki se bore zaslepljeni proti svoji svoibodi. Poznana in že zdavnej preskušena je stara prislovica, da se za svobodo najbolje vzgaja ljudi s po-deljenjem svobode. Zato pa A-merika jako dobro ve, da zastopniki našega pokvarjenega in zapuščenega naroda, ki sledijo za dobro plačo avstrijskim konzulom, niso zastopniki naroda, ampak oni, ki vse daje. in žrtvujejo za narod, da narod vzgoje za svofoodo in da mu to svobodo izvojskujejo, da narod pripravijo do edinosti.
Naš Jugoslovanski program, posvečen po «totisoČih padlih žrtvah, posvečen s tisoči po streljenito in pobešenib, posvečen s krasno Iborho Srbije in mnogih naših dobrovoljcev, na« Jugoslovanski programu je zagovarjan in sprejet od najboljšega dela našega naroda, sprejet od zastopnikov srbske vlade in .skupščine, kakor tudi od zastopnikov iz Avstro-Qgr ske monarhije, naš program se popolnoma strinja z duhom in krepostjo amerikanizma, in tako ga tolmači in razklada tudi ameriški prvi državljan — predsednik Zjedinjenih držav Wilson. Mi, kateri nismo državljani te velike zemlje, imamo popolno pravico, a oni izmed nas, ki so državljani, imajo popolno dolžnost, da skupno de
šini jugaslov svobodo delaimo naravnost in
zvesto po printipih in načelih največje svdbodne države sveta, njene politike in njenih Interesov. Toda te naše pravice nam dajejo tudi dolžnosti, da se skažemo v slogi, zavednosti in žrtvah dostojnim našega krasnega programa, da nas vidi svet, nas prizna in sprevidi upravičenost naše borbe.
Kar se tiče nas, zastopnikov Jugosl6vanskega Odbora v A-meriki in v Evropi, (hočemo sedaj delo v tej smeri urediti in organizirati akcijo, in od naše ga zavednega naroda je odvisno, da to akcijo podpre in deluje za njo z vsemi razpoložljivimi silami. Dr. Ante Biankini. Don Niko Grškovič, Dr. Niko Zupanič, Milan Marjanovič.
javno i nil, da je npednarodt pogazila B< Srbija in
kancler je nazna-
proti vsem tavam, ko je Istotako je igora pogažena,
Razne zanimivosti.
svobodo, proti tajni zaroti ide-, lamo med našim narodom v jo občne zveze kulturnih držav duhu idealov te velike ameri-in narodov. In s tem je silno ške zemlje, pobijajoči z vsemi ožigasano detovanje Avstrije, sredstvi to, kar se temu duhu ki tlači toliko narodov, s tem protivi, kakor tudi da se z <Vse-je Nemčija zgubila ipravico na-' mi sredstvi gorimo proti onim, rekovati mirovne pogoje, ker!ki ■ po povelju avstro-mažar-
se ne strinja s svobodo malih narodov.
Amerika je pred več kot ?to leti proglasila svobodo države in demokracije napram nasilnosti inozemskih držav. In A-merika je za ideal svobode začela tudi revolucijo in z revolucijo si je zagotovila svobodo. Na ta način je Amerika vsem zatiranim narodom v Evropi dala sijajen vzgled, kako se morajo oprostiti svojih tiranov. Amerika je v sredini preteklega stoletja osvobodila tudi zamorce in vnel se je ljut meščanski boj za ohranitev zjedinje-nja. Amierika je znala ohraniti edinstvo in si je s tem zasidrala nevrjetno blagostanje. Tn s tem je omogočila tudi vsem onim milijonom, ki so pobegnili iz Evrope, da so tu našli mir in svoj kos 'kruha.. Tn A-merika je šla tudi na Kubo in na Filipine, z istim namenom, da osvobodi narode tiranije. In Zjedinjene Države so danes tako mogočne in tako silne, da so prvi in največji zaščitnik vseh slabih in zatiranih. In zato ker se zaveda syoje naloge, se v je pričela pripravljati, da se v imenu hurnianktete proti gazl-teljem mednarodnih pravic in
skih proselitov skušajo držati narod v temi in širiti med njim reakcijo. In mi moramo s svojim delom pomagati razrušiti izvor vsega nasilja v Evropi in na svetu, mi moramo porušiti izvor berolinske in dunajske srednjeveške parazitne junker-ske, baronske in militaristične' tiranije. Mi moramo skrbeti, da nastane trajen mir, ki bo tudi našemu narodu trajen mir, ko bo postal sam svoj gospodar, da pod zaščito mednarod-. nili garancij, svobodo čuva m razvija svoje edinstvo, svoj teritorij in svoje privilegije.
In ko vse to vemo, je naša dolžnost, da vztrajamo na našem potu, po katerem smo do-sedaj hodili, da nas narod in naše delo s složnimi silami po-jačimo, da borbi naših bratov v Evropi veliko uspešneje pomagamo kot dosedaj, da tukaj in povsod vedno zvesto in trdno ter vztrajno in pravično po-vdarjamo one ideje, katere je spregovoril prvi ameriški uradnik, predsednik Wilson, da namreč mora priti svoboda in pravica tudi za male narode, kajti drugače se evropsko vprašanje ne bo moglo mirno reši-,tL Ne samo da s takim delom
-"v	>
" l
IZJAVA ANGLEŠKEGA MINISTRA GREYA.
Angleški zunanji minister Sir Edward Grey je pred kratkim podal jako znamenito izjavo glede vojne. (Pripomniti je, da kar Sir Edward Grey reče, to drži in se upošteva po celem svetu. On ne reče nikdar ničesar, ne da bi prej dobro premislil, in kadar pride njegova izjava v javnost, tedaj je natisnjena v vseh boljših listih. Sir Edward Grey je rekel:
"Današnja vojna bo trajala, dokler ne bo zlomljen pruski militarizem- Prusija zahteva, da se Evropa modelira in vlada od Priisije. Prusija zahteva, da ima vsak narod samo tolika svobode, kolikor jo Prusija dovoli. In življenje v takih okoliščinah je neznosno. Ravno tako govorijo ruski in francoski državniki. Znana vam je zgodovina Prusije, ki je po načelih in idejah Bismarcka trikrat prisilila celo Evropo v vojno. In zato zahtevamo mi stalnega miru proti militarizmu, mi zahtevamo tak mir,da bodemoime li garancijo,da bo v resnici mir. Nemški učenjaki uče, da brez boja in prelivanja krvi ne more biti heroizma, da brez voj-slke človeški rod moralično propada, in to je — pruski militarizem. Mi pa hočemo dokazati, da vsi narodi lahko Žive v miru eden poleg drazega, da imajo vsi narodi enake pravice, samo če uničimo s korenino vred prusko militaristično supremacijo
"Krivica, ki jo je povzročila današnja vojna, se mora poravnati. In zavezniki ne bodejo prej odnehali z vojno, katera jim je bila nsiljena od pruskega militarizma, dokler nimajo garancije, da se popravijo kri vice, ki so bile narejene od te vojne. Kadar prihajajo k meni osebe z mirovnimi pogoji, jih vselej vprašam, ikakšen mir hočejo imeti. Vselej jih vprašam, Jkakšnega naziranja so, kajti nasprotniki se nikdar ne strinjajo. Če mi rečejo, da se je Belgiji storila krivica, če tnisli-jo, da mora sovražnik, ki napade nedolžne ljudi, biti kaznovan, tedaj naj povedo tako. Oni ljudje pa, kijbi radi naredili mir, in ne vprašajo, kje je pravica aTi\krivica, taki ljudje «0 pa brez fnoči in se jih sploh ne upošteva."
Sir Edward Greya so nato opomnili, da je Nemčija zatrjevala, da se je Anglija zaroti-la proti Nemčiji, ker bi jo rada spodrinila iz svetovnega trga. Nato je Grey odgovoril: "Nikdar ni bilo nobene zarote proti Nemčiji, in nemšlka vlada sama dobro ve, da smo ji dali najsvetejšo obljubo, da se ji od naše strani ni treba ničesar bati. Toda Nemčija je šla naprej in je konečno od nas zahtevala, naj ji brezpogojno obljubimo, da jo ne bodemo napadli, pa naj naredi kar hoče v Evropi. Zato imamo kot dokaze nemška državna pisma, pisana angleški vladi. Belgiji smo dali besedo meseca aprila 191^, da bodemo spoštovali njeno nev-traliteto, Francija je še dva dnij pred vojno izjavila, da bo spoštovala belgijsko nevtraliteto, in ko smo vprašali Nemčijo, £e bo ona isto storila, je odgovo-
in zavezniki so tukaj, da tem deželam zopet pribore svobodo.
"In da zadobijo narodi res pravo svobodo, bodemo re/kli Nemčiji: Priznaj svobodo vsem evropskim narodom, pravo svobodo, ne svobodo po vzoru pruske tiranije, in ker. si prva začela vojno, plačaj, da popraviš vsaj deloma stotere krivic-e! Nihče ne želi miru bolj kot Anglija, toda mi želimo takega, da se bodejo spoštovale mednarodne postave in pravice".
VEČ ŽGANJA SE POPIJE.
Washington Kljub temu, da je od 1. julija, 1915, postalo sedem dtžav stihih, pa izkazuje zwezina statistika, d'a se je od onega časa prodalo za 7,500.-000 galon več žganja kot poprej, ko so bile dotične države še mokre. In ker fiskalno leto še ni gdtovo, so zvezini uradniki mnenja, da se bo do konca fiskalnega leta prodalo gotovo za deset milijonov galon več žganja kot leto prej. Tekom istega časa pa se je zmanjšal Ikon sum pive za 1.500.000 ba-relnov. (Do j fcfonca fiskalnega leta se bo najbrž prodalo ali povžilo za 60.000.000 manj pive Ikdt lansko leto. Nenavadno hitro pa raste konsoim -cigaret. Tekom šestih mesecev se je plačalo v davku na cigarete za $5.000.000 več kot lansko let«. Cigaretni kadilci pokadijo dan več cigaret.
Gospa Katarina Schratt,
ša dvorna igralka, ki ji je pravzaprav ime Katarina Kiss pl. Ittebe, je odlikovana s častnim' znamenjem prvega razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo. Ta ženska je, kakor znano cesarjeva kurfisana.
Dijaške čepice. lN*a raznih srednjih šolah, zlasti na dunajskih, se je v vojni vdomačilo nošenje takozvanih burševskih čepic, kakor jih nosijo tudi srednješolci na Nemškem. Nauč-no iministerstvo je sedaj te čepice prepovedalo.
je poročalo, da je bilko** ski vohun obsojen in ustreljen.
Njegovi sbrodniki objavljajo sedaj uradno sporočilo ameriškega veleposlanika v Petrogra-
du, da je viceadmiral Mauler umrl naravne smrti.
škornji ruskih vjetnikov. Sodišče v St. iPoltenu je obsodilo na dva meseca ječe nekega Petra Haidingerja, ki je izvabil ruskim vojnim vjetnikom osem parov škornjev, vrednih nad 200 kron. Pripravil je ruske vjetni%e do tega, da so mu prodali škornje za majhne denarje s teimi, da jih je opojil.
Dr. Rkhter's
fain-Mler
ra rermatlsem, bolest in otrpe-lost udov ln mi-
Pravega dobite ▼ zavoju kot vidite na sliki. Zavrnite vse zavoje, ki nimajo naie Trade Marke. 26c in 60c po lekarnah ali naravnost od nas.
P. A.
R1CMTER CO.
74—ao Washington Str. New York, N.Y.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
AKE SHORE BANK
ia p« pravilih plačamo do dneva, ko potegnete
4%
St. Clair and SSth/St. Prespsct
NA VELIKO VRTNO
KATERO PRIREDI
PODP. DR. "SAVA"
•	s S P z
DNE 11. JUNUA
na Obermanovih prostorih Nottingham, O.
Da ne bo' manjkalo zabave9 bode vsem dobro preskrbljeno, v polno zadovoljnost lačnih in žejnih. Da bode pa zabava popolna in krajii čas bo svirala godba pod vodstvom g. F. Butala. Torej prijatelji narave in zabave v NEDELJO, 11* JUN. vsi,na lepo urejene farme gospe Ober man stop 126. Blizu Shore Line kare.
Vas uljudno vabi
Odbor dr. Sax)e
DOBRO PELO.
Moške obleke.................91.00
Molke suknje................$1.00
Jopiči................................80c
NIZKE CENE.
ženske kiklje.....................50c
Ženske dolge suknje........$1.00
Ženske obleke ..?..............$1.00
M DAMM DRY CLEANING Co.
c—it. 739-W 1574 E. 55th ST. £s5L-2S2f
A. J. DAMM, poslojodja.