i;,ued daily e*cept Saturdajs, Sundajrs and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m .Uredniški in upravniškl prostori: 3637 South Lawndalo Ave. Office of Publicationj . 1057 South Lawndale Avo. Telephone. Rockwell 4904 LETO-YEAR XXXVL Cena lisU je $6.00 Entercd a« wcond-cla» matter Jaauary 1«. 1833. at th« poit oMc« at Chicago, IUlnota, eader the Act ot CongrM of Mareh S. lStS. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 2«. JANUARJA (JANUARY 21). 1844 Subscription $0.00 Yoarljr &TEV.—NUMBER SO Acceptanco for mailing at special rate of postage provided for ia section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorlsod on Juno 4, 1918. Prvi nemški napad južno Od Rima zdrobljen Nemško poveljstvo se odločilo za obrambo Rima in odredilo kopanje strelskih jarkov ter gradnjo utrdb. London poroča, da se bo bitka za posest "večnega mesta" kmalu pričela.—Stalin naznanil okupacijo Krasnog-vardejska, železniškega križišča in nemške trdnjave. Rusi ubili in ujeli čez 43,000 sovražnikov v ofenzivi na leningrajski fronti.— Zavezniška torpedna letala potopila šest japonskih parnikov pri Rabaulu 1 kih in lahkih topov ter zaplenili 6Q tankov in 619 topov. Poveljnika ruske oborožene sile na leningrajski fronti sta generala Leonid A. Govorov in Kyril A. Meretskov. Krasno-gvardejsk, ki so ga Rusi zasedli, leži 62 milj od meje Estonije. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, trdi, da se nemške bojne črte med Leningradom in Ilmenskim jezerom rušijo pod udarci ruske sile. Skupno število nemških vojakov in častnikov, katere so Rusi pobili in ujeli v bitkah na leningrajski fronti, je 55,000. S fronte Južno od Rlm^. 27. jan.—Nemške oklopne enote, ki sestavljajo Goeringovo divizijo, so danes prvič napadle novo an-^loameriško črto v bližini Rima. Nemški napad je bil docela zdrobljen in sovražnik se je umaknil in pustil za seboj veliko število mrtvih in ranjenih. Američani so ujeli okrog sto Nemcev. Napad je bil izvršen zapadno od apijske ceste. .Na južni fronti pri Cassinu se Nemci umikajo na sever. . Bern. Švica. 27. jan.—Nemško poveljstvo se je odločilo za bb-rambo Rima in odredilo je kopanje strelskih jarkov in gradnjo trdnjav v glavnih delih mesta, se glasi sem dospelo poročilo iz Milana, ki ima še telefonsko zvezo z Rimom. Nemci že podirajo rimska poslopja, ki bi ovirala izvajanje načrtov glede obrambe mesta. Poročilo izraža bojazen, da ral Dou«las MacArthur. bosta Rim in Vatikansko mesto Ameriški letalci so v spopadih kmalu brez vode in elektrike. v zraku nad Rabaulom sestrelili • , '' 90 japonskih letal v zadnjih treh London. 27. jan.—Poučeni vo-.eh v tem meflecu Araeri- jaški krogi trdijo, da se bo bitka (aani uniaili čez 350 japonskih le-med Nemci in zavezniki za po-)tar v sp0padih v zraku in na sest Rima kmalu pričela. Nobe- tjeh nega izgleda ni, da bi Nemci zapustili Rim brez boja. Mnenje prevladuje, da bodo operacije na ozemlju med reko Garigliano in Nettuno, kjer so izkrcale zavezniške čete, Zaveeniška basa, Nova Gvineja. 27. jan.—Zavezniška torpedna letala so potopila pet japonskih tovornih parnikov in enega oljnega tankerja, dva f>a poškodovala pri Rabaulu, japonski mornarični in letalski bazi na Novi Britaniji, poroča gene- se uvod v odločilno sest Rima. bitko za po- Kalkuta. Indija. 27. Jan,—Ds-si admiral Loutš Mountbatten, vrhovni poveljnik zavezniške sile v južnovzhodni Aziji, ne trdi, da so zavezniške operacije proti Japoncem v Burmi zavzele značaj splošne ofenzive, je znano, da so uspešne. Japonske pozicije na več milj dolgi burmski fronti so tarča ne- Partizani reokupi-rali dve mesti ' s- Cez 500 Nemcev padlo v bitki v centralni Bosni London. 27. jan;—Peta in šeata divizija jugoslovanske osvobodilne srmade, katere poveljnik maršal Tito, sta reokuplrall Mrkoničgrad in Kalinovik, bosanski mesti, in presekali železnico Sarajevo-Hercegovina, do-čim so se morale druge partizanske enote umakniti iz Tuzle {>od pritiskom nemške sile, pravi poročilo. Titova Bila je okupirala Mrkoničgrad potem, ko je vrgla nazaj nemško kolono, ki je skušala jrebltl partizanske bojne črte >red Banjaluko. Ta je nato po-iistila vse ozemlje, ki so ga držali Nemci in četniki. Kalinovik je na važni nemški (»lagalni črti, 26 milj južno od S arajeva. Komunike iz glavnega stana osvobodilne armade )ravi, da so partizani ubili 500 Nemcev v bitkah v centralni Bosni, ki so trsjale osem dni. Srdite bitke med j>artlzanl in femci se nadaljujejo na hrva-ikem obrežju, na 65 milj dolgi tonti od Senja do Gračaca. Senj so zavzeli Nemci pp porazu partizanov. Poročilo pravi, da so partizani porazili nemško oklop-no kolono na tej fronti, razbili tri tanke, dva oklopna avtomobila ln ubili 50 sovražniki. Zavezniški stan v Alšlru. 27. jan —Nemci so uprizorili prve protinaskoke na pozicije čet pe- j prestanega bombardiranja iz te zavezniške armade na obrež-' zraka. V akciji so tudi topniške ju na južni strani Rima. /agnali oklopne in pehotne so oddelke. Ameriške čete so prekoračile reko Rapido kljub močnemu odporu s strani nemške sile in ustanovile nova mostišča v bližini Cassina in v hribih, ki obdajajo to nemško trdnjavo, pravi poročilo. To dostavlja, da se je glavni del nemške armade ~ imaEnU iz mesta, toda naciji še domi ni rajo strategične pozicije nad mestom. Operacije in gibanja ameriške in britske invszijske sile na fronti južno od Rima so zavite v/tajnost. Znano je le, da so enote te sile presekale zgodovinsko apijsko cesto 15 milj od obrežja in ds je casailinsks cesta med Rimom ln Cassinonf tarčs topniškega bombardiranja. Zavezniške oklopne kolone so v akciji proti Nemcem ns drugi strani Mussolinijevegs ksnsla l"i Cisterni, 12 milj strsn od Nettuna. Približale so se elek " t/]« ni železnici pri Velletri, zs-pfcdno od spijske ceste. London. 27. Jan.—Premier Stalin je sinoči naznanil, da so »uske <*te okupirale Krasno-gvardejak, železniško križišče in n« mAko trdnjavo, 30 milj južno-'•»pwdno od Leningrada, in pro-•1' le p»«t mjlj daleč v južni smeri. Mf»xkvs je prej naznanila, da v' Rusi v ofenzivi na leningrsj-fronti porazili deset nem-^ih p» hotnih divizij in ubili ter uHi jorake, da zatre špionažo in sabotažo osiščnih agentov. Državni tajnik Cordell Hull ja ponovil svarilo, da mora Argentina dokazati pripravljenost sa sode-ovsnje z Ameriko ln latinskimi republfkami v naporih proti oslšču z nadaljnjimi akcijami v riter eau varnosti ameriškega lontinenta, Voditelji italijanskih strank kritizirajo vlado Neapel, Italija, 27. Jan^-Vodl-teljt političnih strank so ponovno udarili po vladi maršals Ba- . dofUja, kn i »h ja povabil, ns) stopijo v vlsdo. Povabilo so zavrnili iz rszlogs, ker se kralj Viktor Kmenuel noče odpovedati prestolu. Voditelji so kritizirali tudi zavezniško vojaško administracijo, ki podpira Badoglijevo vlado.. Izpraznitev norveške pokrajine odrejena Stockholm, ftvedska, 27. jan. —Dopisniki tukajšnjih listov poročajo iz Osla, da ao nemške vojaške avtoritete odredila evakuacijo prebivalcev ls pokrsjine severne Norveške, kjer so v teku grsdnje utrdb. Pojaenilo ja, da Je bilf i/prarnitev odrejena ls razlogov vojaška varnosU. . - A m i, i PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Organ of and publlshed JEDNOTE by Slovan« National Baaaflt Soctotr Narotaiaa sa Zdrulan« driave (Isvea Chicaga) la na leto. M.00 sa pol loto. II JO sa **txt 1eter s« Chlcago la Cook Co. V JO sa c«lo leto. SJ.76 sa pol totor sa laoaoa»tv Subscripttoa rotosi for Ihe Unitod Stotos (encepi Chlcago) aad Canada M JO p«r year. Chicago and Cook Couair 07 JO »or yoar. forelgo couatrloa M JO per yep*. _ _ M Cone oglasov po dogovor«.—Rokopisi dopisov tojBOnaiočenih člankov se no vrafcajo. Rokopbl literarno vseblae (črtico. povostt drame. pesmi Itd.) M vrnejo pošiljatelju lo v »lučaju, te jo prllottl poftlnino. . . AdvertUing rstos on sgreemoaL—Msauscrlpts oi commaalcadoas and unaoUciied articlea will aot b« foturaod. • uch as ■ torto*. play«. poema. whoa accompaotod by ■ Other aaaauserlpts. ___et«.. wlll bo roturaod to seador oaly rself addressed sad itompod eavetope. NaAov aa vso, kar laia stik s llstoasi PROSVETA 2057 50 So. Lavrndale Ava« Chlcago 23, Illlnda MEMBER OF THE FEDERATED PREM Glasovi iz M; ' . » ' naselbin Znamenja Hitlerjevega konca Politični, ekonomski, psihološki in drugi strokovnjaki, ki pomagajo generalnima štaboma ameriške in »ngleške oborožene sile s tem da ju redno obveščajo o notranji situaciji v Nemčiji in vseh rpvih pojavih te situacije, so zadnje čase 0(W reč , kakor čitamo v poročilih "Inslde \Vashlngtpn," ki jih objavlja Chicago SOn. Primerjanje druge svetovne vojne s prvo svetovno vojno ni vse lei zanesljivo in v nekaterih ozlrih je naravnost absurdno, so pa stvari, ki danes prav tako veljajo, kakor so veljale pred šest ln dvajsetimi leti, ko je šla prva svetovna vojna h koncu. Na podlagi te realnosti so strokovnjaki dognali, da sta ekonomski položaj in splošno razpoloženje nemškega ljudstva danes tam kjer sta bila v poletju 1918. Zanesljiv barometer ekonomskega položaja je blago nemških vojaških uniform. Na stotine teh uni form, ki prihajajo redno z nemškimi vojnimi ujetniki vred v roke zaveznikov, skrbno preiskujejo fn jih primerjajo z onimi iz prvih let vojne. Razlika je velikanska. Tkanina današnje nemške vojaške uniforme je najslabša cunja napram oni iz prejšnjih let; nekaj tednov je na vojaku in že razpada. To dokafcuje dvoje. Prvič je zmanj kalo volne in drugih dobrih surovin in potrebno je mešanje naj slabših surovini lh vseh možnih nadomestkov (les, papir Itd.) za izdelovanje uniform. Drugič Je zmanjkalo zmožnih delavcev in strojev, kl so se že davno obrabili; izdelava je zanič, najslabše zmašilo, ki si ga more človek misliti. Na tej stopnji so bile nemške vojaške uniforme ob času zadnje nemške ofenzive ob Mami leta 1918. Di ugi barometer so nemške topovske granate in drugi kovinski izdelki, ki jih Nemci rabijo na fronti. Jeklo in druge kovine so bile prva leta vojne prvovrstno in delo je bilo na višku spretnosti. Kaj je dane«? Nemški topovi izstreljavajo vedno več in več mrtvih granat, ki se ne razpočijo; jeklo in druge kovine teh izdelkov so slabše in tudi izdelava je več ko 50 odstotkov slabša. Isto je z nt mšklml topovi, strojnicami, vozili itd. Pri vseh stvareh zija veliko pomanjkanje dobrih kovin, torej surovin, ln veliko pomanjkanje izurjenih delavcev. Vse, kar Nemci danes rabijo na fronti, je veliko slabše izdelano—naravnost je v največji naglici skupaj f^f1*^- ' . • •• • __. , ' Na tej stopnji Je bila nemška bojna oprema poleti 1918—ko je vse sproti rszpadalo, ko so nemški topovi izstrelili eelo morje mrtvih granat. Te granate so lahko t|elo sabotaže, a le deloma; večinoma so posledica slabega materiala ln slabega dela. Ce je bojni material tako zanič, ko bi moral biti najboljše vrste, si lahko mislimo, kako je z današnjim blagom, ki je producirano za civiliste, kolikor je sploh prolzvajano. To so samo nekateri dokazi, na podlagi katerih se lahko zanesljivo sklepa, da je ekonomska situacija danes v Nemčiji na najnižji točki—kakor je bila sredi leta 1918, štiri mesece pred kapitulacijo Nemčije. Hitlerjev aod je prazen ln danes Že strga po dnu. Vsega zmanjkuje—kljub ogromnemu obsegu ozemlja, kl ga Imajo danes Nemci zunaj svojih meja, kljub milijonom zasužnjenih tujih delavcev. Vse zasedene dežele in zasužnjeni mllljoivl ljudi so danes za Nemce toliko večje breme, kakršnega niso poznali leta lillH. Glavna razlika med letoma 101« in 1944 Je—Gestapo, Nacijaka Nemčija je tako temeljito organizirana ln prlvesatia na Hitlerja, kakor še ni bila nobena druga država (Izvzemšl morda današn Rusije) v zgodovini človeštva. S to organizacijo Nemčije mora zavezniki računati, Gestspo drži Nemce v pesteh, da ne niti jokati, kadar jim ameriško in angleške bombe lz zraka domove in ubijajo svojce. Am|>ak levolverjl in strojnice gestapuvcev ne morejo obleči Huliganih in nagih ljudi, ne morejo producirati nove bojne opreme— ne morejo nasititi lačnih. Ce bo Gestapo tako uspešna, da bo di/alu Nemec* do skrsjnega hipa. bo nekega dne tudi njej zmanj kalo strelivu in strojnic in takrat pride tudi njen konec.—L M. Barblčovo mnenje o komunistih Cleveland, O,—Vratarič je zapisal v Prosveti 18. januarja: "Tito je komunist, pravi Molek ln Barbič ga. podpira."—Koga Barbič podpira? Tita ali Molka ali oba? Tita jaz ne poznam, dasi sem bil na Hrvaškem leta 1902 in 1903. To je bilo v Osjeku ob Dravi v Slavoniji in Osredku, okraj Samobor blizu Zagreba. Lahko je bil Tito takrat star pet let ali osem. Takrat ni bilo na Hrvaškem nobenega komunista, prav tako nI bil Jovica Brozovič ali kar je že njegovo pravo Ime. Če je danes, ml še ni sporočil in dokler ne izvem od njega, kaj je in kaj nI, ne bom nič trdil. Kadar jsz govorim in pišem bil pa je pristaš pokojnega Na-preja, ki ga je dobri Bog poklical k sebi. On menda misli, da je vsak voditelj avtomobila "žlajfar", ker pritiska na zavoro. Vsekakor ni bil pri 17. regimentu in ne zna po "njemački" pi- T llm sati, drugače bi zapisal pravi "Schlelferkar pomeni človeka, ki brusi razne predmete. Po naše bi rekli brusač—pa če brusi tudi pipec. Ako pa želi Izvedeti, če je bil tudi ta dopisnik "Schlei-fer," je lahko informiran, da sem bil, ln sicer "Glassschleifer." Brusil sem steklo v Zagorju ob Savi, Voitabergu pri Gradcu, v Osjeku v Slavoniji ln v Osredku na Hrvaškem; posetil sem tudi steklarne v Hrastniku, Travniku, Ribnici, na Pohorju in v Da- o komunistih, "so to naši vAme- rovarju. V Ameriki pa v Pitts- burghu, Glassportu, Swissvillu in Morgantownu. Izdelal sem deset velikih steklenic pri United States Glass Company 'VI Pittsburghu za razstavo v St. Louisu. Brušenje stekla je bila obrt, kakor čevljarska, krojaška ali mizarska. Vsakdo se je mora naučiti.—Frank Barbič. j ' } smejo rušijo riki, ki so, kakor bi rekel pravoslavni pop: "Sada me vidite i sada me ne vidite . . P Včeraj so bili, danes niso. Vratarič je bil in sedaj ni; senator Boyd v Ohiu je bil, danes pa je demokrat; Browder je bil in sedaj bo svetovalec ameriških kapitalistov, kako naj trgujejo z narodno rusko vlado. Nekdo naših gorečih H) je moral pred sodnika, ki ga je 8 P®*1-« vprašal: AU ste komunist? Od- Tako sem se v slabem razpo-govor: Ne! Še enkrat: Vprašam loženju vrpil proti Kraintownu te, če si komunist. Ponoven od-,V St. Josephu in okolici je še govor: Ne! — Zatajil je svoje nekaj Slovencev, tudi znani ro-preprlčanje in njegova organi-' jak Baloh. Prva leta, ko je pri-zacija ga je kaznovala z izklju- čel l*trgovino, sem od njega do-čitvijo«. To so komunisti, o katerih govorim in pišem. Da je Tito komunist, so pisali tukajšnji listi. V Adamičevi knjigi je pa njegov življenjepis. Mene to ne zanima, niti me ne zadržuje, da bi ne pomagal, kolikor morem, k združitvi našega naroda v stari domovini. Ampak en sam človek, naj bo Tito ali kdor koli, ne bo nič dosegel. Zato imamo Sans in ga podpiramo, da deluje za to stvar. Kar se pa kralja tiče, ga ne maram, pa naj bo pikov, križev, srčen ali ! 'eter. Ce bi se brigal samo za kraljice, bi pikova zadostova-a 7T.7 i . Nekoč sem bil kandidat socia-istične stranke za councilmana, uslužben sem pa bil pri kapitalistični družbi, torej sem lahko Agitiral kot kandidat za poobči-njenje ulične železnice. Nisem bil izvoljen, kakor ni bil takrat noben drugi socialist. Prišli so demokratje ln republikanci in spremenili kapitalistično podjetje v ljudsko napravo. Tako pride počasi po vsej Ameriki. Če ne danes, pa jutri in če ne jutri, pa Čez petdeset let—bodo vse naprave podržavljene in poobčinje-ne in poleg tega mnogo privatnih podjetij. Lahko bo tudi, da tedaj ne bo več jednot in podpornih društev, ker bo država akrbela za bolnike in ponesrečence. Nekaterim se vse preveč mudi; — imajo revolucionarni "duh" toliko časa, dokler nI potreba resničnega boja za apre-membo. Ko ta pride, jim .odpove bojeviti "duh." Rad bi opozoril vse one boje-viteže, prijatelje Tita in Jožeta Stalina, kadar pišejo dopise in članke za te velezaaluiene može naj se drže teh mož ln naj ne brcajo nus, drugih dopisnikov. Stavim, da oni. ki je pred krat- Slab delovni program Piedktdnik Roosevelt je zadnji teden naznanil, da je spor s še-lezničarjl končan in vlada je takoj vrnila zasežene železnice privatnim lastnikom. Železnice so bile zasežene proti koncu decembra. ko mi železničarske unije napovedale štrajk. Cetnu je sploh prišlo do sts v kovne krize na železnicah, kar je dalo po pod dr ju. Goebbelsu v Berlinu, da je naznanil "revolucijo v Ameriki1* Prišlo )e zaradi alabega programa vlade glede obrav nsvanja mezdnih sporov Ta program je tako alab, da aploh ni noben program Nekakšno zmaftilo je, ki deluje sproti in neprenehoma povzroča nove in nove mezdne spore v vojnih industri jah Razumeti je treba, da ameriški delavci v ogromni večini ne grozijo a atavkami in ne za«tavks)o saradi tega. ker ae ne brigajo /a zmago Amerike in gladek potek produkcije vojnih potrebščin ker so nepstrlotičm. temveč enostavno zato, ker ne morejo zma govati draginje živil. 2ele*ničarskl mezdni spor je trajal leto dni, dasi bi bil lahko končan v enem mesecu, če bi vlada imela odločen program a kon < ontr iratuj odgovornostjo— namesto da se raiitve teh sporov vle-«ejo skozi neskončno vrsto birojev. ki prekladajo odgovornoat drug di ugt mu na rame. končno po pade vsa stvar na rame predsednika ki navadno r#šl zadeve tako kakor bi bile lahko retene takoj začetku Federalni delavakt odbor bi lahko reševal sproti vse spore, če ne bi imel ns vseh koncih vezanih rok—če bi imel prošno merilo kt bi približno veljalo sa vae enako, "Volk sit in kosa cela ne more bit"—lo bi lahko vedel tudi predsednik Roosevelt—L H. bival farmske produkte in doma pletene volnene nogavice. Kasneje sem ga večkrat obiskal. To pot sem našel njegovo staro pro dajalno zaprto. V nji je več reči, tudi . delavnica plumberja kateremu je sin Baloha proda poslopje. " Zraven tega poslopja je sin napravil lično hišo, toda njega ni bilo doma, le prijazen psiček je mahal z repom. Precej stran je obširna farma rojaka Noča tja nisem šel. Spominjam se ko sem bil prvič pri njih. Sedeli so pri vederjih in družine je bi lo veliko ,omizje. Vprašal sem ga, koliko jih ima. Pogledal je ženo; ki je imela dojenčka v na ročju in izvedel sem, da šteje družina 14 oseb. Obiskal sem ga zopet pred okrog 11 leti, to da družina se je do takrat'^ že precej skrčila. T« rodbina je sorodu s pokojnim misijonar jem Pircom, ki je privabil sem svoje sorodnike. Tja sem hodil če bi dobil kaj spominskega Malo stran je druga farma iste ga imena. Tam imajo na steni umetno izrezano razpelo od pokojnega strica Pirca, toda ga hranijo za spomin. To pot jih radi alabega zdravja in vreme na nisem obiskal. Iz St. Joaepha sem se odpe Ijal v VVhite Park, od tam pa neki Gogolovi sorodnici, kjer sem dobil precej starih sloven ski h knjig. Peljem se napre, proti Albanyju, od kjer je se dem milj po vozni poti do Kralntovvna. Nameraval aem obiskati univerzo St. Jofen, kjer ae je izšolalo tudi več .Slovei*-cev, ki delajo po bankah drugih takih poslih — nekateri teh Sb tudi v Clevelandu. Tud tja sem večkrat zahajal, ker tam grob prvaka opata Ločni kar j a. V lepem kraju poleg x>kopan moj znan« ~c in misijonar Simon Lampe, ki je umrl pred (>ar leti v Red Laku, Miiin. Ta mož je spisal v indijanskem jeziku (Chipeva) velika elo. V Ameriko je prišel z Buhom ob 25-letnici njegovega svečeništva. Od takrat do smrti e bil stalno med Indijanci. Nje-[ovega pogreba ae menda ni u-deležil noben Slovenec. Tega moža sem večkrat obiskal in skupaj sva šla k Indijancem, da obim kake zgodovinske reči. tekaj časa pred njegovo smrtjo sem ga obiskal v družbi Petra Staudoharja in žene iz Dulutha. ndijancem je v njih cerkvi jx>-vedal, da sem zopet tam in naj kaj prinesejo. Ali stari Indijanci, ki so imeli kaj zanimive-;a, so pomrli, mladi pa nimajo več; le nekaj malega sem dobil. Po tistem našem obisku je JLampe prišel Zdraviti se v Du-uth, ker je bolehal na sladkorni bolezni, in bil gost Staudp-larjeve družine. Povabljeni smo bili tudi k njegovi 50-letni-ci svečeništva, toda, ker se nam ni videla prava družba, smo opustili. Ko smo bili zadnjič pri njem, smo zapeli več slovenskih pesmi, pd njeg^ imam razne reči. u Tako sem se pripeljal nazaj v Albany, kjer sem prenočil. Drugi dan je bilo lepo vreme in od-jravil sem se v sedem, milj oddaljeni Kraintown h Gogolovlm. "rej sem še .obiskal prijatelja Jesha (Ježa).Ko pridem tja, je rila polna hiša gostov. Mož me e z veseljem sprejel in dobro postregel. Vprašal sem ga, kaj Domeni toliko ljudi v hiši. Re-cel je,i da je svatba, ->ker se je poročila mlajša hči. Tako sem }il še na svatbi. Naj omenim, da je bil rojak Jež velik dobrotnik nekdanjih slovenskih študentov. One čase je imel v Albanyju najboljšo gostilno z jestvlnami. Seatj živi v pokoju. Star je 85 let, to- klm zapisal besedo "žlajfar," še malega jezera so razna šolska danes ne ve, kaj je "žlaJfar,H poslopja ln pokopališče, kjer koliko odpočijem, ae poilovim j ne samo na površju, marveč^ od Kraintowna. " 41 1 s Imam še mnogo v zapisku, teh za- Žena mu da še trdne postave je umrla leta 1941. Tam je tudi moj znanec Peter Krakar, ki je prišel v Alba ' 11. jutt. leta 1887 in t&m u-startovil" trgbVino z mešanim blagom: sedaj ima trgovino y najemu, sam pa živi v pokoju. Tam je tudi Matt Krakar, toda je^npseljenec < pozndjše dobe. Peter Krakar je imel včasih iP-govske podružnice v več krajih po železnem okrožju Minnesote. Ko je pokojni Buh priSel n|emu pred 54 leti in mu povedal; da nameraya postaviti cerkvico na Elyju,^mu je Peter dal sto dolarjev, kar je bil že denar v tistih časih. Cerkvico je postavil na kompanijskl zemlji za dobo 99 let, kar pomeni za stalno. To sem našel zapisano Buhovem zapisku, a Okrog tiste cerkvice so se zbirali Indijanci in prvi Amerikanci v Buhovi družbi. Med Red Lakom in Elyjem je Buh postavil mnogo takih spominov. Ponekod so jih drugorodci ohranili, le njegov slovenski naslednik ne Iz Albanyja sem ae podal peš do Kraintowna, toda imel sem smolo. Ko korakam po blatni cesti, pridem do križpoti. Tam sem zavil v napačno smer ln sem hodil enajst milj namesto sedem. Zdelo ae mi je, da Imam do Gogolovich še štiri milje. Ustavim nekega voznika, kl ga vpra šam glede poti. Povedal mi je da sem na napačni poti, me vze v avto ln peljal pol milje, potem pa sem zopet hodil. H Gogolovim sem [>rišel ves izmučen. Ko se po par dneh ne- sli naj to zadostuj*. V piskih so na primer tudi spomini, koliko so dsrovall za Rajsko dolino v Californiji, kakor tudi imena rojakov, ki so šli od tukaj in od drugod v Crocket, Cal- / So tudi spomini, kako so študentje pomagali revnim farmarjem in spali na senikih. Danes pa je vse na boljem, farmarji in študentje. Čitatelji mi naj oproste, če se dolgočasijo s%temi spomini. Sicer ne pišem kaj zgodovinskega, lahko pa pripomorem k zgodovini. MatU a Pogorele. ——■—• , Je odvisno, kje stojiš— Clcoro, IIL—Nedavno je urednik Prosvete imel uvodnik, v katerem je razpravljal o rusko-poljskem sporu radi meje.. Čudno se mi je videlo, ker urednik rad namigne, naj se brigamo za Ameriko. Ampak dandanes je to strašno težko, kar dobro ve tudi urednik. Brigati se samo za Ameriko sedaj, ko pošiljajo naše sinove na vse kraje sveta, je zelo težka naftoga. Torej je popolnoma naravno da zasledujemo te boje na vseh koncih in krajih. Tudi smo veseli njih uspehov, pa naj bodo že na Pacifiku proti Japonski, Italiji, Jugoslaviji ali na vzhodni fronti v Rusiji proti nacijem. Njih uspehi 6o nam v zadovoljstvo in v pričakovanje, dS kmalu premagajo to črno pošast. Danes, 21. jan. pa čitam članek Milana Medveška v njegovi koloni Od časa do časa, ki tudi razpravlja o rusko-poljskem sporu. Moram reči, da me zelo veseli, da se vendar najde en inte-ligent med Slovenci in čitatelji Prosvete, ki se upa tako odkrito povedati svoje mnenje o stvari ki je precej razburila ves kapitalistični element. Ta element je na strani stare poljske vlade Londonu. . V odgovor bratu Medvešku urednik Prosvete precej zavija a on to znA. Pred nekaj leti je brat Molek popolnoma pravilno zapisal, in sicer nekako takole Kako sodiš, je odvisng, kje sto-jiŠ. Da, Uko je. Nekateri čitatelji Prosvete stojimo na tfrugi tftrani, zato tudi drugače sodimo Na tisti urednikov komentar bratu Medvešku ne bom odgovarjal—to prepuščam Milanu Zna postati še zanimiva razprava. Le to rečem, kar se slovanstva tiče, da so naši pisatelji veliko zakrivili, ker niso priporočali Slovanom en slovanski pisaln in občevalni jezik. Če bi se na primer učil ruski jezik v vseh slovanskih krajih, bi ga sčasoma sprejeli vsi Slovani. To bi bi velik kulturni napredek nfe sa mo za vse Slovane, marveč za ves svet. Ta ideja mi ni šele danes prišla na misel, marveč že pred 30 ali 40 leti. Upam, da mi to ne bo v posmeh. Frank Podllpoc. ---—-------I---- "i , »ncrivecl v notranjosti in pri njenih ki ninah. i Da, ironičen je bil la snjA-ampak je človek postal reserLW se je vprašal, kakšna je ta bodna" Jugoslavija. Ali se l tisti, ki je zapisal besedo V bodna" norčeval iz tega ljudstl ki ni imelo nobene svobode i je le mislil, da je bila "svoj* na" le zato, ker se je osvobodi tuje nadvlade? SVfc n, SVi I Od tov* aa doeaot Stdaov Hillman p uda« da Ik unijo Amalgamatod Clothlng Work#ra. podprod aedalk Hoary A. W*Utce sad Philip Murray. prsdssdslk CIO. Svetovno politično homatljo Canton, O.—Ljudstvo Jugosla vije ima dobro reprezentacijo inozemstvu. V Ameriki je Louls Adamič, kateremu gi% največ zaslug. Na delu so tukaj tud one jugoslovanske orgsnizacij^ ki žele ljudstvu v starem kraju svobodo. V Rusiji je skupina Jugoslovanov, ki pri ruski vladi zastopajo želje teh ljudi, ki so pograbili za puško, s katero ae bodo osvobodili prvikrst v svoj zgodovini. V senci egiptovskih pirsmld čaka nekdo povratka na kraljevski dvor ob plavi Donavi. Če se mu bo to posrečilo ali ne, bo o tem odločilo ljudstvo Jugosls vije—^vsej upajmo, da bo imelo to besedo po tako herojskih bojih. In sko se bo krsljlca Msrija drugič razjokala nad članom svoje družine, bodo za to odgovorni oni, ki se igrajo s fantom. Yes, Balkan ae ziblje kot ae ni še nikdar. Sava, Drina, Morava ln Vardar tečejo vsaka v svojo smer in s seboj nosijo pot ln kri tega trinajstmilijonskega naroda. Tam se bijeta dve frakciji: ena ss to, da«*ane Balkan balkanski, korumpiran in krvav, druga pa hoče rešiti Balkan ln ga reformfrsti. ;' V dobi med prVo in drugo svetovno vojno smo v naših listih večkrst čttali besedi "svobodna Jugoslsvija." Kako Ironično se je ob teh besedah moral nasme- J jsti oni, ki je poznal Jugoslavijo Jugoslovansko ljudstvo je m* lo več žandarjev in politični trgovcev, ki so se plazili ok« karljevega dvora, kakor pa dovoljevala državna blagaj SCo se je pred 14 leti pričel tovni finančni polom, so politij in nekateri jugoslovanski drža* niki pograbili naplačkane din« e in jih odnesli v Švico, kjer ih izmenjali v dobro švicarsl valuto. Danes so simpatije sveta v navidezno na strani onih, ki se skoraj s praznimi rokami pt stavili po robu moderno oboi ženemu sovražniku. Po robu se postavili tudi proti svoji dajoči kliki, ki jih je izkorišča in zatirala politično, gospodi sko in prosvetno. , Med Sovjetsko unijo in po sko republiko, ki je bila repub ka le po imenu, je bil vedno gl bok prepad ves čas, odkar obst jata. Pobegla poljska vlada Londonu igra še vedno isto pol tično vlogo kot jo je igrala pi vojno napram sovjetom in Čeh slovaški. Ta vlada hoče osti izolirana napram svojima I vanskima sosedoma. Sedaj je izročila na milost Angliji Ameriki, da jo rešita pred skim medvedom, ki pa ni1 medved stare šole, marveč zi modernega časa, pred kateri imata rešpekt tudi Anglija Amerika. Zapadni kapitalizem se ne i več reševati Jne j a slovanske vzhoda kot je|to delal v pri sti. Vzrok za to je odločnost hrabrost ruskega naroda na bi nih poljanah. Amerika danes) maga vsem z "lend-leasom," veliko tudi Rusiji, za povrac pa Rusf umirajo v trumah bojišču. To je dosti.večja ca kot je svet irifcfcl, dš je Rusi zmožna dati. \In 'la cena straiha. ' Ruski narod si je zaslužil prednost, da rešuje meje SI« nov sam, brez posredovanja ■ dežel, Čijih meje so daleč odi vanskih. Taka Maginotova lil ja malih narodov, ki bi v sred in jugovzhodni Evropi slui kapitalizmu in Vatikanu koti kakšna zagozda med Sovjeti unijo in zapadom, je izključ« Če bi napravili to politično gozdo in ako bi se mali na« morali ravnati po direktivah pitalističnega zapada, bi bili tem nevarnost tretje evropske svetovne vojne. V južni Italiji se svobodi kretajo trije predstavniki f« ma, katerim je bila zanjka skoraj zadrgnjena okrog vri Cena, s katero so se odkupili bila precej velika in tudi doh došla Angliji in Ameriki, j cena so bili ostanki Italijani mornarice. Grof Ciano, general Bono še nekaj drugih so pa te | "za domovino" v Veroni na "ducejs" . . . Na Daljnem vzhodu se n« pripravlja. Japonci t«. tudi_ do in zato se mrzlično pripd ljajo na svoj poraz. Ta u AOfTIRAJTE ZA PROfVETOl Titovi generali Napisal Tkeodor Balk Tri leta trajajoči odpor Titovih partizanov v Jugoslaviji je pred kratkim doživel pohvalo in priznanje s strani strokovnjaka, od katerega je bilo to pač najmanj pričakovati — namreč od diktatorja Francisca Franca. Stvar je namreč ta, da so najbolj znani Titovi generali dovršili svoje vojaško šolanje v borbi s Frankom na španskih tleh, kjer so si pridobili znanje, katerega zdaj upor ljajo v boju z Nemci s tolikim uspehom, da so privezali na Balkan nemško armado, ki šteje morda 200,000 mož ali Še več. Poznanje osebnosti teh poveljnikov jugoslovanske partizanske armade je važno, ker nam daje možnost, da ocenimo duh, ki vlada v tej borbeni sili. Dobro se spominjam generala Koste Nagja, ki zdaj poveljuje prvemu bosanskemu zboru in daje povelja častnikom, ki so bili prej njegovi predstojniki. Bil je namreč podčastnik v stari jugoslovanski armadi, toda njegovo vedenje nikakor ni bilo podčastniško. To vam Je bil občutljiv mož z zamišljenim nasmeškom okoli ustnic. Zdaj mu je najbrže nekaj več ko trideset let. Zadnjič sem videl Kosto Nagja v La Garrigu blizu Barcelone leta 1939, v času zmešnjave, ko smo člani internacionalne brigade Čakali na odhod iz Španije, in sicer na predlog španske republikanske vlade same. Zadnja slika, ki mi je ostali v spominu nanj, mi kaže Nagja stoječega pokonci na nekem pobočju s cigareto v svojih tenkih ustnicah, dobro počesanega in z umTbr-mo v redu, Poveljeval Je na hitro zbrani Jugoslovanski brigadi, ki je nosila ime bataljon, a je imela moštva komaj za dobro atotnijo in nobene strojne puške. Takrat so nas napadali italijanski tanki in nam grozili, da nas odrešejo, Nagj je poetavil po robu in vse skupaj. Se ert Titovih generalov, Pe ko Dabčevič, poveljnik prve dl vizije, deli s Nagjem čast, da je bil 4-krat ranjen v španski vojni. V vsem drugem pa se moč no razlikujeta. Dabčevič je nizek in bolj plečat, nekaj let mlajši ln tudi bolj spontan in impulziven., So kot dijak 'na bel grajski univerzi, na pravni fakulteti, je bil kolovodja dijakov proti napol diktatorski in pronacistični vladi, ki ga je pregnala in policijsko poslala domov v Črno goro. Oba, Dabčevič in Nagj sta se vrnila iz Španske vojne kot stotnika. Ko smo v februarju 1939 prekoračili francosko mejo, so vrgli Dabče-viča v Fort Coliure, ki Je bil nekakšno kazensko taborišče, odkoder so ga potem premestili v koncentracijsko taborišče v Ver-net, kjer sem ga zadnjič videl. Ko je izbruhnila nova svetovna vojna, ao Jugoslovani ponovno brzojavill belgrajski vladi ln prosili dovoljenja, da se vrnejo domov, da bi v tej kritični uri mogli nuditi svoji domovini bogastvo svojih izkušenj 'v moderni vojni. Toda peta kolona je bila na delu v Jugoslaviji in odgovora ni bilo nobenega. Dabčevič, Nagj in mnogo drugih je prispelo v Jugoslavijo preko različnih stranpotov po polomu Francije in njihova domovina zdaj razpolaga a temi veterani iz španske vojne. Pri U Garrigi aem bil tudi zadnjič skupaj s tretjim Titovim generalom, Kočo Popovi-čem, ki je poveljnik drege divizije osvobodilne armade, Imela sva skupne prijatelje Iz kro-| gov pisateljev in njegov s jedka Ironija nam je ustvarila mnogo veeelih trenotkov. Popovič je bil poveljnik artilerlje brez topov In je stal na straži na polu, it Barcelone v La Garrlgo. Ko je prišla nekoč do njega italijanska fašistična ambulanta In ga je vozi ler vprašali kje se nahaja dlvtsllska bolnišnica, se jim je Poposttf kfstkomalo ponudil, da jih sfmtUL Takrat je prive-del a seboj dva bolna italijanska častnika In njih spremstvo, ki je bilo zdravo Tako se je pripetilo, da je naša divizija dobila v svoje roke edino ambu-lanro Koča Popov tč ima zdaj približno 90 let. In je sin vieoko spoštovane belgrajske rodbine. Študiral je v Parizu ter se je svoji prvi mladosti dotaknil tudi idealizma, a se je pozneje zopet spustil nazaj na zemljo realnosti. Politično se je obrnil na levo in je veljal /m enega najbolj duhovitih in jedkih esejistov v srbski literaturi. Taki so torej trije Titovi generali. Sedem od ostalih osem je bivših aktivnih lastnikov stare jugoslovanske armade — Štirje so bili polkovniki, dva podpolkovnika in en major.— ONA. Jugoslovanski begunci v Egiptu Kairo, 20«jan (ONA).—V malem šatorišču se nahaja zdaj na peščeni obali zadaj za £1 Ala-meinom eden primerov jugoslovanske tragedije. Tam živi približno 200 žena in otrok ter par starcev ali invalidov—skoro vse, kar je še ostalo od prebivalstva tihe in mirne dalmatinske ribiške vasi blizu Sibenika po imenu Drve« nik. To je zdaj njihovo začasno .taborišče po prisilnem begu iz njihove domače vasi. Kar pripovedujejo ti pripro-sti, toda politično zelo savedni ljudje, je—akoravno so le ribiči—vendar povest vse njihove domovine, ki razodeva silovite spore in strahotno trpljenje pod krutim jarmom sovražnika. Povedal je vso to časniškim poročevalcem Peter Ivičevič, občinski predsednik. Štirje občinski svetniki so itju pomagali in od časa do časa dodali svoje opombe in spomine, Ivičevič ima 38 let in je visok, temnopolt Dalmatinoc, ki govori počasi. S ponosom nosi na glavi svojo partizansko Čepico in na njej peterokrako zvezdo. Do aprila 1941 je bil Drvenik mirna in tiha vas, kjer se je vsakdo brigal le za svojo male vsakdanje skrbi. Ko je vojna udarila na Jugoslavijo, so odšli vsi za vojaško službo sposobni moški v armado. Po razsulu so se zopet vrnili io zopet, aačall svoje staro življenje, dokler niao prišli Italijani in z njimi ustaši Pavellča, ki so pozneje začeli klati Srbe. ln življenje je postalo podobno tež* ki smrti. Moški so pobegnili iz vasi in se pridružili partizanom. Žene in otroci' so se skrili v pečinah Brokove gore, ki tam strmo pa- Slovenska Narodna Podporna_Jodnota IIST-BI So. Lasrndale Ave. Chicego 2* Illinois GLAVNI ODBOR hiHei VtNCENT CAINKAH. gl. pradardnlk____________MM So. Lawndala A v«, Chlcago SS. III. r. A. VIPER. «1. tajnik . ......... .....M57 Ho. 1 awmlal« Ave, Chlcago »3. 111. ANTON TROJ A M, gl. pomakni lajnlk........3«M So. Lawndala Av« . Chicago 33. III. MIRKO O, KUIIEL. |l. blagajnik .... MSI So. Lawnd«la Av.. Chlcago M. III. LAWRENCX OnAlUSHKK. talmk bol »dd. SOM So. Lavrndai« Ave. Chlcago 13. 111. MICHAEL VRHOVNIH, dlrakt. mlad. oddal SOB7 So Lawndala Av. . Chlcago 19. 111 Plttl.lP OOD1NA, upiavllalj ilaaila ............ MM So Uwndal« Ave.. Chlcago SS. IU. JOHN MOLEK. urednik giaaila —---------SO07 So. La^ndaia Av« . (hlcago ta. 111. Po4pr«daiitalfca MICHAEL R. KUMER. prvi podpradaadnlk .......... ........Bon M. Unlveraal. Pa CAMll.U« EAHN1CK. drugI podpredaednlk ...... 35M W. OStH St. Civvvland S. Ohlo Dlairlktnl podpvadaaSalkl JOB. CULKAR. prvo okrolja______ JAMES MAGLICH, drugo okrolj« ..... RAVMOND TRAVNIK, ti«tj« okroL}« JOHN BP1LLKR. trtrto okrolj« _______ URŠULA AMHROZICH. pato okrolj« KDVVAHL) TOM SI C, Mate okrolj« 417 WoodUnd Ava., Johnatown, Pa -------------a D No 1. Oakdala. I'a. 70SS Mlddlapolnta, Daarborn. Muh Mit Randall St., SI. Louta T. Mo. —411 Mere* SI., Evalalh. Mlnn. ISS W Tih at.. Wala*nburg, Culo. r. a. MIRKO JACOB DON ALI) J RUDOLPH OH. JOUN J. EAVERTNIK ClnipoiUrtkl odaak t. iBlat SI.. Clavaland 10. Ohlo So. Lawndala Avs., Chlcago U, lil. Sd, Lawndal* Ava., Chlcago gl 111. So. Lawnda!*,Ava.. Chlcago SS. III. 1400 So. Lom bar d Ava,, Uarwyn. lil. u.----------1U37 So. Tiumbull Ava. Chicago SS. III. --------------------70« E. SOOUt St.. Eucild It, O. r aro tal aSaak ..»».»,...*....Soa 17. Arma. Kaeaaa SIS Tonar St., Lw«am«. l'a 1M1I Muakoka Av«., Ctovaland IS. Ohlo m» 700 Eoraat Ava.. Jo)in»town, Pa. —..........m~».T7I I. IMth Slroat. Cleveland IS. Ohlo Had»orni adaek . .......Mul So. Lawndala Ava., Chlcago SS. III. .IS0IS Upton Ava.. Cleveland 10. Ohlo .....4, It las Snowdvn, UatioU SL Mu h Bo. Pioapaot Ava., Clarendoe mila, III. -----SS W«ataloN Ava.. Paru. IU. Olavml •SravBtk ..SS1S Bo. Rld«eway, Chlcago SS. IU. da v morje. Kudarkoli je sovražnik gospodaril na njihovi zemlji, sp pobegnili in se vrnili šele, kadar so prišli nazaj partizani in prevzeli oblast. Partizanska komanda Je orgunizi-rala primeren sistem svarU, da Jim jo o pravem času svetovala, naj odidejo. Drugače ni Šlo, kajti Neitiei so uvedli zverinsko metodo krutegu mučenja In uničevanja. Zapaliji so hiše, pobrali njihovo ribiške ladje, pobrali mrežo in začeli tudi jemati /a talce celo Žene ln otroke. Težko je verjeti, du Je mogoče, da bi vzel vojiik—tudi ako Je nacist — v roke triletnega otroku in mu odsekal obe roki. In vendar se v tej ^vasi nahaja malo dekletce, kateremu manj-kajp roke izpod lakta; težko je dvomiti o resničnosti izjav teh poštenih ln odkritosrčnih ribičev, da je nemški vojak zagrešil ta zverinski zločin. Vsi ti ljudje so mnogo razmišljali o svoji bodočnosti in o bodočnosti svoje domovin«. Povedo vam, da žele edino le živeli v svobodni in srečni državi. Kot je to povedal Ivičevič in z njlin vsi prisotni, kar hočejo, je federativna Jugoslavija, v kateri bodo vsi JugoNlovuni enaki brez skupin gospodarjev ln s svobodno Izvoljeno vlado, izbrano med onimi, ki se bore za svobodo. I/ teh rit/govorov Je Jasno raz-videti, da so partizani dobro izkoristili kratko dobo, v kateri so bili gospodurjt okraja, v katerem leži Drvenik ter da so dali tem preprostim ljudem politično vzgojo In' do gotovo meje politično obzorje ln tudi zavednost. Izgube ameriške oboroiene šile razkrite Washitigton, D. C., Jan.— Ameriške izgube od začetka vojne vnašajo 142,28» ptf poročilu, ki ga Je pravkur objavil urad za vojne Informacije. To basiru na podatkih vojnega in mortiarič-nega departinents, Ameriške izgube so znašalo od začetka vojne do 22. januarja 32,062 ubitih, 47,123 ranjenih, 32,6119 pogrešanih in 29.U05 ujetih vojakov, Nikdar ne II. kajte p r r k o S u ni i) o v ali Irdlh pred Mleti *v. •t. * ali, I-..-1 Drlite vrv pro£ ud vn>'» s* U* kalfilke. Vtaknite nejjjrv« atik v likalniku in pot^m v tok Odsfrsnlte rtajprvo vrv i/ toke ln potem 1« stike. Ako jc vrv prevruče, dajte takoj vi v Ui Ukalnik pregledeti ivkulrnemu elektrttarju VgemlU' vrv i/ etike kader gapuatite tebe, Ko se likeln k ohladi, apievL te ge. de ee ne seprešl Parit*, da ae likalnik n e pregrej«. Imejte vedfp) pravo aorte-to se v tak A perilo pua« h«). Ne p r 111 s k a j- te plave*. Oov-luiU—rte pe pritisk — u g l a d i MU). I*asite, ds likalnik n« M tok. s le jih n e j ve kvai I. ruiiic SERVICE commny op northirn iuinois Totame vojni/i de/ pofrrbeje^j elektriko rabile )o pametno! 00 0 *0+++*+*00+0 00*000*000++0000>000+00<00>00+>*++000>0-0++*0++4 GUSARJI (Lm FlOnmtUn dm KOTI) CLAUDE FARRERE Poilortail P. J-o ...................................................rrrr r rrr j j j j jjT"j j j jjjjjxx (Se nadaljuje.) Plemeniti gospod de Cussl Tarin se je spozabil celo tako daleč, da j« nekaterim francoskim korzarjem vrnil kor/.arska pisma, ki jim jih je bil svoječasno odvzel. Kakor pokojni gospod de Ogeron, je bil tudi on mož na pravem mestu in zelo naklonjen hrabrim junakom. Rekel je pa, da na ta način raje vzame manjše zlo namesto večjega, kajti če jim kor-zarskih pisem ne vrne, bodo trdoglavi kapitani vkljub temu ropali, in to v brk vsem zabra-nam. Ce jih pa ne more pregovoriti, da bi ne delali več tega,, kar je vsebina njihovega življenja, naj delajo raje vse to kot korzarji, ne pa kot pirati. Na ta način ohranjujem Njegovemu Veličanstvu vsaj verne podanike, ki jih bo prav dobro uporabil, ko pride dan, ko bodo kraljevi sovražniki zopet krivi, da zleti njegov meč iz nožnice. Od aprila 1679 do maja 1682 je jadral Tomaž po raznih morjih po stari navadi, praznil je vse ladje* ki so mu prižle na pot, ne da btise bil mnogo brigsl, kakšne vrste so in pod katero zastavo se vozijo. Na ta način je zaplenil dvajset španskih ladij, osem holsndsklh, tri portugalske, dve iztočnoindijski, eno dansko, pet od drugih narodnosti in tri, ki se niso priinavale nobeni. Vseh teh ladij je bilo dvainštirideset; Tomaž je pravil, da so sovražne, in vrhu tega treba prišteti še štiri vprav prijateljske, s katerimi se je spopadi Tomaž iz izvestnih razlogov. To so bile tri angleške ladje in ena francoska. Vse skupaj je vrglo _ prav znaten plen, ki ga je Tomaž prodal z lepim dobičkom, deloma na Tortugi sami, deloma ns Jsmsjki, San Domingu in na Sv. Krištofu. Juana je smela obdržati kot svoj delež toliko biserov in zlata, kolikor si je mogla natovoriti, in se je tega dovoljenja tudi v polni meri posluževala, tako da je kmalu imela nakitja, skoraj kakor sama Črna gospa iz Macarene, h kateri je še vedno vroče molila. Kajti Juana, še vedno ljubljena z nezmanjšano strastjo, nadaljuje še vedi^o svoje dosedanje ponosno in leno življenje na "Lepi podlasici", svoji drugI domovini, kjer je ona v resnici \ladarica in gospodsrics, Tomaž pa v najboljšem slučsju le njen kspitsn sli celo le njen poročnik. .'»> Dvajset let ji je sedaj, naši Juani. Za Anda-luzljke je to ista starost, kakpr petindvajseto ali trideseto leto za Francozinje, kajti v južnih deželah Vfoče solnce prej izzori vsako bitje, ko pri nas. Ta starost je najlepše razvila vse razkošje njenega telesa ln lica, kraaote, kakor je sicer Tomaž Ae nikjer ln nikoli ni videl. V čssu tega zadnjega in ponovljenega korzarske-ga pohoda je Jtiana brez pretiravanja v očeh vseh, ki so jo videli, vzbudila tako občudovanje, tako je sijala in vabila v svoji razcveli lepoti, ds ji je povsod sledil val strasti, ki je po-stsjsl vedno gorečnejši tn vedno živahnejši. Le strahotno ime Tomaževo, poznano po vsej Ameriki, je moglo brsniti tem strasten in že-Ijsm, da niso postsle preveč vsiljive. On sam ps, Tomaž Jagnje ... naj je bil še tako grozen zmagaicc in vedno strašnejši junak, čimbolj je raslo število njegovih uspehov, je vedno ostsl v suženjskih sponah svoje gospodsrice in z vsakim dnem je telesno ln duševno vedno bolj lezel pod njeno igro. Pri tem ni odločevala lepota, dasi je bila brez pogre-ške. Močnejši in hujši je bil vzrok. Juana sedaj ni več dekle, marveč ženaka, kakor je bila noša pramati Eva, ko jo je kača vzgojila. Ljubila je sedaj bolj vroče in bolj strastno in je s tisoči tsjnih in sladostrastnih prijemov znsla utrjevati svojo despotsko vlado, ki jo Je ute- meljila nad obvladanim Tomažem in ki jo izvršuje od dne do dne brezobzirneje . . . V resnici torej poveljuje ona na "Lepi pod-* lasici", ona sama odloča ali naj se zgodi to ali ono, ali naj se prične lov na ono na jugu pojavljajoče se sidro ali p« na ono na severu, in je še-le takrat oddali vodstvo zadeve iz syojih rok, ko Je pričela bitka, to je v hipu, ko je bilo treba nabasati topove. Ludvik*Guenole se je Je iztežka privadil tem novim razmeram in se je samo bal, da bo hotela nekega lepega dne poveljevati tudi sredi bitke. Ta bojazen namreč ni bila tako neumeljena. Juana ni bila ena onih strahopetnih žensk, ki padejo pri piltolinem strelu v nezavest. Nasprotno, U čudna ženska se počuti najbolje sredi toče krogelj. Vsak jo je lahko gledal v bitki, kako se mirno sprehaja po zadnjem ladijskem kastelu, in kako odprtih nozdryi vsrkava smrad strelnega prahu. Razven k takšnim sprehodom, jii Juana često zepuščala svoje kabine, kjer se "je "najraje ba* vila z lenarjenjem in pa s kičenjem In diče« njem . . . ali ja s sladko ljubeznijo. Oba zaljubljenca st# se sedftj brez uzde udsjala svojim strastem, st brez prestanka uživala do onemoglosti ter brež usmiljenja bičala v vedno novem naponu^seh sil svpjč meso in kri, v izbruhih, ki so sličili prej sovražnostim ko ljubezni. Moštvo posadke je često opažalo, ds se njihovemu kapitanu zjutraj klecne, kadar stopa po lestvah, in često se je ves bled naslonil na stražnikov sedež ter tam obležal. Mulstsks sužnja pa se je često smehljsls pri pogledu na široke črne obroče, ki obdajajo še mokre oči njene gospodarice ... . Tri leta jadra tako "Lepa podlasioa" po ame- > ™ riških vodah in nosi s seboj ta čudoviti par zaljubljencev skozi tisoč prigod in tisoč slučajev. Onadva pa se v bistvu ne brigata za nič drugega ko sama zase. In fregata nosi poleg njiju tudi resnega in zvestega Guenole j a, ki izgleda kakor svetnik, ki se je slučajno izgubil v peklo. In vrhu tegs je ns ladji hekaj stotin dobrih msloneikih dečkov, ki so, bili izprva Id so, bi svobodni korzsrji in svobodni kraljevi podaniki, danes ps so pravi Flibuitejci in so globlje pod njimi, odksr so prestali toliko bitk proti akorsj vsem zastSvsm na svetu, tn vrhu tegs se oni vedno bolj pomešavajo s tujci. Bitke so napravile med njimi marsikatero firokO vrgel. Namesto mrty*oiV t>a prihajajo na ladjo novi krajev, špan- m- 46. , J: Ko so potekla ta tri leta, ne da bi se bilo v njih zgodilo kaj poaebnega, izvzemši Tomaževe ln druge korzarjeve uspehe, se je vendar pripetilo leta 1682 nekaj, kar je izprva izgledalo malenkostno in brezpomembno, kar je pa vendar vodilo v najhujše zapletljajc. V tistem čaau Je Toma* sklenil z več flibu-stejskimi kapitani pravnoveljavno korzarsko pogodbo, ki je temeljila na načrtu, da bodo vsi skupaj napadli mestu Puerto Bello in je v naskoku zavzeli. Hoteli so s tem činom posnemati angleškega pustolovca Morgana, ki je pred dvanajstimi ali petnsjstimi leti zavrel isto mesto in je dodobra oplenil, in to pred noaom ponosnega namestnika na Panami, goapoda Juana Peresa de Guzmana. Tako lep všgled je vreden, da ga posnema, in takšen čin gotovo prinese mnogo slsve to še več blsga. Saj je Puerto Bello glavna luka Atlantskega oceana za vsa ameriška kraljestva, ki leže na južno stran in odročno od Evrope ob morju, ki se imenuje Tihi opean. (Dalje prihodnjič.) Sirene tulijo... > A. R oš mane II Tedaj zatuli sirena, da jim gre njen glas skozi kri U> mozeg, da jim polni dušo kot krik tisočerih, od sile umirajočih Zdi se jim, kakor bi bili v tem glaau potopljeni vsi klici njihovih otrok, ko zaman stegujejo roke po kruhu, zsman odpirajo usta. zdi se jim. da slišijo v tem tulenju vse svoje kletve, izgovorjene in še ncizgovorjene, ves svoj obup in vso svojo jezo nad življenjem prekletim. Uuuuu . . . tuli sirena . . . življenje ali smrt . . . Uuuuu ... kruha .. . oče kruha .. . Uuuuu . . . kruha nam vsem ln plane Mrlakov is strojnice, za njim pa strojnik in kurjač. "Strajk .gre od ust do ust Sirens ps tuli, da reže njen glas vsemirje na dvoje, sega v nebo. pada skori zaprta okna v hiše. napolni ves trg. Ljudje strahoma vprašujejo, kje je Izbruhnil požar, nadložen cerkovnik hiti v stolp k zvonom in že tolče plat zvona in kmetje za- puščajo svoje delo in drve nt kup, toda nihče ne ve, kje gori. Nihče ne vidi požara, ki je izbruhnil v ljudeh . , . Prvi delavci zapuste delo, Še se vprašujoče ozirajo okrog, a že Jim slede drugI in prvi se vsujejo skozi vrsta v svetel dan. Uuuuu . . . tuli airena kar naprej, sleherni prostor Je že napolnil njen glaa. prodrl je v pisarno, da Je ravnatelj začudeno dvignil glavo izza knjig. VIC •To je požar," se križajo ljudje in cerkovnik bije po zvonu, da mu I i je pot z obraza, a ne preneha, kajti še vedno sliši akosi odprte line oni grozni glas: uuuuu .. . Ljudje se križsjo, toda nlhčb ne ve, kam bi ae obrnil, kje je požar. In sirena tuli kar naprej, akosi črna vrata pa se vsipljejo lju-kje, žive mašlne . . . "Bajtarji . . .M Od ust do ust gre to ime. Kaj bodo napravili ti, ali bodo delali naprej? * Od ust do ust. Sirena tuli, kskor bi se podiral svet Njen glaa sega v srca vseh: "Kruha . . .» " Tudi bajtarji ae vsujejo sko-si temna vrata na dvortžče in val se /aženo do ravnateljeve pisem. To niso več telesa ljudi. to je samo živo telo, s eno samo mislijo. In množica ae vali ko deroča voda, ko rasbosnet hudournik preko dvorišča. Nad glavami pa drvi v vaemirje gro-sen glas mren«, da jim srca butajo. da jim misel kolne tn gro-zi.., _ Kruha . . . tuli airena. "Kruha." m isvije ia ust vseh. THE JEEP HAS LANDED-SITUATION WELL IN H AND milMUNO COAST OUAIDSMIN and marlnas give tha old baavo-bo to a Jeep Just after lt had been unloaded through tho gaplng bow of an LST boat drawn up to tha beach at Capa Gloucester, New Brltaln. In tha bacfcfround ara other eraft from which vehleles am being beached. Coast Ouard photo. "Kje je ravnatelj?" Že so pred pisarno. Sirena tudi in grozi, zato vde-rejo vrata, ki so bila zaklenjena. "Kje je ravnatelj?" Ni ga, ubežal je skozi zadnja vrata. "Kruha . . ." In maSa se vali, kakor se vali razbeljena lava po zemlji . . . Sirena tuli . . . III Sirena utihne. Lava ljudi se razlije na vse Razburjeni so, ko se pomikajo gručah domov. Lica jim žare, žila bije podvojeno in v očeh ;im gori čuden ogenj. Vsak hiti na svojo stran. Toneta iene k nevesti, njej mora povedati najprej; da jo reši skrbi, kako si preskrbita najpotrebnejše. Zdaj bo ta skrb ne-jotrebna, saj bo po končanem ; itfojkfl dovolj zaslužil v tovarni in bosta lahko kupila vsega. Živela bosta fcpo in Francki ne x> treba frqditi na dnino. Kdo >i ne bil vesel ob takih mislih, kako ne bi hitel Tone k nevesti. ,ftič več skrbi in gladu, nič več lačnih oči. Kdo ne bi bil vesel, kdo ne bi hitel, kamor ga žene najbolj. Kovač in Žagar gresta vštric, soseda sta, sato gresta skupno domov. Navadno so jima bile noge počasne in lene, kajti deset ačnih ust čaka Žagarja doma, a Covaču umira žena. Danes hitita, da komaj dohajata drug dru-jega. Kako bi ne, saj bo deci (upil kruha, ženi morda zdrav-a—ko bo končan štrajk. I 1 udi Poljanec ter Šklepec gresta vštric in obema se mudi, kajti veliko dela Imata na polju in prav jima je prišel ta štrajk. In »tem, ko bodo več zaslužili, bo oljanec odkupil laz, a Šklepec popravil svoj hlev. Tako hitijo vsi, veseli in polni upanja. Sonce razliva svoj svit kakor nikoli. Žagar in Kovač prideta najprej domov, ker imata blizu tovarne svoj dom. "Kako, da si danes že prišel, ko je ura komaj pol dvanajstih proč?" Vsa v skrbeh ga gleda žena. "Ustavili smo dflo, štrajka- mo." "Ah, zato je tako tulilo v fa-briki, da smo ae vsi križali." "Kaj bo sedaj, kako bomo živeli?" "Ha, ha, kako bomo živeli. Poglej te moje roke, ali niso zdrave in močne in ali niso trde kot kamen? Zakaj so^ trde, da mi lahko spustiš nož na odprto dlan? Hudiča, stroj je naprayil iz mojih«rok kamen, saj se pri-pogibam ob njem ves dan. In vendar sva lačna ti in jaz in vseh deset. Zakaj, a zakaj? Po-molčal je, kakor bi se bal fzgo-voriti. Nato je mahnil z roko in rekjel; "Boljše bo . . ." Tedaj prihiti Jožek in za njim Še drugih devet. "Mati, ali je že kuhan krom pir? Tako sem lačen." , "Malo še počakajte, ne bodite tako neučakani." „ "Daj mi en krompir, mati, vsaj enega mi daj." "Saj še ni. kuhan; v košu vzemi olupke in jih speči, če si res tako lačen." "Saj smo jih že vse spekli in jih W nič več." Mati mu da iz lonca še neku-han kos krompirja in že se gne-te okrog nje še drugih devet. "Še meni enega, še meni . . Poželjivo upirajo poglede dvigajočo se soparo nad velikim loncem, v katerem so zbrane vse njihove želje. Da bi imeli ta veliki lonec, iz katerega se kadi tako zapeljivo ... da bi ga me-11 . . . "Če boste sedaj vse pojedli, kaj bo pa ostalo za kosilo?" In mati da vsakemu po en krompir. Primejo kar z roko, da jih zapeče v dlan in ga prekla dajo is roke v roko, pihajoč > njega. A že zasade zdrave zobe v napol kuhan krompir in že ga pogoltnejo celega ter vročega. Zopet so praznih rok in lačne oči zopet strme v veliki lonec in Tinčeta, ki ima še vedno svoj kos. Nevoščljivo se ozirajo vanj tn žal Jtm Je, ker so pogoltnili krompir tako hitro. 'GO LEFT ONE BLOCK, THEN TURN o rt m h.. •t DeteaM m v aJ^S rigtrt * P*. Chartoo N. Y. An m. P. looniaf out of Um Iruck. mi am ta asi roolljr oompliralod Man h« "Mati, zakaj'mrl nas nimamo kruha?" Tiho je vprašal Tonček, ne da bi obrnil pogled od lonca. "Mati ne odgovori, le oče zakolne, da otroci boječe vzfrepečejo. Tonček ni slišal očetove kletve, zato trdovratno sprašuje naprej: "Zakaj pri nas nimamo kruha?" "Saj smo ga imeli, tudi pri nas smo ga imeli." "To je že dolgo, a pri Petranu ga imajo vsak dan. Tako velik kos je imel danes Janče, ves bel je bil in pomazan z medom. Poprosil sem ga za košček, pa ga mi ni dal." Tedaj se Jožek razhudir "Zakaj ga prosiš, tega, a?" ' ne, "Zakaj , "Jaz ga ne bi, jaz žel če bi bil še tako lačen." Začudeno ga gleda Tonček, a. ko začudeno, da je pozabil<£ na krompir. Ne ve kaj bi 3 čudno je prekinil njegove n^ Molči m oci ima široko odpT Počasi fu se zopet zagle^ kadeco se soparo in spet vnJ tiho in zamišljeno. "Zakaj pri nas nimamo kJ ha?H * "Tudi pri nas ga bomo m že čez nekaj dni ga bomo Vsi ga boste jedli, kolikor bd hoteli." osu Tako ga potolaži oče in v J su se pozna, da sam verjame 3 jim besedam. Tonček pa sprak je naprej: "Belega?" * "Belega." "VeŠ, meni je vseeno, ali b* lega ali črnfega, samo, da bi® bilo dosti, ddfeti . . In z rokami pokaže, koliko a ga želi. (Dalje pr&odnjič.) Razni mali oglasi HI d NIK I—Stalno delo v veliki uradnih poalopjih. I^nevno ah noj. no delo. Visoka plača. Ob nedelj in praznikih se ne dela. FEDERAL RESERVE BANK 164 West Jackson Blvd. POTREBUJEMO POMOČNIKA pri strojih! ALONZI FURNITURE CO 1832 Hubbard St. HIŠNICE—Stalno ^ delo v veliki' uradnih poslopjih. Nič ribanja. Visoka plača. Ob nedeljah in premikih se ne dela. Počitnice in banftf prazniki plačani. • FEDERAL RESERVE BANK 164 West Jackson Blvd. 3 USLUŽBENCE. "HOUSEMAI PORTER".—Splošno čiščenje od 8. do 5.—$30.00 tedenska Stalno delo. 188 W. Randolph St.. 22nd Floor 10 A. M. AGITIRAJTE PROSVETOI KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STAffE SEDAJ Knjiga je trdo vezana in ima S21 strani Recepti ao napisani v angleškem Jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu Je kaka Jed poaebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj vizvežbati in izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 Weat 18th Street New York 11, N. Y. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 13. redna konvencije se lahko nate« na list Prosvsto ls prišteje eden. dva. M. Iliri ali pnt članov Is ono drušlne k sni naroč nlnL List Prosvnta stane sn vse enako, sa člane aH neClane IS.00 u aaelniBo naročnino. Ker pa šlaal ie plačajo pel aaeeaentu $1J0 todnUbNJLntn prtttojo k nasnšnlnL TS^SdeJ nI vaioka. oa m ast proden*aa člana MM Ust fHasiala le vala lastnina la ffotevo Je v vsaki drušini nekdo, ki M rad čital liet vsak dan. kakor h,tro ^teri teh članov preneha biti člss f' "J* •• Proč od družine in bo zahteval sam svoj 1« ««dnlk. bode moral Usti član ls dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta. Ako tef« ne r7 ^•j mora upravništvo znižati datum za to vsot« naročniku, rana listu Piosvela Jes Za ZdruL dršave ia Kanndo SSJS Za Chicaeo in okolioo fo......$7J« Za Evropo Je__ Ispolnlte ■podaji kupon, priložita Moner Oeder v pismu In si naročit« Prosveto. pnoavrrjL SMPJ. vsote denar) s sli Ust. ki Ja vnšn laatnia* 21 111 AVa> Priloženo pošilja« naročnino n Uat Praevsto L ban.----------------<*. vsoAe $ If oslov Usta Tito tednik bi m pripišite k nsojl članov mojo dntžlnet L ■ od aledotik