SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 22
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 16 de junio - 16. junija 2005
KDOR UBIJA, JE TUDI SAM MRTEV
Žalna slavnost v Teharjih
JANEZ GRUJ.
S spominsko mapo, ki jo je zadnjo nedeljo v Kočevskem rogu daroval ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran, smo se tudi v Cerkvi na Slovenskem spomnili žalostnih dogodkov izpred 60 let: zunajsodnih pobojev slovenskih domobrancev in drugih zamolčanih žrtev bratomorne vojne in revolucije. Krapka brezna Kočevskega roga in opupčeni rudnipki rovi okoli Hrastnika so pe vedno nema priča strapnega zločina. Razstava zgodovinarja Mitje Ferenca v Celju govori o 400 odkritih večjih ali manjpih grobipčih zamolčanih žrtev revolucionarnega nasilja. Vsaj 100 naj bi jih bilo pe neodkritih.
Zločin, ki se je leta 1945 zgodil na Slovenskem, je strapen. Osvobojena Evropa se je veselila zmage nad nacizmom, dežele, ki so priple pod Sovjetsko zvezo in njene satelite, pa je zagrnila senca smrti. Tudi Slovenijo. Sledil ji je molk, ukazan od oblasti in posledica strahu. Ljudje so čutili, da je oblast, ki je izvrpila takpno morijo, zmožna vsega. Velik del slovenskega naroda je edino uteho in upanje napel v molitvi. Drugi so se prepustili slavju revolucije. Hvalili so komunizem in si nabirali privilegije. Razdvojeni narod. Posledice čutimo pe danes.
Zgodovinska izkupnja uči, da resnice ni mogoče utipati. Končno vedno pride na dan. Tudi pri nas se je to zgodilo, sicer počasi in polagoma, a vendar. Pobite in zamolčane žrtve so se začele vedno glasneje oglapati in se počasi vračati. V nedeljo, 8. julija 1990, se je pri mapi zadupnici ob grobipču Pod Krenom v Kočevskem rogu zbralo več kot 30.000 žalujočih sorodnikov. V letih, ki so sledila, se je marsikaj spremenilo na bolje. Od tako opevane revolucije je ostalo bore malo, samo surovo nasilje. Sramujejo se je celo njeni nosilci in dolgoletni častilci, zato bi jo najrajpi utajili.
Povojni poboji danes niso več samo napaka zmagovite strani, ampak zločin in hudodelstvo. Genocid so povzročili ljudje z imeni in priimki. Prvi ovadbi bodo sledile druge. Slovenija postaja pravna država, ki spoptuje civilizacijske norme, v nasprotju z nekdanjo skupno jugoslovansko državo, ki je v Srebrenici v Bosni in Hercegovini pe pred desetimi leti ponovila genocid. S to razliko, da so ubijanje nedolžnih bopnjapkih žrtev posneli s kamero. Ob teh posnetkih si lahko le predstavljamo pobijanje poleti 1945 v Kočevskem rogu, v okolici Hrastnika in drugod.
Po 60-ih letih se upravičeno sprapujemo, kako preseči spiralo zla, ki se pe vedno čuti v napem narodu, in kako graditi prihodnost, ki bo drugačna in leppa. Odgovor nam nakazuje veličastni mozaik, delo jezuita p. Marka Rupnika in njegovih sodelavcev, ki odslej krasi kapelo ob grobipču v Kočevskem rogu. Umetnik nam je z njim spregovoril o krpčanskem premagovanju zla, ki temelji na Kristusovem odrepenju. Mozaik se začne s prizorom Pilatove sodbe, ki, kot že tolikokrat v človepki zgodovini, obsodi nedolžnega, izpusti pa zločinca. Kristus stopi na njegovo mesto, prevzame njegovo krivdo, da bi lahko tudi zločinec, če se pokesa svojih grehov, stopil v svobodo božjih otrok. Slovenskim ženam je namenjen osrednji prostor v božjem kraljestvu: vdovam, ki niso smele vedeti ne povedati, kje so njihovi možje, materam, ki so bile v ideolopki vihri postavljene v precep, saj so imele enega sina na eni strani in drugega na drugi. Mopka na mozaiku sta prispodoba tistih, ki so, umirajoči, odpupčali in molili in svoji smrti ter trpljenju dali duhovni smisel. Eden, prestreljen od krogel, steguje roko proti prihajajočemu, skesanemu zločincu, da ga posadi za mizo. Kdor ubija, je tudi sam mrtev. V Kristusu pa lahko oživi. Kristus skupaj z Marijo streže pri mizi z vinom in s kruhom. Vrč drži v bližini poveličane rane, kar nas spominja, da gre za njegovo kri, njegovo življenje in odrepenje. Prva velika umetnina slovenske sprave!
Duhovno sporočilo Rupnikovega mozaika je v svojem nagovoru povzel tudi nadpkof Alojz Uran in verne ter vse druge ljudi dobre volje povabil k preseganju razdeljenosti in k leppi prihodnosti. Cerkev je tudi tokrat prehitela politiko, ki pe ni zmogla jasne obsodbe povojnih pobojev in revolucije, ki bi premostila bolečo razdvojenost in ponudila izhodipča za njeno preseganje.
Po Diužini
V soboto, 11. junija, je bila državna žalna slovesnost v Spominskem parku Teharje kot osrednjem državnem spomeniku doslej zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Udeležil se ga je tudi predsednik republike Janez Drnovpek, ki je v nagovoru dejal, da je pripel čas za odpupčanje in spravo. ,,Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi Slovenec pobijal Slovenca. Dogajanja v drugi svetovni vojni in po njej ne smemo nikoli pozabiti. Poklonimo se žrtvam. Vrnimo jim dostojanstvo vsaj v smrti. Naj nam bo njihova smrt v večen opomin," je poudaril. Žalne slovesnosti v Spominskem parku Teharje se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janpa, ministri v slovenski vladi ter diplomatski zbor.
Drnovpek je v govoru izpostavil,
da nape življenje danes in v prihodnosti ne sme biti obremenjeno s preteklostjo in starimi zamerami. Mora pa temeljiti na resnici, tudi na resnici o tem, kaj se je na Teharjah zgodilo pred 60 leti. Kot je dejal, moramo spore urejati le na miren način z demokratičnim dialogom in pravnimi sredstvi.
So pretekli komunistični režim v Sloveniji res spremenili svoje gledanje na preteklost? Se res kesajo in priznavajo krivdo za poboje? Mirno lahko dvomimo v njihovo iskrenost, ko pe vedno govorijo o ,,junapkih bojih proti okupatorju" in o „domačih izdajalcih". Tako tudi Drnovpek, ki se je v Teharjih takole spomnil tistih, ki so biti ubiti brez ugotavljanja krivde, brez sodnih procesov in so zakopani po ptevilnih grobipčih v Sloveniji: „Desetletja smo
proslavljali samo svetle zmage nad okupatorji in domačimi izdajalci, temne strani revolucionarne zmage pa so bile zamolčane."
,,Ta zločin ne bremeni ptevilnih partizanov, - je nadaljeval - ki so se hrabro borili proti okupatorju in tisoči plačali s svojim življenjem. Ta zločin prav tako ne bremeni večine ljudi, komunistov, ki so si želeli bolj pravične družbene ureditve. Bremeni pa revolucionarne voditelje, ki so brez vesti bili pripravljeni pobiti na tisoče ljudi, ne glede na njihovo dejansko krivdo," je dejal. Revolucionarni voditelji pa imajo priimke in imena, pa jih nihče ne izreče. Odpupčanje je dejansko in sprava res potrebna. A le na podlagi vse resnice in izvajane pravice. Vse ostalo je iskanje pozabe, ki se je slovenski narod ne more privopčiti.
Moj oče
Tretjo nedeljo v juniju obhajamo v Argentini ,,Dia del padre" - Dan očeta. Prihodnjega 25. junija pa bo poteklo 60 let, odkar je komunistični režim v Sloveniji dal ustreliti pisatelja Narteja Velikonja. Združujemo oba datuma in objavljamo del spisa ,,Moj oče", ki ga je kot uvod v knjigo Ljudje objavil pisateljev sin, dr. Jože Velikonja.
,,Sinu pač ne bo težko pisati o očetu, komu ne, če ne sinu!" Zdi se mi, da je marsikdo tega mnenja; priznati moram, da mi je o svojem očetu vendar dvakrat težko pisati.
Delali smo mu krivico, pa so prehitro okrajpali njegovo življenje, da bi jo mogli popraviti. Trdim to predvsem zase. Kaj naj bi bil za mladega fanta oče, ki mu je polmrtva roka visela ob boku, ki se je s palico lovil po cesti, oče, ki je sam trdil, da pipe, da je pisatelj, a niti polske naloge ni spisal za „odlično". Naloge namreč, ki jo doma sestavi sinu, a je profesor v poli ne oceni najboljpe. Pisatelj, o katerem se niti v poli nismo učili, pisatelj, ki je moral
svoje knjige sam zalagati.
Do spoptovanja očeta sem se prikopal med vojno, do njegove prave cene pele po njegovi smrti.
Za nas je bil pač nap oče nekaj posebnega, a meni ni bilo popolnoma razumljivo, kaj naj bi to bilo. Da je nekaj pomenil,
sem presodil po drugih. Posebno takrat, ko sem kot ptudent potoval po Primorskem in je bilo dovolj, da sem povedal, čigav sem, da so mi bila povsod vrata odprta.
Ko je bil bolan, dolgo časa sam ni mogel pisati. Zato smo hodili v bolnipnico in pisali, kar nam je narekoval. To naj bi bil pisatelj, ki mu stavek, zapisan tako, kot ga je narekoval, prebran ni bil več dober; pa ga je bilo treba spreminjati, popravljati, napisati dvakrat ali trikrat! Misli brez reda, brez očitne zveze, domislice brez nog in glave, ob tem sem očeta spoznaval, nižjepolec, in nisem prav cenil tega dela.
Potem so očeta v zagrebpki kliniki toliko pozdravili, da je spet shodil. O počitnicah smo hodili na izlete. Pa je hotel z nami. Danes razumem in vem, takrat tega nisem. Takrat smo morali zaradi njega hoditi bolj počasi. Zina mu je pomagala, jaz sem pomagal mami. Boljpe je bilo, če smo hodili sami. Hitreje smo hodili, pa manj
po poteh in stezah, več po drčah in po celem. Z njim ni bilo mogoče. Bil nam je v napoto. Danes mi je žal, danes razumem in občudujem njegovo voljo in moč, da je napol hrom lezel z nami na Osolnik nad Loko, na Sveto Katarino, na Šmarno goro in na Krvavec. Na Triglav smo p i brez njega. A z nami je hodil na Gola-ke, na Čaven in na Kucelj ter z nami romal na Sveto goro, hodil po Angelski gori — po svetu njegove mladosti in njegovih povesti. Hodili smo bolj počasi, posebno takrat, ko smo ponoči lezli na Čaven, da smo bili pred soncem nad Vipavsko dolino, občudovali zastavo in vzhajajoče sonce.
Danes, ko boljpe poznam vse, kar je napisa, ko sem pretehtal njegovo življenje in delo, se čudim in težko razumem, kje je napel to moč, prezgodnji starček, v rabkem telesu. Hotel je biti z nami, živeti z nami in ob nas, v nas je hotel ohraniti čim večji del sebe; tega bi ne mogel, če ne bi bil z nami ...
Kardinal Ambrožič - zlatoma pnik
Torontski kardinal dr.
nadpkof in Alojzij Am-
brožič je v preteklem tednu obhaja zlato mapo. Pri Mariji Pomagaj v Torontu je bila slovesnost v soboto, 4. junija, ob 17. uri. K tej sveti map so bili povabljeni tudi Slovenci iz Novega Toronta - iz župnije Brezmadežne, iz župnije svetega Gregorija iz Hamiltona in iz Ontarijske okolice.
Pri mapi sta pela zbora Marije Pomagaj in Brezmadežne, slovesnost pa so poleppale narodne nope. S kardinalom je mapevalo pest duhovnikov: iz Slovenije so pripi Jože Pegan, Ivan Gregorc in Lojze Fur-
lan, somapevali pa so pe Ivan Plazar, France Turk in Tine Batič.
Pri pridigi je kardinal opisal svojo življenjsko pot - novo mapo je daroval prav pri Mariji Pomagaj. Vsem se je zahvalil za molitve, dobra dela in za ohranitev vere. Posebno zahvalo pa je izrazil svojim sorodnikom, ki mu vedno stoje ob strani.
Po map je bil kratek program: zapele so pevke zbora gospoda Zrnca. Gospodinje so poskrbele za pogostitev in nasitile kar dve dvorani. Po več kot ptirih urah smo se rojaki poslovili in bili Bogu hva-
ležni za praznovanje z željo, da bi kardinal ostal med nami pe na mnoga leta. V sredo, 8. junija, ob 10. uri pa je kardinal Ambrožič zlato mapo obhajal v katedrali svetega Mihaela v To-rontu. Ob slavljencu se je zbralo 22 pkofov in več kot 200 duhovnikov ter povabljeni gostje, pel je pevski zbor pole svetega Mihaela, slovesnost pa je poleppal Trillium brass.
Pri pridigi je kardinal opisal svojo življenjsko pot: kako je z družino zapustil domovino, preživel in se polal v Avstriji; predstavil je svojo pot v Kanado, odločitev za duhovnipki poklic,
ptudij v Nemčiji in Rimu -pot pkofa, nadpkofa in kardinala. Za vseh teh 50 let je hvaležen Bogu, družini in vsem vernikom. Tudi navzoči smo bili za ta dogodek hvaležni Bogu.
Po mapi smo se lahko z njim srečali pri kosilu. Obujali smo spomine tudi na tiste, ki jih ni več med nami in žal nam je bilo, da je napa domovina Slovenija po koncu vojne izgubila toliko poptenih, vernih in izobraženih ljudi. Bog daj kardinalu, ki je ponosen na svoje korenine, blagoslova, zdravja in veliko uspeha v prihodnje.
Ema Pogačar
Škofijski pastoralni dan
(OD NAŠEGA DOPISNIKA).
Na podlagi sklepov Sinode slovenske Cerkve naj bi v letoranjem letu pkofije pripravile srečanje svojih vernikov. Tako so se sredi maja v Postojni zbrali verniki iz koprske pkofije, prvo soboto v juniju pa mariborske in ljubljanske.
Ljubljanska nadnkofija je imela srečanje v Stični, v prostorih cistercijanskega samostana. Na dvoripču je z molitvijo in petjem (vodil ga je prof. Marko Bajuk) bil uvod v glavni del srečanja. Začetni nagovor bi moral imeti p. Cantalamessa, ki je dolga leta bil vodja duhovnih vaj v Vatikanu. Nekaj dni pred pastoralnim dnevom je pa sporočil, da je zbolel. In tako smo presenečeni čakali, kaj bo, kdo ga bo nadomestil. Organizatorji so se znapi in povabili p. Marka Ivana Rupni-
ka, ki jih je repl sitne zagate. Sveti Duh je imel važno mesto v govorih p. Rupni-ka, zato si upamo trditi, da je tudi On posegel, da je pripo do zamenjave. Njegova izvajanja so poslupalci navduneno prekinjali s ploskanjem.
Potem smo se preselili na samostanski vrt, kjer so se že igrali otroci. Za odrasle je bilo pod notori pripravljenih sedemnajst delavnic, v katerih so se obravnavala verska, vzgojna, družinska, polska, misijonska in pe druga vprapanja, ki so aktualna v župnijah ljubljanske nad-pkofije. Organizatorji so ocenili, da se je dneva udeležilo okoli pest tisoč oseb, kar je lepo preseglo njihova pričakovanja.
V opoldanskem času so si prisotni poiskali hladno
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
senco pod drevesi, strehami ali za zidovi, saj je sonce lepo pripekalo (,,Argentin-cem" se je zdelo lepo vroče, ,,domačini" so pa trpeli „neznosno vročino" ...) Veliko znancev smo srečali, tudi preseljencev iz Argentine je bilo lepo ptevi-lo: med udeleženci, organizatorji in domačini (mislim na brata Frančipka).
Mapo je v družbi 240 duhovnikov daroval nadpkof Alojz Uran, prepevali so pa pevci iz raznih župnijskih zborov pod vodstvom skladatelja Jožeta Tropta. Svečanost se je zaključila s procesijo z Najsvetejpim, ki so jo po gosto zasedenem dvoripču izvedli pkofje z ministranti in predstavniki stanov in navzočih.
Po verskem obredu pa pe ni bilo vsega konec. Pripel je čas družabnosti, za kar so stipki vapčani pripeljali nekaj voz hrane in pijače, na odru pa so se pojavili godbeniki in glasbene skupine ter tako pričeli ,,žurko".
Tudi v Mariboru je bilo ,,pestro". Zbralo se je 6.000 vernikov. Tam so začeli že v petek zvečer, udeleženci so prespali po mariborskih domovih, naslednji dan pa obiskali katero od pestdese-tih delavnic. Njihov pastoralni dan je imel tudi pport-ni del: dekanijske ekipe so tekmovale v nogometu in odbojki. Vrhunec je predstavljala nogometna ekipa duhovnikov Pax (med najbolj navdupenimi je Toni Burja), ki se je pomerila z veteransko reprezentanco Slovenije. Kaže, da veterani niso pe preveč veterani, saj so zmagali 3:1. Zaključek je bil na istem stadionu, kjer so verniki sodelovali pri zaključni map s pkofom Francem Krambergerjem, ob somapevanju 180 duhovnikov.
Letopnji pkofijski pastoralni dnevi so uspeli, kar je velik korak na poti k vseslovenskemu pastoralnemu dnevu, ki bo v letu 2007.
GB
vtisi iz slovenije
Povezovalna pot treh sveti pč
(3)
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Končno smo se odpeljali proti prvi postaji napega romanja. Iz Gorice se pot vije že po furlanski ravnini. Kako živ je pe spomin na dogodke v prvi svetovni vojni, ko je dvanajst sopkih bitk opustoplo pokrajino, ljudi pa prisililo v begunstvo ali smrt, je dokazal tretji nap vodnik, Matjaž, ki je posredoval marsikateri podatek o tem strahotnem času. Naslednji dan je kar med hojo romar Janez kdaj pa kdaj malo popraskal s pohodno palico po tleh ali po kaki ppranji ob poti, pa je hitro odkril majhne sledove vojne -prapnele bogve čigave granate ...
Pa je Matjaž tudi povedal o v Italiji edini dvojezični poli v Špetru Slovenov, kjer so s poukom začeli pred dvajsetimi leti in pestimi učenci, se dolgo vrsto let borili za subsisten-co, saj jo je italijanska država priznala in sprejela pod okrilje državnega polstva pred nedavnim, - zdaj se pa lahko
pohvali z 230 učenci in čez 30 učnih moči. Otroci se isto tvarino učijo dopoldne v enem, popoldne pa v drugem jeziku. Sam se že tri leta vsak dan vozi iz Gorice in poučuje verouk.
STARA GORA/CASTEL-MONTE/MADONE DI MONT
Pa smo pripi! Z rahlo zamudo zaradi pozabljenega križa smo pohite i po stopnicah do žive Marije, kot imenujejo kip v romarski cerkvi, kjer nas je že čakal oče kapuci n z mapo. Kapucini so tu že od leta 1913. Sicer je mapnik obžaloval, da ne zna slovensko, smo si pa bratsko razdelili berila, petje in druge molitve. Ob koncu smo poslupali pe pismo videmskega nadpkofa in po mapniku prejeli tudi njegov blagoslov za srečno pot. Tudi križ je dobil svoj žegen.
Legenda o Stari gori je povezana z drugo iz Čedada. Marsikdo pozna čedadski Hudičev most čez Nadižo. Ker mepčanom ni uspelo dokončati mostu, se je hudič ponudil,
da ga zgradi. Za plačilo si je izgovoril prvo dupo, ki bo pa čez most. Res ga je naredil, prebrisani Čedajci so mu pa poslali čez most najprej — psa! Hudič pa naj bi z mosta tudi Marijo izzval, kdo bo prej na gori. Kdor zmaga, dobi v posest mesto. Marija je kar poletela in le enkrat stopila na tla sredi pobočja. Njena stopinja naj bi ostala vtisnjena v skali, na vrh pa je pripa prva. Hudič ni prenesel poraza, zato se je pogreznil v pekel, za njim pa je ostala luknja, ki ji krajani v furlanpčini pravijo „buco del diaul".
Kraj naj bi že v prazgodovini bil utrjen. Kasneje so na njem bivali pupčavniki, kot romarski kraj pa je zaslovel že v srednjem veku. Zdaj je to s kamnom pozidan 618 metrov visok grič, do katerega smo pripi (se pripeljali) brez posebnega napora.
A ni bilo dosti časa za poglabljanje v zgodovino ali v arhitektonske posebnosti svetipča, ki ima tudi lepe freske. Na njih so naslikani angeli, ki so spremljali Jezusa od oznanjenja dalje. Nekaj slikanja, hitri obisk prostorov, ki imajo na vratih oznako W.C., potem pa v vrsto, da se poptejemo, saj so se nam pridružili novi romarji. Devetin-petdeset se nas je zbralo in začeli smo se pomikati proti naslednji božji poti, Marijino Celje na Ligu pri Kanalu. Kar podvizati smo se morali, ker je bilo treba prečkati državno mejo pe pred pesto uro.
Zdaj gre pa zares!
GB
S polno paro tako vlada kot opozicija nastopata volilno pot. Zapadel je prvi rok volilnega koledarja in so tudi že oklicani nekateri kandidati. Do oktobra se bomo lahko do sitega najedli ,,volilnega golaža".
Za vsak slučaj. Preteklo sredo 8. junija je zapadel prvi rok koledarja. Do tega dne so se morale pred volilnim sodipčem vpisati vse stranke, ki imajo namen, da se predstavijo na oktobrskih parlamentarnih volitvah. Vsa politična srenja je pazljivo sledila postopku. Po zaključku se je pojavil podatek bistvene važnosti v zapletenem položaju pero-nizma: iz kroga Kirchnerja so v provinci Buenos Aires vpisali lastno stranko ,,Frente para la Victoria". Za vsak slučaj, če bi končno dogovor z Duhaldejem propadel in ne bi mogel nastopati pod imenom pe-ronizma, ima predsednik vse pripravljeno za samostojno predstavitev. Gospa Cristina ima na ta način zagotovljeno kandidatno mesto pod enima ali drugim imenom.
Vrt stez, ki se cepijo. Tak je naslov ene izmed Borgesovih pripovedk. Mirno pa jo lahko navežemo na stanje v argentinski politiki, kjer se kopičijo razhodi, manjka pa smotrnega združevanja. Lahko bi kdo dejal, da je sredinska povezava med Lopez Murphy-jem in Macrijem pozitivna. Res je, a to je le volilni oportunizem, ki ima kaj malo opraviti z iskanjem nekega skupnega narodnega projekta. Nastopata celo pod različnimi imeni. Drugi bi lahko trdili, da predsednik v svoj politični projekt povezuje vrsto razkropljenih skupin. Tudi to drži, a mogočna reka, ki nastaja iz teh včasih malenkostnih pritokov je preveč raznobarvna. Ne teče po naravni strugi, temveč po umetnem kanalu, ki se lahko zrup tako hitro kot je nastal. Poleg tega, nemalokrat ,,kra-de" vodo iz drugih področij, kot zadnji napor, da v svoje vrste pritegne oportunistične radikalne župane v provinci Buenos Aires, ali pa volilna povezava med peronisti in radikali v provinci Neuquen.
Prestolnica, zaželen plen. Priznati moramo, da je Kirchner dober političen strateg. Način, kako je prodrl v provinco Buenos Aires, ki je bila smatrana za Duhaldejevo nepremagljivo trdnjavo, je naravnost blesteč. V manj peronistični a bolj zapleteni prestolnici pa se je zanapal na povezavo z „županom" Ibarro. Ena od značilnosti mesta Buenos Aires je, da volivci menjajo svoje simpatije od volitev do volitev; so nepredvidljivi. Ibarra sicer izhaja iz protiperonistične „Povezave" in se je uspepno repl iz poplave De la Rujevega
padca. Predsednik je računal, da bo obnovitev zaveze z Ibarro dovolj močna, da tudi Jukaj prepričljivo zmaga. Čisto nestrankarski dogodek, kot je bil požar v plesnem lokalu Republica Cromagnon in sledečih 193 smrtnih žrtev je bistveno prizadela politični položaj Ibarre. Že ob sami nesreči predsednik ni vedel, kaj naj stori. Prav tako ne ve sedaj. Potrebuje strukturo, kateri na čelu stoji Ibarra, obenem pa ve, da bi ta povezava težko prizadela možnost uspeha, ker župan danes uživa več antipatij kot pa simpatij. Govorilo se je celo o federalni intervenciji v mesto, na kar je bila reakcija vladnih in opozicijskih skupin tako močna, da je iniciativa takoj odnehala.
Veliko psov, malo zajcev. V tej tekmi za poslanska in senatorska mesta je ena značilnost prestolnice prav razprpenost glasov. Če v večini provinc prevladuje bipartidizem (ena izjem je Mendoza, s tradicijo treh močnih strank), je prestol no mesto v tem pogledu pravi kaos. Če zapipemo, da v anketah pe vedno prednjači Elisa Carrio, jasno kažemo na raznolikost ponudb. Vlada tukaj nastopa trdno zasidrana v peronistični stranki. Da zaustavi odtok glasov je Kirchner postavil na prvo mesto kandidatov za poslance svojega zunanjega ministra. Rafael Bielsa se bo moral boriti proti voditeljici ARI, proti Macriju, Patriciji Bullrich in pe mnogim drugim. Če je v provinci Buenos Aires pe vse nejasno, je v prestolnici gotovo, da o kaki „prepričljivi zmagi" vlade zaenkrat ni govora in ga verjetno ne bo.
Socialni nemiri. Mirno pot do volitev pa motijo rastoči socialni nemiri. Vlada temu pojavu ne posveča potrebne pozornosti. Morda misli napraviti red v zadnjem hipu pred glasovanjem, a to ni posrečena taktika. Ljudska nejevolja nad kaosom, ki vlada na cestah, vedno bolj narapča. Piketerom, ki so že folkloren pojav prestolnice in predmestja, so se zadnje čase pridružili razni sindikati, ki zahtevajo povipce plač, boljpe delavske pogoje, ali pa jih na cesto poženejo notranji spopadi med nasprotnimi voditelji. Položaj v CGTse tudi ta teden ni uredil. Čeprav Moyano pridobiva na moči, bo pe kar nekaj krvi preteklo, preden bo položaj glavnega tajnika dokončno repen.
Papež v Argentino? Ta teden se je pojavila možnost, da čez dve leti Benedikt XVI obipče Argentino. V letu 2007 bo namreč potekalo Peto glavno zasedanje Latinskoameripke pkofovske konference. Sre-čanje pripada Južni Ameriki, in ker je Brazil že bil gostitelj, je Argentina na prvem mestu med kandidati.
Sto let rojstva Milo pa Stareta
Pred sto leti, 11. junija 1905, se je v kmečki družini v Dolu pri Domžalah rodil ustanovitelj napega tednika Svobodna Slovenija. Stare se je že mlad vrgel v politiko in je dosegel v Slovenski ljudski stranki, tedanji večinski stranki v Sloveniji. Tesno je sodeloval z dr. Miho Krekom. Leta 1938 je bil izvoljen za državnega poslanca v Beogradu.
Druga svetovna vojna mu je prekrižala pot v bodočnost. Ni pa ustavila njegovega dela za slovenstvo. Prepel je v ilegalo in že novembra 1941 pričel izdajati podtalni list, kateremu je dal ime Svobodna Slovenija. Na straneh te ilegalne publikacije se je boril proti okupatorju in proti komunističnim revolucionarjem. Zato se je moral skrivati pred obema. Pozneje so komunisti nanj pripravljali atentat, ki pa ni uspel. Stare je končno moral bežati iz Slovenije kot veliko drugih. Najprej je bil v Trstu, nato pa je odpel v Rim, kjer je sodeloval pri delu v slovenski pisarni.
V Argentino je pripel proti koncu leta 1947. Najprej moral preživljati z ročnim delom, takoj pa je začel delovati tudi v organiziranju slovenske skupnosti. Gotovo je bila njegova vizija begunstva pravilna. Vedel je, da je treba begunce združiti in jih držati skupaj. Združil jih je najprej s političnim delom v nadaljevanju SLS. Ima pa pokojni Milop Stare tudi bistvene zasluge za ustroj nape skupnosti. Postal je soustanovitelj in prvi predsednik Druptva Slovencev (danes Zedinjena Slovenija), ki je družilo vse tukajpnje begunce ne glede na njih politično mipjenje. Ve čas svojega delovanja v
druptvu je tudi z vso močjo podpiral organiziranje polskih tečajev.
Pa pe nekaj je uvidel: razprpli smo se po milijonskem mestu, nismo več živeli v bližnji sosepčini kot prej v
domovini ali po taboripčih, ampak zelo narazen. Da se obdrži skupnost, je nadaljeval s svojim medvojnim listom — Svobodna Slovenija. Vsebino je sicer moral spremeniti razmeram primerno; a tirnice njegovega lista so bile iste, po katerih pe dandanes vozi nap tednik — informacije iz Slovenije, ideje demokracije in svobode, upanje na svetlejpo prihodnost, povezavo med nami, poročanje o napem delovanju in prireditvah ter obvepčanje o prihodnjem delovanju.
S tem so on in njegova ekipa bistveno pomagali, da smo ostali povezani , bili dobro informirani. List je počasi pričel postajati nepogrepjiv, če je kdo pe hotel ostati zaveden in
delaven Slovenec.
Poročila o Sloveniji so se takrat bolj malo pojavljala v svetovnem časopisju, zato je, sicer s težavo in zamudo, dobival dnevnike iz Slovenije. Iz njih je lahko zvedel najprej on, potem pa pe bralci, za razvoj v domovini. Z načelnimi članki nam je kazal pot v demokracijo, končno tudi v svobodno Slovenijo, prikazoval je zločine komunizma tako nad domobranci kot nad civilisti, ki so mislili drugače. Poskrbel je za poročanje o naph prireditvah in kulturnem delu, ki ga je bilo veliko. Poskrbel je za obvestila o osebnih novicah, rojstvih in smrtih, o resnih predavanjih in zabavah. Vse to je delal pe po svoji službi, se dogovarjal s sodelavci tukaj in po svetu, tako da smo bili tesno povezani med seboj.
Dosegel je, da so po smrti starpev naročali in brali list mlajp, tu rojeni, tako da se veriga nadaljevanja Slovencev v Argentini ni pretrgala. Danes je večina bralcev že tukaj rojenih, pa znajo in berejo slovensko. In to pe sedaj, po pestdesetih letih. Ista načela, enaka bralci, drugi sodelavci.
Še sedaj, ko se marsikdo odloča za povratek-preselitev v Slovenijo, je to vsaj delna zasluga Svobodne Slovenije, ki jim je prikazala domovino in položaj tudi danes.
Gotovo je Stare morda imel nasprotnike v svojem predvsem političnem življenju, a proti časopisu ni bilo resne besede. Tudi sedaj Svobodna Slovenija stoji trdno na svojih načelih in idejah, s katerimi soglapa večina rojakov tukaj.
Preživljamo krize, pepa sloven-pčina, a vztrajamo na poti, ki nam jo je on začrtal. Seme, ki ga je zasejal Milop Stare, pe živi in raste ter nas druži v eno.
TD
Bernarda Fink, zvesta sama sebi
Pred dnevi je izpel v največjem argentinskem dnevniku La Nacion daljp članek o nap pevki svetovnega slovesa Bernardi Fink, ki ga je poslala dopisnica iz Berlina Cecilia Scalisi: Bernarda Fink, zvesta sama sebi.
Pogovarjala se je s pevko v Berlinu ob snemanju njenenega albuma pesmi raznih argentinskih skladateljev folklore. Z njo je snemal tudi njen brat Marko ob spremljavi pianistke Carmen Piazzini.
Bernarda Fink je v članku označena kot ,,ena najboljph mezzosopranistk na svetu". Poudarjeno je, da je izpa iz družine slovenskih emigrantov, omenjenjena njena življenjska pot in njeni glasbeni uspehi. Med njenimi odlikami so značilni njen glas ter interpretacijska sposobnost različnih stilov in repertorijev. Označena je tudi kot odlika njena osebnost.
Po dolgem času poje sedaj v CD Mozartovem Lucio Sulla, s čimer je zelo zadovoljna.
Bernarda je izjavila, da si je z leti in s delom dobila pravico izbrati operne točke. O moderni operni dejanosti je pa kot mati mnenja, da je treba nuditi poslupalcem nekaj eksotičnega, v klasični obliki.
Ob kakem novem vabilu za petje se najprej vprapa, ali je delo primerno za njen glas, ali se lahko identificira s tekstom, kdo dirigira in kdo so pevci.
O svojem delu pravi, da sta podlaga vedno talent in delo; imeti je treba ponižnost, poslupati napotke, obenem pa biti neodvisen in imeti definirano osebnost.
Članek se konča pe s kratko omembo novega albuma, argentinskih avtorjev romantične folkloristike, moderne avantgarde stoletja.
Obenem pa je pe napovedan njen koncert dne 8. avgusta v Teatru Avenida, recital z deli Bacha, Beethovena in Brahmsa.
PRISTAVA
Nov odbor je že nastopil
nasa skupnost zivi
V	nedeljo, 30. aprila, smo po sv. map, ki jo je daroval pater Alojzij Kukovica, imeli v spodnji dvorani občni zbor druptva Slovenska Pristava.
Navzoče je naprej pozdravil predsednik Janez Jelenc. Potem pa so sledila poročila odbornikov: taj-nipko (Frenk Klemenčič), kulturno (Dominik Oblak), blagajnipko (Helena Dolin-pek), gospodarsko (Marko Čop) in predsednipko (Janez Jelenc).
Za tem so se zvrstila razna premi pljevanja in pojasnila glede poročil, ter volitve. A, na žalost, ni bilo predložene nobene liste, oziroma odbor ni imel imena nosilca liste.
Sklenili smo, da se bo občni zbor nadaljeval v nedeljo, 29. maja in bi v tem obdobju poiskale morebitne kandidate.
V	nedeljo, 29. maja smo se zopet srečali in smo pi kar naprej na volitve. Odbor je predložil listo, ki ima Edvarda Kendo na čelu. Ta je pozdravil vse navzoče:
,,Ko sem začel prihajati na Pristavo, sem z veseljem prijel za vsako delo. Moj pokojni tast Nande me je povabil in tako sem začel sodelovati pri odboru. Ni bilo težko, saj imam pridne in zveste prijatelje.
Nikdar pa nisem mi-slil, da bi stopil na tako visoko in odgovorno mesto. Hočem pomagati, imam dobro voljo, ker vem da gre za to, kar so nap z ljubeznijo starp gradili za napo prihodnost.
Upam, da mi boste vsi stali ob strani. Vi starejp, ker se moram veliko naučiti. Vi, moje starosti, ker vas potrebujem za skup-
no delo in nove ideje. In vi, mladi, ker vse to je za vas.
Vem da nam bo Bog pomagal, da bo Pristava zopet zacvetela!"
Za tem smo se vsi, po predlogu p. Kukovice, zahvalili z burnim aplavzom bivpemu predsedniku Jelencu za ogromno
delo, ki ga je opravljal kot dolgoletni predsednik.
V prvi seji novega odbora, pa je bila sestavljena lista: predsednik, Edvard Kenda; podpredsednik, Andrej Golob; tajnica, Metka Kopač; blagaj-ničarka, Helena Dolinpek, pomočnik, cont. Nejko Skubic; kulturni referent, inž. Franci Schiffrer, pomočniki, Dominik Oblak, Miha in Anka Gaser ter Sandi Gaser; tiskovni referent, Matjaž Čeč; gospodarja, Marko Čop in Igor Ahčin, pomočniki: Dani Čop, Tomaž Maček, inž. Franci Gričar, Polde Golob, Marko Jerovpek, Rudi Gričar in Danijel Boh; folklorna referentka, Adrijana Ahčin; mladinska referentka, Marija Čeč, pomočniki: Aleksander Zarnik, Adrijan Gaser in Martin Pavlovčič; odgovorni za spletno stran: Milop Mavrič. Nadzorni odbor: Marjan Kopač, Janez Jelenc, Frenk Klemenčič. Uradni upravnik Druptva Slovenska Pristava: cont. Andrej Kostelec in dr. Marjana Magister.
Delo novega odbora na Pristavi se je že začelo z novim zagonom. Bog daj, da se mu bo posrečilo in bo lahko izpeljal vse projekte, ki jih ima v mislih.
Tiskovni referat
V	četrtek, 2. junija je bil v Slovenski hip 2. izredni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena. Ob prisotnosti delegata msgr. dr. Jureta Rodeta je predsednica Zveze Pavlina Dobovpkova pozdravila vse navzoče ter jim razložila vzrok sklicanja izrednega občnega zbora. Navzoče predsednice in zastopnice vseh krajevnih odsekov so sprejele sklep, da Zveza zaprosi pred argentinskimi oblastmi za pravno osebnost organizacije. Sledil je razgovor z gospo Jožo Šturm ,,O tragičnih dogodkih v letu 1945".
Za prvi petek v mesecu juniju so bile po naph krajevnih sredipčih pobožnosti svetih ur.
V	soboto, 4. junija je bila v slovenski cerkvi Marije Po-
magaj molitvena ura za prvo soboto, za duhovnipke in redovnipke poklice. Geslo letopnjega leta je: ,,Molite in boste prejeli".
Prav tako to soboto je bila v Slovenski hip mladinska mapa. Sledilo je predavanje p. Alfreda Saenza. D.J.
V	soboto, 11. junija je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa za pokojnega Milopa Stareta, ob 100 letnici njegovega rojstva. Daroval jo je msgr. dr. Jure Rode.
V	nedeljo, 5. junija je bila v Slovenski hip žalna proslava na čast žrtvam med komunistično revolucijo na slovenskem ob 60. obletnici poboja domobrancev. Najprej je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa z
govorom delegata dr. Jureta Rodeta. Pel je mepani zbor pod vodstvom prof. Andrej-ke Selan Vombergar. Nato je bil poklon pred spomenikom. Sledila je spominska proslav v dvorani pkofa dr. Gregorija Rožmana. Slavnostni govor je bral arh. Jure Vombergar. Nato je bil odrski prikaz ,,V znamenju križa" - spisal Tone Rode. Režiral je Blaž Miklič, scenografijo je oskrbel Tone Oblak.
Na voljo je nova knjiga: ,,Letopis 1947-1997 — 50 let slovenskega dupnega pastirstva v Argentini ", katere avtor je arh. Jure Vom-begar. Dobite jo v duppnopastirski pisarni.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenije.
Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi bolezni, 8. junija zvečer, poginil
PRISTAVSKI OMBU
Zahvaljujemo se Bogu, da ni pustil, da bi ob padcu katerega od nas popkodoval.
Zahvaljujemo se ombuju, ki nam je že od začetka stal ob strani ter osrečeval nape in naph otrok igre. Vsaka veja je imela, tudi po otropko, ime.
Pripomogel je tudi h graditvi naph družin, saj je nudil prijeten prostor za prijateljske in tudi ljubezenske pogovore.
Zahvaljujemo se mu, ker nam je služil kot oder in anfiteater.
Brez tebe na Pristavi ne bo isto. Pogrepali te bomo. Argentina, Slovenija, Španija, Kanada, itd.
Žalujoča pristavska družina
Ob stoletnici dr. Hanželiča
RAZMIŠLJANJE
In rekli smo O.K.
Spontovani,
skrbno spremljam Svobodno Slovenijo, ki jo dobiva nan g. nadpkof (prej Rode, zdaj Uran) in se potem hrani v Knjižnici teolonke fakultete. Čestitam Vam za Vane nesebično delo, ki ga navdihuje samo ljubezen do domovine.
V ntevilki 21. aprila ste objavili spominski članek ob stoletnici rojstva dr. Hanželiča. Pisec ni mogel poznati mojega prispevka: Knjige, ki niso smele izit, ker je bil objavljen v strokovni bibliotekarski reviji Knjižnica 2004, pt. 3 — zato Vam prilagam kopijo kratkega članka, v katerem pa sem pisal tudi o Hanže-ličevih knjigah. V Vapem članku je zapisano: ,,V času okupacije je izdal Krpčansko moralko za inteligenco in Družinsko vzgojo. V Argentini je napisal ... knjigo 'Nape življenje' prvi in drugi del ter knjigo 'Družinska vzgoja'."
Pisal sem samo o Družinski vzgoji, za katero je avtor sam v uvodu argentinske knjige napisal, ,,da je to povsem nova knjiga, ne ponatis ljubljanske, ki je bila dotiskana in
uničena ob prevratu leta 1945". Vsaj en izvod je vendarle ohranjen v Semenipki knjižnici. Ni pa mogla normalno iziti. Drugače je s knjigo, ki jo imenujete Krpčanska moralka za inteligenco. Pod tem naslovom je ni, verjetno pa je pisec mislil na ,,Verouk VII", torej za 7. razred takratne gimnazije, ki je izpel v Ljubljani leta 1943 in obravnava moralno kate-hetsko snov. Morda so takratni dijaki temu rekli ,,moralka", vendar v uvodu v knjigo te besede ni. Opozorim pe na napako glede njegove knjige Nape življenje, ki je enotna knjiga, oznaka prvi in drugi del pa velja za Družinsko vzgojo, ki je bila v ljubljanski izdaji enotna knjiga, v argentinski pa je v dveh zvezkih.
Naj te pripombe, ki zanimajo bolj bibliotekarje, ne zmanjpajo pomena opozorilnega članka, ki sem ga bil vesel, ker sem pred nekaj časa pri nas opozoril nanj, ker ga res nihče ne omenja. Hvala.
Lepo pozdravlja in želi veliko vneme pri delu
dr. Marijan Smolnik Ljubljana
Pred časom je Jane Clayson v zelo gledanem ameripkem TV programu ,,Early show" vprapala hčerko Billa Grahama v zvezi z atentatom 11. septembra 2001, ,,Kako more Bog dopustiti kaj takega?"
Odgovor je bil: „Prepričana sem, da je Bog nad vsem tem zelo žalosten, prav tako kot smo mi. Vendar smo dolga leta pripovedovali Bogu, naj gre iz napih pol, naj gre iz nape vlade in naj se umakne iz napega življenja. In menim, da se je kot pravi gospod res mirno umaknil.
Kako naj zdaj pričakujemo, da nam bo dajal svoj b agoslov in varstvo, če pa smo malo pred tem zahtevali, naj nas ne moti? Nekaj primerov:
Pričelo se je, ko se je Madeline Murray O'Hare, članica ameripkega Kongresa, ki je bila žal kasneje umorjena, pritožila, da ne želi molitve v napih polah. In rekli smo OK.
Potem je neki ameripki senator predlagal, da je bolje, če v polah ne bi brali Svetega pisma, tistega Svetega pisma, ki uči: ne ubijaj, ne kradi, ljubi svojega bližnjega kot sebe. In smo rekli OK.
Potem je rekel dr. Benjamin Spock, naj ne kaznujemo otrok, kadar se slabo obnapajo, da se ne spridi njihova krhka osebnost in ne rani njihovo samozavest. Rekli smo, da mora strokovnjak že vedeti, o čem govori, in smo mu pritrdili. (Dr. Spockov mladoletni sin je naredil samomor.)
Nato je nekdo rekel, naj učitelji in predstojniki ne kaznujejo napih otrok, če se slabo vedejo. In polski upravitelji so rekli, naj noben član njihove
ustanove ne kaznuje učencev, če se slabo obnapajo, da ne pride pola na slab glas in da je starpi morda ne bi tožili. Seveda niso razlikovali med discipliniranjem in poniževanjem ali pretepanjem. In mi smo rekli OK.
Potem se je nekdo spomnil in je rekel, naj nape hčere naredijo splav, če to hočejo, in ker gre za zasebno zadevo, naj tega niti ne povedo starpem. In rekli smo OK.
Potem so nekateri člani polskih svetov predlagali, ker so fantje pač fantje in ker bodo, tako ali tako, delali kar hočejo, da jim damo kondome v poli, da se bodo zabavali kot jih bo volja, starpem pa o tem ni treba praviti. In pristali smo, OK.
Potem so izjavili nekateri najvipji izvoljeni predstavniki, da ni važno, kaj kdo počne v zasebnem življenju, da le opravi svojo službo. In pritrdili smo rekoč, me ne briga, kaj kdorkoli - celo predsednik države - dela v zasebnem življenju, dokler imam jaz delo in je ekonomija v redu.
Potem je nekdo rekel, natisnimo revijo s slikami nagih žensk in recimo, da je to resnično in globoko cenjenje ženskega telesa. In smo pritrdili OK.
In nato je nekdo drugi naredil pri tem "cenjenju" korak naprej in pričel objavljati slike golih otrok, z naslednjim korakom pa jih je predstavil vsemu svetu na internetu. In rekli smo OK, pravico ima do svobodnega izražanja.
In potem je rekla industrija, ki se ukvarja z razvedrilom, naredimo TV programe in filme, ki bodo pospepevali nasilje, razbrzdano spolnost, skrunjen-je. Snemajmo glasbo, ki bo opogumljala posilstvo, nasilje, uporabo mamil,
umor ali samomor in satanizem. In rekli smo, saj gre le za zabavo, ki nima slabih posledic, ker je tako ali tako nihče ne vzame resno. In pustili smo, da gredo stvari naprej.
Zdaj pa se sprapujemo, kako to, da danapnja generacija nima vesti, kako da ne loči med dobrim in slabim, in kako, da je ne moti pobijanje neznancev ali sopojcev ali samih sebe.
Če bomo o tem dolgo in temeljito premipljali, se nam bo verjetno posvetilo, da žanjemo, kar smo sejali.
In če zaskrbljen dijak vprapa: ,,Ljubi Bog, zakaj nisi repil uboge deklice, ki so jo ubili v razredu?", utegne dobiti od Boga naslednji odgovor: ,,Dragi zaskrbljeni dijak, meni vstop v polo ni dovoljen."
Res je čudno, kako ljudje zavračamo Boga, potem pa se sprapujemo, zakaj gre svet k vragu.
Čudno, kako verjamemo časopisom, pa dvomimo nad Svetim pismom.
Čudno, kako nekateri trdijo ,,Jaz verujem v Boga" , toda sledijo Satanu, ki pravzaprav tudi ,,veruje" v Boga.
Čudno, kako smo hitro pripravljeni soditi, a ne želimo, da nas drugi sodijo.
Čudno, kako smo urni za popiljanje smepnic po internetu, ki se potem pirijo kot požar, ko pa dobimo po isti poti kako misel o Bogu, se radi obotavljamo in dvakrat pomislimo preden jo popljemo naprej.
Čudno, koliko pohotnega, surovega in prostapkega kroži po elektronski popti, medtem pa je javno govoriti o Bogu v poli ali na delu prepovedano, da ne bj krpili svobode drugih.
Čudno, kako smo vneti kristjani ob nedeljah, a smo nevidni kristjani ostali del tedna.
Čudno, da nas zelo skrbi, kaj mislijo o meni drugi ljudje, ne pa, kaj misli o meni Bog.
(Po Catholic.net)
zena in njen svet
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju (16)' Tilka Močnik
Slikarka Tilka Močnik se je rodila v Buenos Airesu 6. februarja leta 1965. Njena starpa sta gospa Matilda Gropelj in Franc Močnik. Poročena je z Gregorjem Papežem, ima sina Borisa.
Pričela je svoje ptudije leta 1984 na umetnipki poli ,,Escuela de Arte de Lujan" kjer je diplomirala kot profesorica vizualnih umetnosti s poudarkom na slikarstvu. Sedaj pripravlja svojo licenciaturo v vizualni umetnost na IUNA in obiskuje seminar ,,Pintura 1" v poli Ernesto de la Carcova.
Na državnih polah poučuje slikarstvo in estetiko.
Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih razstavah z risbami, slikami in tridimenzionalni tehniki reliefov v mavcu. Njena mavčna tehnika je posebna. Naredi vzorec iz ilovice, nato zalije figuro z mavcem, ko se ta posupi nastane kalup v katerega vlije ponovno mavec. Ko se to vlitje posupi razbije kalup in tako se rodijo reliefi, ki jih delno popravi in pobarva z oljnimi barvami. Tako prvotni osnutek, iz ilovice in kalup se v tem postopku morata razbiti.
V slikarstvu uporablja poleg tradicionalnih pe razne materiale pesek, kamenje, mavec, lime, kartone, časopise, itd.
Razstavljala je v Muzeju de Bellas Artes ,,Felix Amador" v Lujanu, v knjižnici ,,Florentino Ameghino" prav tako v Lujanu, knjižnici v Bernalu, v Kulturnem Centru Marin v Mercedesu, na univerzi v Lujanu, na univerzi „Salvador" in na občini v Pilarju.
Leta 1997 je imela prvo samostojno razstavo v okviru Slovenske Kulturne Akcije v Slovenski Hipi in na to, drugo, leta 2002.
Kritiki so pisali o njenem delu sledeče: Vsebina njenih reliefov barvanih z oljem so del njenega opusa imenovanega ,, Spomin v zeleni noči kamnov". Reliefi sestavljajo tematsko vzdupje iz narave, neba, zemlje, skrajne samote človeka za nočnimi zidovi in mrzlimi cestami mesta. Poezija tipine in mir panorame, črta kot odtis, madež ali sraga, izražajo da je sredipče tematike človek, samota in energija ki jo izraža s delom svojih rok. V iskanju osebnega izražanja in izbire tematike potom bidimenzionalne tehnike vidimo približanje kultur Slovenije in Amerike. Nasprotje obeh kultur, preteklost in sedanjost, življenje, smrt,
izgnanstvo, izguba svobode in čustev ki so največje bogastvo človeka.
Sama Slikarka Tilka Močnik v mislih na svoje delo citira V. Kandinskya „Duhovnost v umetnosti" kjer se nanapa na razlike ki jih postavimo med materijo in duhom. Umetnost pričenja pot med ,,Kaj" in ,,Kako". ,,Kaj" ne bo več material in objekt preteklosti ampak umetnina, dupa umetnosti, brez katere ,,Kako" ne more imeti zdravega življenja ne oseba ne narod. Ta ,,Kaj" je snov ki jo ima samo umetnost in ki jo jasno izraža na načine ki so ekskluzivno njeni. Torej umetnik naj nekaj pove, ker njegova naloga ni samo oblikovati figure, ampak jo prilagoditi vsebini. To sprejemanje umetnosti je podzavestni protest proti materi-alizmu, ki vedno zasleduje praktičen cilj. Po drugi strani dokazuje nezrupljivo silo umetnosti in večno živo dupo ki se je ne more nadomestiti.
Vsebina njenih reliefov je zelo zanimiva. Skoraj vsi so povzeti iz življenja Indijancev na severu. Obrazi njenih figur, skromnost njihovega življenja in pokrajina Prekordil-jere. V tem spominja na pokojno slikarko gospo Baro Remec, ki je tudi iskala motive med Indijanci.
Na zadnji razstavi pri S.K.A. je poleg reliefov razstavljala tudi ptiri olja. Način teh slik je pol abstrakten in pol ekspresionističen, močan in harmoničen v barvah. Na njeni zadnji razstavi je bil videti velik napredek v njenem delu. Z veseljem pričakujemo pe več njenega ustvarjanja in ji želimo mnogo uspehov.
Polona Makek
Slovenska mesta skozi čas
Arhiv Republike Slovenije je pripravil katalog razstave Slovenska mesta skozi čas, s katero je oktobra 2003 v kitajski prestolnici predstavil zgodbe 16 slovenskih mest. Razstavno gradivo sta avtorja predstavila v Ljubljani.
O zgodovini Ljubljane, Brežic, Celja, Črnomlja, Idrije, Kočevja, Kopra, Kranja, Krpkega, Maribora, Novega mesta, Postojne, Ptuja, Slovenj Gradca, Slovenske Bistrice in Škofje Loke od srednjega veka do konca 20.
stoletja pričajo reprodukcije 256 eksponatov.
V katalog uvajajo osnovni zgodovinski in geografski podatki o Sloveniji. Starejpo zgodovino mest približujejo mestni in trpki pečati, za vsako mesto pa so izbrali tudi listino z najstarejpo omembo trga, mesta ali mestnega sodnika ter podelitvijo oziroma potrditvijo mestnih privilegijev. Reprodukcije si v okviru predstavitve posameznega mesta sledijo kronolopko, opremljene so z naslovom motiva, navedbo vrste gradiva oziroma tehnolopke izdelave, časa nastanka in nahajalipča originala. Časovni lok pri vsakem mestu skleneta sodobni mestni načrt in novejpi panoramski, navadno letalski posnetek mesta.
Ulica ti pine -
Relief
ANEKDOTA
Dobra ka pa
Pred dvajsetimi leti nam je pripovedoval gospod Rudolf Žitnik:
Rad sem hodil na počitnice k staremu atu. Bil sem njegov edini vnuk. Imel sem tri večje sestrične, ki so se same zabavale, jaz pa sem se držal starega ata.
Nekega večera stare mame ni bilo doma, zato so večerjo skuhale sestrične: čeppljevo kapo. Ker se jed ni dovolj hitro hladila, so skledo postavile za nekaj časa na mrzla tla v shrambi poleg kuhinje.
Takrat smo imeli navado, da smo jedli vsi iz iste sklede, ki je bila sredi mize. Pridno smo zajemali dobro
kapo. Dekleta so pri vsaki žlici na vso moč hvalile: ,,Oj, kako je danes dobra kapa"! Kajpak so morale hvaliti svojo kuharsko umetnost. V kapi so iskale čepplje.
Naenkrat ena zakriči in vrže iz rok žlico in v njej zajeto - mip. V shrambi niso bile pokrile sklede in tudi mipi je bila kapa vpeč. Le premalo je pazila in v kapi utonila. Vse tri kuharice so vrgle žlico iz rok in zbežale.
Stari ata pa je pritegnil skledo na najino stran in rekel: ,,Glej, kako so neumne. Dokler je bila mip v kapi, je bila kapa strapno dobra. Zdaj, ko pa mipi ni več notri, jim pa ni vpeč. Jo bova kar midva pospravila."
Brez zadrege sva pojedla kapo in pe skledo sva postrgala.	Milena
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
SESUTJE LJUBLJANSKE LDS ALI NOVA STRATEGIJA?
Iz svetnipke skupine LDS v ljubljanskem mestnem svetu sta v petek izstopili pe mestni svetnici Cvetka Selpek in Eva Strmljan Kreslin, ki sicer nista članici LDS, obe pa sta delovali v okviru svetnipkega kluba ter se zato odločili, da svoje delo nadaljujeta kot samostojni mestni svetnici. Po marčevskem odstopu Vike Potočnik in četrtkovem odstopu Dunje Pipkur Kosmač, Staneta Pejovnika, Petra Božiča, Janka Moederndorferja, Darka Štrajna ter Romana Jakiča je tako v omenjeni svetnipki ostalo le pe pest mestnih svetnikov.
NAJBOLJŠA NA POLJSKEM FESTIVALU
Igralka Natapa Matjapec je na mednarodnem gledalipkem festivalu Valise v Lomzi na Poljskem, kjer je Mini teater Ljubljana nastopil s predstavo Pravljica o carju Saltanu A. S. Pupkina, prejela nagrado na najboljpo igralsko kreacijo.
„KLOŠARSKI" ČASOPIS
Prvi slovenski časopis za brezdomstvo Kralji ulice je v prestolnici zagledal luč sveta. Časnik, ki bo v večini zajemal brezdomsko problematiko, bodo prodajali brezdomci po ceni 200 tolarjev. Prodajalcem bo od prvih desetih izvodov pripadel celoten znesek prodanega izvoda, od vsakega naslednjega^ pa bodo dobili po 150 tolarjev, je na povedala urednica Špela Razpotnik.
UKREPI SLOVENSKIH ,,MOYANO"
Slovenski in italijanski avtoprevozniki so na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči zaprli mednarodni prehod, kot protest proti pobiranju pristojbine (5 evrov) za uporabo tovornipkih termianov na obeh straneh meje.Protestna akcija pa se je končala po dobri uri ( minila je brez prometnih zastojev na mejnem prehodu), ker so predstavniki dosegli dogovor, da se začasno ukine plačevanje pristojbin za prestop slovensko-italijanske meje.
CENA PATRIOTIZMA
Na sedežu Slovenskega svetovnega kongresa je gostoval John Earle, avtor pred kratkim objavljene knjige "The Price of Patriotism" (Cena patriotizma), v kateri govori o deležu jadralnih padalcev v boju proti fapzmu in nacizmu ter o njihovih usodah. Srečanje z njim sta pripravila klub Nove revije in Slovenski svetovni kongres.
LANI VEČ MRTVIH V GORAH
Leto 2004 ni bilo "uspepno" za Gorsko repevalno službo Slovenije (GRS), ptevilo nesreč v gorah se je namreč v primerjavi z letom poprej zvipalo z 277 na 300, za tri odstotke pa se je povečalo tudi ptevilo popkodovanih v nesrečah, je na časnikarski konferenci GRS dejal načelnik komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije Toni Smolej.
NOVO PRIZNANJE KOCIJANČIČU
Letopnji dobitnik Sovretove nagrade za prevajalske dosežke je Gorazd Kocijančič za prevod celotnega Platonovega opusa. Kocijančič se kot poustvarjalec po eni strani zavestno umika v ozadje, po drugi pa bralcu tudi v prevodu načrtno odpira različne in včasih protislovne poti razumevanja. Slovenski Platon je avtorsko delo, zaznamovano z osebnostjo prevajalca, hkrati pa odprt prostor misli, ki prepričljivo posnema pomensko labilnost in večplastnost izvirnika, je zapisala žirija.
po svetu
ITALIJANSKI REFERENDUM NI USPEL
Italijanski referendum o omilitvi zakona o bioetiki ni uspel, saj se ga je po podatkih končnih rezultatov udeležilo le 25,9 odstotka volilnih upravičencev, je sporočilo italijansko ministrstvo za notranje zadeve. Da bi bil referendum veljaven je potrebna najmanj 50-odstotna volilna udeležba. Za veljavnost referenduma, na katerem so Italijani odločali o izbrisu ptirih členov omenjenega zakona, ki govorijo o dovoljenih načinih umetne oploditve, bi bila potrebna najmanj 50-odstotna volilna udeležba. Analitiki izpostavljajo, da rezultati referenduma kažejo na apatijo volivcev. Po njihovem mnenju pa gre tudi za posledico poziva italijanskih pkofov k bojkotu referenduma. Škofi so se namreč več mesecev zavzemali za to, da bi omenjeni zakon ostal v veljavi ter so zato pozivali k bojkotu referenduma. Škofe je nedavno podprl tudi aprila izvoljeni papež Benedikt XVI.
KITAJSKA: ŽRTVE POPLAV
Uničujoča poplava v osnovni poli na severovzhodu Kitajske bi lahko zahtevala do 200 smrtnih žrtev. Po uradnih podatkih je nesrečo preživelo 150 polarjev, v času nesreče pa je bilo v stavbi 352 otrok in 31 učiteljev. Repevalci pe naprej ipčejo morebitne preživele. Doslej so potrdili, da je v poplavi umrlo 92 ljudi, ostale pa pogrenajo. Po večdnevnem deževju sta blato in voda v petek zalila polo v provinci Heilongjiang. Po navedbah policije je bila voda v polskih prostorih visoka do dveh metrov. Številni otroci so se utopili v razredih, nekatere pa je preprosto odplavilo, ko je reka Shalan prestopila bregove.
BUENOS AIRES
MILOŠ STARE - petdesetletnik - Saj marsikdo tega skoro verjel ne bo. Še bolj se bodo začudili tisti, ki so bili predzadnjo nedeljo v gledalipču Smart, kjer je Milop Stare z vso mladostno svežostjo in udarnostjo nastopil kot govornik na spominski prireditvi ter je govoril lepe spominske besede vsem slovenskim žrtvam vojne, okupacije in komunistične revolucije. Pa je le res. Milop Stare je v soboto 11. junija t. l. dopolnil 50 let svojega življenja ^
MENDOZA
Roditeljski sestanek mendopkih družin slovenske skupnosti smo imeli v nedeljo 22. maja t. l. Nap dupni pastir, g. Jože Horn, ki razvija med nami veliko in neutrudno delavnost, zlasti v skrbi za napo mladino, je želel skupno s starp razpravljati o perečih problemih, v katerih žive nap otroci in dorapčajoči mladi. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, saj skoro ni bilo družine, ki ne bi bila zastopana.
V razpravi je bila predvsem poudarjena dolžnost starpev po skupnem sodelovanju pri vzgoji mladine s svojim dupnim pastirjem, ker le tako jo moremo ohraniti katolipko, v tem plitvem okolju. Skrb pa je tudi ohranjati jo narodno zavedno, kar naj zajema v naph mladinskih organizacijah. V debati, ki je sledila, so se razčlenile marsikatere težave in navzoči so se razpi z novo vzpodbudo v krog svoje družine z zavestjo, kako prepotrebni bi bili pogostejra slični sestanki.
Ga. Dacar Marija je nenadno težko obolela in so jo morali dne 20. maja prepeljati v bolnipko oskrbo. Želimo ji skorajpnje ozdravitve.
BARILOCHE
Čilska odprava na Cerro Paine.- V preteklem poletju v jan. in februarja je skupina čilskih andinis-tom poskupala dospeti na vrh Paine Oeste, gore, ki je kot znano, zahtevala v januarju l. 1954 življenje napega rojaka Pangerca in barilopkega andinista Sch-molla. Čilski planinci so usmerili svoje napore v zahodni steni, kjer sta raziskavala razne možnosti novembra l. 1954 bariločana Meiling in Vallmitjana. Po treh tednih so Čilenci opustili borbo pod vrhom Cumbre Norte (ali Cumbre Falsa), kjer so zastonj poskupali doseči sedlo med tem vrhom in najvipo ppico (Pico Principal). Vendar so dospeli tako visoko, da so mogli posneti fotografijo kupole s severne strani, kjer izgleda jako težka, vendar ne nemogoča. Kot prva barilopka odprava, so tudi Čilenci doživeli dosti neprilik z vremenom.
Svobodna Slovenija, 16. junija 1955 - vtt. 24.
slovenci in ©port
PUTIN OBLJUBLJA ,,BLE pčEčO PRIHODNOST"
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v govoru na prireditvi ob dnevu Rusije, ko v državi praznujejo dan samostojnosti, zavzel za krepitev demokratičnih vrednot v državi, obenem pa Rusiji obljubil ,,blepčečo prihodnost". Putin je v govoru, ki ga je prenanala tudi ruska televizija, pohvalil rusko ustavo, ki je po njegovem mnenju ,,ena izmed najbolj demokratičnih na svetu", saj daje prednost človekovim pravicam in svobopčinam. ,,Dan Rusije pomeni za nas neločljivo celoto vrednot, kot so demokracija, državnost in patriotizem", je dejal ruski predsednik na svečani prireditvi v Kremlju, ki so se je udeležili ptevilni ruski politiki, verski voditelji in ugledni akademiki, Putin pa je nekaterim znanstvenikom in kulturnim delavcem podelil tudi priznanja.
G-8 O NAJREVNEJ nIH
Britanski finančni minister Gordon Brown je povedal, da so finančni ministri držav članic skupine G-8 dosegli zgodovinski dogovor o odpisu dolga najrevnejram državam v vrednosti 40 milijard dolarjev. Brown je dejal, da bodo sto odstotkov dolga do mednarodnih finančnih ustanov
ROBIČ IN BALOH PROTI 5.000 KM
Slovenski ekstremni kolesar Marko Baloh se je odpravil v Združene države Amerike, kjer bo 19. junija nastopil na letopnji dirki preko Amerike (RAAM). Kolesarji, lani je na dirki zmagal Slovenec Jure Robič, letos pa je za najtežjo kolesarsko preizkupnjo že prijavljenih 25 posameznikov, tudi branilec zmage Robič, bodo na skoraj 5.000 kilometrov dolgi poti "preplezali" tudi tri tritisočake in pri tem opravili kar 35.000 vipnskih metrov.
USPEHI ANJE IN SARE
Plavalka Anja Klinar je na mednarodnem plavalnem mitingu v francoskem Canet en Roussilionu osvojila drugo mesto na 400 m mepano z izidom 4:46,74 minute. Zaostala je le za Kitajko Ying Liu, ki je bila sekundo hitrejpa od slovenske reprezentantke. Anja je osvojila pe tretje mesto na pol krajp razdalji (2:18,86). Spet je slavila Kitajka Ying Liu (2:16,50) pred Madžarko Agnes Kovacs. V Rimu pa je Anja vendar dosegla tudi zmago in sicer na 200 m mepano (2:1 7,87).
Po pričakovanju je v francoskem Canet en Roussilionu v finalu na 200 m prosto nastopila tudi druga plavalka radovljipkega kluba Sara Isakovič. V svoji paradni disciplini je v izjemni konkurenci zasedla 5. mesto (2:00,26). Tudi ona je potem v Rimu nadaljevala z dobrimi rezultati: dosegla je nov slovenski rekord na 400 m prosto. Z izidom 4:13,27 je za 62 stotink sekunde popravila star rekord, ki ga je Anja Čarman dosegla na sredozemskih igrah pred ptirimi leti v Tunisu. Isakovičeva je z rekordnim dosežkom zaostala le za Romunko Camelio Potec (4:09,83) in Kostaričanko Claudio Poll (4:10,87). Nastopila je pe na 100 m prosto in bila prav tako tretja (57,00).
ŠE VEDNO SO MOŽNOSTI
Nogometni reprezentanci Belorusije in Škotske sta v tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Nemčiji v Minsku remizirali, izid je bil 0:0. Neodločen izid povsem ustreza tudi Slovencem, ki so tako obdržali tretje mesto na lestvici skupine 5.
Umjla sta: v Cordobi g. Franc Remic (78); v Tucu-manu Šapa Lescano roj. Križ. (46) Naj počivata v miru!
Darovali so:
V	dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je N.N. iz Olivosa ob krstu vnuka daroval 100 dolarjev; gospa Joža Marin pa 150 pesov. Bog povrni dobrotnikoma!
V	tiskovni sklad Svobodne Slovenije je N.N. iz Ramos Mejie derovala 50 evrov, namesto cvetja na grobove pobitih domobrancev. Bog plačaj.
nemudoma odpisali 18 najrevnejram državam na svetu, med katerimi jih je večina v Podsaharski Afriki. Ostalih 20 držav, ki prav tako sodijo v sklop močno zadolženih revnih držav (HIPC), bo do odpisa dolga upravičenih, ko bodo dosegle stroge cilje dobrega vladanja in preprečevanja korupcije, ki so predvideni z iniciativo HIPC. Skupaj z odpisom dolga tudi tem 20 državam bo skupni odpis vreden več kot 55 milijard dolarjev.
KOREJA PREKINILA ZVEZE S SVETOM
Severna Koreja, ena najbolj zaprtih držav na svetu, je blokirala večino telefonskih zvez s tujino, so sporočile južnokorejske oblasti. ,,Kaže, da je večina mednarodnih telefonskih zvez pod nadzorom in da je od sredine leta 2004 uporaba mobilnih telefonov omejena," je izjavil neimenovani vir v južnokorejski vladi. Južnokorejski časnik JoongAng je poročal, da je režim v Pjongjangu že konec aprila blokiral 90 odstotkov telefonskih linij z zunanjim svetom in od maja 2004 zasegel več kot 20.000 mobilnih telefonov. Mobilne telefone imajo v Severni Koreji od leta 2002, vendar je njihova uporaba strogo nadzorovana, podobno kot internet. Kot navaja omenjeni časnik, imajo zaradi omejitev na severnokorejskem zunanjem ministrstvu le dve telefonski liniji, vojska ima prav tako dve, ministrstvo za trgovino pa le eno.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Ema Pogačar, Milena Alhčin, Polona Makek, Matjaž Čeč, Pavlina Dobovpek, dr. Marijan Smolnik. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. dE la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; E-mail: jullacE@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Pred štirinajstimi leti smo Slovenci dobili svojo državo. Zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 25 junija 2005 v Slovenski hipi v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. mapa za vse pokojne in žive slovenske javne delavce. Poje pevski zbor iz San
Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic.
ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in podelitev odličij.
Slavnostni govornik prof. Vinko Rode.
Kulturni program: Ani Rode in folklorna skupina Maribor.
Sledi prijateljska večerja, v režiji Slompkovega doma.
Vstopnice za večerjo por $ 15.- v predprodaji v Slovenski hi pi in pri predsednikih slovenskih Domov
Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841 Ves čas: razstava slovenskih likovnih umetnikov.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Zaostanki pri denacionalizaciji
Na ministrstvu za pravosodje so zaskrbljeni ob tem, da se postopki denacionalizacije tako vlečejo. Po stanju na dan 31. marec letos bi po terminskem načrtu upravne enote že morale zaključiti s postopki vračanja, kar pa ni izvedeno. Po stanju na dan 31. marec letos je bilo na upravne enote (UE) vloženih 38.297 denacio-nalizacijskih zahtevkov; do
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipte na poslovpartner@yahoo.com.ar
obvestila
ČETRTEK, 16. junija:
Mesečni sestanek ZSMŽ-San Mart^n. V spomin na 60. obletnico odhoda od doma bo ga. Pavči Maček-Eiletzova pripovedovala o svoji izkupnji, ko sta bili s sestro ,,Zaprti v Teharjih".
SOBOTA, 18. junija:
Redni pouk na Srednjenolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
Poslovilni večer RASTi XXXIV v Slovenski hi pi. Ob
19,15 sv. mapa v slovenski cerkvi Marije Pomagaj; ob 20,30 kulturni program v dvorani pkofa G. Rožmana.
NEDELJA, 19. junija:
V Argentini očetovski dan.
Konferenca Odbora SDS-Slovenske demokratske stranke, Argentina. Ob 9,30 sv. mapa za Slovenijo. Ob 10,30 začetek volilne konference (občnega zbora).
Šolska proslava dneva državnosti in slavje očetovskega dne, ob 10.30 uri na Pristavi.
PONEDELJEK, 20 junija:
Sestanek zveze žena in mater s Pristave ob 10. uri. Gospa Cirila Pernipek Žužek bo brala izpiske iz očetovega dnevnika. Vabljeni tudi možje.
Spominska mapa ob 40. letnici smrti mons. Janeza Hladnika, ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Lanusu.
SOBOTA, 25. junija:
Praznik državnosti v Slovenski hi pi.
NEDELJA, 26. junija:
Spominska proslava v Napem domu v San Justu in na Pristavi.
Drugo letno srečanje dru ptva slovenskih upokojencev v San Justu.
SREDA, 29. junija:
Učiteljska seja voditeljic osnovnopolskih tečajev, ob
20. uri v Slovenski hip.
SOBOTA, 2. julija:
Redni pouk na Srednjenolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 10 julija:
Tombola v Napem domu v San Justo.
ČETRTEK, 17. julija:
Redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob 16.30 v Slovenski hip. Lic. Emi Urbančič Marupč po predavala, kateri so vedno dobrodopi „Nasveti za dupevno in telesno zdravje".
Vodeni ogledi Žal
30.	septembra 2002 je bilo pravnomočno repenih 79 odstotkov vseh zadev, do
31.	marca letos pa 90 odstotkov zadev.
Največ nerepenih zadev je bilo na področju vračanja kmetijskih zemljipč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, sledi področje vračanja stanovanjskih hip stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih objektov in stavbnih zemljipč ter področje vračanja zasebnih gospodarskih podjetij.
Na drugi stopnji je občutno v zaostanku ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ima nerepenih pe 547 pritožb, čeprav bi morali razrepti že vse.
Nerepeni denacionaliza-cijski postopki, ki se vlečejo že skoraj 14 let, so med najbolj zapletenimi. Na ministrstvu pričakujejo, da bi se lahko vsi nerepeni postopki repli pe v tem letu.
Mesec dni slovenske umetnosti v Chicagu
V galeriji LIPA v sredipču Chicaga se bodo od 10. junija do 8. julija tamkajpnji javnosti predstavili trije slovenski umetnipki projekti, in sicer Memory - Zgodovina slovenskega grafičnega oblikovanja avtorja Martina Briclja, Sixpack, potujoča razstava del sodobne slovenske arhitekture iz pestih domačih arhitekturnih birojev (ki smo jo svojčas že videli v Buenos Airesu), ter Kaj ostrega? - Any sharp objects?, projekt devetnajstih slovenskih modnih oblikovalcev tekstilij in oblačil, katerega vodja je Sanja Grcič.
Projekt združuje enajst variacij na temo potovanja. Avtorji so ponudbo modne srenje na Slovenskem v obliki osebne prtljage shranili v enajst kovčkov, naslov projekta Kaj ostrega? pa izvira iz vprapanja uradnih oseb na letalipčih ob pregledu osebne prtljage in opominja na z varnostjo in nadzorom obremenjeno proceduro, ki je nastala iz strahu pred terorističnimi napadi.
Na Plečnikovih Žalah bodo, letos že drugič zapored, potekali Dnevi dedipčine evropskih pokopalipč. Po zakladnici arhitekture, umetnosti in pogrebnih običajev bosta Žale in Javno podjetje in mestna občina Ljubljana pripravila brezplačne vodene oglede.
Kot je pojasnil direktor Žal si bodo tudi sicer prizadevali z infomati oziroma z računalnipkimi predstavitvami zagotoviti vodstvo po pokopalipču vse dni v letu. Infomati na Žalah bodo ponujali podatke o pokojnikih in nagrobnih obeležjih na Žalah, obogateni pa bodo s podatki iz knjige Milene Pipkur Ljubljanske ,,Žale - vodnik po pokopalipču".
V pripravi je tudi drugi del omenjenega vodnika, ki se bo osredotočal na arhitektonsko dedipčino, medtem ko Ljubljanske Žale - vodnik po pokopalipču v osrednjemu delu knjige vsebuje abecedni seznam evidentiranih pokojnikov ter seznam grobipč, na primer verskih skupnosti, vojakov; zapi-
si o pokojnikih vsebujejo podatek o lokaciji groba, ime, priimek, letnici rojstva in smrti, če sta napisani na nagrobniku, ponekod sledi kratek biografski opis, drugod pa pe kratek zapis o nagrobniku.
Združenje kulturno pomembnih evropskih pokopalipč ASCE so ustanovili, da bi vzpodbujali varovanje in obnavljanje pokopalipkih spomenikov, opozarjali na pomen kulturne, zgodovinske in arhitekturne dedipčine pokopalipč.
Plečnikove Žale so nastale med letoma 1938 in 1940. Arhitekt se je pri njihovem snovanju naslonil na idejo o vrtu vseh svetnikov. Na začetek vrta je postavil mo-numentalne propileje - vhod v vrt, za njimi pa razporedil ptirinajst mrlipkih vežic in osrednjo molilnico.
Žale so pomemben kulturni in zgodovinski spomenik, kjer - podobno kot na starejpem ljubljanskem pokopalipču Navje -počiva vrsta pomembnih osebnosti slovenskega kulturnega in političnega življenja.
ZDRAVJE
Ukrotite visok holesterol
Povipano raven holesterola v krvi lahko uspepno uravnavate s pravilno in zdravo prehrano. Pozorni morate biti predvsem pri vnosu mapčob. Zelo pomembno vlogo pri zniževanju holesterola v krvi pa imajo tudi rastlinski steroli.
Ključni dejavnik v zdravi prehrani je znižanje vnosa nasičenih in transmapčob. Nadomestite jih lahko s polinasičenimi ali	mononasičenimi
mapčobami (grasas polisa-turadas y monosaturadas). Polinasičene mapčobe nižajo raven skupnega in slabega (LDL) holesterola v krvi in vzdržujejo zdravo srce. Najdete jih v rastlinskih oljih, sončnicah, soji in drugih semenih.
Tudi mononasičene mapčobe nižajo skupni in LDL holesterol, če jih uporabljate namesto nasičenih. Mononasičene mapčobe najdete v olivnem olju in semenih avokada. Posebej učinkoviti pri nižanju ravni holesterola v krvi pa so izdelki, ki vsebujejo rastlinske sterole. Ti namreč zmanjpujejo absorpcijo holesterola v telesu. Hrana, ki vsebuje rastlinske sterole,
lahko ob prehodu na zdrav način prehranjevanja zniža raven LdL holesterola v krvi za deset do 15 odstotkov.
Pri spreminjanju načina življenja in prehrane pa je pomembno tudi to, da morajo biti vse spremembe v načinu prehranjevanja postopne. Nagle spremembe namreč ne prinapajo dolgoročnih učinkov. K zniževanju povipanega holesterola v krvi sicer pripomore tudi splopno znižanje telesne teže in redna telesna aktivnost.
SPOMINSKA PROSLAVA NA PRISTAVI
v nedeljo 26. junija po sv. mam'. Govor gospe Vere Kokalj Zurc
Prisrčno vabljeni!
NAŠ DOM SAN JUSTO - Tombola - 10. julija 2005
NAŠ DOM SAN JUSTO
26. junija 2005 Spominska proslava
"Slava vam, napi križarski vitezi — domobranci!" Simfoničana pesnitev — Vladimir Kos
08.00: sv. mapa za vse žive in rajne domobrance in žrtve komunistične revolucije 09.30: polaganje venca pred Balantičevim spomenikom 10.00: slavnostna akademija v dvorani Napega doma