: sz zs z. PRILOGA ŠT. 10 III. LETNIK NOVEMBER 1977 SKUPNOST Jfosttcrszdt M&siz-p&je DELEGATSKA TRIBUNA GRADIVO za 37. zasedanje zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Na zasedanju bodo delegati obravnavali naslednja vprašanja: 1. Potrditev zapisnikov: — 36. seje zbora združenega dela z dne 13.10.1977 — 36. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 13.10.1977 — 36. seje družbenopolitičnega zbora z dne 13.10. 1977 2. Predlog odloka o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje 3. Poročilo o poteku sanacije spomeniškega kompleksa Urh 4. Poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1977 5. Poročilo o uveljavljanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske polit ute Seje zborov bodo ločene, točen dnevni red pa bodo delegati prejeli z vabilom. r ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE X. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZAPISNIK sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1. Sejo je otvoril in vodil predsednic zbora združenega dela Ljubo ZABUKOVEC. Zapisnik seje je vodil tajnik zbora združenega dela Marko ROTH. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 36. sejo zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — 34. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 7. 1977 — 35. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. 9. 3. Predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji 4. Predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 5. Vprašanje sredstev za dograditev poslovne zgradbe in sredstva za stanovanja delavcev pri SOSESKI 6. Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji 7. Predlog družbenega dogovora o ljubljanskem gradu z modelom financiranja 8. Predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega centra Ivan Cankar v Ljubljani 9. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 10. Predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 11. Osnutek družbenega dogovora o turistični dejavnosti v Ljubljani 12. Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani 13. Predlog sklepa o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje 14. Predlog sklepov o določitvi poslovnega časa VVZ Vevče in VVZ Jarše 15. Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju profesionalnega člana IS in vodje službe za družbene dejavnosti 16. Delegatska vprašanja KI V verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Franca BOGATAJA, delegata XXIX. konference delegacij 2. Hinka LUČOVNIKA, delegata V. konference delegacij 3. Milana ŠIROLA, delegata II. konference delegacij Po pregledu pooblastil delegatov za 36. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na seji je n*' vzočih 25 delegatov. Odsotnih je 10 delegatov in sicer: delegat IV. konference delegacij, delegat X. konference delegacij, delegat XI. konference delegacij, delegat XVIII. konference delegacij, delegat XX. konference delegacij, delegat XXII. konference delegacij, delegat XXIII. konference delegacjj, delegat XXIV. konference delegacij in dva delegata delegacije kmetov. Seja zbora združenega dela je sklepčna. K 2 Delegati zbora združenega dela so obravnavah zapisnik 34. skup nega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupflostl z dne 26. 7. 1977 in 35. skupnega zasedanja zbora združenega del®1 zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne l3, 9. 1977 in soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-P0^ nima pripomb na zapisnik 34. skupnega zasedanja zbora zdrUŽ®' nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo1* z dne 26. 7.1977 in ga v celoti potrjuje. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-P°£e nima pripomb na zapisnik 35. skupnega zasedanja zbora zdruz®' nega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zfctf9 z dne 13. 9.1977 in ga v celoti potrjuje. K 3 Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o oblik0-vanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP 1. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-P0^ nima pripomb na predlog drufteneea docovora o oblikova# pripomb cen v sta no predlog družbenega dogovora o oblikovat ovanjski graditvi v SR Slovenci. 2. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Pstor*23 Prej navedeno službo (5 prostorov). • Zbor združenega dela se strinja, da iz sredstev urejanja stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje SOSESKA Ljubljana “porabi za začasno vezavo pri Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva 300.000 dinarjev za •"ešitev nujnih stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delav- K 6 Uvodno je osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbe-3a dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR oveniji podal Srečko ČOŽ, predsednik izvršnega odbora za štipendiranje v občini Ljubljana Moste-Polje. Razprave ni bilo.' Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubyana Moste-Polje o kMUtck predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji nima iv z Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o ljubljan-ui gradu z modelom financiranja ni bilo. , v razpravi je sodeloval Ljubo Zabukovec, predsednik zbora Rženega dela. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP k, ?K)r združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, gr J.e 26. 7. 1977 sprejel družbeni dogovor o ljubljanskem kom' sPrejema tudi model financiranja sanacije gradu in delne trehUna*ne “reditve v predloženem besedilu in predlaga, da se po-v 1,3 »edstva zagotovijo iznad limita splošne porabe v občini, ker nosrSprotnem Pr*meru obči113 nc b° mogla izvršiti svojih obvez- K 8 ran!"V' Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo-hodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane ' Predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču zdru-ženega dela v Ljubljani 8. Predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgor-nji Kašelj • Osnutek družbenega dogovora o nalogah splošnega in skupnega Pomena za razvoj in pospeševanje turizma na območju Ljub-ljane u- Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi sodnikov Sodišča zdru-1 i ?fne8a dela v Ljubljani • Predlog sklepa o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje 4 Predlog sklepov o določitvi poslovnega časa VVZ Vevče in ^ Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju profesionalnega člana i. ^vršnega sveta in vodje službe za družbene dejavnosti ' ^legatska vprašanja sogh Verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti SKLEPA Ljubljana Moste-Polje odobri »SOSESKI" Ljubljana znesek 750.000 din za prezidavo poslovne stavbe, kjer bodo urejeni prostori za prej navedeno službo (6 prostorov). 2. Zbor krajevnih skupnosti se strinja, da iz sredstev urejanja stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje »SOSESKA“ Ljubljana uporabi za začasno vezavo pri Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva 300.000 dinaijev za rešitev nujnih stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delavcev. Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 35. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. 9. 1977 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb na zapisnik 35. skupnem zaganja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora z dne 13. 9. 1977 in ga v celoti potrjuje. Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ni bilo. Ver^BAJIC—VALENČIČ, delegat krajevne skupnosti Moste Slavka JERMAN, predsednik zbora krajevnih skupnosti Marjan MOŠKRIC, predsednik skupščine občine in dr. Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Stepanjsko na- ^Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji izvolili: ugotovila: bajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na seji je (J*** j9 delegatov. n*hje 6 delegatov in sicer: SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji z naslednjo pripombo : 1 V 11. členu družbenega dogovora naj se na ustrezno mesto ' vključi .javni natečaj" in »roki dograditve" posameznih stano- 2. Zbor krajevnih skupnosti podpira stališča in predloge izvršnega sveta. S 3. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste- Polje pooblašča izvršni svet skupščine občine, da podpiše družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. K 4 Uvodno je predlog družbenega dogovora o ljubljanskem gradu z modelom financiranja obrazložil ing. Jože ERJAVEC, član izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane. V razpravi sta sodelovala: Vida FRELIH, delegat krajevne skupnosti Moste in ing. Jože ERJAVEC, član JS SML. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP. Zbor krajevnih skupnosti, kije dne 26. 7.1977 sprejel družbeni dogovor o sanaciji ljubljanskega gradu, sprejema tudi model financiranja sanacije gradu in delne komunalne ureditve v predloženem besedilu in predlaga, da se potrebna sredstva zagotovijo iznad limita splošne porabe v občini, ker v nasprotnem primeru občina ne bo mogla izvršiti svojih obveznosti. KS Uvodno je predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega centra Ivan Cankar v Ljubljani obrazložil Mitja ROTOVNIK, predstavnik iniciativnega odbora za izgradnjo kulturnega centra Ivan Cankar. V razpravi so sodelovali: Slavka JERMAN, predsednik zbora krajevnih skupnosti Vlado REMC, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije Milan PRITEKEL!, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Mitja ROTOVNIK, predstavnik iniciativnega odbora za izgradnjo kulturnega centra Ivan CANKAR Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o izgradnji in financiranju kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani v predloženem besedilu in pooblašča izvršni svet skupščine občine, da ga podpiše. K 6 Uvodno je predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane obrazložil Lojze TRTNIK, predsednik komisije za zadeve borcev NOV in vojaške invalide Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov v predloženem besedilu skupaj z dopolnitvijo: v 2. odstavku 19. člena se za besedami „v družbeni lastnini" doda beseda „občine“. K 7 Uvodne obrazložitve predloga odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu »upaj z naslednjima dopolnitvama: 1. Drugi odstavek 2. člena naj glasi: „Za objavo prostih sodniških mest poskrbi pristojni organ pooblaščene občinske skupščine, kjer ima sodišče svoj sedež". 2. Drugi odstavek 4. člena naj glasi: »Usklajevalni postopek evidentiranih kandidatov opravi medobčinski svet SZDL ljubljanske regije in oblikuje skupno kandidatno listo." K 8 Uvodno je predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj obrazložil Mirko MRVA, predstavnik LUZ-a. V razpravi so sodelovali: Vera BAJIČ—VALENČIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Vida FRELIH, delegat krajevne skupnosti Moste, Janko LOVEC, delegat krajevne skupnosti Vevče—Zgornji Ka- Ivan MIHEVC, predstavnik »SOSESKE" in Slavka JERMAN, predsednik zbora krajevnih skupnosti Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti so-glasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj v predloženem besedilu. K 9 Uvodne obrazložitve osnutka družbenega dogovora o nalogah splošnega in skupnega pomena za razvoj in pospeševanje turizma na območju Ljubljane ni bilo. V razpravi so sodelovali: Slavka JERMAN, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Vera BAJIČ—VALENČIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine, Franc GRADIŠEK, delegat krajevne skupnosti Dolsko in Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti s°' glasno sprejeli naslednji SKLEP: Delegati zbora krajevnih skupnosti nimajo pripomb na osnutek družbenega dogovora o nalogah splošnega in skupnega pomena 28 razvoj in pospeševanje turizma na območju Ljubljane in ga sprej6* majo v predloženem besedilu. K 10 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in izvolit^ sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. .. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednj SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Most®" Polje sprejema razrešitev sodnika Sodišča združenega dela Ljubljani tov. Ivana ŽUŽKA. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste Polje izvoli sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani P" predlagani skupni listi. K 11 Uvodno je predlog sklepa o imenovanju gradbenega odbora za ^adnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Vera BAJIČ—VALENČIČ, delegat krajevne skupnosti Moste in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: * ‘ ?k?r krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje za izgradnjo občinskega kulturnega centra občine Ljubljana Moste-Polje naslednji gradbeni odbor: 1. BORŠTNAR Jože — generalni direktor BTC Javna skladišča ŽriroRATINA ~ 86061,3!11! direktor Živilski kombinat 3. ČRNE Vlado — predsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 4. DEŠMAN Miro — predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 5. GERONI ing. Miro — predsednik KS Moste 6. JERINA Pavle - predsednik KO ZZB NOV Moste 7. JURCA Danilo — KS Moste 8. KODARIN Dino — OK ZKS Ljubljana Moste-Polje 9. KOŠAK Miha - generalni direktor »Saturnus1* 10. KRNJAIČ Radomir — predstavnik KS Zelena jama 11. KUHAR Matija - predsednik KK SZDL Moste 12. LAKOVIČ Darko - predsednik OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 13. LJUBIČ Anton — predstavnik KS Kodeljevo 14. LUKEŽ Niko - ravnatelj osnovne šole Polje 15. MAČEK Polde — predsednik kolegijskega poslovodnega odbora SOZD HP—Združeno podjetje živilske industrije 16. MOHAR Mihaela — upravnik knjižnice Jožeta MA-ZOVCA 17. MAZOVEC Lado 18. MOŠKRIČ Marjan — predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 19. NOVAK Edo — predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje 20. PODREPŠEK Jurij - direktor PIONIR-TOZD Ljubljana 21. SVETINA Draga — ZKPO Ljubljana Moste-Polje 22. UDOVIČ Ciril - predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 23. VIŽINTIN Avgust - predsednik samoupravne kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje 24. ŽUGEL Anton — direktor TEOL radbeni odbor za izgradnjo obč brskega kulturnega centra naj razširi s predstavniki naslednjih krajevnih skupnosti: Vevče-8°rnji Kašelj, Polje, Nove Jarše, Zalog, Štepanjsko naselje, tfovik, Hrušica-Fužine, Zadvor in Zadobrova—Snebeije. Predovnike navedenih krajevnih skupnosti bo zbor krajevnih dcup-3 2?stl imenoval na prihodnji seji. p « krajevnih skupnosti škupščine občine Ljubljana Moste-0,je podpira oblikovanje komisij v gradbenem odboru za iz-gmdnjo občinskega kulturnega centra. K 12 čato obrazložitve predlogov sklepov o določitvi poslovnega WZ Vevče in VVZ Jarše ni bilo. j^zprave ni bilo. e|egati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji a) predšolski oddelek: ob delavnikih od S. do 16. ure ob sobotah od 5. do 15. ure b) šolski oddelek: ob delavnikih od 5. do 17. ure ob sobotah od 5. do 15. ure. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje poslovni čas vzgojnovarstvenega zavoda Jarše, Ljubljana, Rožičeva 10. VVZ Jarše posluje ob delavnikih od 5,30 do 16. ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 5.30 do 15. ure. K 13 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju profesionalnega člana izvršnega sveta in vodje službe za družbene dejavnosti ni bilo. V razpravi so sodelovali: Vida FRELIH, delegat krajevne skupnosti Moste, Niko TRAM-PA, delegat krajevne skupnosti Zelena jama, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in Slavka JERMAN, predsednik zbora krajevnih skupnosti Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti dcupščine občine Ljubljana Moste-Polje razrešuje UDOVIČ Cirila s 30. 9.1977 dolžnosti neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli LAH Janeza sl. 10. 1977 za profesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine in ga imenuje za vodjo službe za družbene dejavnosti pri skupščini občine. K 14 Delegatsko vprašanje je postavil Franc GRADIŠEK, delegat krajevne skupnosti Dolsko. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni prijavil za besedo, je predsednica zbora krajevnih skupnosti ob 18,40 zaključila sejo zbora krajevnih skupnosti. TAJNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARIČ PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN j SKLEP: krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-v°*je potrjuje poslovni čas vzgojnovarstvenega zavoda Vevče, vevče 45. Z Vevče posluje: DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 36. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 13. oktobra 1977 s pričetkom ob 12,00 v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Sejo je otvoril in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GERLICA. Zapisnik seje je vodil tajnik družbenopolitičnega zbora Stane BREZOVAR. Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 35. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. septembra 1977 3. Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji 4. Predlog družbenega dogovora o ljubljanskem gradu z modelom financiranja 5. Predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani 6. Predlog odloka o družbeni slabi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 7. Predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 8. Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani 9. Predlog sklepa o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje 10. Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju profesionalnega člana izvršnega sveta in vodje službe za družbene dejavnosti 11. Delegatska vprašanja KI Komisija za mandatno-imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ugotovila: Od 25 delegatov družbenopolitične^ zbora je navzočih 19 delegatov. Opravičeno odsotni so: Matevž GANTAR, Jože PETEK in Miran PLANINC. Neopravičeno odsotni so: Joža CERAR, Matija JEŽEK in Barbka STRAŠEK. Družbenopolitični zbor je sklepčen. K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali predlog zapisnika 35. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. septembra 1977 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripon* na zapisnik 35. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 13. septembra 1977 in ga v celoti potrjuje. Sloveniji obrazložil Srečko ČOŽ, predsednik izvršnega odbora za štipendiranje v občini Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Leopold KOS, Dušan ROZMAN, Slavko GERLICA, Franci BRICELJ, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Franc MANDELJC, Stanislav BABNIK in Zvone TUŠAK, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji nima pripomb. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje priporoča družbenopolitičnim organizacijam, predvsem pa Zvezi socialistične mladine in Zvezi sindikatov, da aktivno vodita javno razpravo o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Slovenci tako, da bo združeno delo obravnavalo štipendijsko politiko m odnos do štipendiranja ter da se vzpostavi odnos med kadrovskimi službami v združenem delu in kadrovsko službo občine, ki naj se strokovno izpopolni. 3. Predlagatelj naj prouči vprašanje tako imenovanega trgovanja z delovno silo oz. „krajo štipendistov" in premajhno zainteresiranost za izvajanje štipendijske politlce. K 4 Uvodno je predlog družbenega dogovora o ljubljanskem gradu z modelom financiranja obrazložil ing. Jože ERJAVEC, član izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana. V razpravi so sodelovali: Dušan ROZNAM, ing. Jože ERJAVEC, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in Slavko GERLICA. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema model financiranja sanacije ljubljanskega gradu in delne komunalne ureditve v predloženem besedilu in predlaga, da se potrebna sredstva zagotovijo iznad limita splošne porabe v občini, ker v nasprotnem primeru občina ne bo mogla izvršiti svojih obveznosti. K 5 Uvodno poročilo k družbenemu dogovoru in ostalim samoupravnim aktom o izgradnji kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani je prebral Slavko GERLICA, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Vilko SLUGA, ml., Mitja ROTOVNIK, predstavnik iniciativnega odbora za izgradnjo kulturnega centra Ivan Cankar, Leopold KOS, Slavko GERLICA in Dušan ROZMAN. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora z enim glasom „ proti' sprejeli naslednji K 3 Uvodno je osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR SKLEP: Družbenopolitični zbor dtupščine občine Ljubljana Moste-Polj6 sprejema družbeni dogovor o izgradnji in financiranju kulturnega potita Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani v predloženem "Cedilu in pooblašča izvršni svet skupščine občine, da ga podpiše. K 6 Uvodno sta predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane obrazložila Alojz TRTNIK, predsednik komisije za zadeve borcev bi invalidov NOV skupščine občine, in Franci BRICELJ, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji žil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Stanislav BABNIK, Marjan MOŠKRIČ, Nika MODIC, Slavko GERLICA, Leopold KOS, Stane MELJO, Robi DELORENZO in Vilko SLUGA, ml. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprojema odlok o družbeni derbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane v predloženem besedilu skupaj z naslednjo dopolnitvijo : v 2. odstavku 19. člena se za besedami „v družbeni lastnini44 »da beseda »občine44. K 7 Uvodne obrazložitve predloga odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Dušan ROZMAN in Slavko GERLICA. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora so-8la$no sprejeli naslednjji SKLEP: dopolnitvama: 1. Drugj odstavek 2. člena naj se glasi: „Za objavo prostih sodniških mest poskrbi pristojni organ pooblaščene občinske skupšči-ne, kjer ima sodišče svoj sedež.44 •L Drugi odstavek 4. člena naj se glasi: »Usklajevalni postopek evidentiranih kandidatov opravi medobčinski svet SZDL ljubljanske regije in oblikuje skupno kandidatno listo44. K 8 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani ni bilo. V razpravi sosodelovali: Robi DELORENZO, Slavko GERLICA in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora sočasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje gejema razrešitev Švarih ŽUŽEK Ivana in je izvolil ^pdnike Sodišča združenega dela v Ljubljani po predloženi skupni SKLEP: - 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje za izgradnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje naslednji gradbeni odbor: 1. Jože BORŠTNAR - generalni direktor BTC Javna skladišča 2. Bogo BRATINA — generalni direktor Živildci kombinat ŽITO 3. Vlado ČRNE — predsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 4. Miro DEŠMAN — predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 5. Miro ing. GERONI — predsednik KS Moste 6. Pavle JERIHA - predsednik KO ZZB NOV Moste 7. Danilo JURCA - KS Moste 8. Dino KODARIN - OK ZKS Ljubljana Moste-Polje 9. Miha KOŠAK - generalni direktor »SATURNUS44 10. Radomir KRNJAIČ - predstavnik KS Zelena jama 11. Matija KUHAR — predsednik KK SZDL Moste 12. Darko LAKOVIČ - predsednik OK ZSMS ljubljena Moste-Polje 13. Anton LJUBIČ - predstavnic KS Kodeljevo 14. Niko LUKEŽ - pravnatelj osnovne šole Polje 15. Polde MAČEK - predsednic kolegijskega poslovodnega odbora SOZD HP - Združeno podjetje živilske industrije 16. Mihaela MOHAR — upravnik knjižnice Jožeta MAZOVCA 17. Lado MAZOVEC 18. Matjan MOŠKRIČ — predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 19. Edo NOVAK - predsednic občin*ega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje 20. PODREPŠEK Jurij - direktor PIONIR - TOZD Ljubljana 21. Draga SVETINA - ZKPO Ljuboma Moste-Polje 22. Ciril UDOVIČ - predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 23. Avgust VIŽINTIN - predsednik samoupravne kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje 24. Anton ŽUGEL - direktor TEOL 2. V gradbeni odbor za izgradnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje naj imenujejo svojega predstavnika še naslednje krajevne skupnosti: Vevče-Zgornji Kašelj, Nove Jarše, Polje, Zalog, Štepanjsko naselje, Bizovik, Hrušica-Fužine, Zadvor in Zadobrova—Snebetje. K 10 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju profesionalnega člana izvršnega sveta in vodje službe za družbene dejavnosti ni bilo. V razpravi je sodeloval Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje K9 razrešuje . Uvodno je predlog sklepa o imenovanju gradbenega odbora za UDOVIČ Cirila s 30/9—1977 kot neprofesionalnega člana izvršne-lz8radnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje obrazlo- ga sveta skupščine občine. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli LAH Janeza s 1/10-1977 za profesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine in ga imenuje za vodjo službe za družbene dejavnosti skupščine občine. Kil Delegatska vprašanja so postavili: Robi DELORENZO, Alojz TRTNIK in Leopold KOS Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni prijavil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 14,15 uri sejo zaključil. TAJNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLICA POROČILO 0 IZVAJANJU SKLEPOV 36. ZASEDANJA ZBOROV SKUPŠČINE V__________________________________ Sklepi sprejeti na 36. zasedanju zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so bili posredovani v objavo ali izvršitev predlagateljem in drugim, na katere se izvršitev sklepov nanaša, kot sledi: 1. Predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS: — Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije — Skupščini mesta Ljubljana — Izvršnemu svetu skupščine občine 2. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za MS 8/4 Zgornji Kašelj: — v objavo Uradnemu listu SRS — Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu — Izvršnemu svetu skupščine občine — Oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine 3. Sklep o sredstvih za dograditev poslovne zgradbe in sredstev za stanovanja delavcev pri „SOSESKI“: — „SOSESKI“, Ljubljana — Izvršnemu svetu skupščine občine J 4. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS: — Predsedniku zbora podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS — Skupščini mesta Ljubljana — Občinskemu svetu zveze sindikatov — Občinski konferenci ZSMS — Izvršnemu svetu skupščine občine — Službi za kadrovske in organizacijske zadeve skupščine občine 5. Predlog družbenega dogovora o ljubljanskem gradu z modelom financiranja: — Skupščini mesta Ljubljana — Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljana — Izvršnemu svetu skupščine občine 6. Predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega centra Ivan Cankar v Ljubljani: — Skupščini mesta Ljubljana — Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljana — Izvršnemu svetu skupščine občine 7. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane: — v objavo Uradnemu listu SRS — Izvršnemu svetu skupščine občine - Komisiji za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine 8. Predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani: — Sodišču združenega dela v Ljubljani - Izvršnemu svetu skupščine občine 9. Osnutek družbenega dogovora o turistični dejavnosti v Ljubljani: - Skupščini mesta Ljubljana - Izvršnemu svetu skupščine občine 10. Sklep o razrešitvi in izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani: — Sodišču združenega dela v Ljubljani 11. Sklep o imenovanju gradbenega odbora za izgradnjo družbenega centra občine Ljubljana Moste-Polje: — vsem imenovanim članom — krajevnim skupnostim, ki naj dajo dopolnilne predloge za imenovanje — izvršnemu svetu skupščine občine 12. Sklepa o določitvi poslovnega časa VVZ Vevče in VVZ Jarše: - VVZ Vevče — VVZ Jarše — Služba za družbene dejavnosti skupščine občine 13. Sklep o razrešitvi in imenovanju profesionalnega člana izvršnega sveta in vodje službe za družbene dejavnosti: - UDOVIČ Cirilu — LAH Janezu - Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine - Izvršnemu svetu skupščine občine Sekretariat skupščine občine redno po vsaki seji posreduje pi' smene odpravke adepov predlagateljem in izvajalcem ter bo p°" ročilo o tem v bodoče redno objavljal v DELEGATSKI TRIBUNI z namenom, da se delegacije, konference delegacij in delegati informirajo o izvajanju sklepov skupščine občine oziroma njenih zborov. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK, !•r' PREDLOG r~-----------------------------------\ Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 25/74) in v zvezi z 2. točko 56, člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS št. 23/76) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne.sprejela ODLOK o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje y 6. člen Za organiziranje in pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine ter komandantu teritorialne obrambe mesta Ljubljana, za bojno pripravljenost in uporabo enot po komandantu teritorialne obrambe pokrajine. 7. člen Komandant teritorialne obrambe občine je odgovoren za uresničevanje nalog teritorialne obrambe, ki so določene z obrambnim načrtom občine, svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v vojni pa predsedstvu skupščine občine. 8. člen Sredstva za delovanje občinskega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja skupščina občine Ljubljana Moste-Polje v skladu z 241. in 242. členom zakona o ljudski obrambi. 1. člen Ustanovi se štab za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljevanju: občinski štab za teritorialno obrambo) K°t poseben organ skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je vojaško-strokovni °[8an, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na °bmoqu občine. 3. člen Občins^j štab za teritorialno obrambo skrbi za organizacijsko, 'tobilizacijsko in borbeno pripravljenost teritorialne obrambe na °bmoqu občine v skladu s sklepi in stališči skupščine občine, njenega sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozašči-10 ter povelji in navodili nadrejenih štabov za teritorialno obrambo. 4. člen Sestav občinskega štaba za teritorialno obrambo predpiše po potnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teri-torialne obrambe Slovenije. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ^Upščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje njegov sestav in •Mobilizacijski razvoj. 5. člen , Komandanta teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje •^mandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta za ljud-jko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine H ubija na Moste-Polje po predhodnem mnenju pokrajinskega odbo- 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Štab za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje organizirano in aktivno deluje že od maja 1975. leta. Na podlagi ustreznih dokumentov, ki jih je izdelal republiški štab za teritorialno obrambo so bile v decembru leta 1975 formirane enote teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih in nekaterih OZD v občini Ljubljana Moste-Polje. Sprejetje odloka o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje ne vpliva na povišanje oziroma zmanjšanje finančnih sredstev za delovanje štaba teritorialne obrambe ter štabov in enot teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih in OZD. S sprejetjem odloka o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje bo omogočeno pravilno in zakonito delovanje na vseh področjih. Poleg tega so v odloku o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine med ostalim določene nekatere konkretne obveznosti in pravice komandanta teritorialne obrambe občine, izhajajo iz zakona o ljudski obrambi SRS. Predlog odloka o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje je na 20. redni seji dne 26. 10. 1977 obravnaval svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in sprejel sklep, da se predlog odloka o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu posreduje skupščini občine v razpravo in sprejem. BELEŽKE: z —----\ POROČILO o poteku sanacije spomeniškega kompleksa Urh \________________________ S prvimi nalogami v zvezi z obnovo celotnega spomeniškega kompleksa Urh je pričel koordinacijski odbor za varstvo spomenikov NOB pri Izvršnem svetu skupščine občine v začetku 1.1. ob pripravi in sprejemu družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije, ko so ga ljubljanske občine, mesto in drugi udeleženci sprejeli v prvih mesecih leta 1977. Na podlagi ugotovljenega stanja je bil ob sodelovanju Regional- -nega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana kot strokovne institucije in občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV izdelan srednjeročni program sanacije spomeniškega kompleksa Urh v skupni investicijski vrednosti 6,3 milijona din ter program sanacije za leto 1977, s katerim so bile predvidene najnujnejše naloge sanacije v skupni vrednosti 2,242.500 din. Oba programa sta bila obravnavana in sprejeta na seji občinske skupščine aprila 1977, hkrati pa posredovana tudi mestni skupščini, kulturni skupnosti Ljubljana, republiški kulturni skupnosti in republiki, ki so dolžni združevati sredstva za sanacijo Urha (po veljavni zakonodaji oz. prej navedenem družbenem dogovoru). Po predlogu naj bi za realizacijo programa v letu 1977 združevali sredstva: predvideni prispevek do sedaj zbrana sredstva občina 300.000 300.000 din mest° , 300.000 100.000 din republika 300.000 občinska kultur, skupnost 200.000 mestna kultur, skupnost 360.000 100.000 din republiška kultur, skupnost 360.000 100.000 din 1,820.000 600.000 din iz lanskega leta pa so bila za realizacijo programa 1977 prenešena sredstva (prispevek republike in občine v višini 170.000 din in republiške in mestne KS vsaka po 123.000 din) v višini 416.000 din. Koordinacijski odbor je imenoval v mesecu juniju poseben odbor, ki je prevzel neposredno skrb za realizacijo sprejetega programa. Glede na do se daj znani dejanski prispevek posameznih financerjev za realizacijo programa obnove v letu 1977 je odbor pri izvajanju svojih nalog v velikih težavah in je jasno, da ne bo mogel zagotoviti izvršitev celotnega programa. V razgovorih z republiško in mestno kulturno skupnostjo je bilo sicer dano zagotovilo, da bo$ta obe prispevali še dodatna sredstva za program leta 1977, vendar nam do sedaj ni znano ali bo in kolikšen bo ta prispevek. Zato je pri izvajanju del v tem letu odbor dal prednost tistim nujnim posegom, ki naj preprečijo nadaljnje propadanje posameznih najbolj ogroženih objektov (zaščita spomenika, obnova zvonika in strehe, kabelski priključki elektrike, nekatera kamnoseška in restavratorska dela) ter ustvarijo pogoje za obnovo oz. izgradnjo nekaterih nujnih spremljajočih objektov in naprav (vodovod, javne sanitarije, električno napeljavo, strelovodi). Vsa deb morajo biti opravljena do 30. oktobra 1977. Podrobnejši pregled finančnih sredstev, ki so že zbrana za realizacijo programa sanacije spominskega kompleksa Urh za leto 1977 je naslednji: 1. Ostanek iz leta 1976 306.430,30 2. Skupščina mesta Ljubljana - proračun 100.000,00 3. Kulturna skupnost Ljubljana 100.000,00 4. Kulturna skupnost Slovenije 100.000,00 5. Skupščina občine - proračun 300.000,00 SKUPAJ 904.430,30 Na podlagi programa obnove za leto 1977 in sklepov odbora v zvezi z njegovo realizacijo, so v teku ali pa že izvršena naslednja dela po že sklenjenih pogodbah: 1. Elektro Ljubljana — okolica, položitev nizkonapetostnega električnega kabla 40.621,00 din 2. GP Univerzal — zemeljska in zidarska dela pri polaganju električnega kabla 12.738,29 din 3. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo — restavratorska delavnica, sanacijska dela na spomeniku - grobnici 115.160,00 din 4. Mineral — za kamnoseška dela na spomeniku — grobnici 171.579,50 din 5. GP Univerzal — gradbena dela na obnovi zvonika cerkve - muzeja 131.580,00 din 6. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo — restavratorska delavnica, restavriranje ometov na zvoniku in ostalih fasadah cerkve in muzeja 135.800,00 din 7. Izdelava projektov (Splošni projektivni biro) in sicer: 7. 1. projekt javnih sanitarij 7. 2. projekt vodovodnih instalacij 7. 3. projekt električne instalacije za ves spominski kompleks (notranje in zunanje) 7. 4. projekt strelovodov skupaj 7. 1. — 7. 4...................... SKUPAJ 100.000,00 din 707.578,79 din Doslej so bila v celoti opravljena dela v zvezi s polaganje*1] nizkonapetostnega električnega kabla. Strokovna dela so izvedli delavci Elektro Ljubljana — okolica in GP Univerzal-a, zemeljsk® dela pa so bila opravljena z delovno akcijo, ki sojo organizirale in izvedle osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v občini v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS. Delovne akcije se je udeležilo 124 mladincev iz 7 osnovnih organizacij ZSMS, ki s? opravili nad 800 prostovoljnih delovnih ur. Realiziran je tudi ph' ključek hiše oskrbnika Urha od kabelskih omaric do razdelili plošče v hiši, zato, da je mogoča odstranitev starih zračnih vodov. Sanacijski in restavratorski posegi na ostalih objektih Urha so v teku: . — na spomeniku so opravljena dela na čiščenju kamnitega de» spomenika s skulpturami vred, v teku pa je kitanje reg n16® krovnimi bronastimi ploščami, ter popravilo bronastih fig®* (razpok). Kamnoseška dela bi se po pogodbi morala začeti žf 20. septembra, vendar jih je slabo vreme zavrlo in se bodo p/)' čela te dni. Po zagotovitvi izvajalca kasnitev pričetka del ne bo vplivala na rok dokončanja t. j. 30. oktobra. Do takrat bo tudi opravljena silikonska zaščita celotnega spomenika. . - zvonik je v zidarskem in restavratorskem obsegu predvidenih de* končan. Izvedeno je popravilo poškodovanih oz. odpadlih delov venca in ometa, opravljeno je utrjevanje originalnih ometov * vidnimi sledovi krogel s silikonskim utrjevalcem „H“ ter vsi drugi potrebni zaščitni posegi. V teku pa so kleparska dela n® zvoniku, ki so bila sicer predvidena, vendar zaradi nedostopnosti njihovega obsega ni bilo moč v naprej predvideti. Vsa preostala dela bodo torej končana do predvidenega roka, t. j. 30. oktobra 1.1. Naročeni projekti bodo končani v novembr® 1.1., kar ustreza programu za letos, realizacija pa bi se izvedla prihodnjem letu. Odbor za sanacijo bo nadaljeval v prizadevanju, da bodo finai^ cerji v največji možni meri izpolnili obveznost za leto 1977. ostankom že zbranih sredstev ter morebitnimi dodatnimi bo odbo nadaljeval z izvajanjem del še v tem letu, v kolikor bodo to dovoljevale vremenske razmere, po naslednjem programu: ~ realizacija projekta notranje električne instalacije - realizacija projekta strelovodov - ureditev poslovnih prostorov za vodiča ter za prodajo - ureditev zgodovinske literature in drugega gradiva vezanega za Urh. Poleg navedenega so v teku tudi dogovori z Muzejem ljudske revolucije ter republiško in mestno kulturno skupnostjo o zaposlitvi stalnega vodiča in njegovih nalogah v zvezi z upravljanjem s spomeniškim kompleksom Urh. ODBOR ZA SANACIJO SPOMENIŠKEGA KOMPLEKSA URH C 'n Izvršni svet je na 125. seji dne 27. septembra 1977 obravnaval poročilo o realizaciji programa sanacije kompleksa Urh za leto 1977 in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme poročilo odbora za sanacijo spomeniškem kompleksa Urh o poteku sanacije po programu za leto 1977 in ga kot informacijo posreduje v obravnavo skupščini občine. Ko bodo znani dokončni prispevki vseh financerjev za realizacijo programa v letu 1977, se poročilo v tem smislu dopolni in dostavi skupščini občine za naslednje zasedanje, oziroma o tem poroča na samem zasedanju. V__________!________________________________________________J Z------------------------\ POROČILO o izvajanju davčne politike v letu 1977 i. Oblikovanje davčnega sistema in davčne politike izhaja iz ustavnih določil, predvsem iz določil o svoboščinah, pravicah in dolžnosti delovnega človeka, po katerih je vsak dolžan pod enakimi Pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. Ob ocenjevanju izvajanja davčne politike, kljub čestokrat še yedno prisotnim mnenjem, s katerim se davčno politiko in njeno izvajanje ocenjuje iz vidika zagotavljanja potrebnih finančnih sred-stev za splošno ali skupno porabo, se vendarle uveljavlja spoznanje, d® je pravilno oziroma ustrezno izvajanje davčne politike izrednega Pomena za nadaljnji razvoj našega samoupravnega gospodarskega in političnega sistema. Ustrezno- izvajanje davčne politike postavlja pred delavca davč-ne uprave izredno zahtevne in pomembne naloge, saj posegajo na občutljivo področje obdavčenja občanov, ko se mora s skladno in ^črtano politiko in konkretnimi pravnimi normami ugotoviti njihove davčne obveznosti in zagotoviti njih realizacijo, čestokrat celo z nepopularno obliko prisile oziroma prisilne izterjave na način, ki naj ščiti osebnost in dostojstvo' občana, ki je dolžan plačati davek ali druge družbene materialne obveznosti. Na izvajanje davčne politike in delo davčnih delavcev pa lahko v veliki 1y*eri vplivajo sami davčni zavezanci, njihova obveščenost, pripravljenost na pravočasno izpolnitev davčnih obveznosti in podobno. Spravljenost občanov zadostiti davčnim obvezam je eden osnov-nih pogojev za pravilno funkcioniranje davčnega sistema. Delo in izvajanje davčne politike temelji na določilih republiške-8a zakona o davkih občanov iz leta 1972, ki je doživel že več J^ebinskih sprememb in dopolnitev. Dopolnitve in spremembe so bile sprejete z namenom, da se zakon o davkih občanov čimbolj skladi z določili nove ustave. Uskladitev še ni popolna in kompleksna, ker še niso sprejeti zakonski predpisi, kakor tudi ne dogo-v?r republik in pokrajin o enotnih načelih in osnovah davčnega sistema. Zato davčna uprava deluje v okviru sedanjega davčnega sistema, ki se izvaja skoz več različnih instrumentov kot so: davčne °snove in stopnje, obdavčevanje po dejanskem dohodku, pavšalno °bdavčevanje, priznavanje olajšav in oprostitev ter podobno. Pri sprejemanju in izvajanju davčne politike pa morata občinska skupščina in njena davčna uprava upoštevati republiški dogovor o vsklajevanju davčne politike v letu 1977, ki občinske skupščine Navezuje, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi občinami. V zvezi s tem je ugotovljeno, da so, razen stopenj Posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, skoraj v ce- loti vsklajene osnove in stopnje davkov, ki jih plačujejo občani. Obstojajo le razlike med različnimi davčnimi oprostitvami in olajšavami, ki so pa med ljubljanskimi občinami v celoti vsklajene in poenotene. Temeljna naloga davčne uprave je ugotavljanje dohodka občanov in odmera družbenih obveznosti to je davkov in raznih prispevkov. Pri tem je ena izmed najvažnejših nalog popolnost zajetja zavezancev v obdavčitev. Ugotavljanje dejanskega dohodka občanov je v politiki obdavčenja že vrsto let v ospredju. To pa je operativno tudi najtežje izvedljivo, saj je rezultat dela odvisen od davčne discipline zavezancev, po drugi strani pa od sposobnosti delavcev davčne uprave. Delo davčne uprave je v veliki meri usmerjeno na dejansko ugotavljanje dohodka in realnih odmemih osnov pri zavezancih, ki se ukvarjajo z zasebno obrtno dejavnostjo. Dohodek iz tega davčnega vira brez dohodka od davka po odbitku predstavlja v strukturi skupnih proračunskih dohodkov v letu 1977 okrog 21 % proračunskih sredstev. Ta delež pa se v zadnjih dveh letih znižuje, saj je v letu 1975 znašal 25 %, v letu 1976 pa 23 %. Odmera davka iz zasebne obrtne dejavnosti se v vsakem tekočem letu odmerja za nazaj. V letu 1977 je davčna uprava odmerjala davek za leto 1976. Iz primerjalnih podatkov med napovedmi in ugotovitvami dohodka, ki so prikazani v nadaljevanju tega poročila, je razvidno, da so zavezanci napovedali 251.029.000 dinarjev dohodka. Razlika med napovedmi in ugotovitvami davčne uprave je minimalna in znaša le 1,914.000 dinarjev. Povsem drugačna pa je slika pri ugotavljanju čistega dohodka oziroma odmemih osnov. Davčni zavezanci so napovedali odmerno osnovo v višini 67.022.000 dinarjev, davčna uprava pa je ugotovila za 12,699.000 dinarjev ali za 18% višjo osnovo. Povečale pri posameznih zavezancih pa je naslednje: obrt 16 %, avtoprevozništ-vo 29 %, gostinstvo 30 %, avtotaksisti 52 % in druge gospodarske dejavnosti 13 %. Primerjava ugotovljenih razlik pri napovedih dohodka vodi do ugotovitve, da večina zavezancev podaja realne napovedi, kar pa ne velja za zavezance, ki v pretežni večini opravljajo usluge za zasebni sektor. To so: avtomehaniki, kleparji, ključavničarji, frizerji, kemične čistilnice, avtoprevozniki, taksisti in podobno. Davčna uprava ugotavlja pri pregledu poslovnih knjig in v od-mernem postopku različne oblike izmikanja in prikrivanja do- _ hodka, nevodenje ali nepravilno vodenje poslovnih knjig, netočne, pomanjkljive in tudi fiktivne dokumentacije, neupravičenega uveljavljanja stroškov, prekomerne porabe materiala, nerealnih obračunov osebnih dohodkov, prekritih kompenzacij, netočno izkazovanih dohodkov in obračunov porabljenega materiala v kooperacijskih odnosih in podobno. Kljub določenim naporom in uspehom pri ugotavljanju realnih odmernih osnov pri zavezancih iz obrtnih dejavnosti, ki jih je davčna uprava dosegla z znižanjem neupravičeno uveljavljenih stroškov v višini 12,699.000 dinarjev, pa ne moremo mimo ugotovitve, da se zmanjšuje neposredna operativna kontrola na terenu pri samih zavezancih. Preveč je dokumentirane kontrole in preverjanja dokumentacije neposredno v pisarni davčne uprave. To se neposredno nanaša na davčno inšpekcijo, posredno pa tudi na odmerno službo. Iz primerjalnega pregleda med napovedmi in ugotovita mi od-meme osnove v letih 1975/76 je razvidno, da so skupno napovedane odmerne osnove v letu 1976 v primerjavi z napovedmi v letu 1975 za 22 % višje, zneskovno so pa enake ugotovitvam davčne uprave v letu 1975. V javnosti se večkrat postavljajo vprašanja, kakšne so davčne oziroma družbene obveznosti zavezancev iz obrtnih dejavnosti, koliko sredstev prispevajo v občinski proračun in podobno. Na takšna vprašanja dajemo odgovor oziroma primerjalni pregled odmerjenih davkov in prispevkov v letih 1975/76 iz katerega povzemamo nekatere podatke. . Odmerni podatki iz leta 1975 kažejo, da so bili zavezanci iz zasebne obrtne dejavnosti obremenjeni s skupnimi družbenimi obveznostmi v višini 21,681.000 dinarjev, od tega odpade: na občinski davek 12,183.000 dinarjev, ali 56,2 % na prispevke SIS-om in na nekatere druge manjše prispevke 6,552.000 ali 30,2 % in na prometne davke 2,946.000 dinarjev ali 13,6%. V letu 1976 te obveznosti znašajo 27.080.000 dinarjev od tega: občinski davek 13,882.000 ali 51,3 %, prispevki SIS-om, in drugi manjši prispevki Zavezanci Ste- Povpreč*, obremenitev'enega zavez. vilo občinski d. Sspe*1 prometni d. Skupaj Obrt Avtoprevo- 443 25.505 16.359 5.259 47.123 zniki Gostinstvo Avtotaksi- 110 39 11.218 20.282 15.482 17.897 691 25.692 27.391 63.871 sti Druge gospod. 8 125 9.625 5.250 15.000 dejavnosti 9 21.875 — — 21.875 'Pavšalisti 126 3.032 — 150 3.182 Skupno -povprečno 735 18.887 13.231 4.725 36.893 v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\k\\vwi»^e^iXXXXXXX Zavezanci šte- vilo Celotni dohodek v 000 din Odmerna osnova v OOtf din Obrt Napo- ved Ugoto- vitev in- deks Napoved Ugoto- Indeks vitev (ocena) 443 199.986 200.984 101 50.735 59.338 116 Avto prevozništvo 110 22.546 23.004 102 9.064 11.744 129 Gostinstvo 39 23.770 24.177 101 3.701 4.843 130 Avtotaksi- sti 8 652 699 107 386 588 152 Druge gosp. dejavnosti 9 1.474 1.478 100 535 607 113 Pavšalisti 126 2.601 2.601 100 2.601 2.601 100 Skupaj 735 251.029 252.943 101 67.022 79.721 118 2. Primerjalni pregled med napovedmi in ugotovitvami čistega dohodka oziroma odmeme osnove v letih 1975/76 Zavezanci šte- Odmerna osnova v 000 din vilo napoved Ugotovitev Indeks 1975 1976 Indeks 1975 1976 Obrt Avtopre- 443 41.930 50.735 120 49.864 59.338 118 vozništvo 110 7.504 9.064 120 9.726 11.744 120 Gostinstvo 39 2.800 3.701 132 3.983 4.843 121 Avtotaksisti 8 109 386 354 474 588 124 Druge gospodarske dej. 9 753 535 71 669 607 90 Pavšalisti 126 1.833 2.601 141 1.833 2.601 141 Skupaj: 735 54.929 67.022 122 67.549 79.721 118 3. Primerjalni pregled odmerjenih davkov in prispevkov od obrtnih dejavnosti v letu 1975/76 Šte- Odmera 1975 Zavezanci vilo Obč. Prisp. Prom. 1976 davek - SIS davki Obrt 443 9.741 5.104 1.995 Avtoprevoz- ništvo 110 1.176 998 60 Gostinstvo 39 708 402 852 Avtotaksisti 8 — 48 12 Druge gospo- darice dej. 9 218 — — Pavšalisti 126 340 — 27 Skupaj 735 12.183 6.552 2.946 Indeksni prikazatelji: Leto 1975 725 12.183 6.552 2.925 21.681 Leto 1976 735 13.882 9.725 3.473 27.080 Indeks 101 114 148 119 125 Odmera 1976 Skupaj Obč. davek Prisp. SIS Prom. davki Skupaj Indeks 76/75 16.840 11.299 7.247 2.334 20.880 124 2.234 1.234 1.703 76 3.013 135 1.962 791 698 1.002 2491 127 60 1 77 42 120 200 218 175 _ 175 80 367 382 - 19 401 109 21.681 13.882 9.725 3.473 27 »80 125 IW—— 4. Strukturni pregled odmerjenih družbenih obvezno*i v letih 1975/76 Leto Leto Vrsta obveznosti 1975 1976 Občinski davek 56,2 51,3 Prispevki SIS 30,2 36,0 Prometni davek 13,6 12,7 Skupaj 100,0 100,0 3. davek iz osebnega dohodka od intelektualnih STORITEV Zavezanec za davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev je občan, ki opravlja intelektual-ne storitve ali druge negospodarske storitve in si s tem v obliki stalnega poklica ali priložnostno pridobiva dohodek. Davek se odmerja po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in kot davek po odbitku. Davek po dejanskem dohodku se odmerja po enakih načelih, predpisih in davčnih stopnjah kot zavezancem iz obrtnih dejavnosti. Tako se ta davek po dejanskem dohodku odmerja odvetnikom, jih je 15. Duhovnikom in cerkvam pa se ta davek odmerja v Pavšalnem letnem znesku. Skupno je teh zavezancev 41. 4 davek od skupnega dohodka občanov Zavezanec za ta davek je občan, ki ima stalno prebivališče v SR Sloveniji in ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnihkoli vrrov v SFRJ skupen čisti dohodek, ki presega znesek, ki ga določi 23 vsako leto posebej skupščina SR Slovenije. , Davek od skupnega dohodka občanov se odmerja od osnove, ki jo predstavlja skupni čisti dohodek, ki ga je zavezanec prejel v koledarskem letu, za katerega se mu davek odmerja zmanjšan za priznane olajšave. V letu 1977 se je odmerjal davek od skupnega dohodka obča-n°v iz leta 1976 od preseda dohodka nad 70.000 dinarjev. Za ^kega vzdrževanega otroka se je davčna osnova znižala za 25.000 dinarjev in za vsakega drugega vzdrževanega člana po 20.000 dinar-J,ev> vendar le v primeru, da vzdrževani člani niso imeli lastnih dohodkov. Za leto 1976 je davčne napovedi vložilo 4661 zavezancev, davek P4 je bil odmerjen 1.839 zavezancem v višini 1.907.270 dinarjev. Ker je za leto 1977 neobdavčljivi del določen v znesku 110.000 farjev, olajšava za vzdrževanega družinskega člana ali otroka v znesku 33.000 dinarjev, se bo letos število zavezancev za davek od kupnega dohodka občanov znatno znižalo, s tem pa tudi dohodek z tega davčnega vira. Davčna uprava ugotavlja, da bo zavezancev za ta davek le okrog 300. s davek na dohodke od premoženja Davek na dohodke od premoženja se odmerja zavezancem od Jzlike v ceni pri prodaji nepremičnin, ter od oddajanja stanovanj-kihin poslovnih prostorov v najem in podnajem. Davčne stopnje za ta davek so progresivne in so določene po **temu navadne progresije. Davek pa se odmerja od osnov, katerih do 50° zna^a do 200.000 dinarjev, davčne stopnje pa od 25 , Osnova za davek pa je celoten dohodek od premoženja v letu za Norega se odmerja, zmanjšan za nujno potrebne stroške. V času do konca oktobra je bil ta davek odmerjen 373 zave-^cem v skupnem znesku 1.965.107 dinarjev. i. Doslej davčni upravi še ni uspelo obdavčiti vseh tistih občanov, oddajajo v najem in podnajem stanovanjske prostore. Tudi samo Skrivanje takih občanov kot tudi ugotavljanje realnih dohodkov ni ??*K°čeno, ker najemniki in tudi podnajemniki niso pripravlje-dajati podatkov o višini najemnin, ki jo dejansko plačujejo. 6 Davek na določene premoženjske predmete ___ Ta davek plačujejo občani, ki posedujejo: tovorna cestna motorna vozila in priklopna vozila ter kombi vozila, ' aavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne Sejejo za kmete, posedujejo pa gozdna zemljišča, katerih površi-na presega 0,50 ha. a) Davek na motoma vozila: Davek od posesti motornih vozil se ne plačuje od vozil, ki se Pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Davek od posesti motornih vozil se odmeri v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost, ter število konjskih moči oz. delovno prostornino motorja. Za leto 1977 je bil odmerjen ta davek 192 zavezancem v znesku 1.148.039 dinarjev. b) Davek od stavb: Zavezanci davka od stavb so lastniki oz. uživalci stavb in etažnih stanovanj. Osnova za odmero davka od stavb je vrednost stavb, ki se ugotovi po merilih in na način, kot ga določi občinska skupščina z občinskim odlokom. Davčna uprava ima evidentiranih 5.797 zavezancev za davek od stavb, obdavčenih pa je od tega bilo le 4.229 zavezancev, ostali pa so upravičeni do davčnih olajšav. Znesek odmerjenega davka znaša 1,800.513 dinarjev. Še vedno nam ni uspelo odkriti in obdavčiti vseh lastnikov stavb. V zvezi s tem še vedno obstojajo problemi okrog točkovanja stavb. Mnogo zavezancev je prikazalo manjše število točk z namenom, da znižajo davčno osnovo. Davka na posest stavb so začasno oproščeni prvi lastniki stavb za dobo 10 let. Osnova za odmero davka od stavb je vrednost stavb, ki se ugotovi po merilih in na način, ki ga določi občinska skupščina. Vrednost stavbe za leto 1976 se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza vrednosti stavbe in z vrednostjo točk, ki je določena v višini 44 dinarjev. Skupaj z odmero davka od stavb se odmerja tudi prispevek za zaklonišče, po stopnji 0,03 % od vrednosti stavbe, oziroma prostora v času vložitve napovedi v vrednosti stavbe, oz prostora. c) Davek od gozdnih zemljišč nekmetov: Ta davek plačujejo občani, ki se po odločbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozdna zemljišča, ki so po površini večja od 0,50 ha. Davek se plačuje od celotne površine gozdnih zemljišč v mnogokratniku katastrskega dohodka teh zemljišč po preteku leta za nazaj. Tega davka ne plačajo lastniki katerih skupni čisti dohodek v letu za katerega se davek odmerja ne presega 20.000 dinarjev in skupni čisti dohodek vseh družinskih članov ni presegel 10.000 dinarjev na družinskega člana. Davek je bil odmerjen 231 zavezancem v znesku 150.885 dinarjev. 7. DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN Do konca oktobra je bilo davčni upravi predloženo 804 prijav, oz. napovedi za odmero davka na promet nepremičnin. V skladu z veljavnimi oprostitvami je bil davek odmerjen 132 zavezancem v višini 1,747.120 dinarjev. Promet nepremičnin je tako naravnan, da se kupoprodajnih pogodb ne more registrirati pred odmero in plačilom teh davkov. 8. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Zavezanec za ta davek je občan ali zasebna pravna oseba, ki v SR Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje določene vrednosti. Davčne stopnje za ta davek predpisuje republika, odmerjeni davek pa se v celoti odstopa občinam. V obravnavanem obdobju je bil ta davek odmerjen 83 zavezancem. Ta davčni vir se v letošnjem letu dosledno zajema, ker so bili storjeni potrebni ukrepi zato, da ne bi ostal neizkoriščen. Iz prejšnjega obdobja je ostalo nerešenih samo še nekaj primerov, ki bodo tudi kmalu rešeni. Znesek odmerjenega davka iz tega naslova znaša 145.467 dinarjev. 9. PROMETNI DAVEK Pri odmeri davka od osebnega dohodka od opravljanja obrtnih dejavnosti se vzporedno tudi ugotavljajo osnove in tudi odmerja temeljni ter posebni republiški in občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Zavezanci so na podlagi ustreznih predpisov dolžni vlagati mesečne napovedi za ta davek, ter ga tudi mesečno plačevati o čemer davčna uprava vodi posebno evidenco. Skupno znaša odmerjeni davek zbran iz tega vira 3.473.000 dinarjev. Zneski odmerjenega davka so: — temeljnega davka 15.111.520 dinarjev — posebnega republiškega 6.000.000 dinarjev — posebnega občinskega 2.904.980 dinarjev Od tega: — temeljni davek 2.025.000 dinarjev — posebni republiški 1.012.000 dinarjev — posebni občinski 436.000 dinarjev Poleg tega davka davčna uprava tudi odmerja temeljni ter posebni republiški in občinski davek od na novo kupljenih motornih vozil ter od kupoprodaje vozil, če so vozila prodana pred potekom 2 let. Do konca meseca oktobra je bilo 4.813 zavezancem odmerjenega skupno 24.016.500 dinarjev davka od prometa z motornimi vozili,od tega je 3.668 zavezancev, ki jim je bil odmerjen davek od prodaje rabljenih motornih vozil. Poleg do sedaj navedenega in izvršenega dela je davčna uprava opravila veliko dela na področju izterjave davkov, prispevkov m drugih družbenih obveznosti, kar je. prikazano v prvem delu tega poročila. .. Iz poročila ne moremo izpustiti dela davčnega knjigovodstva, K* je opravilo veliko tehnično-knjigovodskih opravil. Sestavilo je zaključni račun prispevkov in davkov za leto 1976, opravilo otvoritveno knjigovodsko evidenco in nastavilo 12.495 novih knjigovodskih kartic. Nadalje je opravilo okrog 67.842 knjiženj, preko 22.175 vpisov akontacij davkov, izdalo 1874 potrdil o plačanih davkih in podobno. BELEŽKE: Z ---------------------------------------------\ POROČILO o uveljavljanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike \______________________________________________________J Z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike smo se P°dpisniki dogovorili za uveljavljanje večje načrtnosti in vključevanjem potreb po kadrih ter drugih nalog v svoje letne, srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte. Načrti morajo vsebovati tudi okt epe za uskladitev dejanske in zahtevane kadrovske strukture. Organi upravljanja in ustrezne strokovne službe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so dolžni na osnovi načrto-yanja dolgoročnega izobraževanja delavcev, usmerjati delavce v izobraževanje ob delu in iz dela, se vsebinsko povezovati pri obliko -'Ruju usmerjenega izobraževanja, načrtovati Štipendiranje učencev, študentov in delavcev, načrtovati zaposlovanje novih delavcev in vključevati pripravnike v delovni proces. Služba za kadrovske in organizacijske zadeve pri skupščini občine je pripravila poročilo o izvajanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in analizirala stanje v letu 1976. Podatke je posredovalo 71 delovnih organizacij, v katerih je združeno delo 18.818 delavcev. Zbrani podatki so grupirani in prikazani P° naslednjih skupinah: ~ industrija: Arbo, Ellux, Kolinska, Indos, Indov, Izolirka, Yulon, Mineral, Emona-Mesna industrija Zalog, Močna krmila, O Ima, Papirnica Vevče, Perutnina Zalog, Saturnus, Kemična tovarna Moste, Totra, Tiskarna Jože Moškrič, Teol, Toplarna, Žima, Žito " Padbeništvo: Gradis, - DSSS, Gradis-TOZD OGP, Gradis - TOZD Kovinski obrati, Gradis - TOZD Strojno prometni obrat, Megrad-Strojni obrati, Obnova, Zidar - Kočevje-Gradbeni sektor Ljubljana " Promet: BTC Javna skladišča, Sap Ljubljana, Vektor, ŽTP-Prometna sekcija Moste, ŽTP-Prometna sekcija Zalog, Petrol "trgovina: Emona—Trgovina na veliko, ONA-ON, Mercator, TOZD Golovec, Hladilnica Zalog, Avtonabava " obrat: Brivnica in česalnica, Elektroobnova, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, POMIZ, Obloga-slikoplastika, Obrtno podjetje Moste "Eostinstvo: Gostinsko podjetje Figovec, Gostinsko podjetje Moste " ostali: Biro za gozdarsko načrtovanje, Center za socialno delo, Knjižnica Jožeta Mazovca, Prehodni mladinski dom, Veterinarska postaja Posavje, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje " Šolstvo: Osnovna šola Adolfa Jakhla, Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh, osnovna šola Ketteja-Murna, osnovna šola Jože Moškrič, osnovna šola Polje, osnovna šola Vide Pregare, osnovna šola Sostro, VI. gimnazija Moste, Glasbena šola, Šolski center tiska >n papirja, Visoka šola za telesno kulturo. " Vz8ojno varstveni zavodi: VVZ Jarše, VVZ Kodeljevo, VVZ Angele Ocepek, VVZ Vevče, WZ Zajčja Dobrava, VVZ Zalog " 2dravstvo: Klinična bolnica za psihiatrijo, Zdravstveni dom Moste Levilo zaposlenih delavcev po panogah l Boročilo obravnava vprašanja zaposlovanja, izobraževanja, družnega standarda, izostankov z dela in vloge kadrovske službe. , Zbrani podatki kažejo, da je ob koncu leta 1976 imelo ob 71 ravna vanih organizacij: - 43 organizacij združenega dela letne kadrovske programe, - 16 organizacij združenega dela srednjeročne programe, - 4 organizacije združenega dela dolgoročne programe. Kadrovski programi so nujni za načrtovano usmerjanje in spremljanje zaposlenih delavcev v nadaljnjem izobraževanju, usposabljanjem učencev in študentov — kadrovskih štipendistov, ki ga narekuje planiranje razvoja, spremembe v tehnologiji, organizaciji in strukturi dela. Analiza kaže, da se kadrovske službe v organizacijah združenega dela v zadnjih letih niso ustrezno razvijale in strokovno usposabljale. Od 22 organizacij združenega dela s področja industrije imajo le 4 organizirano samostojno kadrovsko službo z ustrezno sistemizacijo in zasedbo delovnih mest. Podatki kažejo na nujnost pospešenega organiziranja kadrovskih služb in njihovega samoupravnega in strokovnega organiziranja ter usposabljanja. I. NAČRTOVANJE POTREB IN ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Z analizo letnih in srednjeročnih kadrovskih načrtov organizacij združenega dela smo želeli ugotoviti potrebe po delavcih in kvalifikacijske skupine. Glede na to, da večina organizacij združenega dela nima ustreznih srednjeročnih razvojnih načrtov, kjer so bistveni element načrtovane potrebe po delavcih, stanja ni mogoče analizirati in predlagati korekcije potreb ter tako spreminjati kvalifikacijsko strukturo in zavreti zaposlovanje nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev. Pomanjkanje kadrovskih načrtov kot sestavnih delov razvojnih načrtov povzroča težave in preprečuje, da bi lahko pravočasno vplivali na spreminjanje izobraževalne in poklicne strukture delavcev. Brez spoznavanja potreb po delavcih in brez programiranega kadrovskega razvoja tudi ni pogojev za racionalni razvoj mreže vzgojno-izobraževalnih institucij in ne učnih programov, s čimer bi zagotavljali vzgojo strokovnjakov, ki jih zahteva predvideni razvoj. V analizi izvajanja družbenega plana SRS v letih 1976/77 je poudarjeno močno zaostajanje dolgoročnega planiranja kadrovskih potreb, kjer pa ti plani so, temeljijo na podaljševanje obstoječe kadrovske strukture, ne da bi upoštevali spremembe sodobne organizacije dela in raziskave tržišča. Zaposlovanje v prvi polovici letošnjega leta poteka na področju gospodarstva skladno s predvideno stopnjo rasti, preseženo pa je zaposlovanje na področju negospodarstva. Po družbenem načrtu občine je predvidena dvoodstotna rast števila zaposlenih. Na dan 31/12-1976 je bilo zaposlenih 21.544 delavcev, v gospodarskih dejavnostih, od tega 19.800 delavcev. Na dan 30/6-1977 pa 21.818 delavcev, (po podatkih SDK). Po ocenah se vozi na delo v druge občine približno 15.000 do 16.000 občanov, iz drugih občin pa se vozi v našo občino približno 12.000 delavcev. V poročilu ni zajeto 2.726 delavcev oz. 12,65 % od skupnega števila zaposlenih. Od skupnega števila obravnavanih zaposlenih delavcev (18.818) je bilo na dan 31. 12. 1976 zaposlenih 6.927 žensk ali 36,6 %. ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV PO PANOGAH skupaj zap. del. 31/12-76 zaposlenih žensk skupaj zap.del. 30/6-1977 zaposlenih žensk štev. ženske % ti Lev, zenske % 1. Industrija 9.230 4.138 44,8 9.483 4.318 45,5 2. Gradbeništvo 3.584 327 9,1 3.637 343 9,4 3. Promet 2.771 469 16,9 2.791 463 16,6 4. Trgovina 1.002 529 52,8 786 330 41,9 5. Obrt 393 44 11,2 424 47 11,0 6. Gostinstvo 159 118 74,2 167 117 70,0 7. Ostali 232 146 62,9 226 145 64,2 8. Šolstvo 592 458 77,4 603 467 77,4 9. Vzgojno varstveni zavodi 287 281 97,9 289 283 97,9 10. Zdravstvo 568 419 73,8 566 421 74,4 SKUPAJ s 18.818 6.929 36,8 18.972 6.934 36,6 \ n. VZGOJA IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Da bi dosegli načrtovani družbeno-ekonomski razvoj moramo izobraževanje nujno povezovati z delom in ga usmerjati v izobra-ževanje za delo. Vzgojno izobraževalni proces moramo povezovati s proizvodnjim in drugim družbeno koristnim delom, življenjem ter zagotoviti permanentno izobraževanje kot vodilo celotnega vzgojno izobraževalnega sistema. Zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologije moramo v koncep' cijo permanentnega izobraževanja ugrajevati poklicno usmerjanje zaposlenih delavcev v celotnem delovnem obdobju. Poklicno usmerjanje razumemo kot sistematično organizirano in usmerjeno družbeno in strokovno dejavnost, ki pomaga mladini in odraslim, ko se odločajo za poklic in pri razvoju v poklicnem delu-vseh dejavnikov gospodarstva, zaposlovanja in izobraževanja, ki morajo upoštevati stopnjo gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja, vzajemne odnose v razvoju človeških resursov ter med gospodarskimi, družbenimi in kulturnimi cilji družbe, potrebe ju možnosti zaposlovanja tako v ožjih kot širših družbenopolitični*1 skupnostih. Načelo uveljavitve sistema izobraževanja odpira možnosti z3 intenzivnejše in smotrnejše poklicno usmerjanje in na osnovi tega napredovanje vseh mladih in odraslih. Za povezovanje združenega dela v usmerjeno izobraževanje in z® vpliv združenega dela je posebnega pomena tudi povezovanje v posebne izobraževalne skupnosti usmerjenega izobraževanja ter povezovanje združenega dela direktno in preko združenj v Gospodarski zbornici Slovenije v svetih visokošolskih temeljnih organizacij združenega dela. Izobraževanje delavcev v organizacijah združenega dela n» območju občine je organizirano zelo različno. Za usmerjanje izobraževanja sta organizirani posebni enoti v kadrovski službi le v Papirnici Vevče in v Žitu. Kolinska, Saturnus in Kemična tovarna Moste imajo sistemizirano delovno mesto organizatorja izobraževanja. Zelo dobro ima organizirano službo za izobraževanje Gradbeno podjetje Gradis. Po vseh drugih organizacijah združenega dela je organizacija izobraževanja naloga vodij splošnih služb, ki pa j1!0 redne naloge onemogočajo sistematično uk valjanje z organizacij0 izobraževanja. Dejanske potrebe po izobraževanju delavcev ntf° znane, kar potrjujejo tudi odgovori na vprašanja o merilih temelji0 organizacij združenega dela, ki omogočajo delavcem nadaljnje šolanje ob delu. Na prvem mestu so osebne želje delavcev, sledij0 neskladja med zahtevano in dejansko stopnjo izobrazbe za določeno delovno mesto, dalje plani kadrovskih potreb, uvajanje n°ve tehnologije, nekatere TOZD pa meril nimajo izdelanih. Ker se večina delavcev izobražuje po lastnih željah, nagibih in interesih in 0 na osnovi potreb organizacij združenega dela, niso redki primeri,0 delavci po končanem šolanju zapustijo svojo delovno organizacijo ne glede na to, da jim je bilo omogočeno šolanje. Mnogim delavcem pa po končanem šolanju TOZD ne morejo zagotoviti ustreznega delovnega mesta. Število zaposlenih delavcev po dejanski Šolski izobrazbi stanje zaposlenih na dan 31/12-1977 nepopolna osnovna šola osnovna šola nepopolna srednja šola poklicna šola 4-letna srednja šola višja šola visoka šola 1. industrija 9.230 2.958 2.362 265 2.595 844 159 249 2. gradbeništvo 5.584 550 362 117 666 194 86 15 3. promet 2.771 881 364 126 949 578 54 19 4. trgovina 1.002 216 160 20 440 157 19 10 5. obrt 595 110 54 7 191 28 5 - 6. gostinstvo 159 24 51 10 75 20 1 - 7. ostali 232 2 26 25 9 71 54 47 8» šolstvo 592 60 51 17 21 219 120 124 9. VVZ 287 28 57 40 21 128 12 1 ^0. zdravstvo 568 118 80 22 85 102 65 96 SKUPAJ: 18.818 4.727 5.527 647 4.848 2.121 575 559 OPOMBA: ZA "GRADIS-DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB" MANJKAJO PODATKI struktura zaposlenih delavcev po dejanski Šolski izobrazbi v % stanje zaposlenih na dan 51/12-1977 nepopolna osnovna šola v % osnovna šola % nepopolna srednja šola % poklicna sola % 4-letna srednja šola % . višja šola % visoka šola * 1. industrija 9.250 52.0 25,6 2,9 25,9 9,1 1,7 1,7 2. gradbeništvo 5.584 9.2 10,1 3,5 18,6 5,4 2,4 0,4 3. promet 2.771 51.8 15,1 4,5 34,2 13,6 1,9 0,7 4. trgovina 1.002 21,6 15,9 1,9 45,9 13,7 1,9 0,9 5. obrt 595 27.9 15,7 1,8 48,6 7,1 0,8 - 6. gostinstvo 159 15.1 19,5 6,5 45,9 12,6 0,6 - ?. ostali 232 0.9 11,2 9,9 3,9 30,6 25,3 20,3 8. šolstvo 592 10,1 5,2 2,9 3,5 36,9 20,3 20,9 9. VVZ 287 9.8 19,9 15,9 7,3 44,6 4,2 0,3 10. zdravstvo 568 20,8 14,1 / 3,9 14,9 17,9 11,4 16,9 SKUPAJ: 18.818 25,1 18,7 3,4 25,8 11,3 3,0 2,9 OPOMBA: ZA "GRADIS-DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB" MANJKAJO PODATKI PREGLED ŠTEVILA DELAVCEV, KI SO OB DELU NADALJEVALI ŠOLANJE IN ŠOLANJE TUDI USPEŠNO ZAKLJUČILI 1974- 1975 1976 SKUPAJ - osemletka ■ 41 41 31 113 - poklicna šola 105 80 73 256 - srednja šola 36 »5 57 138 - višja šola 13 15 26 54 *- visoka šola 6 6 15 27 SKUPAJ: 199 187 202 588 OPOMBAi ZA "GRADIS-DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB" MANJKAJO PODATKI III. ŠTIPENDIRANJE Z v družbenem dogovoru opredeljeno štipendijsko politiko kot pomembnim elementom kadrovske politike delavci zagotavljajo realizacijo letnih in srednjeročnih kadrovskih načrtov (kadrovske štipendije TOZD) ter združujejo 0,5 % brutto osebnih dohodkov za štipendiranje učencev in študentov, ki so se opredelili za šolanje, ki trenutno kadrovsko ni interesantno, a bi se brez sredstev ne mogli šolati. Ob koncu šolskega leta 1975/76 je prejemalo v občini iz združenih sredstev štipendijo 260 učencev in študentov. V šolskem letu 1976/77 je bilo rešenih 181 novih vlog za štipendije. Štipendije je prejemalo 66,4 % učencev in študentov iz delavskih družin, 9,3 % iz kmečkih družin, 21,4 % štipendistov pa je otrok upokojencev. Kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela je v šolskem letu 1975/76 1.087 štipendistov, v šolskem letu 1976/77 1.238 štipendistov. Kljub povečevanju števila kadrovskih štipendij, kar je posebej izrazito v šolskem letu 1976/77, moremo ugotoviti močno rast štipendij iz združenih sredstev, kar ni skladno z družbenim dogovorom in ne s spremembami in dopolnili družbenega dogovora, o čemer so razpravljali delavci in delovni ljudje. Primerjanje razpisanih kadrovskih štipendij s kadrovskimi potrebami ni mogoče. IV. V. ODSOTNOST Z DELA 496.852 izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni, nege svojcev, nesreč pri delu in porodniških dopustov predstavlja velik problem pri uresničevanju srednjeročnih razvojnih programov, doseganju produktivnosti in ovirajo izvrševanje pogodbenih obveznosti. VI. NESREČE PRI DELU V industriji je v I. polletju letošnjega leta izgubljenih glede na drugo polletje minulega leta povprečno 25.615 delovnih dni manj. V službah varstva pri delu dela 14 ing. varstva pri delu, 4 ing. drugih strok in 4 delavci, ki se ob delu izobražujejo na višji šoli varstva pri delu. Manjše organizacije združenega dela si pomagajo reševati probleme na različne načine. Zmanjšanje števila nesreč in manjša izguba delovnih dni predvsem v industrijskih organizacijah združenega dela je odraz prizadevanj za boljšo organizacijo službe varstva pri delu in ustreznejšo zasedbo služb ter boljšo vzgojo delavcev varstva pri delu. Zakon o delovnih razmerjih v 3. poglavju obravnava kompleksno varstvo pri delu. Poročilo vsebuje le del tega poglavja — to je nesreče pri delu (brez vzrokov). Leta 1976 se je pri delu ponesrečilo 3.153 delavcev. Izgubljeno je bilo 48.296 delovnih dni, kar pomeni v povprečju 15-dnevno odsotnost vsakega ponesrečenega delavca. (Glej tabelo na strani 23) VII. ZAKLJUČEK Uveljavljanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike, ki je obširneje prikazana v gradivu službe za kadrovske in organizacijske zadeve pri občinski skupščini zahteva tudi obravnavanje drugih obsežnih nalog s področja kadrovske politike ter tesnejše sodelovanje z nosilci-podpisniki družbenega dogovora. IV. DRUŽBENI STANDARD Temeljne organizacije in organizacije združenega dela v svojih okvirih solidarno in vzajemno združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, družbene prehrane, zdravstvene službe m preživljanje dopustov v lastnih in najemnih objektih 1. Za stanovanja delavcev organizacije združenega dela vlagajo bankh1^5^3 ^ ^ P*emen^y° z združevanjem in vezanjem v 2. Obratne ambulante ima 6 organizacij združenega dela, v 7 orga-nizacij pa prihaja zdravnik 1 x tedensko. 3. Organizacije združenega dela razpolagajo s 33 objekti ob morju ali v planinah, 40 prikolicami, skupno preko 2.000 ležišč, kjer delavci preživljajo svoje dopuste. 4. Velik problem predstavlja za zaposlene starše in organizacije združenega dela varstvo otrok delavcev. Kljub pripravljenosti organizacij združenega dela, da z dodatnimi sredstvi ali z drugimi vrstami pomoči pomagajo VVZ (Kolinska, Saturnus, Papir-roč\ ^^t' ^aV^]a i^.) ^ mogoče kvalitetno in dolgo- vi samoprispevkom I in II se bo problem sicer oblažil, ne pa dokončno rešil. Težave nastajajo s planirano gradnjo novih naselij. Skupščina občine je ob planiranju naselja Fužine sprejela sklep o obveznem vključevanju objektov družbenega standarda in zagotavljanju sredstev. IZOSTANKI Z DELA V LETU 1976 bolezen NEGA SVOJCEV NESREČE PRI DE! ,U PORODNICE SKUPAJ štev. oseb izgub. dni štev. oseb izgub. dni štev. oseb izgub. dni štev oseb izgub. dni štev. oseb izgub. dni 1. industrija 12.028 165.673 1.546 19.075 868 16.623 507 50.631 14.944 252.002 2. gradbeništvo 12.682 105.845 641 3.106 2.027 25.651 7 962 15.357 135.564 3. promet 2.365 36.960 122 1.019 150 3.237 40 3.708 2.677 44.924 4. trgovina 483 11.508 168 1.689 42 1.152 113 9.092 806 23.441 5. obrt 326 3.410 34 292 36 481 - - 396 4.183 6. gostinstvo 230 4.724 81 975 11 489 10 1.342 332 7.530 7. ostali 56 60? 213 107 3 72 9 1.102 91 1.888 8« šolstvo 240 3.626 51 525 4 53 23 3.341 318 7.545 9. VVZ 123 2.753 53 824 2 39 34 4.568 212 8.184 10.zdravstvo 261 5.^28 44 533 10 472 41 5.158 356 11.591 SKUPAJ: 28.789 340.534 2.763 28.145 3.153 48.269 784 79.904 35.489 496.852’ ■ - . r ' ' .. ...... . / . ■ \ i ’ ■ x 1 / Priprava za tisk. Uflflffl- bep - Tisk: Ifi tiskarna ljudske pravice