Vsem učencem, učiteljem in staršem, želimo v novem šolskem letu veliko uspehov in dobro počutje v novi šoli. 7. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE KIDRIČEVO V nedeljo. 27. junija, so občani in občanke občine Kidričevo praznovali že 7. praznik samostojne občine. S prvo številko našega glasila ste bili povabljeni na prireditev v okviru praznika občine Kidričevo. V tej številki vam lahko predstavimo mnogo storjenega, tudi osrednja proslava pod občinskim šotorom v Pleterjah je bila dobro obiskana. Organizacija in izvedba praznovanja je bila zaupana PGD Pleterje. Pobuda, da bi bila prireditev v Pleterjah, je bila sprejeta na upravnem odboru PGD Pleterje že oktobra 2003, ko smo začeli razmišljati, kako bi društvo obnovilo (restavriralo) svojo 99 let staro ročno gasilsko brizgalno in proslavilo njeno 100-letnico. Vse to smo zapisali in župan nam je okoli novega leta obljubil, da bo izvedba praznika prav v naših rokah. V PGD Pleterje so se začele priprave takoj po opravljenem občnem zboru, ki je bil 22. februarja. Celotni UO se je zadolžil za razne naloge. 21. marca smo sklicali vaščane Pleterij, kjer smo predstavili naš projekt, ter jih vključili v priprave na prireditev, saj tudi drugače cela vas diha z gasilskim društvom. Od tega dne pa do izvedbe praznovanj se je Zaigrali so godba na pihala iz Spodnje Polskave. zgodilo mnogo nepotrebnih problemov, ki so jih zakuhali razni politiki v občini in nekateri uradniki s svojim zavlačevanjem pri opravljanju dela. Za ureditev zemljišča za postavitev šotora j e bilo potrebno veliko dogovarjanja, prošenj in tudi lastnega dela, da se je dokazala lastnina in da je bil plato za igrišče dokončno urejen. Da pa bi bil šotor bolj izkoriščen, smo v petek na pobudo predsednika turističnega društva g. Jeza organizirali Pokaži kaj znaš, ki gaje vodila in povezovala Sonja Mojzer. 21 odličnjakov občine Kidričevo je prejelo v spomin knjigo "Umetnost na Slovenskem". Nastopilo je veliko skupin in posameznikov, ki so pokazali voljo in znanje. Ocenjujemo, da seje v šotoru zbralo čez 500 ljudi. Slavnostni nagovor župana. V soboto smo organizirali zabavni večer, osrednja prireditev pa seje začela v nedeljo ob 15. uri. Na ta dan je potekala slavnostna seja v prostorih občine Kidričevo. Začetek osrednje slovesnosti ob 7. prazniku občine Kidričevo je naznanil konjenik - jezdec na konju, ki je prinesel občinsko zastavo, jo pod šotorom izročil županu, ta pa jo je odnesel do prireditvenega odra in jo postavil v stojalo. Takoj za tem je bila odigrana slovenska himna, ki jo je zaigrala godba na pihala KUD PGD Spodnja Polskava pod vodstvom Bogdana Senegačnika. Vse občane in občanke zbrane pod šotorom je pozdravil župan Zvonimir Holc. S petjem so prireditev obogatili člani pevskega zbora Talum iz Kidričevega. Med prireditvijo Predsednik PGD Pleterje Franc Planinšek, ki je uspešno vodil ekipo, ki je pripravila letošnje praznovanje. 7. PRAZNIK OBČINE KID 27.6.2(104 eb 15 uri u.p« bs jrw, p > n \ j ’ JH / “ i IPCir^SK ve< lv.li It* Im i m HlEj so podelili občinska priznanja: najvišje priznanje plaketo občine Kidričevo je letos prejela delniška družba Talum, v imenu kolektiva jo je prejel predsednik uprave mag. Danilo Toplek. Grb občine Kidričevo sta prejela predsednica KO Rdečega križa Pavla Veler in dirigent tamburaškega orkestra Cirkovce Drago Klein, častni občan občine Kidričevo pa je postal novinar, pisatelj in dramatik Zdenko Kodrič. Podeljenih je bilo 21 nagrad najboljšim učencem iz OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, ki so bili vsa leta odličnjaki. Malo pred koncem proslave se je (načrtovano) zgodil požar pred šotorom, na katerega so prigalopirali konji s 100 let 4 v : :$x . Prejemniki najvišjih priznanj skupaj z županom Zvonimirjem Holcom in direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. 100 let stara gasilska brizgalna. Pozdrav gasilcev GZ Kidričevo. staro vprežno brizgalno in štirimi gasilci, oblečeni v stare delovne obleke, na glavah pa so imeli zelo stare gasilske čelade. Skočili so z na novo restavrirane brizgalne in z brento pogasili ogenj. Mnogo prisotnih si je z veseljem ogledalo to brizgalno, ki jo je prebarval in uredil umet- nik Igor Somrak. Po opravljeni akciji so se udeleženci proslave vrnili v šotor, kjer seje nadaljevalo z zaključno slovesnostjo. Predstavnik članov PGD Pleterje seje ob koncu prireditve zahvalil vsem nastopajočim in predsedniku Francu Planinšku ter mu izročil spominsko sliko Zvečer je bilo veselo v šotoru ... za vso opravljeno delo pri razvoju društva in kraja. Ob koncu proslave so spet zapeli talumovci, nato pa se je začelo rajanje z Veselimi Štajerkami. Vse prisotne, bilo jih je čez 1000, so postregli s pijačo in jedačo. Prireditev so obiskali tudi konjeniki z vozovi in jezdeci iz Ptuja in okolice. Da je prireditev dobro uspela, gre zahvala vsem vaščanom, ki so poskrbeli za ureditev celotne vasi, za postavitev šotora in so tudi nudili svojo gostoljubnost. Franc Planinšek Foto: Brigita Tetičkovič ... in napeto na igriščih. 4 Uvodnik EMI Naša pravljica! Ko stopiš v hišo učenosti, te objame tišina, za zaprtimi vrati si mlade glave nabirajo učenost. Oglasi se šolski zvonec, vrvenje po hodnikih in mladi, vedri glasovi ti povedo, da si v šoli. V OŠ Cirkovce pa v šolskem letu 2003/04 ni bilo tako. Vstopil si v staro stavbo, zaslišal vrtanje, razbijanje, pred okni zagledal zidarske odre, otroški smeh se je prepletal z odrezavimi glasovi tistih, ki so bili onstran oken. Prav zaradi tega so se šolska vrata za naše učence zaprla že 5. junija. V tem letu življenje in delo v šoli ni teklo po ustaljenih tirnicah. Neprestano smo nekaj spreminjali, iz dneva v dan smo se prilagajali situacijam. Pa nismo godrnjali in tožili, saj smo imeli postavljen jasen cilj: 1. septembra želimo začeti novo šolsko leto v obnovljenih in novih prostorih, kar bo prineslo boljše delovne pogoje vsem: tako učencem kot delavcem šole. Ne 1. septembra, ampak nekaj dni kasneje smo veseli in navdušeni nad svetlobo in lepoto novih prostorov začeli s šolskim delom. Kljub težkim razmeram je bila bera naših uspehov v tem letu obilna. Ponosni smo na učence, ki so dosegli zlata, srebrna in bronasta priznanja, na državne prvake iz Vesele šole. Veseli smo učencev, ki so se izkazali na likovnih natečajih, športnih tekmovanjih in seveda na pevskih, lutkovnih in folklornih območnih in medob-močnih srečanjih. Zadovoljni smo, da smo še vedno v družini ekošol in se trudimo za varstvo narave in čisto okolje in da so se naši učenci vključili tudi v mednarodne projekte. Prijetno presenetilo in razveselilo nas je tudi povabilo s Poljske, kamor so bile kot nagrajenke mednarodnega likovnega natečaja povabljene za teden dni tri naše učenke na festival otroške umetnosti. Veseli pa smo bili tudi vseh tistih učencev, ki so si s pridnostjo ali z bistrostjo priborili dober učni uspeh, vseh tistih, ki so se morali vse leto zelo truditi, da je bila v spričevalu pozitivna ocena, vseh tistih, ki so znali biti vljudni do sošolcev in odraslih, ki jim ni bilo težko redno prihajati k pouku. V tem šolskem letu si želim, da bi bilo takšnih učencev še več, saj jih bo k uspešnemu delu navdihovala tudi svežina prenovljenih prostorov. Prenovljena šolska stavba je v ponos učencem, delavcem šole, staršem, kraju in celotni občini Kidričevo. Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da bomo lahko začetek šolskega leta 2004/2005, posebej pa 16. september - otvoritev prenovljenih šolskih prostorov - z velikimi črkami zapisali v šolsko kroniko. Namestnica ravnateljice Jožica Jurgec Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov tetickovic@email.si.. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo). Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Franc Planinšek (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovci), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Obnovljena in dozidana OŠ in vrtec Cirkovce. Foto: Brigita Tetičkovič Intervju Tovarna, ki daje kruh že 50 let 5 Letos je Talum dobil najvišje občinsko priznanje, plaketo občine Kidričevo. Talum je največja tovarna v občini Kidričevo. Kdaj se je vse začelo in kakšno je stanje danes? Začetek sega v leto 1954, tako letos praznujemo 50 let obstoja. Ta leta so bila zanimiva, težka, polna izzivov. Tovarna je v začetku proizvajala 15.000 ton aluminija in temu ustrezno količino glinice se je v letih razvijala, modernizirala, dograjevala. Danes razpolagamo s proizvodnimi kapacitetami 115.000 ton elektroliznega aluminija. Kar pa je bolj bistveno, celotna blagovna proizvodnja dosega že 157.000 ton, kar pomeni, da velik del aluminija proizvajamo iz sekundarnih surovin. Proizvodnjo glinice smo v 90. letih opustili, tako iz ekonomskih, kot ekoloških razlogov in tako postali vezani na uvoženo glinico. Spadamo med manjše proizvajalce tako v svetovnem kot evropskem merilu. Smo pa prepričani, kljub težavam v poslovanju, posebej vezanih na oskrbo z električno energijo, da uspevamo najti svoje mesto na evropskem trgu. Približno 85 % proizvodnje je namenjene izvozu. Glavna tržišča, tako kot pred mnogimi leti, so Italija, Avstrija, Nemčija, Švica. Proizvodnja danes ni v ničemer primerljiva s proizvodnjo, ki smo jo imeli pred dvajsetimi leti. Takrat smo bili proizvajalci primarnega aluminija v obliki hlebčkov, danes tega proizvoda, že več kot deset let, v Talumu ni. Imamo štiri skupine proizvodov: naj večja so bileti oz. kroglice, drugi sklop so livarske ligure, tretji so rondele in rondelice in četrti izparilne plošče za hladil-niško industrijo. Trg zunaj zahteva nenehna prilagajanja in vlaganja. Kako je s tem ? Kar se tiče modernizacije, eno smo izvedli v 80., drugo v 90. letih. Zadnjo smo končali pred dvema letoma in smo jo poimenovali modernizacija proizvodnje primarnega aluminija - druga faza. Zdaj načrtujemo večje posege pri povečevanju proizvodnje aluminija iz sekundarnih surovin. Danes proizva- jamo približno 25 do 30 tisoč ton izdelkov na ta način, naš načrt pa je, da bomo proizvodnjo v petih oz. šestih letih povečali na približno 80 tisoč ton. Pripravljamo se namreč na zaprtje elektrolize B, katere življenjska doba se izteče predvidoma konec leta 2007. Usposobiti se za proizvodnjo aluminija iz sekundarnih surovin pomeni velika vlaganja v proizvodne naprave, logistiko in nabavno službo. Težko je najti ustrezne kvalitetne vire sekundarnega aluminija, predvsem v ustrezni oddaljenost od tovarne, saj v nasprotnem primeru transportni stroški izničijo ves ekonomski efekt tega posla. Potrebna so tudi vlaganja v kadre in nova znanja, ki so potrebna za to proizvodnjo. Še vedno je veliko stvari nerazjasnjenih okoli sežigalnice. Kakšno je vaše mnenje? Glede gospodarjenja z odpadki se v Sloveniji obnašamo, kot da smo najbolj pametni in da bomo prav mi izumili popolnoma nov način gospodarjenja z odpadki. Lahko govorimo o kakršnem koli ločenem zbiranju odpadkov, snovni izrabi odpadkov, vendar se to ne da povsem uresničiti. Zato razvita Evropa že dolgo in v vedno večjem obsegu uporablja preostalo energijo v odpadkih. Pri sežigalnici gre za energetsko izrabo preostankov odpadkov. Po mojem osebnem mnenju se bo Slovenija temu razvoju težko odrekla. Zavedati se moramo, da je Slovenija mala, da predelovalnih kapacitet za nekatere tako zbrane snovi preprosto nimamo in se jih za takšen obseg niti ne splača graditi. Pri izvažanju takšnih snovi imajo veliko vlogo transportni stroški. Prepričan Danilo Toplek sem, da bo Slovenija zgradila vsaj dva objekta za termično obdelavo komunalnih in gospodinjskih odpadkov. Gre za objekt, ki v ničemer ne zmanjšuje kvalitete bivanja občanov, temveč lahko pomeni velik pospeševalec za določene vrste razvoja.V večjih avstrijskih, švicarskih. in nemških mestih boste srečali objekte za termično obdelavo odpadkov. Tudi sam pogled na njihovo okolico pove, da bolj skrbijo za okolje kot mi. Kopališče sameva že nekaj let. Občane zanima, kako se bo ta stvar razvijala v prihodnje? Danes, končanju obdobja socializma, je pač ekonomija tista, ki narekuje določeno ravnanje vsakega gospodarskega subjekta. Talum ni nobena izjema. Dejavnost lahko opravljaš le, če na dolgi rok vsaj pokrivaš stroške. V časih, ko je kopališče obratovalo, je bilo približno 35 do 38 kopalnih dni. V teh dneh ne pokriješ niti osnovnih stroškov vzdrževanja takšnega kopališča. Tudi s strani zakonodaje, ki je vedno strožja, bi zadostili vsem predpisom le v primeru, da bi celotno kopališče zgradili na novo. Preden začnemo razmišljati o takšni možnost, seje potrebno vprašati, a je smiselno na relaciji 7 km imeti dve pokriti kopališči. Primerov tovrstne neracionalnost je na drugih področjih iz dneva v dan več, ne da bi se vprašali, kdo bo jutri pokrival stroške. Kaj pa najvišje občinsko priznanje, plaketa občine Kidričevo? Bili smo presenečeni, da so nas nekateri politični "veljaki" sploh opazili. Je pa opaziti določen napredek v boljšem sodelovanju , predvsem z novo občinsko upravo. Tako skupaj urejamo nekatere stvari, ki bi jih morali urediti že prej. Nadejam se, da bomo vedno bolj sodelovali, kar se mi zdi edino prav, vendar to ni odvisno le od nas. Brigita Tetičkovič 6 Gospodarstvo Mednarodni sejem Austrosicherheit na Dunaju Na mednarodnem sejmu na Dunaju razstavljal tudi samostojni podjetnik iz naše občine Od 30.3.2004 do 1.4. 2004 je Boštjan Štefančič na sejmu. na Dunaju potekal mednarodni sejem varnosti in varstva pri delu, na katerem je kot edini Slovenec razstavljal tudi naš občan - samostojni podjetnik Boštjan Štefančič iz Nji vere. Ukvarja se z izdelavo specialne protihrupne zaščite - glušnikov po meri ušesa. Ti glušniki so narejeni za vsakega posameznika posebej, zato so izjemno udobni. Čeprav se z izdelavo tovrstnih glušnikov v Avstriji ukvarja nekaj podjetij, so bili domači in tuji obiskovalci navdušeni nad boljšim sistemom dela našega podjetnika. Obiskovalcev sejma je bilo skoraj šest tisoč, tako da je bilo veliko priložnosti za navezavo poslovnih stikov. Sejem AustroSicherheit se organizira vsaki dve leti. Našim občanom, ki še ne poznajo te dejavnosti, priporočamo, da si ogledajo internetno stran www.stefancic-sp.si, saj se skoraj vsi dnevno srečujemo s hrupom bodisi na delovnem mestu ali doma (stroji, promet, kosilnice, žage, traktorji, gospodinjski pripomočki, glasna glasba...) in tako postopoma, vendar vztrajno, izgubljamo sluh. Po nizozemskih raziskavah smo lahko hrupu v višini 80 dB izpostavljeni največ 8 ur dnevno, 89 dB 1 uro dnevno in 95 dB le 15 minut dnevno. Zato čuvajmo naš sluh, saj je veliko bolje preprečiti kot zdraviti! Boštjan Štefančič GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA Prometni minister v Kidričevem V ponedeljek, 30. avgusta 2004, je na pobudo OO LDS Kidričevo in poslanca v Državnem zboru, gospoda Antona Butolena, ki je tudi vodil sestanek, občino Kidričevo obiskal minister za promet dr. Marko Pavliha. V prisotnosti župana občine Kidričevo gospoda Zvonimirja Holca, ki seje ministru zahvalil za obisk, je tekla predvsem razprava glede problema Tovarniške ceste, ki jo je potrebno v celoti sanirati in na križišču z Lovrenško cesto urediti rondo. Dotaknili smo se tudi hitre ceste Slovenska Bistrica-Hajdina in avtocestnega odse-} BS ka Slivnica-Gruškov-je, ki bosta potekala delno tudi skozi ozemlje občine Kidričevo. Po prejšnjem nacionalnem programu se je omenjena avtocesta končala sredi polja v Dražencih. Predvsem gospodu Butolenu, ki je med drugim tudi član odbora za infrastrukturo RS, seje potrebno zahvaliti, da seje šele po njegovem posredovanju pododsek avtoceste Draženci-Gruškovje umestil v novi nacionalni program izgradnje avtocest. Glede Tovarniške ceste in izgradnje krožišča je gospod minister po ogledu zagotovil, da se bo osebno zavzel za ureditev omenjene problematike. Predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Jože Murko OGZ PTUJ Pobuda o ustanovitvi GZ Slovenije - Območne zbornice Ptuj Precej let je minilo od prvih prizadevanj za ustanovitev Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Ptuj. Pobuda za ustanovitev območne gospodarske zbornice Ptuj je formalno izhajala iz sklepa, ki so ga sprejeli gospodarstveniki, povezani v Manager klub Ptuj 14. 9.1994. Takrat je Manager klub Ptuj podprl pobudo podjetnikov iz Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Gornje Radgone. Pobuda ni bila sprejeta, ker je prevladala ocena oziroma mnenje, da je potrebno vsako spremembo organiziranosti predhodno temeljito analizirati. Pobuda prav tako ni bila upoštevana v letu 1995, ko so bila prizadevanja za ustanovitev območne zbornice v skladu s statutom GZS ponovljena. Pripravljen je bil elaborat, ki je temeljil na številnih argumentih za povezovanje v Območno zbornico Ptuj, vendar žal do ustanovitve zbornice ni prišlo. Notranja organizacija sistema Gospodarske zbornice Slovenije je še naprej vključevala 13 območnih zbornic z vključenostjo našega območja v Območno zbornico Maribor. Na delovnem srečanju podjetnikov Ptuja in okolice o razvoju podjetništva v Spodnjem Podravju, ki je bilo 8. aprila 2004 na Ptuju, je bila izražena pobuda, da se z aktivnostmi v zvezi z ustanovitvijo Območne gospodarske zbornice Ptuj nadaljuje. Območje Spodnjega Podravja ima tako specifične gospodarske interese in razvojno problematiko, dajo bomo lahko uspešneje reševali le z lastno območno zbornico. Prav tako bo racionalnejši pristop za učinkovito posredovanje zborničnih storitev članstvu na terenu. V pripravi je izdelava elaborata, ki bo s številnimi utemeljitvami podkrepil prizadevanja po ustanovitvi Območne zbornice Ptuj, za območje občin Upravne enote Ptuj in Upravne enote Ormož. Elaborat ne bo utemeljeval razlogov za izločitev iz sedanje Območne zbornice Maribor, temveč bo podal argumente za oblikovanje interesa gospodarstva oziroma potreb našega območja. Prav tako bo natančno opredelil območje delovanja, pogoje dela in cilje zbornice. V zadnjem tednu avgusta so podjetniki registrirani v Upravni enoti Ptuj prejeli izjavo o podpori, s podpisom katere bo izražen njihov interes za ustanovitev območne zbornice na našem območju. Odločitev o ustanovitvi Območne zbornice Ptuj mora sprejeti skupščina Gospodarske zbornice Slovenije, na odločitev pa bo ključno vplival pozitiven odnos podjetnikov iz tega območja. Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije bo predvidoma oktobra oziroma novembra, zato nam ne ostaja dosti časa, da izpeljemo vse potrebne aktivnosti. Za vse dodatne informacije v zvezi z obravnavano problematiko se lahko obrnete na Klavdijo Petek, Oddelek za gospodarstvo, Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, tel. 748 29 40, e-pošta klavdi-ja.petek@ptuj.si. mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj Prejeli smo / Krajevni odbori 7 OBRTNA CONA Opravičilo V preješnji številki glasila Ravno polje je bila pri članku Veliki načrti na področju gospodarstva pomotoma objavljena napačna slika bodoče obrtne cone. Na mestu ki je na sliki ni predvidena gradnja obrtne cone. Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. Uredništvo. DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO Pojasnilo Ob ustanovitvi samostojnega novega društva invalidov Kidričevo smo bili zavrnjeni invalidi od ZDIŠ, ta nas leta 2001 ni hotel sprejeti v svoje članstvo. Ko smo iskali rešitev iz zagate, v kateri smo se znašli, smo v Sloveniji našli podobna društva, ki jim je ZDIŠ zavrnil včlanitev. To so društva: Kidričevo, Bohinj, Vuzenica, Konovo, ZDI Krško, TE Šoštanj, Ruše, Podvelka in IF Slovenije. Zato smo skupaj ustanovili novo zvezo pod imenom Invalid, Zvezo društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije. Nova zveza je poprijela za delo, saj smo dobili možnosti kapacitet za ohranjanje zdravja v zdraviliščih v Sloveniji. Vložili smo tudi vso potrebno dokumentacijo za pridobitev Statusa invalidske organizacije, ki deluje po Zakonu o invalidskih organizacijah. Članica zveze Marta Pinterič Spoštovani! Ob prebiranju vašega članka so me prizadeti in občani občine Kidričevo opozorili na nepravilnosti v članku, v katerem je narobe podatek oziroma mislim, da so nekateri narobe razumeli, da je društvo invalidov Kidričevo pomagalo ob izvedbi akcije dvigala za pomoč invalidu. Kot jaz osebno razumem, je to podatek odbora za družbene dejavnosti, ki je res pomagal s finančnimi sredstvi. V lanskem letuje Medobčinsko društvo invalidov Ptuj izvedlo akcijo nabave in montaže dvigala za invalida iz Kidričevega. Nakup dvigala, montažo in druga spremljevalna delaje financiral Talum, d. d., Kidričevo, deloma občina Kidričevo ter Zveza delovnih invalidov Slovenije in MDI Ptuj. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi sam invalid in MDI Ptuj vsem, ki so pomagali pri izvedbi akcije. Posebej hvala vodstvu Taluma, d. d.,Kidričevo - ge. Ačimovič in g. Danilu Topleku, ki so znali prisluhniti potrebam invalida in mu izkazati pomoč. Vljudno vas prosimo za opravičilo oziroma dejansko predstavitev akcije. S spoštovanjem! Predsednica MDI Ptuj Zdenka Ornik TUDI DO HIŠNE ŠTEVILKE 28 A V SP. JABLANAH PRIŠLA EVROPA Veseli novih asfaltnih površin V četrtek, 14. julija 2004, so na cesti do hišne številke 28 a v Sp. Jablanah pričeli s pripravljalnimi deli za položitev asfalta. Cesti, ki se je urejala in popravljala celih 20 let, je priskočila na pomoč Občina Kidričevo ter se odločila za asfaltiranje ceste. Skoraj smo že obupali po neštetih prošnjah za ureditev ceste, ko pa je prišla potrditev od krajevnega in občinskega odbora, da se bo cesta uredila, smo bili neizmerno veseli. Zgodaj zjutraj v četrtek so zapeli stroji samostojnega podjet- nika g. Darka Dolenca in pričeli so z izkopom ceste. Pri valjanju ceste in urejanju bankin j e sodelovala tudi domača ekipa. Podlaga za asfalt je bila zelo dobro pripravljena, dober teden pozneje pa so se na cesti že prikazali stroji za asfaltiranje Cestnega podjetja Ptuj. Ob položitvi prvih nekaj metrov asfalta je bilo veselje neizmerno, in začutili smo, daje vendarle tudi do nas prišla Evropa. Zah- valjujemo se vsem, ki so bili za to, da se ta cesta asfaltira. Stanko Kores ml. Prvi metri asfalta Valjanje in urejanje bankin 8 KRAJEVNI ODBOR PONGERCE Krajevni odbori Tudi manjše vasi se razvijajo Med manjše vasi v občini spada prav gotovo tudi vas Pongerce, vendar je kljub temu zmeraj na voljo dovolj ljudi, ki bi radi prispevali k razvoju svojega kraja. Seveda je tudi v tako majhnem kraju veliko različnih idej in interesov, zato je naloga krajevnega odbora uskladiti različne interese v dobrobit celotnega kraja. V letu 2003 je bil imenovan nov krajevni odbor v sestavi predsednik Stanko Krničar, podpredsednik Jože Lah in člani Stanko Pauman, Danilo Širovnik in Danilo Vek. Naše delo je usmerjeno predvsem v razvoj vasi, vendar do realizacije prihaja prepočasi, saj je ključni problem denar. Kljub problemom, kijih ne manjka, pa nam je le uspelo pridobiti prostor, kjer se lahko brezskrbno igrajo naši otroci. Na tem prostoru nam je uspelo s pomočjo občine in prostovoljnega dela vaščanov obnoviti tudi dotrajano hišo v lep vaški dom. Na željo vaščanov in občinskega sveta smo hišo obnovili v stilu starih kmečkih hiš, na kar smo lahko ponosni, saj prikazuje podobo vasi izpred sto let. Na tem prostoru se večkrat dobimo in organiziramo razna družabna in športna srečanja. Želja odbora pa je, da bi se v te družabne in športne aktivnosti še bolj vključili mladi. Seveda pa je za to potrebno dokončno urediti in zagraditi igrišče ter ga ustrezno opremiti s športnimi rekviziti. Ob ponovnem zagonu kabelskega omrežja nam je obenem uspelo urediti tudi električno in telefonsko omrežje, za kar je ob izdatni pomoči občine še posebej zaslužen Franček Lah. Za dokončno ureditev električnega omrežja je potrebno dokončati še javno razsvetljavo, kar up- amo, da bo dokončano še v tem letu. Kljub vsem uspehom, ki smo jih realizirali v zadnjem času, pa nam prav gotovo ni v ponos potok, saj je zaradi neurejenega pretoka predvsem v poletnem času struga popolnoma suha. Kljub večkratnim pobudam s strani vaščanov pretok vode še vedno ni ustrezno rešen, zato upamo, da bo občina s pomočjo strokovnjakov v čim krajšem času rešila to problematiko. Čeprav je vas majhna, pa katastrska občina Pongerce obsega kmetijska zemljišča od Starošinc pa vse do stare železniške proge Pragersko-Medvedce, na katerih je veliko neurejenih makadamskih cest, ki jih bo treba obnoviti v čim krajšem času. Obnova vaškega doma v Pongercah dokazuje, da je le s skupnimi močmi mogoče prispevati k razvoju kraja in s tem tudi svoje občine. Krajevni odbor Pongerce KRAJEVNI ODBOR N.1IVEROE Njiverce - naselje na robu občine Občina Kidričevo s svojimi 72 km2 zajema 18 naselij s preko 6800 prebivalci. Tretje po številu prebivalcev za Kidričevim in Apačami je naselje Njiverce, ki šteje 590 prebivalcev. Od tega je 289 moških in 301 ženska. Naselje šteje 204 gospodinjstva s povprečno 2.9 člana. 590 prebivalcev pa živi v 214 stanovanjih. Novo, moderno naselje je začelo nastajati po letu 1970 med naseljem Kidričevo in vasjo Njiverce (V od Kidričevega in SV od Taluma) z izgradnjo individualnih stanovanjskih enot s povprečno . »g?! površino parcel od 6 Kln do 8 arov. Takratna Krajevna skupnost je v prvi parcelaciji razmerila 20 parcel, ki so bile ob današnji Proletarski ulici, nato pa se je novi del naselja vedno hitreje širil v smeri JV. V tem času je že stalo ob današnji Cesti v Njiverce (ob gozdu) nekaj stanovanjskih hiš, kijih danes prenovljene in urejene težko prepoznamo. Danes seje novi del Nji vere praktično že razširil do starega dela vasi. Stari del Nji vere meji na sosednjo občino Hajdina, omeniti pa moram še bodočo novo avtocesto, ki bo potekala v neposredni bližini naselja. Ko govorim o legi Nji vere, moram opozoriti na smeri vetrov, ki pihajo v tem delu Dravskega polja. V poletnem času prevladujejo predvsem JZ vetrovi, ki prinašajo iz smeri IC Talum dim in pline, ki so posledica industrijske proizvodnje. Njiverčani se vedno bolj istovetijo s svojim naseljem, kar dokazuje želja po večji organiziranosti ljudi, urejenosti naselja in načrtov. Mnenje krajanov je (glede na velikost in število prebivalcev ter drugih elementov), da bi moral ta prostor imeti večjo vlogo v lokalni upravi, več pa bi se moralo tudi vračati v smislu deleža, ki ga namenjajo krajani Nji vere v skupno blagajno občine in na načelu enakomernega razvoja celotne občine Kidričevo. V kraju manjka center oz. pros- tor za druženje in izvajanje aktivnosti za zadovoljevanja interesov krajanov. Priložnost vidimo v bodoči izgradnji šport-no-kulturnega centra, ki bo te želje lahko uresničil. Ker pa se bo ta center umeščal v gosto naseljen prostor, bo potrebno prisluhniti tudi pripombam krajanov, ki bodo prizadeti. Potrebno bo zagotoviti varnost pred morebitnim hrupom, nemirom in vedno pogostejšim vandalizmom. Sicer pa so Njiverčani pridni, delovni in zelo strpni. Predvsem slednje je vrlina, ki počasi popušča pri ljudeh, ko ugotavljajo, da ostajamo nekako na robu občine. Slavko Feguš Krajevni odbori KRAJEVNI ODBOR STAROŠ1NCE Vse moči usmerjene v vaško kapelo Krajevni odbor Starošince se je maja 2003 sestal na svoji konstitutivni seji in za svojega predsednika izvolil Antona Gojkoviča, za podpredsednika pa Zvonka Čelofiga. V odboru delujemo še Ivan Mesarič, Majda Erlač in Anton Vodušek. Na sejah redno sodeluje tudi svetnik občine Kidričevo Mihael Žitnik. V juliju 2003 smo na seji sprejeli plan dela za naše mandatno obdobje. Ugotovili smo, da je kljub dobremu delu prejšnjega odbora potrebno postoriti še marsikaj. Skupaj smo izdelali načrt dela za leto 2004, nekaj nalog pa smo zastavili dolgoročno. Tako smo si zastavili naslednje naloge za obdobje 2003-2006, in sicer: 1. ureditev parka na prostem, kjer naj bi z ureditvijo razstavnega prostora poskrbeli za ohranjanje prikaza tradicionalnega delovnega orodja in opreme, ki so ga pri svojem delu na kmetijah v preteklosti uporabljali naši predniki. Ta projekt je v fazi pridobivanja in urejanja dokumentacije za ureditev; 2. v vasi je bilo kar nekaj odcepov cest potrebnih za asfaltno ureditev in nekaj od teh jih je na novo asfaltiranih od letošnjega poletja dalje. Posebej je potrebno izpostaviti ureditev odcepa do ekološkega otoka, saj ga uporablja vedno več vaščanov; 3. ureditev kanalizacije z možnostjo priključitve na kanalizacijski sistem Brunšvik je najbrž eden najzahtevnejših projektov, pri katerem je seveda nujno sodelovanje z občinskimi strokovnimi službami, ki vodijo vse postopke, ki so sedaj še v začetni fazi; 4. ureditev pločnika-pešpoti od avtobusne postaje pri gasilskem domu do krožišča je naloga, ki se nanaša na prejšnjo točko programa in se bo izvajala po končanju polaganja kanalizacijskih vodov, ko se bodo ob poti zasadila tudi drevesa; 5. v bodoče bo potrebna zamenjava zračnih električnih vodov z zemeljskimi, dokončna ureditev gramozne jame ter seveda veliko sprotnih nalog; 6. pomembno je tudi, da se v vasi uredi status občinskih parcel, zlasti pa reši vprašanje dovozne poti k Turistično vzre-jni kmetiji Goljevšček; 7. za letošnje leto pa lahko povemo, da vse moči vlagamo v ureditev vaške kapele, ki je zelo dotrajana, zlasti zvonik in okna so terjala nujno in takojšnjo obnovo. Okna so se menjala že spomladi, za jesenski čas pa je ostalo še popravilo zvonika, ki ga je zob časa močno načel. Člani Krajevnega odbora se zavedamo, da je v vasi veliko stvari, ki terjajo našo pozornost, toda pri svojem delu smo omejeni, saj smo v sklopu Občine Kidričevo le posvetovalni organ, ki lahko le ugotavljamo potrebo po izvajanju določenih aktivnosti v okolju, ki ga predstavljamo, ter dajemo svoja mnenja. Realizacija vseh naših pobud in želja pa je seveda v največji meri odvisna od občinskega sveta, ki ima v svojih rokah škarje in platno oziroma občinski proračun. Za dobro vseh, ki smo doma v Starošincah, želimo in upamo, da bo del sredstev iz proračuna tudi v bodoče porabljen v naši vasi. Za KO Starošince Majda Erlač ŠPORTNI PARK APAČE Raj za piknik v Apačah Mnogi ste že bili na kakšni nogometni tekmi v Športnem parku Apače ali na družabni prireditvi. Ali ste bili kot gost ali organizator piknika? Mnogi boste vprašali, kjer se pa ta prostor sploh nahaja. Ko zavijete iz Kidričevega v Apače, vas po nekaj sto metrih tabla opozori, da morate skreniti levo in takoj pred vami se nahaja Športni park. Tam najdete dovolj prostora za parkiranje jeklenih konjičkov. Najprej boste mislili, da se tukaj igra samo nogomet, rokomet in košarka. Joj, kako se motite! Temu prostoru pravim, daje raj za organizacijo piknika. Vse, kar potrebujete, boste našli oziroma dobili v Športnem parku. Športni delavci poskrbijo, da bo vse (od klopi do miz in opreme) za peko na svojem Po dobri hrani je potrebno izgubiti kalorije. Foto: VC mestu in, kar je pomembno, da bo po končanem pikniku vse pospravljeno in počiščeno. Predsednik Športnega društva Marjan Kovačec želi vnesti čirnveč življenja v Športni park. Le tako bo upravičil ves trud in finančna sredstva, ki so bila vložena do sedaj in še bodo v prihodnosti. Viktor Cafuta 1. maj v Kidričevem 1. maj - praznik dela in vstop Slovenje v EU - so s kulturnim programom pričakali tudi v Kidričevem v Parku mladosti. Že v dopoldanskem času so tam postavili prvomajsko drevo, popoldan, ob 17. uri, pa je potekal kulturni program v organizaciji Krajevnega odbora Kidričevo. Najprej je krajane Kidričevega pozdravil in nagovoril podpredsednik Krajevnega odbora Kidričevo Jani Jančec: "Bodimo realni, a tudi ambiciozni. Zahtevajmo od sebe odločnost, postavimo to kot kriterij," je med drugim poudaril. Kasneje seje njegovim besedam pridružila tudi svetnica Občinskega sveta občine Kidričevo ga. Milena Purg. V kulturnem programu pa so se z dvema plesno-glasbenima točkama predstavili malčki iz Vrtca Kidričevo, zapele in predstavile so se pevke Druge pomladi iz Društva upokojencev Kidričevo. Kulturni program je popestril tudi mladi kantavtor Vito Mlinarič iz Kidričevega, na koncu pa je Kidričanom zaigrala in v veselem vzdušju zaključila kulturni program narodno-zabavna skupina Picikl iz Kidričevega. Jani Jančec 10 Krajevni odbori / Obvestila občinske uprave KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO Čaka nas še veliko dela Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb občanov in zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov so se v občini Kidričevo ustanovili krajevni odbori kot delovna in posvetovalna telesa občinskega sveta Občine Kidričevo. Mandat članov krajevnega odbora, katerega potrdijo člani Občinskega sveta Občine Kidričevo, traja štiri leta. V Krajevni odbor Kidričevo so bili izvoljeni: Marta Pinterič -predsednica, Jani Jančec - podpredsednik, Anton Orter, Jože Soršak in Nada Trstenjak - člani odbora. Dela v odboru ni manjkalo: ukinila se je fizična zapora v Kajuhovi ulici, postavili so se ležeči policaji, preplastila seje peš pot do konca Kopališke ulice s postavitvijo prometnih znakov, pred občino se je povečal parkirni prostor, pred novim poslovno-stanovanjskim blokom urejajo nov parkirni prostor, ki je v zaključni fazi, obnovljena kanalizacija v društvenih prostorih, preplastili peš pot od Taluma do Lovrenške ceste, zamenjali električne kable v Kajuhovi ulici, v OŠ Kidričevo zamenjali okna, daptacija kuhinje z jedilnico v teku, pred poletnimi počitnicami očistili peskovnike v parku, organiziran je redni prevoz kosovnih odpadkov, postavili ekološke otoke, ureditev plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče za celotno občino, organizirali odvoz starih avtomobilov; - občina sofinancira stanarine socialni šibkim družinam; - v občini so sprejeli delavce javnih del, ki urejajo in skrbijo za čistočo naselja ter celotne občine. Lotili so se čiščenja vseh oglasnih desk in avtobusnih postajališč; - v naselju dobro delajo tudi društva, saj organizirajo veliko kulturnih, športnih in drugih prireditev; - najbolj pomembno pa je, da teče zaključna faza poslovno-stanovanjskega bloka. V planu Krajevnega odbora Kidričevo so še naslednji projekti oz. vizije, ki naj bi se v doglednem času realizirali, in sicer: sanacija Tovarniške ceste, v naselju Kidričevo manjka označba ulic, preplastitev asfalta med garažami, vizija je tudi postavitev športne dvorane v Kidričevem, izgradnja novega vrtca, izgradnja doma za ostarele v Kidričevem za vse občane občine. Krajevni odbor Kidričevo OBČINA KIDRIČEVO Občinska uprava Datum, 26. 8. 2004 OBVESTILO STARSEM Vse starše s stalnim prebivališčem v občini Kidričevo, ki imajo otroke vključene v vrtec in želijo v letu 2005 uveljavljati znižano plačilo za programe vrtca, pozivamo, da najkasneje do 15. novembra 2004 oddajo izpolnjeno vlogo na obrazcu VRT/1, ki jo dobite v vseh papirnicah. K vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: - Odločbo DURS o odmeri dohodnine za leto 2003. V kolikor še niste prejeli dohodninske odločbe, zahtevajte na davčnem uradu izpis napovedi za odmero dohodnine za leto 2003. - Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pred oddajo vloge, za tiste starše, ki v letu 2003 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev. - Odločbo o davku iz dejavnosti za leto 2003 za starše zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig. - Potrdilo ZPIZ-a o višini prejete pokojnine oziroma invalidnine v letu 2003 (priložijo družinski člani, ki imajo status upokojenca(ke) ali invalida). - Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o dokazilu statusa brezposelne osebe in o višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece. Ta dokument priložijo polnoletne brezposelne osebe. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu ali izplačilu preživnine za otroke. Potrdilo priložijo starši, ki prejemajo oziroma so dolžni plačevati preživnino. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti prejema denarne socialne pomoči. - Potrdilo o šolanju. Potrdilo se priloži za družinske člane, ki se šolajo (dijake, študente). Starši, ki bodo oddali vlogo do navedenega datuma, bodo upravičeni do znižanega plačila vrtca od L januarja 2005 do 31. decembra 2005. Starši, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/1, ne bodo upravičeni do subvencioniranega plačila, zato jim bo vrtec od L januarja 2005 dalje obračunaval polno plačilo vrtca. V primeru, da vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in jo vlagatelj kljub opozorilu ne dopolni v določenem roku, se v skladu s petim odstavkom 6. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 1/98) upošteva, kot da vloga za znižano plačilo ni bila oddana. Dodatne informacije v vezi uveljavljanja znižanega plačila vrtca starši iz občine Kidričevo dobite na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank (tel. 799 06 13). Občinska uprava Obvestila občinske uprave 11 OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo tel: 02/799-06-10, fax:02/799-06-19 e-mail: meško.mojca@kidricevo.si Datum: 25. 08. 2004 Spoštovani Pri pregledu cest na komasacijskem območju Dravsko polje 1 in la ter v celotni občini Kidričevo smo ugotovili, da ceste niso več v takšnem stanju, kot so prvotno bile. Obveščamo vas, da 45. člen odloka o občinskih cestah (Uradni list RS 65/99) navaja prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej: • v 16. točki odlok prepoveduje orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo, • v 19. točki odlok prepoveduje vlačiti po cesti hlode, veje, skale, podobne predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. Vljudno vas naprošamo, da teh določil ne kršite, hkrati pa vas prosimo, da v primeru poškodb na cesti vzpostavite prvotno stanje. O tem smo obvestili tudi inšpekcijsko službo Skupne občinske uprave, ki bo, v kolikor po poškodbi ceste oz. kršitvi določil ne vzpostavite prvotnega stanja, ukrepala v skladu z odlokom. OBČINSKA UPRAVA OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo tel: 02/799-06-12, fax:02/799-06-19 e-mail: egon.repnik®kidricevo.si na podlagi 6. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 15/98 in 66/00) objavlja javni razpis za NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA V POSLOVNO-STANOVANJSKI STAVBI na naslovu Ulica Borisa Kraigherja 25 (pare. št. 1019/6) VELIKOST POSLOVNEGA PROSTORA: 21,38 m2; PREDVIDENA DEJAVNOST: bančništvo, zavarovalništvo, igre na srečo, inženiring, policija, državna uprava, trgovina, pisarniška dejavnost; ČAS ODDAJE V NAJEM: nedoločen čas; VIŠINA NAJEMNINE: 6,1 EUR/m2; OSTALI POGOJI: najemniki poslovnega prostora plačajo poleg najemnine še vse stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora; PRILOŽENE LISTINE: izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. Vse interesente pozivamo, da podajo pisno vlogo za najem najpozneje do 1. oktobra 2004 na naslov OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo s pripisom "ne odpiraj - razpis za poslovni prostor". Najemnika bo izbral Odbor za gospodarjenje z občinskim stvarnim premoženjem Občine Kidričevo, ki bo pri upošteval naslednja prednostna merila: ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, opravljanje redne dejavnosti kot edine dejavnosti, odstotek vlaganja v obnovo, čas stalnega bivališča v Občini Kidričevo, čas dela na območju Občine Kidričevo, število zaposlenih. Če se na javni razpis prijavi več prosilcev, ki v enaki meri izpolnjujejo pogoje, se med interesenti opravi dražba. Poslovni prostor se odda tistemu, ki ponudi višjo najemnino. OBČINSKA UPRAVA Občine Kidričevo Obvestila občinske uprave 12 Občina Kidričevo na podlagi 16. člena Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 11/04) razpisuje JAVNI NATEČAJ kmetijske strukturne politike v občini Kidričevo za leto 2004 1. NAMEN: Namen javnega natečaja je izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike v občini Kidričevo za leto 2004. 2. UPRAVIČENCI: Upravičenci do finančnih sredstev na podlagi določb tega pravilnika so: - fizične osebe - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju Občine Kidričevo, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju občine Kidričevo in imajo v lasti ali najemu najmanj 1 ha kmetijskih obdelovalnih površin ter so vpisani v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu (imajo KMG-MID). Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kidričevo, in sicer v maksimalni skupni višini 400.000,00 SIT za vse ukrepe kmetijske strukturne politike v posameznem letu. Sredstva se namenjajo za investicije, ki se začnejo izvajati v tekočem letu, v katerem se sredstva razpišejo. 3. SREDSTVA SE NAMENJAJO ZA NASLEDNJE UKREPE: 1. ŽIVINOREJA 1. Sofinanciranje preventivnega cepljenja prašičev, govedi in drobnice Namen ukrepa: pravočasno odkritje in preprečitev kužnih bolezni ter s tem zmanjšanje kurativnega zdravljenja. Pogoji za dodelitev sredstev: - opravljeno cepljenje s strani pooblaščene organizacije, kije za to usposobljena, - prosilec mora predložiti račun o opravljeni storitvi. Višina sofinanciranja: do 50 % stroškov storitev preventivnega cepljenja usposobljenega izvajalca. Upravičeni stroški: storitev - preventivno cepljenje prašičev, govedi in drobnice. 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA Višina namenjenih sredstev za rastlinsko proizvodnjo je 5.391.000,00 SIT 2.2. Analiza zemlje Namen ukrepa: zmanjšanje stroškov pridelovanja in služi za izračun gnojilnih načrtov, ki omejujejo onesnaževanje okolja s pravilno uporabo gnojil. .. _. Pogoji za dodelitev sredstev: - upravičenec mora obdelovati naj- manj 1 ha kmetijskih zemljišč (lastnih ali v najemu - njive, vrtovi, travniki, pašniki, sadovnjaki) oz. 0,5 ha za kmetije, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom. Sredstva se nakažejo na podlagi predloženih računov s seznamom koristnikov, ki jih predloži izvajalec storitve (zavod, ambulanta ipd.). Višina sofinanciranja: - sofinancira se 1 vzorec na kmetijsko gospodarstvo (vzorci se dostavijo na Kmetijski zavod Ptuj) - do 70 % stroškov analize zemlje pooblaščene institucije. 2.3. Apnenje tal Namen ukrepa: izboljšanje kvalitete kmetijskih površin na podlagi rezultatov analize tal, v kateri se določi tudi optimalna količinska poraba apna. Pogoji za dodelitev sredstev: Upravičenec mora obdelovati najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč (lastnih ali v najemu -njive, vrtovi, travniki, pašniki, sadovnjaki) oz. 0,5 ha za kmetije, ki se ukvarjajo z vrtnarstvom. Obvezne priloge: ■ točen naslov upravičenca, • površine kmetijskega zemljišča v ha, na katerih seje izvedlo apnenje tal, • parcelno številko zemljišča in katastrsko občino, • račun o nakupu apna v kilogramih. Višina sofinanciranja: sofinancira se do 50 % stroškov oz. največ do 1 obdelovalnih kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva. Kot podlaga za izračun stroškov za nakup apna bo cena hidratiziranega apna. 3. NALOŽBE V KMETIJSTVO 3.1. Investicije v kmetijske objekte in kmetijsko opremo (novogradnje, adaptacije, oprema) Višina namenjenih sredstev je 2.000.000,00 SIT Pogoji za dodelitev sredstev: ■ najmanj 5 ha kmetijskih zemljišč (lastnih ali v najemu - njiva, vrt, travnik, pašnik, sadovnjak) in najmanj 4 GVŽ, • predložitev predračunov oziroma računov, • predložitev gradbenega dovoljenja oziroma priglasitev del (če gre za rekonstrukcijo ali obnovo), načrtov in projektov, posestnega lista. Višina sofinanciranja: - do 20 % upravičenih stroškov investicije. V kolikor upravičenec prijavi več vrst investicij, lahko pridobi skupno subvencijo iz naslova investicij v objekte in opremo največ 300.000,00 SIT na leto za vse investicije navedene v postavki 3.1. 4. IZOBRAŽEVANJE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Višina namenjenih sredstev je 1.372.000,00 SIT. 4.1. Podpora za delovanje strokovnih društev, združenj, krožkov Namen ukrepa: spodbujanje delovanja društev in skupin na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so neprofitna in se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo. Pogoji za pridobitev sredstev: - dejavnost društva oz. združenja, krožka poteka na področju občine Kidričevo in ne opravlja pridobitne dejavnosti in ne pridobiva sredstev iz drugih virov (državni proračun, nacionalne zveze ipd.), - prednost imajo društva, ki so registrirana v občini Kidričevo, - finančno ovrednoten program dela po posameznih postavkah z obrazložitvijo za tekoče leto in finančno poročilo o delu društva v preteklem letu, - potrdilo o registraciji društva (če je društvo ustanovljeno na novo). Zahtevek za dodelitev sredstev vlagajo društva individualno na podlagi javnega razpisa. Višina sofinanciranja: - za društva, registrirana na območju občine Kidričevo - do 40 % upravičenih stroškov, - za društva, registrirana izven območja občine Kidričevo: * za območje dveh občin - do 20 % upravičenih stroškov, * za območje treh občin - do 15 % upravičenih stroškov, * za območje štirih ali več občin - do 10 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški: najem stojnice na predstavitvah, materialni stroški predstavitev, surovine za degustacijo, dekoracijski material, embalaža (stekleničke, sklede, košare, koši ipd.), transportni stroški, izdelava promocijskega gradiva in biltenov, stroški izobraževanja in usposabljanja (predavatelj, potni stroški predavatelja, gradivo), stroški najema prostorov, strokovne ekskurzije. 5. Rok za oddajo vlog za vse ukrepe in vloge: o Rok za vložitev prošenj z vso navedeno dokumentacijo je 30. oktober 2004. o Vloge je potrebno dostaviti na naslov: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom: za ukrep Apnenje tal: "Razpis - apnenje tal", za ukrep Naložbe v kmetijstvo: "Razpis -naložbe v kmetijstvo", za ukrep Podpora za delovanje strokovnih društev, združenj, krožkov: "Razpis -društva", o Nepopolne vloge bodo zavržene s sklepom. Vse dodatne informacije: * Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo - Mojca Meško (tel: 799-06-11). Številka: 414-10-25/04 Datum: 29. 08. 2004 Zupan Občine Kidričevo Zvonimir HOLC PREJELI SMO Priključitev na kanalizacijo Mnogo občanov je gradilo svoje hiše med letoma 1970 do 1980. Večina teh hiš ima lastno greznico. Dobro vemo, kako veliko je bilo pomanjkanje gradbenega materiala pred tridesetimi leti. Za cement in opeko je bilo potrebno čakati v vrstah. Temu primerna je bila tudi kakovost gradnje greznic. Mnoge so potrebne sanacije. To pa je strošek, ki bi ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje odpadel. Opazili smo, da so se polagale cevi za kanalizacijo v Kungoti in Apačah. Kdaj se bo mogoče priključiti na omenjeno omrežje in na čistilno napravo, je za občane neznanka. S strani občinske uprave bi bila ta informacija za marsikaterega občana dobrodošla in bo mnogim prihranila nepotrebne stroške. Viktor Cafuta Odgovor: V nadaljevanju vam pošiljamo odgovor na članek gospoda Viktorja Cafuta z naslovom "Priključitev na kanalizacijo". Občina Kidričevo seje vključila v projekt Zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki obsega odvajanje odpadnih voda na območju občine Kidričevo z izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, vključno s potrebnimi črpališči, iz gospodinjstev za naselja v občini v skupni dolžini cca. 54 km. Kanalizacijsko omrežje je vezano na čistilno napravo v Apačah. Predviden pričetek izgradnje kanalizacijskega omrežja je jeseni 2005. V investicijskem programu izgradnja kanalizacije, vključno s čistilno napravo, je predviden čas izgradnje 4 leta. Občinska uprava LDS Zatišje pred viharjem liberalna demokracija Slovenije Obdobje od zadnje izdaje občinskega glasila Ravno polje so zaznamovale počitnice in dopusti, zato bi ga iz strankarskega stališča lahko poimenovali kar zatišje pred viharjem, saj nas v začetku oktobra čakajo državnozborske volitve. Kljub občutno zmanjšanemu ritmu dela pa člani 00 LDS Kidričevo še zdaleč nismo počivali. Uspešno smo se vključili v delo občinskega sveta, kjer bi izpostavil predvsem končno sprejetje prostorskega plana občine Kidričevo, pogajanja za izgradnjo obrtne cone, rešitev problema parkiranja delavcev v podjetju Boxmark in obisk ministra za promet dr. Marka Pavlihe. Aktiven pa je bil tudi naš podmladek (MLD), ki seje lotil organizacije Mednarodnega projekta čiščenja brežin reke Drave in pohoda na Triglav. Kot že rečeno, bomo 3. oktobra ponovno volili poslanke in poslance v državni zbor in s tem odločali, komu bomo zaupali vodenje naše lepe Slovenije za naslednja štiri leta. Pred strankami je torej neizprosen predvolilni boj, za kar se da največji kos pogače, imenovane parlament. O tem, v katero smer se bo prevesilo število poslanskih sedežev, bomo neposredno odločali tudi mi, občanke in občani občine Kidričevo. Zato Vas pozivam, da greste na volišča in oddate svoj glas za politično stranko, za katero ste lahko prepričani, daje s svojimi kadri sposobna uspešno voditi našo državo še v naslednjem mandatnem obdobju, s tem pa tudi omogočite izvolitev poslanca Antona Butolena, kije že do sedaj dostojno zastopal potrebe naše občine v državnem zboru. Zavedajte se, vsak Vaš neoddan glas pomeni, da bo spet nekdo drug odločal še za Vas. Predsednik 00 LDS Kidričevo Zoran Žunko SLS. Slovenska ljudska stranka slovenska ljudska stranka Po zadnjih občinskih volitvah je stranka dobila novo vodstvo. Na občnem zboru januarja 2003 smo izvolili upravni odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: predsednik Srečko Frangež, podpredsednika Milan Unuk in Franc Planinšek ter člani Anton Medved, Stanko Medved, Damjan Medved, Slavko Pulko, Milan Strmšek, Alojzij Korošec in Igor Sevšek, ki je tudi tajnik. V nadzornem odboru so: predsednik Zvonko Erbus ter člana Janko Čelofiga in Janko Korpič. Blagajničarka je ostala Marija Pulko. V občinskem svetu stranko uspešno predstavljata Dragica Vtič in Mihael Žitnik. Tudi v vseh delovnih telesih občinskega sveta je stranka zelo aktivna, še posebej v odboru za kmetijstvo, ki ga tudi vodi. SLS v občinskem svetu sodeluje v večinski koaliciji skupaj z LDS in DESUSom, Upravni odbor seje v letu in pol sestal 16-krat in februarja izpeljal občni zbor za člane. Občinski odbor SLS šteje 109 članic in članov. SLS si bo s svojim delom še naprej prizadevala za takšne pogoje, ki bodo omogočili enakomeren in hiter razvoj občine in v kateri bodo živeli zadovoljni občani. OO SLS Kidričevo Predsednik Srečko Frangež Za napredek občine Kidričevo! Spoštovane občanke, spoštovani občani! V začetku leta 2003 smo reorganizirali občinsko organizacijo Združene liste socialnih demokratov Kidričevo in izvolili novo vodstvo in nadzorni odbor. Jedro občinske organizacije tako sedaj tvorimo Darjan LAMPIČ - predsednik, Mateja MEDVED - podpredsednica, Jani JANČEC - tajnik in Anita LAMPIČ ter Mitja JANČEC kot člana predsedstva. Tričlanski nadzorni odbor pa sestavljajo Tanja MEDVED, Vanja VTIČ in Stevo PERIČ. Pohvalimo se lahko, da imamo najmlajše predsedstvo, kljub temu da v občini aktivno sodeluje tudi naš Mladi Forum PRIHODNOST, ki pomeni bodočnost naše organizacije. V času, odkar deluje novo vodstvo, smo se vključili v številne projekte, kijih vodimo sami ali skupaj z MF Prihodnost. V tem letu smo tako sodelovali pri humanitarnem koncertu, ki je bil organiziran v sklopu občinskega praznika v Cirkovcah, še prej je bil delno tudi z naše strani organiziran koncert v parku v Kidričevem in nenazadnje smo bili aktivno vključeni v volitve v Evropski parlament, kamor seje uvrstil naš kandidat Borut Pahor. V tem volilnem letu tako načrtujemo veliko aktivnosti, ki se bodo začele konec avgusta, ko se bomo aktivno vključili v volilno kampanjo za državnozborske volitve. Pričakujemo dober uspeh in ponovno udeležbo naše stranke v vladi. Kar se tiče naše občine, pa bodo naše aktivnosti usmerjene v seznanjanje ljudi z našim delom, s katerim hočemo doseči višjo kvaliteto življenja v naši občini. Želje naše občinske organizacije so, da se uredi športna in kulturna infrastruktura, v mislih imamo predvsem izgradnjo večnamenske dvorane, ureditev športnih parkov v vseh krajih naše občine in odprtje multimedijskega prostora, kjer bi imeli naši občani možnost brezplačne uporabe interneta in drugega izobraževalnega gradiva. V 00 ZLSD Kidričevo se bomo aktivno vključili v volilno kampanjo za državnozborske volitve, ki bodo 3. oktobra 2004. V našem 11. volilnem okraju na listi ZLSD kandidira Albin Milošič iz Vidma, ki se bo predstavil tudi v naši občini. Lahko se boste seznanili z njegovim programom, in sicer vsako soboto od 11. septembra naprej pred TC JAGER v Kidričevem, kjer bo stala stojnica. Za vse, ki bi se radi seznanili z našim delom ali dobili kakšno drugo informacijo v zvezi z našo občinsko organizacijo, smo dosegljivi na sedežu naše občinske organizacije vsak petek med 18. in 19. uro in na telefonu in faxu 02 787 22 67. Vedno pa nam lahko pišete na e-mail naslov: darjan.lampic@siol.net. Lep pozdrav vsem! OO ZLSD Kidričevo "ZA LEPŠO PRIHODNOST MLADIH" MF Prihodnost ZLSD se bo letos prvič aktivno vključil v volilno kampanjo naše stranke. Naše geslo na teh volitvah je "Mladi za Albina Milošiča", ki je kandidat za poslanca vil. volilnem okraju. MF Prihodnost ZLSD že vrsto let aktivno deluje v naši občini in okolici. Uspešno smo izpeljali veliko večjih in manjših projektov, kot so Festival LOL1POP v Kidričevem, dobrodelna projekta "Z GIBANJEM JE ŽIVLJENJE LEPŠE" in "Z ROCKOM PROTI DROGI" in seveda več manjših projektov. Za vse, ki bi se radi vključili v naše delo in tako prispevali k večji organiziranosti in povezanosti mladih v občini Kidričevo, smo dosegljivi na sedežu stranke vsak petek med 18. in 19. uro, na tel. 02 787 22 67 in na e-mail naslovu: jani.jancec@email.si ali pa se udeležite našega jesenskega piknika, kjer bomo predstavili naše dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. MF PRIHODNOST ZLSD CIVILNA INICIATIVA Neodvisna lista proti sežigalnici 2002-2004 Naš mandat v Občinskem svetu občine Kidričevo, ki ste nam ga, spoštovane volivke in volivci, zaupali, se bo kmalu prevesil v drugo polovico. Čas je, da povemo nekaj dejstev iz svojega dosedanjega dela. Poleg rednega dela v občinskem svetu, njegovih odborih in komisijah, je seveda naša prva skrb budno spremljanje dogajanja v zvezi z načrtovano gradnjo sežigalnice odpadkov v Kidričevem. Ob navideznem zatišju namreč vedno znova prihajajo na dan dogodki, ki nas vznemirjajo in skrbijo. Odbor za varstvo okolja in požarno varnost, v katerem imamo svojega predstavnika, je prav na njegovo oz. njeno pobudo na začetku svojega delovanja v svoj program zapisal tudi spremljanje aktivnosti v zvezi s sežigalnico. Referendum o sežigalnici, na katerem smo, kot je znano, leta 2001 z absolutno in relativno večino zavrnili gradnjo sežigalnice v Kidričevem, je politično zavezoval le prejšnji občinski svet. Zato smo želeli, da tudi sedanji občinski svet sprejme sklep, da bo spoštoval referendumski izid, saj so se navsezadnje prav vse politične stranke, liste in županski kandidati v volilni kampanji razglašali za nasprotnike sežigalnice. Na predlog naše svetnice je Odbor za varstvo okolja in požarno varnost pripravil sklep in ga predlagal v sprejem občinskemu svetu. Po nekaj nepotrebnih zapletih je bil omenjeni sklep na občinskem svetu soglas- ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov no sprejet, ne sicer v natanko takšnem besedilu, kot je bil predlagan, pa vendar dovolj zavezujoč. Posebno težo ima seveda tudi dejstvo, daje tudi naš župan dosleden nasprotnik sežigalnice, saj je že kot svetnik in podžupan v prejšnjem mandatu aktivno deloval v Civilni iniciativi proti sežigalnici. Dejstvo je tudi, da mu je zmago v drugem krogu županskih volitev omogočila prav podpora nasprotnikov sežigalnice, zato verjamemo, da bo tako občinskih svet kot župan trdno vztrajal na sprejetih stališčih. V preteklem letuje Vlada RS (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) izdelala osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki. Zelo nas je vznemirilo dejstvo, daje bila v njem navedena lokacija sežigalnice Kidričevo, čeprav je MOPE, ministru Kopaču, njegovim sekretarjem in podsekretarjem dobro znan referendumski izid in tudi stališče sedanjega občinskega sveta in župana, saj smo jih o tem pisno obvestili. V februarju letos smo se udeležili javne obravnave tega osnutka, kjer smo se skupaj z nevladnimi organizacijami iz vse Slovenije (Umanotera, Dea, Kras, GDKB, FPSK itd.), našim županom, nekaterimi svetniki in ob številčni podpori naših volivcev v Ljubljani na sedežu MOPE sestali z ministrom Janezom Kopačem, državnim sekretarjem Radovanom Tavzesom in podsekretarjem Janijem Zoretom. Protestirali smo zaradi navedene lokacije ter še enkrat odločno povedali, da sežigalnice v Kidričevem ne bomo sprejeli. Ministru Kopaču smo ponovno, tokrat osebno, izročili omenjeni sklep občinskega sveta. V večurni razpravi smo želeli odgovorne prepričati, daje potreben drugačen pristop pri reševanju problematike odpadkov, namreč zmanjševanje na izvoru (tuje država z mehanizmi, ki soji na voljo, premalo naredila), ločenem zbiranju in ponovni uporabi. Seveda pa so potrebni še ogromni premiki v ravnanju nas vseh, ki odpadke povzročamo. Ni dovolj vpiti, da nočemo sežigalnice, ampak se naučiti večje odgovornosti v konkretnem vsakodnevnem ravnanju. A zgodbe, žal, še ni konec. Zdi se, kot da "psi lajajo, karavana gre dalje". Zadnji dogodki ob sprejemanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana nas skrbijo ... Čas bo pokazal, kdo je kdo, pa tudi, da smo le skupaj močni, kar smo enkrat že dokazali, na referendumu namreč! NLPS MEDNARODNI PROJEKT ČIŠČENJA BREŽIN REKE DRAVE IN MFDSFBOJNEGA SOPEL O-VAN.JA HNS IN MLD Lahko se družimo in medsebojno sodelujemo, ne glede na meje in občasne napetosti med državama. Mladi liberalni demokrati (MLD) Kidričevega smo se v soboto, 24. julija, udeležili Mednarodnega projekta čiščenja brežin reke Drave, ki smo ga organizirali v sodelovanju z MLD Ptuj in podmladkom Hrvatske narodne stranke (HNS). Pridružili so se nam tudi kranjski kolegi na čelu s predsednikom MLD Stanetom Štrausom, tako da se nas je na sedežu brodarskega društva Ranca na Ptuju zbralo okrog 30 mladih iz Hrvaške in Slovenije. S projektom smo želeli opozoriti, da preudarno ravnanje z okoljem ni samo naša skrb, ampak je problem, ki ne pozna meja, ima torej mednarodne razsežnosti in zadeva celotno svetovno populacijo. Z aktivnostmi smo začeli pri najbližjem sosedu, pri naših varaždinskih kolegih, ki so prispevali izdaten delež, da seje projekt izkazal za dobro zasnovano in organizirano idejo. V Ob Dravi pri ptuskem parku. kratkem času smo očistili obrežje na levi strani Drave od Rance do peš mostu, kjer smo prečkali Dravo in se lotili še desne strani do železniškega mostu. Ko smo napolnili izdatno število vreč, je bil že skrajni čas, da napolnimo še svoje želodčke, saj "prazna vreča ne stoji pokonci". Sledilo je zasluženo kosilo v Gostišču pri Tonetu Svenšku. Nakar smo naše vzhodne sosede popeljali še po ptujskih ulicah do gradu, da si pobliže ogledajo naj starejše slovensko mesto. S tem je bil naš del organizacije projekta opravljen, nadaljnje vodenje je tako pripadlo Varaždinčanom, ki so nas povabili na hrvaško stran, natančneje v Lovrečan v občini Cestica, kjer smo se lotili še čiščenja obale Ormoškega jezera. Ekološko mednarodno čiščenje seje proti večeru spremenilo v družabno srečanje v tamkajšnji ribiški hiši, kjer je v nonšalant- nem vzdušju stekla tudi konstruktivna debata, ki so se ji pridružili še tamkajšnji lokalni veljaki iz vrst HNS-a. Združeno smo ugotovili, da se mladi lahko družimo in medsebojno sodelujemo ne glede na meje in občasne napetosti med državama. Kar pa je najpomembneje, sklenili smo nova poznanstva in prijateljstva, ki nam bodo nekoč, ko bomo tudi mi zasedali najvišje položaje v družbi, prišla še kako prav pri vz- postavljanju boljših bilateralnih odnosov med državama. Takšnih in podobnih projektov bi moralo biti čim več! Že 18. septembra se MLD Kidričevo odpravlja na dvodnevni pohod na Triglav, zato obenem vabim vse, da se nam pridružite. Do takrat pa lep pozdrav in obilo užitkov pri doseganju novih vrhov v življenju. Anton Habjanič ml. Z ARGUMENTI IN IZKUŠNJAMI ZA HITREJŠI RAZVOJ NAŠEGA OKRAJA Rodil sem se leta 1955. Po končanem študiju matematike in fizike sem se zaposlil v OŠ Podlehnik, in od leta 1986 do 2001 opravljal naloge pomočnika ravnatelja. Od leta 1998 sem župan novonastale občine Žetale. Leta 2001 sem bil imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja OŠ Žetale, leta 2002 pa za ravnatelja. Junija 2002 sem postal poslanec v Državnem zboru. Sem veteran vojne za Slovenijo, poročen in oče treh otrok. Od rojstva živim v Halozah. Na svoji koži čutim probleme, ki tarejo ljudi v Halozah in na Dravskem polju. V politiko sem vstopil, ker mi ni vseeno, kako bomo v tem okolju živeli jutri. Verjamem, da lahko z vztrajnostjo in doslednostjo pripomorem k hitrejšemu razvoju Haloz in Dravskega polja. Najpomembnejša naloga v našem volilnem okraju je izvesti investicije, ki mi jih je že uspelo uvrstiti v proračuna za 2004 in 2005 ali v razvojne programe države za obdobje do leta 2008. To so celovita oskrba Haloz z vodo, izgradnja osnovnih šol in vrtcev, izgradnja avtoceste Slivnica-Draženci in hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj, posodobitev nekaterih odsekov državnih cest, posamezne odseke cest pa je nujno prekategorizirati v državne. Doseči bo potrebno stoodstotne subvencije za kmetijstvo in zgraditi učinkovit sistem zaščite pred naravnimi nesrečami (toča). Članstvo v EU je priložnost za naše okolje, da z dobro pripravljenimi programi razvoj Haloz in Dravskega polja še pospešimo, zato bom tudi v bodoče tesno sodeloval z vsemi občinami iz volilnega okraja. Z argumenti in strpnim dialogom mi je v skrajšanem mandatu uspelo opozoriti širšo skupnost na posebnosti in potrebe našega okolja ter zanje najti prostor v zakonskih besedilih in v državnem proračunu. Tako želim nadaljevati tudi v bodoče. V parlamentu se bom zavzemal za argumentiran, strpen in kulturni dialog med različno mislečimi, saj menim, daje politika zato, da probleme rešuje, ne pa da jih ustvarja! Anton Butolen NOVA PRILOŽNOST - NOVA SLOVENIJA Zaradi vedno večje razlike med ljudmi in regijami, zaradi centralizacije, nepravilne porabe denarja, pozabljanj na razvoj vasi, podeželja - vse to ustvarja privilegirana politična elita, kije na oblasti - zaradi teh in še drugih dejstev so potrebne spremembe ob NOVO Slovenijo letošnjih volitvah. Krščanska ljudska stranka Povrniti moramo zaupanje v pravno državo in odpraviti številne nepravilnosti v samem vrhu. Zagotoviti hočemo spoštovanje zakonskih predpisov, finančno in plačilno disciplino. Kljub negativnim napovedim dati zagon gospodarstvu, posebej še kmetijstvu s poudarkom na družinskih kmetijah, saj nam je pomemben majhen človek in tudi majhen kmet. Ti so vendar v večini med našim prebivalstvom. Zato je moj program in način dela: 1. Spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka. 2. Poštenost, doslednost in načelnost (trdno sem prepričan, da ni nikoli izgubljeno, kar je pravično in pošteno). 3. Znanje, izkušnje in dosedanje delo za domači kraj in za domače ljudi. -Dobro mi je znana problematika sežigalnice, kjer se mora najprej upoštevati večinsko mnenje ljudi. -Podrobno sem seznanjen z razvojnimi programi občine Kidričevo. -Za svoje delo sem si pridobil izčrpne informacije o željah in namenih ljudi. Sem kandidat Nove Slovenije, kije najbolj prepoznavna slovenska stranka in najuspešnejša v evropskem parlamentu. Zato sem pripravljen, da v sodelovanju z našimi evropskimi poslanci, s katerimi sem dober prijatelj, ter seveda ob zaupanem vašem glasu, za katerega se vam že vnaprej zahvaljujem, storiti največ za uresničitev zgoraj navedenega. Tako nam bodo želene spremembe prinesle spoštovanje, dostojanstvo, poštenost in doslednost v skupnem prizadevanju za boljše življenje. Franc Bezjak Rojen 1.12. 1953, stanujoč v Majšperku, poročen, 3 otroci, univ. dipl. agroekonomist, zaposlen Upravna enota Ptuj - višji svetovalec, član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice RS. *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZAKAJ KANDIDIRAM Odločitev ni bila lahka, saj se zavedam, daje to ena od najodgovornejših nalog v primeru izvolitve. Vrsto let sem aktiven na različnih področjih družbenega življenja. Pravica do sodelovanja v družbenem življenju je ena temeljnih pravic sodobnega državljana. K temu sodi svoboda misli, ki mora biti vsakemu omogočena. Program vsake sodobne politične stranke mora temeljiti na vzorih demokratične družbe: na svobodomiselnosti, ustavni vladi, vladavini zakonov, delitvi oblasti, verski strpnosti in tudi na zaščiti svobode posameznikov. Nikjer, za nobeno demokratično družbo, ni zdrava monopolizirana suverenost od ene osebe, združbe ali institucij. Oblast se zlorablja, politična svoboda pa krati. V demokratični družbi, kjer je potrebna dobra vlada, ki jo ohranja, mora biti oblast uravnotežena. Dobro poznan princip delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, mora odražati njihovo medsebojno usklajenost, neodvisnost in nadzor. V navedenem vidim izzive, kjer bi želel dati svoj prispevek. Branko MARINIČ, rojen 28. 01. 1956, na Janškem Vrhu v Halozah. Zaposlen sem v podjetju Holding Slovenske železnice kot vodja prodaje in proizvodnje v enoti Maribor. V letu 2001 sem se odločil za študij ob delu in sem izredni študent Univerze Maribor, FOV Kranj. Vseskozi sem aktiven v družbenem življenju. Med vojaško agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991 sem bil aktiven v vodstvu narodne zaščite Pragersko, kar mi danes potrjuje status vojnega veterana. Sem poročen, oče dveh otrok. Z družino živimo v lastni hiši v Pobrežju 74/A, Videm pri Ptuju. VOLILNI PROGRAM - glavni poudarki ZNANJE, SPODBUJANJE SODELOVANJA, RAZVOJ REGIJ, IZOBRAŽEVANJE, VERSKA STRPNOST, RAVNOTEŽJE POLITIČNE MOČI in GOSPODARSKA KONKURENČNOST so gibala in perspektiva Slovenije v naslednjih letih. Z učinkovitim delovanjem teh atributov bo zagotovljen tudi skladen razvoj demokratične slovenske družbe in upravičenost njenega članstva v družbi najrazvitejših držav Evrope in tudi sveta. Treba si je prizadevati za odličnost, ne za popolnost. Treba je včasih obrniti krmilo v drugo smer! Branko MARINIČ ODGOVORNOST, ETIČNOST IN TOLERANTNOST Mag. Darinka FAKIN, kandidatka SLS na volitvah za Državni zbor RS Predstavljam se kot kandidatka Slovenske ljudske stranke na volitvah za Državni zbor RS. Sem Darinka Fakin, rojena Pislak. Svoje otroštvo sem preživela na kmetiji v Lešju pri Majšperku skupaj z očetom Viktorjem in mamo Ido ter tremi sestrami. Danes pa živim z možem Brankom in Slovenska ljudska stranka sinom Tomažem na Bregu. Po končani gimnaziji na Ptuju sem šolanje nadaljevala na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, se zaposlila v TVI Majšperk in ob delu končala tudi magistrski študij. Po 16 letih dela v gospodarstvu sem pred štirimi leti menjala zaposlitev. Danes sem zaposlena na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, kjer zaključujem doktorsko disertacijo. Zraven opravljam tudi funkcijo županje občine Majšperk, kjer se v tem letu ukvarjamo s številnimi investicijami, kot je gradnja nove osnovne šole Majšperk. Uspešni smo bili tudi na dveh Evropskih razpisih Phare (vodovod in čistilna naprava), istočasno pa gradimo skupaj z občani tudi sedem odsekov cest, eno gradimo tudi s pomočjo sredstev iz Saparda. V vseh teh letih sem si nabrala veliko izkušenj na različnih področjih in prepričana sem, da bi lahko sedaj skozi delo v parlamentu dala svoj prispevek k razvoju tako na državni, regionalni kot tudi lokalni ravni. Kot državljanka Slovenije in tudi kot ženska se bom zavzemala predvsem za višjo kakovost življenja vsakega posameznika, za vzpostavitev boljših pogojev za razvoj podjetništva, ustvarjanje ravnovesja med finančnim in socialnim kapitalom in predvsem za decentralizacijo in skladen ter enakomernejši razvoj naše države. Kandidirala bom pod sloganom "Ohranimo Slovenijo!", kar zame pomeni predvsem ohranimo svoj jezik, svojo kulturo, čisto naravo in ohranimo Slovenijo poseljeno na celotnem področju. Zato pa moramo biti občutljivi za probleme mladih družin, dostojno moramo skrbeti za starejše generacije in postaviti si moramo jasne cilje. Za vse to pa je pomemben tudi čut za odgovornost, etičnost in tolerantnost. mag. Darinka Fakin (zT) POSLANKO, KI Sl UPA Mag. Silvestra Klemenčič, roj. 8. 11. 1958 na Ptuju, stanujoča v Kidričevem Izobrazba: Fakulteta za šport Fakulteta za družbene vede magistra znanosti - menedžment neprofitnih organizacij www.sms.si strankamladihslovenije Tuji jeziki: angleški aktivno, francoski in nemški jezik pasivno Delovne izkušnje: od dela na tekočem traku, prodajalke, učiteljice, vzgojiteljice, profesorice v srednji šoli do ravnateljice na osnovni šoli. Zaposlena na osnovni šoli Žetale, članica Sveta stranke mladih Slovenije, predsednica LO Kidričevo (SMS). Tisti, ki me poznate ali me boste še spoznali, veste, da se že celo življenje posvečam mladim. Delam z njimi in za njih! To pa je tudi odgovor na pogosto vprašanje: "Kako to, da si se odločila za politiko, in to ravno za SMS?" Naj večja vrednota je neprestana skrb za sočloveka, zato moramo mladi skrbeti za starejše in obratno. Ravno zato sem se odločila za politično kariero, ker v današnji družbi lahko samo skozi to uresničim svoje poslanstvo in tudi svojo dolžnost do sokrajanov, soobčanov, sodržavljanov, predvsem pa do otrok in mladine. Starejšim je treba zagotoviti dostojno, pravično in varno življenje. Razvijati je treba vzajemnost in solidarnost, kar bo omogočilo dostop do zdravstvenih in socialnih storitev. To mladi lahko uresničimo. V DRŽAVNEM ZBORU se bom zavzemala za 10 konkretnih zapovedi: - ZA dejansko BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLO - ZA VZGOJO OTROK BREZ PRISILE - ZA omogočanje ENAKIH MOŽNOSTI ZA VSE - ZA trajnostni RAZVOJ OKOLJA BREZ SEŽIGALNIC - ZA človeku dostojno ZDRAVSTVO - ZA učinkovitejše odpravljanje BREZPOSELNOSTI - ZA ustrezno urejanje STANOVANJSKIH VPRAŠANJ - ZA povečano skrb v MEDGENERACIJSKI POMOČI - ZA sistemsko pošteno rešitev KMETIJSKE IN VINOGRADNIŠKE POLITIKE - ZA zmanjšanje razkoraka med BOGATIMI in REVNIMI Obljubljam le to, kar sem sposobna uresničiti. Imam izkušnje, hočem, zmorem in znam. Zaupam sebi in Vam. mag. Silvestra Klemenčič, prof. PIŠE SLAVKO FEGUŠ Stanje okolja v občini Kidičevo 7. Okoljski elementi Vode Za Slovenijo so značilne velike razlike med območji z največ padavinami v SZ Sloveniji in najmanj padavinami v V Sloveniji. Tu prihaja zlasti poleti pogosto do pomanjkanja vode oz. do dolgotrajnih poletnih suš. Srednja letna količina vse vode, kije potencionalno na razpolago v Sloveniji, znaša 32,1 km3, povprečno 16.000 m3 pa je razpoložljive vode letno na prebivalca, kar je precej nad evropskim povprečjem. Trend letno potencialno razpoložljive vode v Sloveniji je v upadanju, tako da se bodo "vododeflcitar-na" območja razširila. Trend upadanja zalog vode se že kaže tudi na Dravskem polju. V Sloveniji je najbolj kritično onesnaženje podzemne vode s pes- ticidi, predvsem atrazinom in njegovim metabolitom desetila-trazinom ter nitrati. Najbolj so onesnaženi vodonosniki v severovzhodni Sloveniji. Dolgoletne meritve vsebnosti nitrata v podzemnih vodah v splošnem kažejo trend upadanja, kljub temu so povprečne vsebnosti nitratov še vedno višje od dopustnih mejnih vrednosti 25 mg N03/1 na Prekmurskem, Murskem, Apaškem, Dravskem, Ptujskem, Sorškem ter Krškem polju. Spodnji Savinjski dolini, dolini Eolske in Kamniške Bistrice. Dravska ravan je eden naj večjih vodnih rezervoarjev v Sloveniji in tako strateškega pomena glede količin pitne vode. Na področju občine ni pomembnejših površinskih vodotokov, predvsem zaradi strukture tal. Večji potoki so Reka, Kamenišnica, Trojšnica ter reka Polskava. Pomembne so podzemne vode, saj je na tem področju velik vodonosnik, kjer je podtalna voda shranjena v velikih aluvialnih naplavinah. Smer podzemskega toka podtalne vode je v smeri Ptujskega polja. Podtalne vode so obremenjene s škodljivimi snovmi zaradi industrijske cone. Na podtalnico pa močno vpliva intenzivna pridelava kmetijskih pridelkov in močna živinoreja. Velik vpliv na onesnaževanje podtalnice pa imajo divja in neurejena odlagališča odpadkov. Svoj delež prispevajo tudi gramoznice, ki z odvzemanjem materiala odkrivajo nivo podtalne vode in tako se zmanjšuje naravna regeneracija in čiščenje podzemnih voda. Kakovost pitne vode, ki se črpa na področju občine Kidričevo, je zaradi globinskih vodnjakov sicer sprejemljiva, koncentracije nitratov pridno naraščajo, problem pa postajajo vedno večje koncentracije pesticidov. Podzemne vode glede na vsebnost nitrata na posameznih zajemnih mestih spadajo na Dravskem polju v IV. kakovostni razred. Vodovarstvena območja je tudi težko nadzorovati in varovati. Slab je predvsem nadzor državnih inšpekcijskih služb (nadzor gnojenja, uporaba prepovedanih zaščitnih sredstev, kontrola aktivnosti v gramoznicah, odlagališča inertnih odpadkov ...). Občina Kidričevo vlaga veliko sredstev in naporov za izboljšanje hidrografskega segmenta v okviru reševanja okoljske problematike. Poseben problem predstavlja tudi pomanjkanje kanalizacijske infrastrukture v občini, ki tako neposredno vpliva na kvaliteto voda. Okolje 19 Zrak Prekomerno onesnaževanje zraka je problem vse Evrope, ki se usklajuje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Zaradi emisij toplogrednih plinov prihaja do sprememb podnebja, prav tako pa so problem snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča. Slovenija ozonu škodljivih snovi naj ne bi proizvajala. Čist in zdrav zrak je nenadomestljiv in je osnova življenja. Naravni mehanizmi so do danes še zadostovali, da so obvladali naravno čiščenje zraka. Problema onesnaževanja zraka ne smemo obravnavati samo z lokalnega vidika, saj atmosferski procesi ta problem ustvarjajo tako v regionalnem kot globalnem prostoru. Tudi območje naše občine, predvsem pa ožje območje naselja Kidričevo, je izpostavljeno emisijam, ki nastajajo na področju industrijske proizvodnje. Emisije, ki vplivajo na kvaliteto zraka v našem okolju, so: - emisije snovi iz industrijskih obratov na območju IC Talum (proizvodnja anod, elektroliza glinice, kurilne naprave, livarne, Tovarna asfalta, Silkem, predelava odpadnih olj ...), - Silkem, Pleskar, - reja živali (vonjave), - emisijske snovi izpušnih plinov zaradi zelo gostega prometa (dušikovi oksidi, benzen, ozon), - emisije individualnih kurišč, kjer prevladuje žveplov dioksid, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, lebdeči delci, težke kovine. Emisije teh snovi so sicer v dopustnih mejah, vendar je bojazen, da se bo stanje kvečjemu slabšalo. Predvsem popuščanje države velikim proizvajalcem z vidika okoljske problematike ne vliva preveč optimizma. V okolju se opaža, da se vedno več ljudi vrača k uporabi trdih goriv (drva, premog), medtem ko v našem okolju zamujamo s projektom ogrevanja z zemeljskim plinom. Hrup Hrup v naravnem in življenjskem okolju narašča. Ravni hrupa na določenem območju so v neposredni povezavi z gostoto prebivalstva, še posebno v kombinaciji bližine industrijskih objektov. Hrup v urbanih okoljih v splošnem presega hrup v ruralnem okolju, saj število prebivalstva v urbanem okolju narašča približno dvakrat hitre- je kot v ruralnem okolju. Najpomembnejši dejavnik okoljskega hrupa je cestni promet. V zadnjih letih se je drastično povečalo število registriranih motornih vozil. V Sloveniji je za vseh približno 6200 km državnih cest izračunana obremenitev s hrupom. Skupno število preobremenjenih objektov v dnevnem in nočnem času ob glavnih cestah I. reda je približno 21.000. Koliko je teh ob drugih cestah, ni znano. Pri nas je z vidika hrupa najbolj problematično območje predvsem prostor okrog kompleksa Talum, saj je naselje Kidričevo z bližnjimi naselji zelo blizu proizvodnih objektov. Le-ti zaradi narave svoje proizvodnje ustvarjajo večkrat zelo moteč hrup. Posebnih con varstva pred hrupom ni, prav tako ni poseb- nih podatkov o merjenjih hrupa na tem področju. Podatki, ki so bili pridobljeni v zvezi z izdelavo študije projekta termične obdelave odpadkov in študije vplivov Tovarne asfalta na okolje kažejo, da trenutno ni posebnih preseganj hrupnih emisij, vendar pa je vsakdanja praksa v okolju večkrat drugačna. Pomemben dejavnik pri ustvarjanju hrupa v občini je cestna in železniška infrsastruktura, ki je namenjena oskrbi industrijske proizvodnje, dovozu surovin, odvozu izdelkov, prevozu potnikov, prihajanju delavcev v službo in iz službe ter oskrbi prebivalstva. Občina Kidričevo glede cestne infrastrukture in frekvence prometa spada med zelo razvita in tako tudi zelo obremenjena področja. (Nadaljevanje prihodnjič) OKOLJE IN PROSTOR Klimatske spremembe ne kažejo rožnate prihodnosti Ena od posledic globalnega segrevanja zemeljskega ozračja je tudi izredno hitro krčenje ledenih površin. Po podatkih, ki so na voljo, se led na polih topi s hitrostjo, o kateri si strokovnjaki do nedavnega niso upali niti razmišljati. Debelina ledu se je s povprečnih sedmih metrov zmanjšala na vsega tri metre. V desetih letih tako Arktika izgubi povprečno skoraj 10 % ledu, temperature pa se zvišajo za dobro stopinjo. Podobno se dogaja na Antarktiki, kjer so v zadnjih letih opazili velikanske ledene plošče, ki so se odlomile od ledene celine. Vzroki naj bi bili v že omenjenem segrevanju. Zelo žalostno podobo vedno bolj kažejo tudi ledeniki, ki se krčijo iz leta v leto. Kot primer bi omenil ledenike v Alpah in Patagoniji v Južni Ameriki. Posledica tajanja ledu bo zviševanje morske gladine. Na udaru bodo tako mesta, pristanišča kot tudi nizke obale. Nekateri napovedujejo pravo katastrofo, če se morska gladina dvigne za 10 cm. Drug problem je globalno podnebje, morski tokovi in razvoj planktona. Poseben problem predstavljajo morski tokovi. Le-ti jemljejo toploto morij v tropskih predelih in jo oddajajo na severni poluti. Za Evropo je tako bistvenega pomena Zalivski tok, ki Evropi omogoča zmerno podnebje. Zalivski tok, ki je zelo slan in topel, potuje iz Mehiškega zaliva preko Atlantika proti Evropi, kjer odda toploto, zavije proti Grenlandiji, nato pa se "potopi" v ocean. Tam se ohladi in se vrne proti ekvatorju. Usodne posledice za Evropo bi imelo preveliko taljenje arktičnih voda, saj bi mešanje lažje sladke vode s težjo slano povzročilo redčenje in tako ne bi prišlo do potapljanja hladne vode. Najbrž bi prišlo do ustavitve Zalivskega toka, kot najslabša možna posledica pa ohlajanje severne polute. Tako se soočamo s čudno logiko, ko segrevanje na eni strani povzroči ohlajanje, npr. Evrope. Za omenjene posledice je vsekakor najpomembnejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večje prizadevanje za uporabo obnovljivih energetskih virov. Slavko Feguš Zaključna prireditev v vrtcu Kidričevo 11. junija 2004 smo imeli zaključno prireditev z enoto iz Cirkovc, kjer smo želeli staršem in širši okolici skupaj z lokalno skupnostjo pokazati delček tistega, kar delamo v projektu F1T - Slovenija, ker preko tega skrbimo tudi za zdrav način življenja naših otrok. Prikazali smo rajalne igre pod vodstvom direktorice mednarodnega projekta FIT Slovenije gospe Barbare Konda in ob spremljavi pevke Nuše Derenda. leta in je otrokom v veliko veselje in zadovoljstvo. Cilj predšolske vzgoje je vsestranski razvoj otroka na vseh področjih z upoštevanjem njegove individualnosti, potreb in posebnosti. Gibanje je ena izmed zelo pomembnih dejavnikov, saj je že pedagog Rousseau rekel: "Otrok naj teka, naj skače, naj bo sproščen, naj se igra, zabava in naj ne bo nikoli pri miru." Želeli smo, da bi bilo otoku gibanje res igra in zabava oziroma v veselje. Ko Okrog gostje, Nuše Derende je bita vedno velika gneča. Foto: BT smo pristopili k mednarodnemu projektu FIT Slovenija, smo po programu takoj vedeli, da je to tisto, kar bo popeljali naše otroke v svetu gibanja tudi v svet veselja, sodelovanja in prijateljstva. Vse premalo se smejemo in zabavamo in ravno ta program, v katerem že štiri leta Starši in malčki so se zbrali v velikem številu. delamo, nam to omogoča in pri otrocih opažamo, da jim je gibanje v veliko veselje in zabavo in da so gibalno bolj spretni. Otrok pri nas preživi večino dneva - 9 do 10 ur. Ves ta čas pomočnice in vzgojiteljice skrbijo, da so otroci aktivni, da se odvijajo različne aktivnosti, ki so otrokom zanimive, istočasno pa se ob tem otrok razvija. Vsako leto smo si zastavili po en obsežnejši cilj, ki smo ga poskusili čimbolj realizirati. Prva leta smo pristopili k številnejšim gibalnim aktivnostim na prostem in v vrtcu, kolikor nam to prostor dopušča. Naslednji dve leti smo temeljito delali na zdravem načinu prehranjevanja. Preuredili smo jedilnike, dodali živila, ki so zdrava, pripravljamo živila s čim manj maščobami, v lastnem Foto: BT soku itd. Pri tem smo zelo uspešni in v zadnjih dveh letih tudi zelo uspešno skrbimo za otroke, ki imajo kakršne koli težava glede prehranjevanja. Direktorica mednarodnega projekta FIT Slovenija je zelo zadovoljna z dosežki otrok in zaposlenih, še posebej zato, ker smo v tako kratkem času in utesnjenih prostorih toliko naredili, zato upamo, da bomo v kratkem dobili nov vrtec, kjer bomo imeli več prostora in bomo lahko boljše delali. Zelo ponosna sem na svoje delavke, ki sledijo zadanim ciljem in so vedno pripravljene narediti najbolje. So tudi zelo uspešne, kar je zaslediti tudi v sami hiši in pri otrocih. Mnogo sodelujemo z zunanjimi sodelavci, udeležujemo se različnih natečajev na državni ravni in mednarodno, za kar smo prejeli že veliko nagrad -vrtec kot ustanova, vzgojiteljice kot mentorice in otroci. S tem Prireditev je bila na prostem, tako da je bila dostopna širši javnosti in ne samo staršem naših otrok. Veseli smo, da si je vsaj nekaj ljudi, ki nimajo otrok v vrtcu, ogledalo to prireditev. Že od začetka samostojnosti se trudimo, da bi našim otrokom ponudili največ, kar je možno s strani didaktičnih pripomočkov, igrač ter s preureditvijo prostorov in čimbolj kvalitetnega vzgojnega procesa, tako da jim je dana možnost vsestranskega optimalnega razvoja. Naš vrtec zelo uspešno deluje v večjih projektih. Ker nam je zdravje najbolj pomembno, na tem področju tudi največ delamo. Leta 1999 smo se s soglasjem Občine Kidričevo vključili v republiški projekt Zdrav vrtec, v katerem uspešno delamo že 5 let, k temu projektu pa smo priključili še mednarodni projekt FIT - Slovenija, v katerem delamo že 4 Vzdušje na prireditvi je bilo izredno, za kar so poskrbele tudi vzgojiteljice. Foto: BT nastopom smo istočasno obeležili 6. praznik Vrtca Kidričevo. V šestih letih našega samostojnega delovanja smo bili zelo uspešni. Če bomo tako nadaljevali, je lahko uspeh samo še večji. Otroci so naše največje bogastvo, zato ni nobena stvar, ki jo bomo storili zanje, prevelika. Ravnateljica: Neža ŠEŠO Novo šolsko leto v Vrtcu Kidričevo Otroci v enoti vrtca Cirkovce so veseli nove opreme in prostorov. Foto: BT Novo šolsko leto smo v Vrtcu Kidričevo z enoto v Cirkovcah začeli z enim oddelkom več. V enoti v Cirkovcah so preuredili obstoječi vrtec, zraven pa smo pridobili še eno igralnico in večnamenski prostor, ki ga bomo uporabljali za telovadbo in nastope otrok ob srečanju s starši. V Cirkovcah imamo sedaj en jaslični oddelek, en oddelek 3 do 4 leta in en oddelek od 4 do 6 let. V vrtcu v Kidričevem imamo osem oddelkov. Letos imamo več jasličnih otrok, ker je zanje veliko povpraševanje in zato imamo kar štiri oddelke in štiri oddelke otrok v starosti od 3 do 6 let. Vse oddelke smo maksimalno napolnili, a kljub temu ostalo še za en oddelek nevpisanih otrok. V začetku šolskega leto smo imeli kar nekaj tehničnih težav. V enoti v Cirkovah se nismo mogli preseliti s 1. 9., ampak šele v drugem tednu septembra. Vse tri skupinice so bile v preurejeni mali telovadnici OŠ Cirkovce, kjer sta že nekaj mesecev bivali dve skupini otrok s svojimi vzgojiteljicami. Zahvalila bi se staršem, otrokom in vzgojiteljicam, ki so strpno in potrpežljivo preživeli teh nekaj dni v utesnjenih prostorih. V vrtcu v Kidričevem pa smo imeli zadnji vikend v avgustu, tik pred pričetkom novega šolskega leta, poplavo - izliv vode, kar nam je popolnoma uničilo tla in delno tudi pohištvo v dveh igralnicah in pisarno ravnateljice. Klub temu smo otrokom zagotovili, da so lahko s 1. 9. nemoteno prišli v ta dva oddelka, pričeli pa smo tudi s sanacijo obeh oddelkov. Vrtec v Kidričevem je že star in dotrajan in bojimo se, da bo takih in podobnih nesreč vedno več in že nestrpno čakamo na izgradnjo novega vrtca, za katerega že imamo gradbeno dovoljenje. V septembru imamo uvajalni mesec, kjer se otroci in vzgojiteljice spoznavajo med seboj ter podrobno spoznajo vrtec kot ustanovo - kraj, kjer bivajo in bližnjo okolico. Skozi celo leto bomo nadaljevali dela v projektih Zdrav Vrtec in mednarodni projekt FIT Slovenija, sodelovali bomo tudi z vrtci izven meja, tako da si bomo izmenjevali likovne izdelke, fotografije ... primerno stopnji predšolskega otroka. Skozi celo leto bodo potekale v vrtcu različne aktivnosti in prireditve in zelo veseli bomo, če se nam bodo pridružili tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Dobrodošle so babice, ki znajo pripovedovati prečudovite pravljice, dedki, ki znajo marsikaj postoriti in umetniki, ki otrokom povedo in jih nauče marsikaj novega. Ne želimo ostati skriti za zidovi vrtca, ampak se pokazati javnosti, da vidi, kaj se pri nas dogaja in jim dati možnost, da se nam pridružijo. Ravnateljica Neža ŠEŠO Devetletka prinesla veliko dobrih sprememb Počitnice so se končale in novo šolsko leto je pred nami. Samo še peti razred ima program osemletne šole, v ostalih pa se izvaja program devetletke. Skupaj s podružnico smo pričeli s projektom uvajanja devetletne šole kot šola "drugega kroga". Ni nam žal. Devetletka je prinesla veliko dobrih sprememb. Ritem delovanja devetletke je razdeljen v tri triletna obdobja - triade. Z zgodnejšim pričetkom šolanja seje čas prvega opismenjevanja podaljšal. V prvih dveh triadah in sedmem razredu se uvaja fleksibilna diferenciacija ali enostavneje rečeno, pri pouku slovenskega jezika, matematike in tujega jezika se učenci enkrat na teden razvrstijo v različne ravni zahtevnosti oziroma pouk se prilagaja njihov zmožnostim. V osmem in devetem razredu pa se pri teh treh predmetih uvaja zunanja diferenciacija in učenci so pri vsaki uri v izbrani ravni zahtevnosti. Prvi tuji jezik se prične že v začetku druge triade, tako se bodo učenci učili tuji jezik šest let (v osemletni šoli je bilo obdobje učenja samo štiri leta). Minulo šolsko leto je bilo delovno. Zavod za šolstvo republike Slovenije je organiziral mrežo šol kot pripravo na frontalno uvedbo devetletke v vse slovenske šole. Šola Kidričevo je postala ena izmed nosilk te mreže. Za učitelje v naši mreži smo organizirali in strokovno vodili 48 srečanj, na katerih je bilo več kot 1000 udeležencev. To odgovorno nalogo smo v zadovoljstvo vseh dobro opravili. Tudi v novem šolskem letu nadaljujemo z vodenjem mreže šol. Veliko se je zgodilo tudi pri kadrih - svetovalnih delavcih. Po dolgih letih smo uspeli sestaviti popolno strokovno svetovalno ekipo - pedagoginja, psihologinja in specialna pedagoginja - ki opravlja del svoje obveze tudi v OŠ Cirkovce. Šola so učenci, ki največ pripomorejo k uspešnosti. Naša naloga je, da jih upoštevamo in omogočimo čim večjo aktivnost. V preteklem šolskem letu so vsi učenci uspešno končali razred. Aktivni so se udeleževali tekmovanja iz znanja in športa. Skupaj z njimi smo bili organizator regijskih tekmovanj iz angleščine, matematike, Vesele šole (tekmovanje je bilo organizirano v šoli Lovrenc) in Turizmu pomaga lastna pamet. Na športnem področju pa smo bili v športni dvorani Cirkovce organizatorji in udeleženci polfinala košarkarskega tekmovanja za mlajše dečke. Žal nismo uspeli priti v finale. Z veseljem pričakujemo sklep občinskega sveta o pričetku gradnje večnamenske športne dvorane pri šoli Kidričevo. Potrebujemo samo še sredstva in voljo. Na koncu velja zahvala občini. Že v preteklosti so svetniki prisluhnili našim željam in potrebam. K obveznemu financiranju je dodan razširjen program delovanja vseh treh šol v občini. Sredstva dobivamo za zgodnje učenje tujega jezika, za izvajanje plavalnih tečajev in šole v naravi. Pri kadrih pa nam pokrivajo manjkajoči del pri učiteljih računalništva. Želimo uspešno šolsko leto vsem, ki se ukvarjajo z vzgajanjem in izobraževanjem mladih. Branko Tonejc Društva / Gasilstvo PGD Apače - 70 let padcev in vzponov Foto: Arhiv društva. Gasilsko društvo Apače je bilo ustanovljeno leta 1933. Ustanovitelji društva so bili sledeči člani: Lovro Rajh, Martin Burjan, Lovro Pišek, Janez Golc, Martin Mlakar, Jože Ko-rpič, Franc Zajšek, Franc Pišek, Lovro Jeza, Jakob Mlakar, Jože Murko in Franc Kozoderc. Gasilsko društvo Apače je po svoji ustanovitvi začelo graditi gasilski dom, kije bil končan že leta 1935. Takrat je bila kupljena ročna brizgalna, kije društvu služila do leta 1972, nato si je društvo kupilo Rozenbauerco, ki še danes služi svojemu namenu. Medtem je društvo kupilo leta 1959 v Pekrah pri Mariboru starejši gasilski avtomobil znamke Chevrolet. Drugi starejši avto IMV so kupili v Mariboru od Mlinotesta, tretji avto IMV pa je društvo kupilo leta 1979. Leta 1980 seje takratni upravni odbor sestal in začel burno razpravo o dotrajanem in pre-malem gasilskem domu. Sprejet je bil sklep, da se dotrajan dom podre in se začne graditi novi gasilski dom. V kratkem času smo v društvu pridobili ustrezna dovoljenja za gradnjo doma, ki pa smo ga začeli graditi še v letu 1980. Gasilski dom smo začeli gradi- ti v lastni režiji s člani PGD Apač, krajani Apač ter člani PGD Talum. Danes dom služi svojemu namenu, čeprav še vedno ni dokončan. Leta 1996 se je na gasilskem domu Apače uredila fasada in notranjost doma, v letu 1997 pa še centralno ogrevanje. V letu 2001 je UO PGD Apače sprejel sklep za nabavo novega orodnega vozila, saj je bilo staro vozilo (26 let) dotrajano. Novo orodno vozilo nam je uspelo nabaviti leta 2003 ob praznovanju 70-letnice obstoja društva. Cena novega orodnega vozila je znašala 12 milijonov SIT. S pomočjo krajanov in drugih sponzorjev nam j e vozilo uspelo poravnati v celoti, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo. Ob praznovanju 70-letnice obstoja društva smo uredili fasado na domu kakor tudi sanitarije in notranjost doma. Gasilsko društvo je skozi desetletja obstoja doživljalo vzpone in padce pri svojem delovanju. Ne glede na negativna gibanja in dogajanja v preteklosti so se člani društva znali dvigniti kot feniks nad miselnost takratnih in sedanjih vladajočih struktur in oblastnikov ter so svojo aktivnost povečali in poskrbeli za zvišanje članstva v društvu. Krst novega orodnega vozila. Koliko prostovoljnih delovnih ur, preteklega znoja, prijetnih in manj prijetnih trenutkov članov društva je bilo v tem obdobju. In ne samo člani gasilske organizacije, tudi prebivalci naše vasi in drugi so pripomogli k temu, da imamo apaški gasilci urejen svoj drugi dom, da imamo primerna tehnična sredstva, osebno zaščitno opremo, da smo dovolj strokovno usposobljeni, da v danem trenutku lahko posredujemo in nudimo pomoč, kjer je to potrebno. Danes se lahko pohvalimo, da v svojih vrstah vključujemo 25 gasilcev operativcev, ki so nosilci različnih gasilskih činov in specialnosti, da je v naših vrstah 23 mladincev in mladink, 9 pionirjev, 8 gasilskih veteranov in 10 podpornih članov. Predvsem mladim gre zahvala, da znajo obdržati tradicijo in upravičeno lahko domnevamo, da se nam za prihodnost ni treba bati. Velika želja nas vseh, ki smo že aktivno vključeni v gasilske vrste, je, da se še več naših krajanov, od najmlajšega pa do najstarejšega, vključi v naše vrste in nam pomaga pri našem razvoju. Kajti združeni bomo premagali vse ovire in zmogli nositi vsa bremena ter ostalim zagotoviti varnost pred "rdečim petelinom" in miren sen. Predsednik: Branko Valentan Curkomet in lovrenška nedelja V nedeljo, 8. avgusta, je v športnem parku Lovrenc potekal tradicionalni curkomet, ki se je zaključil z Lovrenško veselico. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc smo ob farnem zavetniku svetem Lovrencu dne 8. 8. 2004 organizirali tradicionalno vrtno veselico s turnirjem v curkome-tu. V tej igri se člani društev urijo v vzdržljivosti, pa tudi spretnost uporabe curkov jim pri tem zelo pomaga. Za gledalce je igra zanimiva zaradi tekmovalnega vzdušja, pa tudi » smešnih dogajanj ne manjka. Na turnirju je sodelovalo 12 ekip iz sosednjih društev, ki so se razdelile v štiri skupine po tri ekipe. Zmagovalci skupin so se uvrstili v polfinale in kasneje v veliki finale za prvo mesto in mali finale za tretje mesto. Prvo mesto so dosegli člani PGD Majšperk, drugi so bili člani PGD Zlatoličje, tretje mesto pa je le pripadlo domačinom, članom PGD Lovrenc. Po končanem turnirju smo gasilci pripravili veliko vrtno veselico, na kateri ni manjkalo dobre hrane in pijače. Za polno plesišče je poskrbela skupina Victory vse do jutranjih ur. Anton Leskovar Foto: BT Društva / Gasilstvo PGD LOVRENC 23 Memorialno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Franca Dolenca st. Člani PGD Lovrenc smo organizirali zadnjo nedeljo v avgustu tradicionalno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za memorial Franca Dolenca st. Tako kot vsako leto so se tudi letos tekmovanja udeležile ekipe iz vse Slovenije. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 12 desetin starejših gasilcev in 2 desetini starejših gasilk. Pri starejših gasilkah so prvo mesto zasedle starejše gasilke iz PGD Polje, drugo mesto pa je pripadlo starejšim gasilkam iz PGD Šmartno ob Paki. Pri starejših gasilcih so prvo mesto zasedli starejši gasilci iz PGD Hajdoše, drugi so bili starejši gasilci iz PGD Gosu-plje, tretji pa starejši gasilci iz PGD Polje. Od 4. pa do 12. mesta pa so se razvrstili: PGD Teharje, PGD Oplotnica, PGD Trnovlje pri Celju, PGD Šinkov Turn, PGD Zlatoličje, PGD Gerečja vas, PGD Lovrenc, PGD Ravne na Koroškem in PGD Matke. Po tekmovanju smo pripravili za gasilce prijetno druženje ter si obljubili, da se srečamo ponovno na 8. memorialnem tekmovanju prihodnje leto. Anton Leskovar Dobitniki pokalov in priznanj. Foto: AL PGD ŠIKOLF. Tekmovanje za pokal Šikol Gasilski dom v Šikolah. Foto: arhiv društva PGD Šikole je v soboto, 28. 8. 2004, organiziralo 6. tradicionalno gasilsko tekmovanje članov in članic za pokal Šikol 2004. Tekmovanje se je začelo ob 19. uri in je potekalo pod reflektorji na igrišču v Šikolah. Desetine so tekmovale v dveh suhih vajah z motorno brizgalno, katerih čas seje seštel. Tekmovalo je 13 desetin, od tega so bile 4 ženske in 9 moških. Med članicami so vaji najbolje opravile gasilke iz PGD Zlatoličje, sledile so jim članice PGD Jablane in PGD Starošince. Med člani sta kar dve desetini opravili vaji brez kazenskih točk. Najhitreje pa so vajo opravili člani PGD Tinje, in sicer s časom 39,60 sekund. Med člani so na koncu slavili člani PGD Slovenja vas, drugi so bili gasilci iz Hajdoš, tretji pa Tinjčani. Gasilci iz Slovenje vasi so letos že drugič dobili prehodni pokal. Na končuje seveda sledilo obvezno podeljevanje pokalov in priznanj, ki seje nadaljevalo s prijetnim družabnim srečanjem. Bojana Prah PGD .IABI ANF Tekmovanje za pokal Jablan Hitrost in natanšnost. Foto: BT Prostovoljno gasilsko društvo Jablane je v soboto, 3. 7. 2004 organiziralo tekmovanje za pokal Jablan v kategoriji člani in članice. Tekmovanja se je udeležilo 15 moških ekip in 5 ekip članic. Pri članicah so prvo mesto osvojile članice PGD Jablane, druge so bile članice PGD Gerečja vas, tretje pa članice PGD Starošince. Pri članih so prvo mesto osvojili člani PGD Slovenja vas, drugo PGD Šmartno na Pohorju, tretje pa PGD Sela. Ekipi članic PGD Jablane in članov PGD Slovenja vas sta prejeli tudi prehodni pokal. Franc Frangež 24 Društva 8. dan gasilca GZ Kidričevo Organizacijo 8. dneva gasilca GZ Kidričevo je leto zaupana PGD Jablane, ki je ob tej priložnosti predalo svojemu namenu novo gasilsko vozilo za prevoz moštva - kombi Renault Master in novo orodno prikolico. Kombi Renault Master ima Botri in donatorji novega vozila. vgrajen motor s prostornino 2469 kubičnih centimetrov z močjo 82 KW in je registriran za devet ljudi. Dodatna oprema, kije v vozilu jev skladu s predpisi Gasilske zveze Slovenija. Orodna prikolica ima nosilnost 750 ton, opremljena j e z naletno Foto: BT zavoro in reflektorji za razsvetljavo, manjka ji samo še agregat, katerega bomo ob prvi priliki nabavili. Slovesnost je potekala v prireditvenem prostoru na igrišču osnovne šole Cirkovce. V paradi je sodelovalo preko 100 uniformiranih gasilcev in gostje iz OGZ Ptuj, GZ Slovenska Bistrica, GZ Starše, GZ Maribor in GZ Videm. Zbranim je najprej spregovoril predsednik GZ Kidričevo Anton Leskovar, zatem pa je vse prisotne pozdravil še župan občine Kidričevo g. Zvonimir Holc. Podelili smo bronaste plakete GZ Kidričevo OGZ Ptuj bivšemu predsedniku GZ Kidričevo Francu Kacijan in PGD Pleterje. Prav tako smo podelili listine o napredovanju v čin gasilski nižji častnik članicam in članom, ki so uspešno zaključili tečaj za nižjega gasilskega častnika: Mojca Frangež in Janja Metličar iz PGD Jablane, Slavko Pulko, Franc Pišek in Bojan Pulko iz PGD Lovrenc, Mitja Jančec, Andrej Toplak in Aleksander Moge iz PGD Talum Kidričevo, Dejan Šibila, Aleš Panikvar in Davorin Valentan iz PGD Apače. V čin gasilski častnik pa sta napredovala Mitja Gorinšek in Simon Colnarič iz PGD Apače. Ključe novega vozila je v imenu botrov poveljniku PGD Jablane Antonu Dolencu predal župan, poveljnik pa je ključe predal šoferju vozila. Blagoslov vozila so opravili duhovniki Franček Jemec, Janko Frangež in Karel Pavlič. Tajnik GZ Kidričevo: Franc Frangež DRUŠTVO ŽENSK KIDRIČEVO Dobre ideje in pridne, ter spretne roke Na razstavi ob občinskem prazniku smo imeli priložnost videti, kako iz dobrih zamisli skozi spretne roke nastajajo prelepi izdelki. To je društvo žensk Kidričevo. Društvo žensk Kidričevo je bilo ustanovljeno leta 2000. Med aktivnostmi, ki potekajo v društvu, med drugim spada tudi organizacija različnih proslav v okviru občine, predvsem ob dnevu žena in materinskem prazniku. Velikokrat smo med naše članice povabile različne goste, ki so nam predavali o: sladkorni bolezni, zdravi prehrani, zdravilnih zeliščih in življenju ljudi v Kongu. Članice se rade družimo tudi pri rekreacijskih dejavnostih - ob četrtkih kolesarimo. udeležujemo se raznih pohodov in planinarimo. Enkrat letno se podamo na izlet, kjer spoznavamo različne kraje, njihove znamenitosti, ljudi in njihove običaje. Najbolj uspešne in redno obiskovane so ustvarjalne delavnice, ki potekajo V: W':' Razstava je rezultat druženja žensk, kjer se porodijo dobre ideje, pridne roke pa te ideje uresničijo. vsak ponedeljek v društvenih prostorih. Tukaj ustvarjamo izdelke iz raznih materialov. Letos smo veliko poslikavale lončene in steklene predmete. Pridne roke naših članic pa vztrajno kvačkajo, pletejo in našivavajo. Vse nastale izdelke ob občinskem prazniku Občine Kidričevo ponosno razstavimo in na razstavo povabimo naše sokrajane, predstavnike občine in predstavnike društev naše občine in sosednjih občin. Veliko je še nedokončanih del in idej med našimi članicami, zato bomo z veseljem nadaljevale z našimi dejavnostmi tudi v bodoče. Društvo žensk Kidričevo Društva DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO Za prijetnejše življenje starejših V zgodovini društva upokojencev Kidričevo je zapisano, da je bil iniciativni odbor ustanovljen 1. aprila 1972 pri sindikatu takratne trgovine TGA Boris Kidrič Kidričevo, za predsednika pa je bil izvoljen domačin iz Kidričevega Bogo Hmelina. moških), je ob 30-letnem delovanju na letnem občnem zboru, v petek, 7. maja 2004, razvilo nov prapor. Jubilejnega občnega zbora so se poleg dobre polovice članov društva udeležili tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko z nekaj člani občinskega sveta, V letošnjem letu so razvili novi prapor. Takrat še niso bili samostojni, saj so delovali kot podružnica Društva upokojencev TGA Kidričevo, ki je bilo ustanovljeno na občnem zboru 26. januarja leta 1973 v veliki dvorani restavracije v Kidričevem. Občni zbor je odprl takratni predsednik sindikata TGA Viktor Markovič, za prvega predsednika pa so izvolili Ivana Elznerja, ki je kidričevskim upokojencem predsedoval kar 10 let. Za njim je dobro leto dni vodil društvo Josip Banko, od leta 1985 do 1990 tudi Rudi Majcen, tri leta je bil predsednik Valter Kolarič, za njim pa od leta 1994 društvu predseduje prizadevni Franc Rajh iz Apač. V letu 1989 se je društvo preselilo v svoje nove prostore v domu upokojencev, ki so ga zgradili v Njivercah s prostovoljnim delom ter z izdatno pomočjo tovarne in takratne krajevne skupnosti Kidričevo. Istega leta so se preimenovali tudi v samostojno Društvo upokojencev Kidričevo. Društvo upokojencev Kidričevo, ki združuje 317 članov (od tega je 194 žensk in 123 predsednik občinskega odbora DeSUS Kidričevo Srečko Lah, predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Mirko Bernhard ter predstavniki društev upokojencev iz Cirkovc, Lovrenca na Dr. polju, Majšperka, Dolene, Vidma pri Ptuju, Grajene in Sel ter drugi povabljeni gostje, ki so prispevali za trakove in zlate žebljičke. Častno dolžnost razvitja novega prapora so opravili predsednik društva Franc Rajh, podžupan občine Kidričevo Jože Murko kot predstavnik glavnega pokrovitelja in praporščak Franc Turk. Novi prapor je blagoslovil kidričevski župnik Anton Pačnik. Slavje so popestrile Pevke druge pomladi DU Kidričevo in povabljene pevke DPD Svoboda Kidričevo. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvitju prapora, se najlepše zahvaljujemo. Poleg rednega dela društvo skrbi za razgibano kulturno in družabni življenje. Izvaja več družabnih akcij in izletov. Vsako leto se udeležujejo srečanja upokojencev Sloveni- je. Posebej pa so še ponosni na že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev "Pesem naj doni", ki ga organizirajo skupaj se Pevkami druge pomladi v okviru občinskega praznika občine Kidričevo v Kungoti pri Ptuju. Pevke delujejo že sedem let, vodi jih tajnica društva Rozika Premzl. Letos je bila to že šesta prireditev. V letu 2003 jim je uspelo v celoti prenoviti svoj društveni dom in v podstrešnih prostorih urediti dvorano, v kateri bo prostora za 110 ljudi. Poleg tega so izvedli še več drugih akcij, posebej lepo je uspelo čiščenje okolja in sodelovanje v akciji za večjo varnost otrok ob pričetku novega šolskega leta. V decembru so na domovih obiskali 63 bolnikov in onemoglih in jih obdarili, pred božičem pa so obiskali tudi 14 svojih članov v ptujskem Domu upokojencev. Obiskali smo vse tiste, ki so dopolnili 90 let, ter člane, ki so praznovali zlato poroko. Skupaj z občino se vsako leto organizira srečanje starejših občanov občine Kidričevo in zatem še skupni zaključek leta za člane društva upokojencev. Zdi se, kot bi bilo včeraj, a vendar bo leto kmalu naokrog. Pisano listje, rahla jutranja meglica in krajši dnevi pa nas bodo spomnili, da bo kmalu spet prišel čas našega srečanja. Veselimo se ga! Rozika PREMZL Franc Rajh TURISTIČNO DRUŠTVO OBČINF KIDRIČEVO Povezovanje z drugimi Pred štirimi leti in polje bilo ustanovljeno Turistično društvo občine Kidričevo. Dogovor med občinami Markovci, Ptuj, Hajdina in Kidričevo govori o povezovanju in sodelovanju turističnih društev na občinski ravni. V poročilu TD za obdobje 2004 g. Urbančič navaja: "TD namreč ne gre enačiti z ljubiteljskimi društvi, ki so ustanovljena za ožji krog interesnih združenj." V letošnjem letu smo ostali brez finančnih sredstev. Pričakujemo neposredni dialog z organi občine, iskanja in določanje poti in ciljev v razvoju turizma v naši občini, ker je tudi ta dolgoročno pomembna gospodarska dejavnost. Nekatere vrste turizma pri nas že obstajajo - lovski turizem, ni malo tistih, ki si pridejo organizirano ogledat industrijske objekte in proizvodnjo. Velik doprinos turizmu so kulturno-umet-niška društva naše občine. Zadnja leta je izpadla kopališka dejavnost. Velike so možnosti kmečkega turizma z ohranjanjem tradicij življenja na deželi, velike so možnosti, ki jih nudi urejena gramoznica z okoljem ... To je samo del priložnosti turizma v naši občini. Kot novost smo letos vključili sodelovanje s TD drugih občin (Forma Vivo iz Makol). To je večplasten projekt, ki združuje kiparje, vinogradnike, kulturno-umetniška društva, turistična društva, glasbene skupine in posameznike itn. V tem okviru poteka tudi razstava likovnih ustvarjalcev v kovini na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem. Ustvarjena je bila tudi skulptura za OŠ Cirkovce. V tem sodeluje tudi folklorna skupina iz Cirkovc. V koncept smo v Makolah vključili tudi finalni del prireditve "Pokaži, kaj znaš", razstavo malih živali itn. V načrtu imamo tudi pohod po poteh Forma Vive. V plan za leto 2005 smo vnesli še nekaj novosti in upamo, da nam bodo ponujeni boljši pogoji za njihovo izvedbo. predsednik TDOK Štefan JEZA V KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČI KRIŽ CIRKOVCE Iz leta v leto bolj aktivni Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce deluje že od leta 1946. V prvih letih se je bolj ukvarjala z zbiranjem in delitvijo različnih vrst pomoči, nekoliko kasneje pa tudi že s krvodajalstvom, ki je postalo na našem območju eno od najaktivnejših tako po številu krvodajalcev kot po odvzemu krvi. Aktivnih je 133 krvodajalcev. Pridružili so se nam tudi krvodajalci sosednjih krajev. Letno imamo od 150 do 200 odvzemov krvi. Imamo krvodajalce, ki so darovali kri več kakor 90-krat -Martin Golenko in Franc Pišek, Franc Trčko 102-krat ter reko-rderj s 120 odvzemi Oskar Šturm.Več kakor 50-krat pa je darovalo kri 63 krvodajalcev. Krvodajalci so naša posebna skrb in ponos. Po vsaki akciji se zberemo in s prijetnim klepetom ob malici zaključimo dan. Tokrat smo po večletnih obljubah organizirali izlet na Obalo, ki je za vse udeležence ostal nepozaben prijateljski obisk in bo verjetno tudi trajno povezal naše organizacije Cirkovce, Lopar, Merezige, Ankaran in Koper. Nov izziv nam je prireditev Prosvete - dramske sekcije Cirkovce. Že prvič smo se odzvali in na več stojnicah merili krvni tlak, krvni sladkor, prikazali postopke oživljanja na lutki in prvo pomoč, imeli bolšji sejem, izkupiček pa darovali otrokom za zimsko šolo v naravi. Našemu vabilu sta se odzvali tudi območni združenji Ptuj in Maribor. Več kot dvajset let organiziramo letno srečanje starejših krajanov. Zadnja leta je to predbožični čas. To so za vse nas najlepše doživeti trenutki, tako za prireditelje kakor tudi za goste. Vsak mesec pa opravimo obiske naših krajanov v domovih upokojencev. Ravno tako pa imamo že več kot dvajset let enkrat mesečno postajo RK. kjer svetujemo, merimo krvni tlak, organiziramo ce- pljenja proti gripi, pneumokoki pljučnici, odvzem krvi za laboratorijske storitve v preventivne namene, predavanja različnih strokovnjakov s področja zdrave prehrane, zdravega načina življenja v prid preprečevanju srčno žilnih obolenj, osteoporoze itd. V ta namen imamo organizirano enkrat tedensko hitro hojo in dve skupini strokovno vodenih enournih vaj preprečevanja nastanka osteoporoze in vaje pri inkontineci. Zadnje leto nam je delo olajšano, saj imamo lasten prostor, kamor smo se preselili iz sicer vedno prijaznih gostilniških in šolskih prostorov. V vseh teh letih smo se vključevali v vse akcije RK Ptuj, od pomoči pri naravnih katastrofah (kot je bilo to pred leti neurje z zemeljskimi plazovi v Halozah) do pomoči posameznikom. Tako smo v zadnjem času pomagali dvema slabovidnima osebama pri nakupu računalnika. Sodelovali smo pri akciji Drobtinica in za šolarje OŠ Cirkovce, katerih starši ne morejo plačati kosila, zbrali 64.000 SIT. Razen tega skušamo biti prijazni ljudem, jim olajšati in olepšati dneve življenja. Nad 75 let starim pišemo voščilnice za rojstni dan, najstarejše, invalidne in osamljene obiskuje- mo in pomagamo v primeru težav. Na šoli delamo z mladimi. Pred tremi leti smo na OŠ Cirkovce organizirali krožek RK. Lani smo imeli 2-krat po eno šolsko uro, letos pa že 3-krat po eno uro na teden. Vključenih je 52 otrok, zato je delo nekoliko težje kot pretekla leta. Učimo se izvajanja prve pomoči ob bolezni ali nezgodah ter o delu in pomembnosti naše organizacije. Urejamo priložnostne panoje ob svetovnih dnevih, ki nas opozarjajo na problematiko v svetu in pri nas. Tekmujemo v znanju o sladkorni bolezni in Rdečem križu.Osvojili smo že kar nekaj priznanj na državnem tekmovanju v Črni na Koroškem, v Idriji in letos v Ljutomeru. Poskusno smo v času božično-novoletnih počitnic organizirali ure pravljic z otroško delavnico. Udeležilo seje 17 otrok, vsi so si želeli še več takih druženj. Z otroki obiskujemo starejše in invalidne osebe, se seznanjamo z ljudmi z drugačnimi potrebami, obiskali smo Dom upokojencev Ptuj, ZD Ptuj - Dispanzer za žene in Dispanzer za medicino dela prometa in športa, bolnišnico Ptuj - Transf. odd.. Območno združenje RK Ptuj, delovni center Sonček v Ptuju in Črni na Koroškem. Ure krožka pa razen za pridobivanje znanj izrabimo za pisanje voščilnic, peko krofov, štručk, izboljšanje medsebojnih odnosov, pomoč pri učenju. V času snega smo bili pozorni do starejših ljudi, ki prebivajo sami, poskrbeli smo tudi za živali in ptice. Za zaključek šolskega dela pa organiziramo desetdnevno druženje na morju. Dvakrat smo bili na Debelem Rtiču, letos pa že tretjič v Punatu. Podelili so nam posebno zahvalo za prizadevno sodelovanje v času našega letovanja. To bivanje je aktivno, namenjeno pridobivanju zdravja, druženju, istočasno pa je tudi šola za življenje. Seveda pa to delo ne bi bilo opravljeno, če bi ne imeli podpore pri ljudeh v okolju, kjer delamo. Aktivistov nas je 32. Vedno je vsak pripravljen pomagati. Posluh imajo tudi na OŠ Cirkovce, Občini Kidričevo, obrtniki in podjetniki, društva in organizacije na našem območju in ne nazadnje tudi krajani. Vsem skupaj se prisrčno zahvaljujem za njihovo razumevanje in prispevek, da smo lahko opravili zadano delo. Prosim še naprej za takšno sodelovanje kakor tudi za nadaljnje zaupanje. Predsednica KO RK Cirkovce Pavla Veler Kultura / Intervju 27 Novinar, pisatelj, dramatik, publicist ... Predstavljamo vam Zdenka Kodriča, prvega dobitnika priznanja častni občan občine Kidričevo. Priznanje smo mu vročili ob letošnjem občinskem prazniku. Kdo je Zdenko Kodrič? Novinar in pisatelj, dramatik in publicist, ali mogoče kaj drugega? "Najprej sem novinar, šele potem vse ostalo. Delam pri Večeru. Z novinarstvom sem začel pri Ptujskem tedniku, kjer sem delal med letoma 1975 in 1980. Od leta 1980 pa delam pri Večeru." Lahko bi rekel, da vas kot pisatelja in dramatika v naši občini ne poznamo dovolj dobro? Zakaj? "Če bi živel pred stoletji in bi s svojimi igrami, vragolijami in komedijantskimi besedami zabaval, bi me ljudje zelo dobro poznali. Zdaj so nekoliko drugačni časi. Poklic književnika je postal podoben drugim poklicem. Tudi vsak kmet ni znan, tudi vsak mizar ali elektrolizar ni vsem znan. Kljub temu pa moram reči, da se ukvarjam z dokaj občutljivim inštrumentom. Jezik namreč nima veliko skupnega s koruzo, desko in aluminijem. Literarno delo je zavezujoče, delati z besedami je včasih celo čarobno in mistično, vredno posebnega zanimanja in konec koncev premikanje besed in stavkov ni čisto preprosta stvar. Kdor se ne ukvarja s čisto preprostimi in popularnim stvarmi, pa ni blizu medijev, niti ljudi, ki se radi zabavajo." Kaj menite o priznanju, ki vam ga je podelila občina Kidričevo? Prvi dobitnik tega priznanja ste. "Ob občinskem prazniku me je občinski svet na pobudo nekaterih posameznikov in političnih strank razglasil za častnega občana. Priznanje je visoko in počaščen sem, da sem ga dobil. Pravzaprav so priznanje dobile moje knjige in moje gledališke igre." Kdaj ste prišli v Cirkovce? "Ko sem dopolnil tri leta. Oče, policist, se je moral z družino preseliti s Ptuja v Cirkovce. Mama je najprej delala kot kuharica in strežnica v ptujski bolnišnici, pozneje se je zaposlila v osnovni šoli Cirkovce. Starša sta upokojitev dočakala v Cirkovcah in tudi umrla v tem kraju. Oče je na Ptuj prišel s Primorske, rodil se je v kraju Brje nad Vipavo, mama na Predmeji nad Ajdovščino. Oče je služil italijanski vojski, drugo svetovno vojno pa preživel v Afriki, mama se je priključila partizanskemu gibanju in pričakala svobodo leta 1945 v Ajdovščini. Po vojni sta odšla na Štajersko. Veliko Primorcev je pred drugo svetovno vojno in po njej odpotovalo v Maribor in Ptuj. Osnovno šolo sem obiskoval v Cirkovcah, izobraževanje nadaljeval v Mariboru in nazadnje v Ljubljani. Študiral sem kemijo, igralstvo in dramaturgijo, končal pa novinarstvo. Ljubljana je bila zame prelomna: v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sem namreč začel pisati pesmi in prozo. S pisanjem gledaliških iger sem začel deset ali petnajst let pozneje." Ste dobitnik nekaterih literarnih nagrad. Koliko knjig in iger ste napisali? "Za gledališko igro Vlak čez jezero sem dobil najvišje slovensko gledališko priznanje Grumovo nagrado. Zanjo je bila nominirana tudi igra Operacija T. oziroma Karusel, ki jo zdaj igrajo v ptujskem gledališču Stara steklarska. Med nominiranci za nagrado Kresnik sem bi! leta 2000 z romanom Barva dežja ali Pritlikavec v kavarni Pilvax. Neke nagrade so kapljaje tudi v Sarajevu in Nemčiji. Doslej sem napisal štiri romane, pesniško zbirko, pet radijskih in šest ali sedem gledaliških iger. Moja dela so prevedena v nemščino, angleščino in srbohrvaščino." Kdo bere vaše romane? "Tisti bralci, ki se ujamejo v moje pripovedne pasti." Ali ima okolje, občina, naši ljudje, vaši prijatelji in znanci dovolj posluha za vaše umetniško delo? "Težko odgovorim na to vprašanje. Nekateri ga imajo, drugi se niti ne zmenijo zame. Mogoče bi bilo drugače, če bi bil komedijant in posebnež, če bi pisal komedije. Včasih sem bil s svojim pisanjem in govoranco bližje ljudem, nekakšen tribun sem že bil, tudi s politiko na lokalni ravni sem se ukvarjal in predsedoval prosvetnemu društvu, pomagal sem graditi dom krajanov v Cirkovcah, trgovino, pošto, teniško igrišče, pokopališko vežico, kopal sem jarke za vodovod, elektriko, telefon in kabelsko, potem sem se umaknil, zdaj sem rad doma, blizu svojih, zdaj veliko berem, konec koncev pa moram tudi delati za plačo, družina mora Živeti, preštihati moram vrt, se- jati, saditi, obrezovati, gnojiti." Ali pišete kaj novega? "Pišem kratke zgodbe." Kaj je novega v novinarstvu? "Vsak dan je nekaj novega. Ko bodo volitve, bo veliko novega. Moj prijatelj Miro Petek je že zapustil novinarsko falango in se priključil politikom. Pri "prestopu " sem ga podprl. To je njegova pravica." Milan Unuk Z glasbo je lepše V okviru praznovanja 7 let občine Kidričevo je 18. 6. 2004 ob 21. uri na športnem igrišču v Cirkovcah potekal projekt z naslovom Z glasbo je življenje lepše. Organizator je bilo Društvo mladih Kidričevo. V okviru projekta je bil organiziran koncert kantavtorja Vita Mlinariča s spremljevalno skupino iz Kidričevega. Nastopili so še mnogi glasbeniki in skupine, kot so Domen Kumer, Funky Tina, Ogenj in led, Renata Jeza, Andreja in Nova legija, malčki iz Vrtca Kidričevo in Cirkovc, orientalski plesalki in še mnogi drugi. Jani Jančec, vodja projekta in tudi predsednik Društva mladih Kidričevo je vljudno pozdravil vse obiskovalce in se hkrati zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem. Po koncertu je bil predviden še zabavni del večera, na katerem bi igrali skupini Alegro iz Maribora in Picikl iz Kidričevega, a so morali vse skupaj prekiniti zaradi velike nevihte. Projekt je imel tudi dobrodelno noto, saj so se zbirali prispevki za nakup igrač za malčke iz v Vrtca Kidričevo in Cirkovce. Žal seje zbralo malo sredstev, zato se je Društvo mladih Kidričevo odločilo, da bodo v jesenskem času organizirali nov projekt, kjer bodo poskušali zbrati dovolj sredstev za nakup igrač. Predsednik Društva mladih Kidričevo Jani Jančec 28 Kultura Vokalna skupina Utrinek Začelo se je pred osmimi leti, ko je skupina mladih začela s prepevanjem ob kitari bogatiti cerkveno bogoslužje v Cirkovcah. Zasedba se je s časom spreminjala, repertoar je postajal vse bolj zahteven, delo zborovodje je prevzel sedaj absolvent oddelka za glasbo na Pedagoški fakulteti v Mariboru Peter Gojkošek. Tako se je v prejšnji sezoni tudi uradno rodila vokalna skupina Utrinek, ki se je občini Kidričevo prvič predstavila na letošnji občinski reviji pevskih zborov na Ptuju. Vokalna skupina Utrinek šteje 18 članov. Na vajah se dobivamo enkrat tedensko po dve uri, ki pa se lahko zavlečeta tudi pozno v noč - skupaj namreč proslavimo vse praznike in druge posebne priložnosti. Sicer pa se občasno tudi za več dni odpravimo na intenzivne pevske vaje, ki so prav posebno doživetje. Naš glavni namen je še vedno predvsem bogatiti bogoslužje v domači župniji, še posebej radi pojemo ob velikih praznikih in se vedno trudimo pripraviti kaj novega. Radi se odzovemo tudi povabilom iz drugih župnij, posebej pri srcu nam je prepevanje na porokah, vse več pa se poskušamo predstavljati tudi na različnih nastopih in revijah tako v domači kot v sosednjih občinah. Največ pesmi iz našega repertoarja je duhovnih. Poseben izziv so nam renesančne skladbe, najbolj sproščeno pa zapojemo ob spremljavi kitare ali orgel. Vse več se učimo tudi posvetnih pesmi, vse od ljudskih pa do raznih mladinskih 30.0BM0ČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV popevk. Na nastopih se vedno trudimo biti nasmejani, sproščeni in polni pozitivne energije. V septembru začenjamo novo sezono. Ker vemo, da je še veliko mladih, ki imajo veselje do petja, jih prijazno vabimo, da se nam pridružijo. Čimprej naj pokličejo zborovodjo, kjer bodo dobili vse potrebne podatke o avdiciji. Če vas zanima še kaj več o nas, le pridite na katerega od naših nastopov, da nas spoznate tudi v živo. Potrudili se bomo, da bomo vsakič resnično zasijali kot utrinek - majhna, svetla pika med zvezdami na glasbenem nebu. Tina Gojkošek DPD SVOBODA KIDRIČEVO Prostor kjer se razvija ljubezen do umetnosti in umetnost sama DPD Svoboda je društvo, ki deluje od leta 1948, seveda z vzponi in padci, vendar pa nepretrgano deluje knjižnica že celih 56 let. Leta 1997 smo posodobili društvene prostore in tudi nabavili novo opremo za knjižnico. Vsa ta leta smo se trudili in bogatili naše } delovanje, ustanovili različne sekcije: literarno, likovno, otroške ustvarjalne delavnice, kreativne delavnice za odrasle in vključili ljudske pevke kot samostojno sekcijo. Vse sekcije izvajajo svoj program z vso resnostjo in zavzetostjo. Ob tej^ priložnosti bomo podrobneje predstavili delo likovne sekcije. Zidovi v naši knjižnici so bili nekoč pusti in dolgočasni. Zato smo pred petimi leti pod zgornje robove zidov pritrdili letvice in nanje začeli obešati slike. Leta 2001 smo pripravili dve likovni razstavi - marca je razstavljala svoje krajine Irena Tušek, junija nam je haloške griče približal Bojan Lubaj. Naslednje leto -2002 - je Stojan Kerbler razstavljal tovarniške fotografije. Leta 2003 smo pripravili skupinsko razstavo več avtorjev: Natalije Strajnšek, Mirana Cafute, Sama Vrabiča, Marjana Toplaka in Bojana Lubaja. Razstavljali so tudi otroci iz vrtca in šole. Letos smo si zastavili nekoliko drugačno nalogo. Odločili smo se, da izpeljemo likovno kolonijo in na koncu postavimo razstavo. Načrtovali smo medobčinsko udeležbo, vendar smo zaradi nižjih sredstev od pričakovanih povabili le člane našega društva. Končno se je izkazalo, da to ni bila slaba zamisel. V manjši skupini je vladalo prijetno, delovno vzdušje, čas in tekmovalnost nas nista priganjala, navezali smo stik z našimi krajani, sosedi, ki so z zanimanjem opazovali poslikave platen. Ob koncu kolonije so se že porajale nove zamisli za prihodnja leta - pa naj ostanejo skrite do takrat. Za konec vas vljudno vabimo v našo knjižnico vsak ponedeljek od 17. do 19. ure, kjer je možna izposoja knjig za otroke in odrasle bralce. V tem času pa si lahko ogledate tudi stalno razstavo likovnih del, ki so nastala na letošnji likovni koloniji. DPD Svoboda Kidričevo Kultura TAMBURAŠI CIRKOVCE Bili smo gostje in gostitelji Pomlad smo cirkovški tamburaši preživeli zelo delovno. Bili smo gostje na Deželni vrtnarski razstavi v Nemčiji, mestu Burghausen na Bavarskem, ki je partnersko mesto Ptuja. Bili pa smo tudi gostitelji naših prijateljev, mestnega tambu-raškega orkestra Branko Radičevič' iz Rurne. Natanko štiri dni pred vstopom naše države v veliko družino evropskih narodov smo se na povabilo LTO Ptuj v družbi članov Društva prijateljev mladine Ptuj odpravili na pot v Nemčijo. Za nas je bilo to prvo potovanje v državo, ki je že kar nekaj časa članica EU in prav radovedni smo bili, kakšen bo odziv tamkajšnje publike oz. obiskovalcev vrtnarske razstave na našo predstavitev. Vsekakor se boste strinjali z mano, da jim je kot instrument veliko bolj poznana harmonika, pa naši Avseniki, kot pa tamburica. Slovenci smo imeli priložnost pokazati Bavarcem del naše bogate kulturne dediščine iz okolice Ptuja in Dravskega polja v tednu dni, kar ni ravno veliko časa, a je bila izbira nastopajočih zato izredno pestra. V dveh dneh, ki smo jih imeli na razpolago za predstavitev, smo izvedli štiri samostojne koncerte. Veliko vlogo pri promociji Ptuja in Slovenije kot celote pa so imeli člani DPM Ptuj, ki so se predstavili z izdelovanjem rožic iz krep papirja. Bili smo odlična ekipa, ki je naredila vse za čim boljšo razpoznavnost naše države. Resnemu delu je sledila tudi zabava, ogled mesta, ki se ponaša z dolgo zgodovino in prečudovitim gradom, dolgim kar 1036 m. Organizatorji prireditve so nam predstavili predvsem stari del mesta, ki je zelo urejen in nas je v marsičem spominjal na naš Ptuj. Po reakcijah publike smo predvidevali, da smo se dostojno predstavili, saj so nas mnogi, ki so nas slišali, ustavljali na ulici in želeli zvedeti še kaj več o nas. Trije dnevi na Bavarskem so minili kot bi trenil in že smo morali na pot proti domu in Evropi, saj smo se vrnili tik pred uradnim vstopom naše države v EU. Vrnili smo se iz Evrope v Evropo. Pred nami pa je bil že nov projekt, veliko zahtevnejši, tako organizacijsko kot finančno. V začetku meseca maja smo pričeli z intenzivnimi pripravami na obisk naših prijateljev tamburašev iz Rume, katerih gostje smo bili pred dobrim letom dni. Pri njih smo se predstavili na festivalu tamburaške glasbe Srbije, a ker pri nas podobnih festivalov še nimamo, smo se odločili, da jih občanom naše občine predstavimo v okviru prireditev ob državnem in občinskem prazniku. Potrebno je bilo veliko dogovarjanj, telefonskih pogovorov, iskanja finančnih sredstev, kontaktov z našim konzulatom v Srbiji, pa faksov idr., a uspelo nam je. Z velikim veseljem in prikritim strahom, da bomo vse izpeljali, kot smo si zamislili, smo dočakali tisti deževni petek, ko so naši gostje ob točno dogovorjenem času prispeli v Cirkovce. Sprejem smo jim pripravili v prostorih našega PD, kjer se najbolje počutimo, vadimo in seveda zabavamo. Potovali so osem ur, a s prijetno dobrodošlico, kot so dejali, jih je utrujenost za nekaj časa minila. Po izdatnem okrepčilu smo jih odpeljali na svoje domove, kjer so se lahko odpočili in nabrali moči za večerni koncert v viteški dvorani na ptujskem gradu. Koncert je bil veličasten, izvajali so znana dela klasične glasbe, tamburaške glasbe, grške in makedonske glasbe, kjer so uporabili kot solističen instrument dude, izvedli pa so tudi skladbo našega skladatelja Emila Adamiča. Najbolj pa je bila številčna publika navdušena nad petjem solistke opere Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada, krhke Šenke Soldatovič. Naši gostje so nam pripravili res zelo pester in zan- Foto: Ivica Unuk imiv repertoar, saj je bilo slišati tudi našo narodno Moje dekle je še mlado, ki jo je ob spremljavi orkestra zapel čelist Dragan. Po glasnih in neverjetno dolgih aplavzih smo ugotovili, da je bila publika zadovoljna, naravnost očarana nad izvedbo koncerta naših gostov. Drugi dan bivanja so se z enakim repertoarjem predstavili še pred polno dvorano restavracije PAN v Kidričevem, kjer je bil odziv publike še burnejši kot v Ptuju. Naši gostje so si oddahnili. bili so odlično sprejeti s strani publike, oddahnili pa smo si tudi mi, saj smo občanom pripravili res veliko glasbenih užitkov, poslušali so najboljše tamburaše Srbije. Veliko energije in časa pa smo skupaj z našimi družinskimi člani vložili tudi v bolj zabavni in poučni del bivanja naših gostov. Pripravili smo jim pestro in zanimivo predstavitev krajevnih znamenitosti. Želeli smo jim pokazati čim več lepot v bližnji okolici. Očarani so bili nad notranjostjo ptujskega gradu, prijetno presenečeni nad degustacijo naših odličnih tekočih zakladov v Vinski kleti v Ptuju. Prav nič nevoščljivo so priznali, da so naša vina čudovita. Njihova Fruška gora, kjer je vinorodno območje, se nikakor ne more primerjati s pridelavo tako kakovostnega vina, kot je naše. Popeljali smo jih tudi na ogled cerkve na Ptujsko Goro. Čeprav so pravoslavne vere, so z zanimanjem poslušali predavanje patra Janeza in radovedno postavljali vprašanja. Za vsak dan smo jim pripravili do minute izpolnjen urnik, v katerega smo vključili tudi veliko kulinaričnih užitkov, skupaj smo zapeli in zaplesali. A ker vse lepo hitro mine, je z bliskovito naglico minilo naše druženje. Ugotovili smo. da bi lahko bili še kak dan skupaj, pa bi bilo premalo časa za izmenjavo izkušenj glede načina igranja, popravila instrumentov, nabave novih itd. Poslovili smo se z željo, da se zopet hitro srečamo in obljubili, da bomo ohranjali stike preko telefonov in elektronske pošte. Preden so zapustili našo državo, pa smo jih popeljali še v Maribor, jim pokazali Europark, kjer so kupili spominke za svoje domače. Ves naš trud je bil bogato poplačan. Naši gostje so nam zatrdili, da tako lepo sprejeti niso bili še nikjer, čeprav so gostovali že v mnogih evropskih državah in da se bodo radi vračali k nam. Tega projekta pa seveda ne bi bilo mogoče izpeljati brez pomoči naših prijateljev, donatorjev, naših domačih, obiskovalcev koncertov, za kar se vsem prisrčno zahvaljujemo. Ivica Unuk 30 Kultura / Šport Dramska sekcija Prosvetnega društva Cirkovce Dramska sekcija je v Cirkovcah delovala že leta 1919, ko so na šolskem odru prirejali igre. Delovanje je nadaljevala pred 2. svet. vojno, ko je v kraju delovalo več dramskih skupin: v šoli, cerkvi in pri Vinku Koržetu. Ta je poleg tega, da je bil ustanovitelj dramske skupine, sam napisal tri ljudske igre, ki jih še danes amaterske gledališke skupine rade igrajo. V osemdesetih letih seje dramska sekcija na novo osnovala in uprizorila nekaj iger, med njimi tudi Koržetovo Micki je treba moža. Uvedla je abonma, ki je bil zelo dobro obiskan. V letu 2001 smo začeli s projektom, kije povezal vse delujoče sekcije PD Cirkovce. Izvedli smo namreč veseloigro Jožefovi. Zaradi zelo dobrega odziva občinstva smo se odločili za nadaljevanje veseloigre, ki je trajala vse do letos. V štirih delih Jožefovih smo na šaljiv način prikazali stare ljudske običaje in življenje družine Jožefovih v vseh letnih časih. To je bil povod za oživitev gledališkega abonmaja, s katerim smo pričeli v sezoni 2002/2003. Gledališki abonma v sezoni 2004/2005 ŠPORTNO DRUŠTVO APAČ,F Nogometna in šahovska turnirja ob prazniku občine Kidričevo Športno društvo Apače je v sklopu občinskega praznika organiziralo dva turnirja. Nočni veteranski turnir v malem nogometu je bil v soboto, 19. 06. 2004 na igrišču v Apačah. Nastopile so ekipe Apač, Kidričevega in Pristave. Zmagala je ekipa Apač pred Pristavo in Kidričevim. Najboljši strelec je bil Ludvik Pšajd iz ekipe Apač, dosegel je tri zadetke, najboljši vratar pa je bil Jože Kampi, tudi iz ekipe Apač. Zmagovalna ekipa je dobila prehodni pokal občine Kidričevo. Šahovski turnirje potekal v nedeljo, 20. 06. 2004, v dvorani v Apačah. Nastopilo deset igralcev. Prvo mesto je dosegel Goran Bezjak iz Kidričevega, zbral je 8.5 točke. Drugo mesto je dosegel Igor Iljaž, zbral je 7.5 točke, tretje mesto pa je dosegel Boris Žlender, ki je zbral 6.5 točke. Zmagovalcu je pripadel prehodni pokal občine Kidričevo. Tajnik ŠD Apače, Franc Murko Pred nami je nova gledališka sezona. Tudi to leto se bomo potrudili, da bomo obiskovalce sprostili in zabavali. Predviden je abonmajski program 2004/2005, ki bo potekal od novembra do marca: - SLG Celje, Na kmetih (najboljša komedija po izboru publike na Dnevih komedije leta 2004), - Božično-novoletni koncert Slovenskega okteta, - Cafe teater, Ženska avdicija, - Špasteater ali Teater 55 s svojo komedijo, - Dramska sekcija PD Cirkovce, Jožefovi, I. del, Od Miklavža do fašenka. V spomladanskih mesecih bomo tokrat izven abonmaja ponudili otroško predstavo podmladka dramske sekcije PD Cirkovce. Gledališke abonmaje bomo začeli vpisovati v mesecu oktobru. Predstave bodo na ogled za abonente in izven. Prednost abonmaja je ogled predstav po ugodnejši ceni, zagotovljen stalni sedež in redno obveščanje. Za podrobnejše informacije smo Vam na voljo na tel. št. 041-588-617. Dramska sekcija Jožefovi Foto: Igor Lah Turnškov memorial v Apačah Športno društvo Apače je v soboto, 14. 08. 2004, pripravilo tradicionalni nogometni turnir v spomin na tragično preminulega predsednika Franca Turnška. Na turnirju so sodelovale ekipe Lovrenca, Skorbe, mladinci in člani Apač. Odigrano je bilo mednarodno nogometno srečanje veteranov Apač in Dubravke iz sosednje Hrvaške. Na memorialu smo videli zanimiva srečanja, saj sta se dve srečanji odločili s streli iz enajstih metrov. Prvo mesto na turnirju je osvojila ekipa članov NK Apače, ki je šele po streljanju enajstmetrovk ugnala ekipo NK Lovrenc, tretje mesto je pripadlo ekipi Skorbe, kije ugnala mladince iz Apač. Najboljši strelec turnirja je bil igralec Skorbe Murat z doseženimi 6 zadetki, najboljši vratar pa je bil Denis Lendero, vratar članov iz Apač. Generalni sponzor turnirja je bilo podjetje Zagros iz Apač, pri izvedbi turnirja pa so nam finančno pomagali še: Tahografi iz Ptuja, Avtoprevozništvo Franc Meško iz Apač, Komes iz Apač, bar Capri iz Apač, Janko Pislak iz Apač, Mizarstvo Taj tima) ster iz Kidričevega, Avto-hiša Hvalec iz Kidričevega, AST iz Ptuja in Strojni ometi Beranič iz Apač. Memorial je potekal v pravem športnem vzdušju, po koncu pa je za zabavo poskrbel še Karl Zajc s svojo glasbo. Tajnik ŠD, Franc Murko Šport ŠD CIRKOVCE Vedno več športa v Cirkovcah Šport ima v Cirkovcah bogato tradicijo z zametki v nekdanjem TVD Partizan, nadaljevala pa se je z različnimi klubi in dejavnostmi. V devetdesetih letih je zazijala organizacijska praznina predvsem na področju rekreativnega športa, tako so nekateri zanesenjaki na čelu z g. Brunom Gajserjem in g. Metodom Skamličem 15. 11. 1996 ustanovili Športno društvo Cirkovce. Dodaten zagon športu je dala tudi izgradnja novih objektov. Najprej so nastala teniška igrišča in Teniški klub Cirkovce, ki gaje v zlatih časih priljubljenosti tenisa vodil neutrudni g. Zdenko Kodrič, nato je nastopila izgradnja večnamenske športne dvorane in kompleksa igrišč ob dvorani, ki je omogočila pogoje za pravzaprav vse športne zvrsti. V letu 2003 sem vodenje Športnega društva Cirkovce prevzel Mirko Draškovič, kot podpredsednika pa sta bila izvoljena Metod Skamlič in Samo Gajser. Dejavnosti, ki potekajo: rekreativna, košarkarska, nogometna, namiznoteniška, izobraževanje in šolanje strokovnega kadra, obveščanje članstva in občanov o dejavnosti. V preteklem obdobju smo imeli kar nekaj prireditev in aktivnosti: Rekreativna dejavnost skozi celotno zimsko sezono za mladino, moške in ženske Cd oktobra 2003 do maja 2004 so se odvijale rekreativne dejavnosti za moške na področju košarke in dvoranskega nogometa za moške, ženske pa so imele vodeno rekreacijo pod strokovnim vodstvom prof. Petra Medveda. Košarkarska tekma ŠD Cirkovce : KK Pivovarna Laško veterani 67:69 V petek, 26. 12. 2003, je bila odigrana tekma med ekipo ŠD Cirkovce in veterani KK Pivovarne Laško. Po izjemno izenačeni tekmi je v dramatični končnici zmagala ekipa veteranov Pivovarne Laško z rezultatom 69:67! Izkušnje pivovar- jev so v zaključnem delu tekme prevladale nad izjemnim zanosom igre ekipe našega ŠD Cirkovce. Celoten projekt je odlično vodil g. Vlado Brglez. Udeležba naše ekipe v Zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj Petek, 30. 1. 2004, je bil dan odločitve. Naša malonogomet-na ekipa se je uvrstila v končnico tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj. V polfinalu je z ekipo Juršinc zabeležila zmago 3:0, v finalu pa z ekipo Majolke klonila z 9:4 in tako zasedla odlično drugo mesto! Pripomnimo še, da so to ekipo v ligaškem delu naši fantje že premagali. Več o rezultatih lahko preberete na straneh MNZ PTUJ www.mnzveza- ptuj.si/novice/novice.php?idn= 79 Za izjemen uspeh v prvi sezoni kar gre zahvala prav vsem igralcem, ki jih je krasilo predvsem prijateljstvo in borben duh. Zahvala gre predvsem dvema: g. Francu Novaku, ki je skrbel za komercialno plat projekta, in g. Samu Gajserju, ki je bil strokovni vodja ekipe. Udeležba košarkarske ekipe v ligi PARKU Košarkarska ekipa je v zaključnem delu tekmovanja PARKL (Ptujska amaterska rekreacijska liga, ki združuje košarkarske rekreativne ekipe s področja Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz) zasluženo osvojila zavidljivo 5. mesto. V razburljivi končnici je v prvi tekmi zmagala proti ekipi Good guys z rezultatom 65:63, v drugi tekmi 5. 5. 2004 pa zanesljivo zmagala s 65:56. Več informacij lahko preberete na www.parkl.com. Ekipo je vodil g. Stanko Dobnik. Prireditev Veter v laseh, 15. maj 2004, Cirkovce V sklopu akcije Veter v laseh -s športom proti drogi smo organizirali prireditev, ki je zajela mladino od 10. leta naprej, v sklopu akcije pa smo se s pomočjo OŠ Cirkovce igrali tudi z mlajšimi osnovnošolci. Ocenjujemo, da je bilo udeležencev med 250 in 300, osebja organizatorja pa med 25 in 30. Udeleženo je bilo tudi osebje in učiteljski zbor OŠ Cirkovce ter nekateri učitelji iz OŠ Kidričevo. Z našimi člani in učitelji OŠ Cirkovce smo igrali košarko, nogomet, odbojko, namizni tenis, vlekli vrv, kolesarili, risali s kredami in se likovno udejstvovali, sodelovali z literarnimi prispevki, mlajši so se igrali družabne igre, pri ge. Pavli so lahko merili svoj krvni tlak, se seznanili s pravilno oskrbo poškodovancev in oskrbeli morebitne poškodbe. Verjetno prvič so bile izkoriščene vse športne površine Športnega parka v Cirkovcah naenkrat -zunanje površine in dvorana. Vsem sodelujočim v igrah smo podelili majice, najboljšim pa pokale, medalje, diplome in praktične nagrade sponzorjev. Celoten projekt je imenitno vodil g. Metod Skamlič. Nočni turnir v malem nogometu za pokal Cirkovc, junij 2004 Ta turnirje bil gotovo ena največjih tovrstnih prireditev v tem delu Slovenije. Navkljub izredno muhastemu vremenu (prvi termin je bil 12. 6., nato 24. 6. odigran 1. krog in spet prekinjen zaradi nemogočih razmer ter dokončan 26. 6. 2004) je bil turnir tudi po neodvisnih ocenah poznavalcev izjemne kvalitete. Udeležilo se ga je 28 ekip iz celotne Slovenije, saj je bil nagradni sklad 400.000 SIT izjemno mamljiv. Končna razvrstitev je bila naslednji: 1. Avtovleka Sajko, Pristava, 2. Bar Korže, Cirkovce, 3. Mark 69, Ptuj, 4. Ajzenponarski mački, Maribor. Najboljši strelec je bil Andrej Kolar iz ekipe Sajko s šestimi zadetki, za najboljšega vratarja pa je bil izbran Matjaž Frangež, član ekipe domačina Bar Korže, ki je z drugim mestom v tako močni konkurenci dosegla izjemen uspeh. Zahvala vsem, ki so pripomogli pri izvedbi, sponzorjem (generalnemu Čevljarstvo Janeza Dolenca) in zanesenjakom (g. Draga Kostanjška, Gostilno Korže, g. Franca in Jurija Novaka pa tudi vse ostale). Seveda pa ne gre brez pohval idejnemu vodji projekta in glavnemu organizatorju g. Samu Gajserju. Težišče v prihodnosti bo naravnano na izobraževanju lastnega strokovnega kadra in dvigu kvalitete po dejavnostih. Težili bomo, da se na čimveč področjih vključimo v ligaška tekmovanja, kar pa je finančno in prostorsko pogojeno. Načrtujemo oživitev odbojke, ki je imela v Cirkovcah dolgoletno tradicijo in kvaliteto, vendar zaenkrat to predstavlja prevelik finančni in organizacijski zalogaj. Računamo na sodelovanje z OŠ Cirkovce, kjer podmladek že trenira odbojko kot izvenšolsko dejavnost in bodo prihajajoči najstniki predstavljali jedro dejavnosti odbojke v prihodnosti. Smo društvo na področju športa, ki ima zelo verjetno naj večjo raznolikost, pestrost delovanja in množičnost v občini Kidričevo. Vseh dejavnosti se redno udeležuje več kot sto občanov. Omenimo naj še zgledno sodelovanje z Občino Kidričevo, ki ima mnogo posluha za naše želje in potrebe. Seveda pa so želje eno, realnost pa nekaj drugega, zato si želimo to sodelovanje še izboljšati -predvsem v korist športa željnih občanov. Več informacij in slikovnega gradiva pa si lahko ogledate tudi na naši spletni strani: www.SportnoDrustvo-Cirkovce.si Vidimo se na igrišču - in kot pravi slogan akcije Veter v laseh: "Naj bo žoga naša droga!" Predsednik UO ŠD Cirkovce Mirko Draškovič 32 MATJAŽ PERNAT - INTERVJU Slovenski plavalni up Je 20-letni mladenič, ki živi v Pleterjah, z njim pa se je pogovarjal Franc Planinšek, predsednik odbora za informiranje. Že dalj časa te poznamo kot enega najboljših plavalcev v naši občini in tudi širše. Bil si na mnogih tekmovanjih, kako se je končalo? V letošnji sezoni sem začel zelo uspešno: na državnem prvenstvu sem osvojil prvo mesto in le za nekaj stotink zgrešil absolutni državni rekord. V nadaljevanju sezone sem šel z mladinsko reprezentanco na priprave v Španijo, natančneje v Sierra Nevado, kjer je zelo znani višinski športni center. Na pripravah smo bili 20 dni in so se tudi uspešno zaključile. Po pripravah sem na mitingu v Miinchnu želel odplavati normo za Evropsko člansko prvenstvo (EČP). To mi na tem mitingu ni uspelo, povrhu vsega pa sem odplaval absolutni državni rekord, zato sva se s trenerko dogovorila, da bova trenirala rajši do zadnjega datuma za odplavanje norme. To je bil miting na Dunaju. Na tem mitingu sem tudi odplaval to normo, ki me je popeljala na EČP v Madrid. In kakšen je bil vajin načrt? Načrt je bil, da na tem zelo močnem tekmovanju odplavam olimpijsko normo. Pri tem naj bi še pomagalo samo vzdušje na tekmovanju in konkurenca. Kakšno je bilo tekmovanje? Tekmovanje je bilo res enkratno, konkurenca je bila sicer malo oslabljena, ker so se elitni plavalci priprav- ljali za olimpijske igre. Vse skupaj je trajalo en teden. Plaval sem v sredo. V predtekmovanju sem odplaval odličen rezultat in absolutni državni rekord. Trema več ni bila tako huda. Popoldan je sledilo polfinale. V polfinalu sem odplaval se boljše, česar še sam nisem mogel verjeti. Vendar je bilo premalo za 12. mesto, ki bi mi prineslo mednarodni razred. Kakšen je bil tvoj rezultat? Rezultat je bil samo 41 stotink slabši od norme za olimpijske igre. Bil sem zelo razočaran, saj sem mednarodni razred in olimpijsko normo zgrešil le za las. Sezone še ni bilo konec tako tudi ne zadnjega roka za odplavanje norme, zato sem si zadal, da po EČP začnem še močneje trenirati, da bi lahko na koncu le odplaval normo. To mi kasneje ni uspelo, ker telo pač tega ni bilo sposobno. V formi sem bil na mitingih od Miinchna do Dunaja, kasneje še v top formi v Madridu. Plavalec naj bi imel samo dve top formi v sezoni, ki trajata skupaj 2 tedna. Jaz pa sem to formo lahko obdržal 2 meseca. Po EČP v Madridu pa se je moje telo moralo spočiti kljub moji nasprotni volji. Kakšni pa so načrti za naprej? Naslednjo sezono, ki se začne septembra letos, se bom skušal pripraviti še za nekaj evropskih in svetovnih tekmovanj. Letos se bom še najverjetneje udeležil univerzijade, ki bo v Turčiji. To so študentske olimpijske igre, ki sicer niso tako medijsko znane, so pa polne elitnih študentskih plavalcev. Tudi svetovnih prvakov in rekorderjev. Lani sem že bil na tem tekmovanju v Južni Koreji. To je sedaj nekakšen okvirni plan za naslednjo sezono, ki bo, upam, tudi izpolnjen. Želimo ti čimveč uspehov v naslednji sezoni, da bi uspel, prinesel slavo sebi in naši občini. Franc Planinšek Šport / Obvestila f \ Lokalni podjetniški center pri ZRS Bistra Ptuj in Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj VABITA bodoče podjetnike in delujoča podjetja, vse, ki ste že vsaj enkrat v življenju razmišljali o ustanovitvi svojega podjetja in možnosti samozaposlitve, da se udeležite informativne predstavitve o možnosti PRIDOBITVE finančne pomoči. 1. SOFINANCIRANJE STROŠKOV SPODBUJANJA PODJETNIŠTVA Sistem vavčerskega svetovanja - program subvencioniranega svetovanja in 2. POMOČ PRI SAMOZAPOSLITVI Program vavčerskega svetovanja - subvencioniranega svetovanja - predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem (MSP) in vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. Osrednji storitvi v programu sta splošno in specialistično podjetniško svetovanje, nudi pa tudi druge oblike podpore. Samozaposlitev - sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva se izvaja v obliki enkratne nepovratne pomoči, ki jo dodeli Zavod RS za zaposlovanje. V program se vključi brezposelno osebo ali presežnega delavca na podlagi zaposlitvenega načrta in predloga za vključitev v program ter dokazil o uresničeni samozaposlitvi. Enkratna nepovratna sredstva se izplačuje samozaposleni osebi na podlagi pogodbe o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva. Osebe, ki se samozaposlijo, so zavezane ohraniti samozaposlitev najmanj dve leti! KDO lahko koristi storitve programa? KAJ mi program ponuja? KOLIKO dobim (višina subvencije)? KAKO se vključim? ... na vsa ta VPRAŠANJA in še ostala boste dobili ODGOVORE na informativni uri. vsak prvi delovni torek v mesecu ob 11. uri v HIŠI INFORMACIJ - ČIPS in Regijsko informacijsko središče (čez cesto "stare policije" v prostorih nekdanje Ljudske knjižnice), Krempljeva ul. 2, Ptuj V________________________________________________J Obvestila 33 Center za informiranje in poklicno svetovanje Čips HIŠA INFORMACIJ VABI Konec leta 2003 smo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna služba Ptuj odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS). Osnovni namen našega centra je uporabnikom zagotoviti informacije o izobraževanju, usposabljanju, poklicih, trgu dela, skratka vse informacije, ki jih posameznik potrebuje pri iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje kariere. V ospredju so predvsem informacije o izobraževalnih programih (na različnih stopnjah), o zahtevah in pogojih za vključitev v te programe, o izobraževalnih ustanovah, ki te programe izvajajo, o dijaških in študentskih domovih, o finančnih pomočeh pri študiju, o poklicih - njihovi naravi in zahtevah, o možnostih zaposlitve, o delodajalcih in trgu dela...Kot dopolnitev dejavnosti pa je v CIPS-u na voljo tudi podjetniško svetovanje, ki deluje pod okriljem ZRS Bistra. Center je odprtega tipa in je namenjen tako mladini kot odraslim, ki potrebujejo informacije ali poklicno svetovanje za vključitev v izobraževanje in delo, hkrati pa nudi možnost tudi lokalnim delodajalcem, da predstavijo svojo dejavnost. V CIPS-u oziroma Hiši informacij na Krempljevi ulici 2 na Ptuju nas lahko obiščete vsak delovni dan v tednu od 8.00 do 16.00 ure, v petek do 15.00 ure. Dodatne informacije pa lahko dobite na telefonski številki 02/749 23 44. mag. Dunja Petak, univ.dipl.psih. Novembra Čips pripravlja predstavitve poklicev za osnovnošolce (prijavnice dobite na OŠ). PODROČJE OZ. POKLIC DATUM PREDSTAVITVE URA OZ. CAS PREDSTAVITVE strojništvo + kovinarstvo 16. 11. 04 13.00 elektrikar elektronik + tehnik 17. 11. 04 13.00 farmacevtski in kemijski tehnik 18. 11. 04 13.00 trgovec 23. 11.04 13.00 administrator 23. 11. 04 14.00 kmetijstvo 24. 11.04 13.00 gradbeništvo 25. 11. 04 13.00 elektrotehnik računalništva 30. 11.04 13.00 cvetličar 1. 12. 04 13.00 tekstilstvo + frizer 2. 12. 04 13.00 oz. 14.00 ekonomski tehnik 7. 12. 04 13.00 oz. 14.00 vzgojitelj predšolskih otrok 3. 12. 04 13.00 živilstvo 9. 12. 04 13.00 tehnik zdr. nege + kozmet. teh. 14. 12. 04 13.00 oz. 14.00 gostinstvo + turizem 15. 12. 04 13.00 oz. 14.00 lesarstvo 16. 12. 04 13.00 Od 18. oktobra do 22. oktobra bo v Čipsu potekal teden vseživljenjskega učenja. DAN URA PRIREDITEV 18. 10. 2004 10.00 Predstavitev računalniških programov KIK in TŠI 18. 10. 2004 12.00 Delavnica za BO, ki zaključujejo izobraževanje 19. 10. 2004 8.30 Predstavitev programov za invalide in težje zaposljive osebe 19. 10. 2004 11.00 Sestanek s šolskimi svetovalnimi delavci 19. 10. 2004 14.00 Predstavitev Čipsa za BO vključene v PDZ 20. 10. 2004 Okrogla miza 21. 10. 2004 9.00 Predavanje za zaposlene na ZRSZ 21. 10. 2004 13.00 Predstavitev računalniških programov Ki K in TŠI 22. 10. 2004 12.00 Delavnica za BO, ki zaključujejo izobraževanje Tedenska aktivnost 18.-22. 10. 2004 Razstava izdelkov Ozare DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO Omišalj 2004 Društvo invalidov Kidričevo j e že 4. leto letovalo na morju na otoku Krku v mestu Omišalj. Avtobusni podjetnik nas je z avtobusom in kombijem odpeljal 3. 7. 2004. Letovanje je vodila poverjenica društva Simona Gabrovec iz Sp. Jablan. Samo letovanje je trajalo 7 dni v Hotelu Delfin, kije turistično-gostinski objekt na lepem delu Omišaljaz lepim razgledom. Hotel je oddajen 30 m od morja, z lastno plažo in tereni za rekreacijske dejavnosti. Imeli smo ogled starega mestnega jedra mesta Omišalj in okolice. Kopalni dnevi so hitro minevali, a tolažila nas je želja, da se naslednje leto spet vrnemo. Zelo lepo smo se imeli, saj je bila prijetna družba, ki seji iskreno zahvaljujemo. Predsednica UO Dl Kidričevo Marta Pinterič Vsi na kolo - za zdravo telo V soboto, 14. avgusta, smo gostili karavano kolesarjev Nove Slovenije, ki je prekolesarila haloške občine Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Gorišnico-Cirkulane in Zavrč. Občino Kidričevo kot del Dravskega polja so kolesarji prihranili za konec. V karavani kolesarjev so bili Lojze Peterle, Zorko Pelikan, konzul Republike Slovenije v Trstu, in Franc Bezjak, kandidat Nove Slovenije za prihodnje državnozborske volitve v naši volilni enoti. Kolesarji so bili navdušeni nad sprejemom domačinov v Halozah in na Dravskem polju. Občinski odbor Nove Slovenije Kidričevo je pogostil kolesarje v Športnem parku Apače, kjer je potekal nogometni turnir. Hvala vodstvu Športnega društva Apače, da ste toplo sprejeli visoke goste. Lojze Peterle, poslanec evropskega parlamenta, je zaigral dve skladbi na ustno harmoniko in se tako zahvalil za sprejem. Ob koncu dvodnevnega kole-sarjenjaje povedal, daje močno viden razvojni zaostanek v občinah, ki jih je prekolesaril, Udeleženci kolesarjenja v naši občini. živijo pa tukaj dobri ljudje, ki imajo trdo voljo, da ta zaostanek zmanjšajo. V evropskem parlamentu se bo zavzemal v poslanski skupini Krščansko-ljudske stranke, da priteče kakšen tolar v Haloze in na Dravsko polje. Ga bomo držali za besedo. Viktor Cafuta Enodnevni izlet po avstrijski Koroški Občinski odbor stranke Nova Slovenija Kidričevo je organizator sedaj že tradicionalnih izletov ob dnevu državnosti. Tako je bilo od leta 1999 organiziranih šest izletov. Obiskali smo skoraj vse dele Slovenije - od Prekmurja do Dolenjske in Gorenjske. Ostala nam je še Primorska. Izleta se udeležijo poleg članov, simpatizerjev in prijateljev tudi takšni, ki razmišljajo drugače kot v stranki. Običajno obiščemo znano planinsko, kulturno, naravno znamenitost in v bližini znano romarsko cerkev, kjer imamo še mašo za domovino. Od Gospe Svete nas je pot vodila do Knežjega kamna, kjer so Karantanci in pozneje Korošci do 1414 ustoličevali svoje grofe, kneze in vojvode. Letos smo izbrali slovensko in avstrijsko Koroško. Izbira je bila simbolno povezana s pristopom Slovenije v EU. Obiskali smo naše rojake na Koroškem. Maša za domovino je bila v romarski cerkvi Gospa Sveta. Tuje bilo osrednje prizorišče zgodnje slovenske zgodovine in prav tuje bilo v zgodnjem srednjem veku središče države Karantanije. Njeni prebivalci, naši slovenski predniki, ki so po odhodu Langobardov v Italijo po letu 568 postopoma naselili te kraje in alpske doline še daleč proti severu in zahodu, so bili sprva pogani. Šele kasneje so s svojimi knezi na čelu, Gorazdom in Hotimirjem, sprejeli krščanstvo in se tesneje povezali s sosednjimi krščanskimi narodi. GZ KIDRIČEVO Mesec požarne varnosti Program aktivnosti v mesecu oktobru mesecu požarne varnosti: - obisk osnovnih šol in vrtcev - pregled hidrantnega omrežja - pregled ročnih gasilnikov za gospodinjstva, ob tej priložnosti bo možen nakup ročnega gasilnika - dnevi odprtih vrat gasilskih domov - vaja na gospodarskem objektu V letošnjem oktobru je poudarek na " Požar na kmetiji" Franc Frangež Udeleženci izleta Od Gospe Svete nas je pot vodila do Knežjega kamna, kjer so Karantanci in pozneje Korošci do leta 1414 ustoličevali svoje grofe, kneze in vojvode. Nato smo s potjo nadaljevali v Celovec, kjer smo si ogledali Minimundus, se nato vkrcali na ladjo in križarili po Vrbskem jezeru. Vožnja z ladjo po jezeru je bila enkratno doživetje. Vreme nam je bilo naklonjeno Na Muti v gostišču Lipa smo si privoščili večerjo z glasbo in plesom in se v pogovoru in občudovanju Pohorja zadržali v pozni večer. Sklenili smo, da bomo prihodnje leto potovali na Primorsko in v Italijo. Viktor Cafuta Klopotec velikan z Dravskega polja Jesen se počasi približuje in s tem tudi vedno več skrbi tistih, ki skrbijo za vinsko trto. Poleg vseh bolezni in škodljivcev v vinogradih ter sadovnjakih si svoj delež vzamejo tudi ptice, predvsem škorci. Da bi sladko grozdje ubranil pred nadležnimi letečimi obiralci, je g. Janko Vuk iz Nji vere izdelal še najbolj preizkušeno in učinkovito obrambo - klopotec. Seveda pa to ni klopotec, ki ga lahko vidimo na vsakih brajdah, po vseh merilih je pravi klopotec velikan. Najbrž sodi med največje v Halozah. S pre- merom krakov 3,6 m ter postavljen na višino 5,5 m je pravi lepotec. G. Janko Vuk, sicer mlajši upokojenec in vsestranski mojster, je klopotec s prijatelji postavil na vikendu v Halozah, pri postavljanju pa je bilo potrebnih kar nekaj krepkih rok in spretnosti. Sicer pa omenjeni klopotec ni prvi, ki ga je izdelal g. Janko. Njegov predhodnik je bil polovico manjši, a prav tako zelo učinkovit. Pri izdelavi novega je imel še največ težav pri iskanju primernega lesa, saj so zara- KROŽEK RDEČEGA KRIŽA di velikosti in sil, ki nastajajo zaradi vetra, posamezni deli zelo obremenjeni. V samo izdelavo klopotca je bilo vloženih veliko število ur ter truda. Pri g. Janku pa še toliko bolj, saj je zelo natančen in vz- trajen človek in lep janko Vuk^ kj e /zcye/a/ ki0p0tec, je drugi z dokaz, da znajo ,eve Foto: Franc Petrovič klopotce izdelovati ,. „ . .. za škorce, tudi na Dravskem polju. Upamo da bo imel klopotec do- 3V 0 e®US volj vetra in da bo strah in trepet Pri Rdečem križu je nepozabno Pred štirimi leti, na začetku šolskega leta 1999/2000, je na OŠ Cirkovce začel delovati krožek Rdečega križa. Takrat smo obiskovali 4. razred. Oktobra smo se zbrali prvič. Na prste ene roke bi nas lahko prešteli. Gospa Ivica Korez nam je predstavila gospo Pavlo Veler. Že čez nekaj tednov smo se med seboj zelo dobro poznali. Med nami so se začele prepletati prve prijateljske vezi. Gospa Pavla seje rodila v Celju, nekaj časa je živela v Bosni. Leta 1980 seje z družino preselila v Cirkovce in kmalu za tem je postala predsednica RK Cirkovce. Takrat je kot višja medicinska sestra službovala na Ptuju. Hitro so jo vzljubili tudi njeni sovaščani, saj se je s svojo dobroto in skromnostjo znala približati pomoči potrebnim. Zavedali smo se njenih vrednot in bili veseli, saj jih je bila pripravljena deliti z nami. Krožek smo imeli vsak teden. Ob zabavi, ki je nikoli ni manjkalo, smo poznali tudi resno delo. Vztrajno in hitro smo se učili osnov prve pomoči, znakov bolezni in zdravega načina življenja. H krožku seje vpisovalo vedno več naših sošolcev, med katere smo krožkarji širili dober glas o našem druženju. Posebno doživetje so bile tudi dobrodelne akcije, s katerimi smo pomagali našim sovrstnikom in ljudem okoli nas. Ena izmed uspešnejših je bila akcija Drobtinica, pri kateri smo s prodajo kruha in peciva zbrali denar za otroke, ki ne morejo plačevati šolske malice in kosila. Dvakrat smo se odpravili na Ptuj k Sončku, kjer dneve preživljajo oboleli s celebralno paralizo. Odnesli smo jim posodo s kovanci, ki smo jih učenci nabrali skozi vse leto. Gospa Pavla je za nas organizirala predavanje o diabetesu in zdravi prehrani, na podlagi katerega smo iz lesa izdelali prehrambeno piramido. V ptujski bolnišnici smo si ogledali oddelek za dializo in ginekologijo, kjer so sestre in zdravniki potrpežljivo odgovarjali na naša vprašanja. Najbolj se mi je v spomin vtisnil obisk pri Mariji iz Starešine, ki nam je pokazala svoj računalnik za slepe. Ena izmed zabavnejših akcij pa je potekala za pusta kar doma pri gospe Pavli, kjer smo za nas, naše starše in stare starše pekli krofe. Poleg vsega smo hodili še v šolo, kjer nam ni vedno šlo vse, kot bi si želeli. Tudi takrat smo se lahko obrnili na gospo Pavlo, ki nam je z veseljem pomagala pri učenju nemščine, če pa smo želeli, smo imeli na voljo pros- tore RK v Cirkovcah, sama pa nam je priskrbela inštruktorico. Naše ocene so se bistveno izboljšale. Na gospo Pavlo pa smo se lahko obrnili tudi takrat, ko smo rabili tolažbo, oporo in pomoč, ki nam je v šoli niso znali dati. Čeprav je bil naš krožek namenjen zabavi in medsebojni pomoči, smo morali vložiti tudi nekaj truda, da smo svoje znanje dokazali na tekmovanjih. Vsako leto je potekalo šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, najboljši trije pa so se uvrstili na državno tekmovanje. Prvo j e potekalo na Ptuju, naslednje leto v Idriji, lani pa smo se odpravili v Ljutomer. Da pa nam ni bilo dolgčas, je gospa Pavla organizirala izlet za vse, ki so kaj prispevali k našim rezultatom, ki so bili iz leta v leto boljši. Ko je bilo tekmovanje končano, smo se odpravili na izlet po okoliških krajih in na pico. Vrhunec našega druženja pa je bilo letovanje na morju, ki je bilo nagrada za uspešno delo skozi vse leto. Prvi dve leti smo oddih poiskali na Debelem Rtiču, sedaj pa že tri leta letujemo v Punatu. Da pa gospe Pavli ne bi bilo pretežko nadzirati skupine otrok, so bili z nami mentorji, ki so vedno znali dobro zabavati. Gospa Pavla sije skrbno prizadevala, da bi našla sponzorje, ki so pomagali financirati letovanje otrokom, ki bi ga sicer težje plačali. Vsako leto pri Rdečem križu je bilo nepozabno in prepričana sem, da nisem edina, ki mislim tako! Urška Kmetec V OKVIRU 7. OBČINSKEGA PRAZNIKA "Pokaži kaj znaš" v Pleterjah V okviru praznovanja občinskega praznika občine Kidričevo je Turistično društvo občine Kidričevo in organizator PGD Pleterje izvedlo prireditev "Pokaži kaj znaš", kjer je potekal predizbor za "Pokaži kaj znaš" na festivalu Forma viva Makole 2004. Tam se bo v mesecu septembru odvijal finalni del prireditve, saj sta v projekt vključeni tudi občini Makole in Rače. Na prireditvi v Pleterjah so sodelovali otroci in mentorji osnovnih šol iz Cirkovc, Lovrenca in Kidričevega, ter vrtca Cirkovce in Kidričevo. Nastopajoči so se predstavili v znanju petja, plesa v skupinah ter igranja na različne inštrumente. Prireditev je povezovala Sonja Mojzer iz Maribora. Za popestritev programa so poskrbeli različni gostje: Štajerski fra-jtonerji iz Hajdoš, ljudski godci Tri krat dva, kantavtor Vito Mlinarič, pevka narodno-zabavne glasbe Renata Jeza. mlad trio iz Apač Lučka, Tea in Monja ter ansambel Servus s Ptujske Gore. Za rajanje in veselje pozno v noč pa sta poskrbela domača narod- pretacijo nastopa vsakega no-zabavna ansambla Trio Ekart posameznika ali skupine, tako da 352(497.4 Kidričevo) 6000451,2 Domoznanski oddelek 35 RRUNO PolJe 2004 g c_ c= COBISS 0 in Picikl. Na pogostitev so nastopajoče in obiskovalce povabili kar sami domačini iz Pleter- Progrant je potekal v zelo prisrčnem vzdušju, ki so nam ga pričarali naši najmlajši in malo večji otroci s svojo zagnanostjo in z ljubeznijo do glasbe. Izvajalci so z nastopi zapolnili prostor s pozitivno energijo, smehom in celo solzami sreče. Tudi organizatorji smo bili več kot zadovoljni z izvajalci ter z inter- je bil sam izbor "najboljših" izredno težak. V srcih vemo, da so bili vsi nastopajoči dobri, zato bodimo ponosni na vsakega, ki je imel pogum stopiti na oder pred tako veliko in zahtevno publiko ter deliti z nami dar, ki ga nosi v sebi, ki povezuje ljudi. Vsem nastopajočim želim, da se trudijo in razvijajo še naprej v tej smeri ter nas vedno znova razveseljujejo na odrskih deskah. Renata Jeza Foto. FP Tudi letos smo varovali naše šolarje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tako kot vsako leto ob pričetku šolsekga leta organiziral varovanje otrok na nevarnih poteh v sodelovanju z društvi upokojencev iz občine Kidričevo. V prvih dveh tednih šolskega leta so vse pozornosti usmerjene v prve otroške korake v šolo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so otroci na cesti in ob njej tudi skozi celo leto, ne samo prve tedne. Za njih niso odgovorni samo policisti, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter prostovoljci, ki pomagajo pri varovanju prvih štirinajstih dni. Za otroke so odgovorni predvsem starši. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja starše, da so ravno sami najbolj odgovorni za varnost svojih otrok, ne glede na to, ali gredo ti prvič v šolo in vrtec oziroma jim je pot do šole že poznana. Starši morajo posvetiti skrb otrokom tudi takrat, ko jih vozi- jo v svojih vozilih. Strokovne raziskave so pokazale, da so otroci največkrat udeleženi pri prometnih nesrečah kot potniki v vozilih, pri tem pa so zaradi neuporabe ustreznih pred- pisanih varnostnih naprav tudi največkrat žrtve prometnih nesreč. Zato morajo mlajši otroci sedeti v njim prilagojenih sedežih, ob tem pa ne smemo pozabiti, da otroci posnemajo oziroma se učijo predvsem od svojih staršev. Zato bodite starši vzorniki svojim otrokom tudi v avtomobilu in upoštevajte predpise o varni vožnji v cestnem prometu. Zavedati se moramo, da so otroci največje bogastvo sleherne družbe, tudi naše. In če je tako, starši ne bi smeli pozabiti vzgajati svojih otrok tudi za varno in zdravo življenje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Kidričevo želi vseh otrokom varno pot v šolo. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Davorin Valentan, Prostovoljec v Cirkovcah. Foto: B. T.