Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2019 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Jernej Bubnič in Janez Prešern Kmetijski institut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, jernej.bubnic@kis.si in janez.presern@kis.si V letu 2019 je za odobritev vzreje zaprosilo 31 vzre- jevalcev, nekaj dolgoletnih vzrejevalcev je vzrejo opustilo. Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je vzrejališča obiskala in ocenila mirnost čebel na sa- tju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Izmed 264 družin je zbrala vzorce čebel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubitalni indeks in ugotovlje- na morebitna nosemavost. Potrjenih je bilo 85 mati- čarjev in devet trotarjev 30 vzrejevalcev, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 45.710 matic, od tega 84 rodovniških. Izvoženih je bilo 43 % vzrejenih matic, največ na Finsko, v Francijo in v Veliko Bri- tanijo V tujino je bilo prodanih 2405 matic, skupaj kar v 38 različnih držav. Preizkušanje potomcev Progeni test za leto 2019 se je začel že v letu 2018, ko smo v juniju razdelili 670 matic 29 pogodbenim čebelarjem. Čebe- lje matice so bile potomke 63 matičarjev. Sprejetih je bilo 591 matic ali 88,2 %. Čebelarji so v letu 2019 družinam z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anoni- mno testira matice treh do petih vzrejevalcev, v testiranju pa sodeluje tudi KIS s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile v testu matice petih vzrejevalcev s po šestimi maticami. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičar- ja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 × donos medu (v kg) + 1,94 × točke ocene rojivosti + 0,80 × točke ocene mir- nosti. V Preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti se- lekcijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce, za ka- tere smo zbrali ocene vsaj petih popolno testiranih družin. Povprečni donos medu v letu 2019 je bil ponovno nizek, in sicer skromnih 15,8 kg na panj. Povprečna ocena rojivosti je bila 2,91 in mirnosti 2,86 točke (od štirih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem se- lekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2019 Št. Vzrejevalec Si n 1 Jožef Potisek 15,3520 6 2 Nejc Juvan 15,0597 10 3 Irma Petelin 14,8541 11 4 Miha Novak 14,8355 10 5 Venčeslav Lešek 14,7307 12 6 Matevž Tomažič 14,6745 15 7 Matija Koštomaj 14,6740 23 8 Jože Herbaj 14,6712 9 9 Jožef Tratnjek 14,6698 13 10 Čebelarstvo Pislak – Robert Bali 14,6693 23 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na potom- stvu v letu 2019 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) n 1 Julij Pokorni 45982-2017 +0,814 7 2 Jože Vidovič R521 +0,694 6 3 Miha Novak R514 +0,594 7 4 Ladislav Vozelj 6580-2015 +0,524 7 5 Čebelarstvo Pislak – Robert Bali R486 +0,484 8 6 Janko Bukovšek R490 +0,404 9 7 Matija Koštomaj 44320-2016 +0,354 9 8 Matija Koštomaj 44319-2016 +0,324 9 9 Jože Vidovič R520 +0,294 9 10 Milena Kavaš 46530-2016 +0,284 7 Preglednica 3: Najbolj mirni matičarji, testirani pri potom- stvu v letu 2019 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) n 1 Mitja Nakrst 19650-2017 +0,96 8 2 Miha Novak R514 +0,56 7 3 Darko Grm R496 +0,54 7 4 Jože Andrejč 15812-2016 +0,22 6 5 Janez Dremelj R493 +0,18 7 6 Janko Bukovšek 28585-2017 +0,17 9 7 Milena Kavaš 45868-2016 +0,16 6 8 Bojan Donko 48580-2016 +0,16 8 9 Janez Dremelj 2972-2016 +0,12 5 10 Ladislav Vozelj 6580-2015 +0,09 7 6/2020 letnik CXXII 171 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu. Za preverjanje pasemske čistosti so čebelarji za vsa- ko družino ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4. Ocenjenih je bilo 431 čebeljih družin. Povprečna oce- na obarvanosti je 3,51 točke od štirih možnih. Družin brez obarvanih čebel je bilo 59,0 %. 23,7 % je dobilo oceno 3, 4,6 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo osem ali 1,4 %. Zaradi prašenja matic v naravnem okolju je zato zelo pomembno, da čebelarji, ki čebelarijo v bližini vzre- jališč, redno spremljajo svoje družine in menjajo matice z obarvanimi družinami. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastno- sti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47–55. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem do- nosu medu; test pri potomstvu 2019 Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (kg) n 1 Henrnik Zaletelj 52929-2016 +5,07 9 2 Venčeslav Lešek R510 +3,36 7 3 Peter Kolar R470 +3,34 15 4 Štefan Bukovšek 30845-2015 +3,30 7 5 Matija Koštomaj 44320-2016 +3,19 9 6 Matija Koštomaj 44319-2016 +3,10 9 7 Janko Bukovšek R490 +2,99 9 8 Milena Kavaš 46530-2016 +2,88 7 9 Julij Pokorni 45981-2017 +2,79 7 10 Bojan Donko 34589-2015 +2,42 10 Grožnja biološki raznolikosti V Sloveniji že četrto leto poteka projekt LIFE ARTEMIS, katerega namen so ozaveščanje, usposabljanje in ustrezno odzivanje na invazivne tujerodne vrste v gozdu. V projek- tu je bil oblikovan opozorilni seznam tujerodnih vrst, ki za slovenske gozdove predstavljajo še posebej veliko nevarnost. Poleg azijskega sršena je bilo na seznam vključenih 81 vrst gliv (povzročiteljev bolezni rastlin), žuželk, sesalcev in ra- stlin, ki bi ob namnožitvi in nadaljnjem razširjanju po vnosu lahko prinesle nepovrnljive posledice gozdu in naravi (Kus Veenvliet in sod. 2019). Mnogih od teh vrst v Sloveniji še ni- smo zabeležili, poznamo pa škodo, ki jo že povzročajo zunaj njihove naravne razširjenosti v drugih državah s podobnimi podnebnimi razmerami. Kako prepoznamo azijskega in orientalskega sršena Azijski sršen (Vespa velutina) je edini sršen, ki ima po- polnoma črno oprsje. Na črnem zadku ima eno samo širo- ko oranžno progo na četrtem zadkovem obročku in tanko rumeno progo na prvem obročku. Črna glava ima oranžni prednji del. Končni deli nog so rumeni. Velik je 17 do 32 mm in nekoliko manjši od domorodnega evropskega sršena. Sodelujte pri iskanju azijskega in orientalskega sršena dr. Maarten de Groot, 1 Simon Zidar, 1 dr. Danilo Bevk, 2 dr. Metka Pislak Ocepek 3 in Mojca Pibernik 2 1 Gozdarski inštitut Slovenije 2 Nacionalni inštitut za biologijo 3 Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut maarten.degroot@gozdis.si V zadnjih letih v naravi vse pogoste- je opažamo tujerodne vrste. Neka- tere izmed njih močno vplivajo na okolje, na zdravje ljudi ali povzroča- jo celo ekonomsko škodo. Ena izmed takšnih je tudi azijski sršen (Vespa velutina), ki je v Evropi invazivna tu- jerodna vrsta. Azijski sršen je agre- siven plenilec medonosne čebele, zato ima potencialno velik vpliv na čebelarstvo. Zaradi plenjenja pa ni zanemarljiv niti njegov negativni vpliv na domorodno pestrost drugih opraševalcev in žuželk. Lani pa je bil v Sloveniji prvič najden tudi orien- talski sršen (Vespa orientalis). 6/2020 letnik CXXII 172 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE