18. marca opozorilna stavka Dogovarjanja med sindikati in slovensko vlado o ukinitvi zakona o plačah, sprejemu zakona o uresničevanju kolektivnih pogodb in spremembi zakona o zajamčenih plačah so bila neuspešna. Prav tako luč sveta tudi še niso ugledali ukrepi za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za povečanje socialne in materialne varnosti delavcev ter za povečanje možnosti za zaposlovanje delavcev. Zaradi tega napovedujejo svobodni sindikati Slovenije vseh dejavnosti za 18. marec splošno dveurno opozorilno stavko. DELAVCI KOVINSKE IN ELEKTRO INDU- STRIJE pa zahtevajo: Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je že večkrat pozval vlado, da pripravi program, ki bo zaustavil propadanje kovinske in elektroindustrije Slovenije in s tem vedno nižji socialni položaj delavcev. Poleg že prej omenjenih splošnih zahtev so terjali tudi razbremenitev gospodarstva, dvigovanje plač skladno z rastjo življenjskih stroškov, ukinitev prometnega davka na osnovne življenjske potrebščine, da se na skupščini glasuje o nezaupnici vlade republike Slovenije. Vlada pa tudi v okviru pogajanj o socialnem paktu še na- prej vztraja na svojih stališčih in ne upošteva zahtev sindikata kovinske in elektroindustrije ter svobodnih sindikatov, zato pripravljajo v sindikatih te dejavnosti za 18. marec med 7. in 9. uro splošno stavko. 5. MARCA STAVKA ENER-GETIKOV 18. februarja so delavci v energetiki in rudarstvu izvedli dveurno opozorilno stavko, s katero pa niso nič dosegli. Zato so napovedali splošno stavko za četrtek, 5. marca. Stavkali bodo tako dolgo, dokler vlada ne bo uresničila njihovih zahtev. Mira Zakošek Spet s polno paro Pozno popoldne, v nedeljo so morali v šoštanjskih termoelektrarnah ustaviti 275 megavatni blok štiri, kar je pomenilo velik izpad elektrike, še zlasti, ker je tudi njihov največji blok, tristopetinštiri-deset megavatni blok pet, obratoval na tehničnem minimumu. Tako so poslale šo-štanjske termoelektrarne v ponedeljek v omrežje le okoli 7 milijonov kilovatnih ur, povprečna dnevna proizvodnja pa sicer znaša v tem času od 12 do 13 milijonov kilovatnih ur. Kar pomeni od 30 do 35 odstotkov vse slovenske električne energije. Blok štiri so morali ustaviti, ker so odkrili dve manjši netesnosti na upaljalniku kotla. Popravili so jih že okoli poldneva, nato testirali tes-nost in blok že popoldne ob 18. uri vključili v omrežje. V torek je že obratoval s polno močjo. Blok pet je obratoval na tehničnem minimumu že v nedeljo, ko so skušali popraviti oljno netesnost tesnilnika ventilatorja svežega zraka. Tu pa so nastale težave, saj se je izkazalo, da je material tesnil, ki so jih uporabili, neustrezen. V ponedeljek so že dobili nova tesnila, jih namestili, blok pa vključili v omrežje v torek ob pol šestih zjutraj, prav tako s polno močjo. Zaradi izpada proizvodnje v Šoštanju, so v ponedeljek že v jutranjih urah omejili dobavo nekaterim večjim slovenskim uporabnikom, redukcij za široko potrošnjo pa ni bilo. Precej potrpežljivosti pa je ponedeljkovo obratovanje bloka pet kljub okvari, terjalo od prebivalcev Šaleške doline. Zaradi okvare ventilatorja je bil zračno dimni trakt elektrofiltra bolj obremenjen, kar je pomenilo, da je bilo čiščenje trdih dimnih delcev manj učinkovito in je več prahu uhajalo v ozračje. Na srečo pa je bilo lepo vreme in vsega tega ni bilo preveč čutiti. Mira Zakošek Plače ne sledijo cenam Slovenci smo seveda upali, da se nam bodo .cene z uvedbo nove denarne enote umirile, žal pa ni tako. Celo nasprotno. Oktobra smo beležili najvišjo inflacijo, potem pa se je ta začela nekoliko umirjati. Cene na drobno so decembra narasle za 15,4 odstotke, v primerjavi z decembrom 1990 leta pa so bile višje kar za 247 odstotkov. Cene osnovnih življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi s predhodnim mesecem povišale za 16, v primerjavi z decembrom 1991 pa za 240 odstotkov. Če primerjamo cene komulativno (leto 1990 z letom 1991) so te porasle z indeksom 215. Plače pa so za vsemi temi podatki močno zaostale. Povprečni neto osebni dohodek je znašal novembra 14.921 SLT, povprečno za obdobje januar—november pa 9.937 kar je 66,8 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1990. To pomeni skoraj 30 odstotni realni padec osebnih dohodkov. . (mz) PUSTNI KARNEVALI BODO V Mozirju v torek popoldne, v Šoštanju v nedeljo in v Velenju prav tako v nedel jo. I. marca. STRAN 16 CEPLAK i ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203 mladinski servis v © i o n j o številka 8, cena 40 tolarjev velenje, 27. februarja 1992 NOV PROIZVOD IZ GORENJA V prihodnjih dneh bo stekla prodaja novega Gorenjevega proizvoda. Začeli so namreč izdelovati lastne sušilnike za perilo. STRAN 4 ELKROJ PROTI ELKROJU — Se spor med nazarskim in šoštanjskim Elkrojem počasi razpleta? Se Presker vrača ? STRAN 16 Kurenti pri županu Pustne norčije se bližajo, zima se počasi poslavlja, na duri pa že trka pomlad. Prejšnji torek smo občani mesta Velenje imeli priložnost videti, kako kurenti z plesom odganjajo zlo in pripra- vljajo prihajajočemu letnemu času lepo pot. Med drugim je znanilce pomladi v našem mestu sprejel tudi župan Pankrac Se-mečnik. (foto: L. O.) fM/M Znižanje zimske športne konfekcije Foitova. 4 tel.: 853 507 Priznanja najboljšim športnikom v letu 1991 športna zveza Velenje bo jutri, 28. februarja, na posebni svečanosti podelila priznanja za najboljše športne dosežke v lanskem letu. Priznanje, za najboljšega športnika bo dobil Janez Štuhec (SD Mrož), za najboljšo športnico Jolan-da Steblovnik (AK Velenje), za najboljšo ekipo pa so izbrali ŽRK Velenje. V restavraciji Jezero se bo prireditev pričela ob 19. {IZALEC 063/ 713-222 VELENJE 854-381 BREZA POOBLAŠČENI ZASTOPNIK NOVELL INC. USA Tel.: 854-476 na|večji svetovni proizvajalec likalnikov vam tudi v naši trgovini \ wBWCK DECKER na Šaleški 20 ponuja DRAGULJ med parnimi likalniki SE 90. Do 8. marca za gotovino 10% ceneje afi možnost nakupa na 2 čefe! 27. februarja 1992 Še vedno uspešni izvozniki VELENJE — Dokončni podatki o gibanju izvoza v preteklem letu sicer še niso znani, vendar je mogoče že iz sedanjih sklepati, da ostajamo Velenjčani še naprej uspešni izvozniki. V enajstih mesecih lanskega leta smo izvozili za 218 269 000 ameriških dolarjev izdelkov. 98,3 odstotke izvoza smo usmerilina konvertibilne trge. Na teh trgih smo prodajo povečali za 9,7 odstotkov, na preostalih pa za 17,9 odstotkov. V enakem obdobju smo'uvozili za 184 523 000 dolarjev blaga, kar je 12,8 odstotkov več kot predlani. V konvertibilni menjavi dosegamo 116,9-odstotno pokritje, pozitivni saldo velenjskega izvoza pa je v 11 mesecih znašal 30.999.000 ameriških dolarjev, (mz) Starši za ohranitev programov CSŠ VELENJE — Pred dnevi je zasedal klub staršev srednješolcev in med drugim pretresel namene republiškega ministrstva za šolstvo in šport, da bi ukinili nekatere dolgoletne programe na Centru srednjih šol v Velenju. Tega v občini nikakor ne smemo dopustiti, še zlasti, ker naj bi ukinili elektrousmei-tve, torej izobraževanje za poklic, ki je v občini Velenje močno razširjen. V času, ko postaja življenje vse dražje, si izobraževanja v drugih krajih marsikdo ne bi mogel privoščiti, so menili starši in podprli usmeritve poslancev. Razgrnili so tudi težave povezane z organizacijo maturantskega plesa za velenjske srednješolce. Prireditev je draga, zato bodo drage tudi vstopnice, ki marsikaterim staršem ne bodo dostopne. Starši bodo skušali pridobiti pokrovitelja. (mz) 10-odstotni dolg Na sekretariatu za gospodarstvo so že izdelali bilanco stanovanjskega gospodarstva za preteklo leto iz katere je razvidno, da imajo po posameznih postavkah povprečno 10-odstotni dolg. Stanarine še vedno v veliki meri zaostajajo za načrtovano višino in bi jih bilo potrebno povišati kar za 181 odstotkov. Skupno so lani na stanovanjskem področju zbrali 90.306.778 tolarjev, porabili 88 415 544, na razpolago pa imajo še 1.891 234 SLT. (mz) Mozirje - dražje komunalne storitve? Danes, v četrtek, se bodo na redni seji zbrali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Med drugim se bodo seznanili z informacijo o izvajanju denacionalizacije, obravnavali bodo nove vloge za pridobitev sredstev v akciji 200 novih delovnih mest, še pomembnejši pa bo predlog razpisa občinskega posojila za 600 novih delovnih mest. Ob ostalih točkah bodo odločali tudi o višjih cenah komunalnih storitev, (jp) S plinom proti nesnagi CELJE — V Celju bodo kmalu podpisali pismo o namerah z italijanskimi partnerji, cilj tega pa naj bi bil, da bi Celje v kratkem času popolnoma uredilo plinsko napeljavo ter druga goriva, ki močno onesnažujejo okolje, nadomestili s plinom. Menijo namreč, da lahko le z dosledno uporabo plina dosežejo, da bodo iz sedanjega kritičnega stanja, ko celjsko ozračje sodi v IV. stopnjo onesnaženosti, prišli v boljšo, vsaj v II. stopnjo. Na izvršnem svetu so vendarle opozorili, daje treba pismo še dopolniti in popraviti. Vsa dokumentacija, ki jo bodo pripravili naj bi bila taka, da bodo z njo lahko konkurirali pri slovenskem ekološkem skladu, pa tudi pri razpisih mednarodnih posojil v te namene. In, kar je tudi zelo pomembno, treba je upoštevati cenovna razmerja energentov v Sloveniji in — seveda — način vračanja sredstev. (k) Priznanje za Alposovega direktorja ŠENTJUR— V tem času, ko sicer vsi tarnamo nad gospodarstvom in odnosu naše vlade do razvoja gospodarstva, so v Ljubljani prejšnji teden podelili zbornična priznanja. Med prejemniki je tudi direktor Alposa iz Šentjurja Mirjan Bevc. To podjetje se je kljub našim splošnim težavam uspelo obdržati na visoki kakovostni ravni, s pravočasno preusmeritvijo proizvodnje in navezavo na nova tržišča pa jim je uspelo proizvodnjo celo zvečevati. Zadnji čas so se predvsem s programom trgovinske opreme uspešno uveljavili na Madžarskem in v Češko-slovaški federaciji, usmerjajo pa se tudi na druga področja zahtevnega zahodnoevropskega tržišča. Razvoj Alposa je v mnogočem povezan tudi z uspešnim delom direktorja Mirjana Bevca. Ta je na vidnih mestnih Alposa že zadnjih osemlet. (k) Misli in dejanja Piše: VINKO VASLE Predsednik vlade Lojze Peterle je že nekajkrat jasno in glasno povedal, kako v tujini »nekateri krogi« in »prijatelji« gledajo na posamezne peripetije v naših logih. Ko je vladni model privatizacije zašel v slepo ulico, je naš premier opozoril, da na tujem s tem niso zadovoljni. Na tujem so bili ogorčeni, ko je izbruhnila afera Pleskovič in je Peterle to spet javno povedal. Zadnjič je poslancem položil na srce, da na tujem pri kadrovski politiki upoštevajo kriterij svetovnega nazora in nasploh so Peterletovi znanci in prijatelji v širnem svetu vedno pri roki takrat, ko predsedniku vlade kaj zaškriplje. S čimer seveda na tujem niso zadovoljni. Očitno Peterletovi zavezniki na drugi strani Alp pozorno spremljajo naše peripetije in premiera dobro- hotno opozarjajo na čeri in pasti njegovega vladanja. Zadnji čas se mu smejejo, ker se ne znebi nekaterih ministrov in ker Peterle nekaj da nase in mu posmehovanje ni povšeči, je sklenil zamenjati tri znamenite osamosvojitvene ministre — Rupla, Bavčarja in Kacina. On proti njim nima nič, so pa v napačni stranki in na tujem se s tem nekako nočejo sprijazniti. Peterle bi seveda bil dolžan pojasniti, kdo so tisti njegovi tuji svetovalci, ki tako zelo skrbijo za dobrobit slovenskega naroda, da nam šepečejo, kdo so pravi in kdo nepravi ministri.politiki, kandidati itn. Ze zaradi premierove verodostojnosti bi to bilo nujno, da ne bi kdo povsem zares vzel trditev Huberta Požarnika, da ima gospod Peterle več zaveznikov v nebesih kot na zemlji. In ker Požarnik sodi v eno od oblastnih strank, bo že vedel, kaj govori, Peterle pa tvega, da bo kdo ostal prepričan, da dobiva navodila naravnost iz nebes. Kar bi lahko sedanjo slovensko vlado še bolj mistificiralo in glorificiralo in bi se utegnile pojaviti trditve, da je predsednik vlade prav zaradi neposrednega stika s paradižem nezmotljiv. To pa že zaradi politične higiene in ekologije ne bi bilo ravno v prid slovenski demokraciji in bi vsaj zeleni lahko protestirali. Tisti pa, ki tvegajo drzno trditev, da se lahko (t udi j predsednik vlade kdaj zmoti in da sedanja vladavina na slovenskem vendarle ni prispodoba za raj ter med in mleko, se zelo hitro zapišejo med najnovejše sovražnike ljudstva in demokracije. In jih potem zelo strogo obravnavajo po občinskih odborih krščanske demokracije in jim delijo etikete o boljševiških, komunističnih zarotnikih ter vestno vodijo njihove sezname in dosjeje. Človek pa je lahko samo pretresen, ko spozna, da v bistvu gleda reprizo filma, kije bil v glavnem na sporedu prejšnjega nedemokratičnega režima. Samo igralci in režiserji so drugi, pa še to ni nujno, če malo podrobneje prevetrimo člane nekaterih oblastnih strank, ki so s slovensko pomladjo imeli toliko opravka kot meteorologi z dejanskim stanjem vremena. Se pravi nič. Še najbolj pošten pri tem se mi zdi prvak slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je v pravila svoje stranke zapisal, da se vanjo ne morejo vpisati tudi najbolj nedolžni bivši člani partije ne, črnci in neslo-venci. Zaradi vsega tega ima sicer majhno število članov, ima pa neke kriterije, ki so razpoznavni in prav nič se ne trudi z vpitjem, da njegova stranka ni desno nacionalistična in celo rahlo rasistična, kar nekatere bolj desne oblastne stranke zelo rade počenjajo. In si mislijo, da so slovenski volilci tepci, ki si prave demokracije niti ne zaslužijo. Zato delujejo v znamenju pariole — mislimo tako kot da bodo že jutri volitve in ravnajmo kot da bomo večno na oblasti ... C2e.0sf^o oBmočje. Slovenika naj poveže Slovenijo Izredno zasedanje slovenske skupščine, ki je bilo v sredo, je za teden dni prestavilo načrtovani pogovor o izgradnji Slo-venike, po mnenju mnogih najpomembnejše prometne povezave v naši državi. Zamisel o izgradnji te slovenske prometne osi med slovensko obalo ter madžarsko mejo seveda še zdaleč ni nova. Ne le zato, ker jo je celo že zakon pred 22 leti predvidel kot prednostno naložbo, ampak tudi zaradi mnogih kasnejših pritiskov predvsem ljudi s Štajerske in našega konca Slovenije, ki so v tej izgradnji seveda videli hitrejšo in boljšo povezavo z Ljubljano ter ostalimi južnejšimi in zahodnimi deli Slovenije — ter seveda obratno. O tem, kaj naj bi taka sodobna prometna povezava pomenila za razvoj Slovenije, pa tudi za njeno mednarodno povezovanje, smo pisali in govorili že veliko. Ob sedanjih razpravah ne gre le za ponavljanje, ampak za opozarjanje na to potrebo tudi zaradi novih dejstev. Z zadnjo vojno in osamosvajanjem so se namreč močno spremenile tudi prometne poti, pojavile so se želje po drugačnih povezavah držav, ki so nastale v soseščini, nekatere doslej pomembne poti so zgubile na pomenu. To gotovo velja tudi za karavanški predor, ki je požrl veliko slovenskega denarja, ki je bil namenjen cestam; žal se je prepozno pokazala resnica, na katero so opozarjali tudi ljudje z našega območja, da je naložba v ta projekt zgrešena. Zdaj je prepozno, posledice pa bomo seveda čutili še dolgo. Če v Sloveniji ne bomo ta- koj pristopili k izgradnji osrednje slovenske prometne poti med Mariborom (madžarsko mejo) in slovenskim Primorjem, se lahko zgodi, da nas bodo najpomembnejše prometne poti obvozile. Evropski prometni tokovi se bodo začeli preusmerjati, Slovenija pa bo ostala prometno izolirana. Tudi če izvzamemo pomen Slovenike za vključevanje v evropski prostor, je pomen take sodobne prometne povezave izjemen za hitrejši in bolj enakomeren razvoj posameznih slovenskih delov. Sodobna prometna povezava je namreč eden bistvenih pogojev za razvoj; v sedanjem času potrebo po hitrem navezovanju stikov in prevozov posameznih komponent, to še odločilnejše čutimo kot pred leti. Tako ni čudno, da na te probleme opozarjajo v vseh krajih, kjer jih tarejo prometni zastoji; tudi v novi velenjski osnutek o razvoju gospodarstva občine so zapisali pomen izgradnje sodobne ceste do Ljubljane (pri tem so optimisti, ko pravijo, da naj bi se to zgodilo v bližnji prihodnosti — nekateri se namreč bojijo, da ne bo tako!), s katero bi Velenje postalo zanimiv subjekt na tranzitni cesti, ki po vezuje Slovenijo z zahodnoevropskimi državami in južno Evropo. Seveda pogoj za tako dobro povezavo ni le sod obnejša cesta do Ljubljane, aimpak celotna načrtovana Slovenika. Vse pa kaže, da »bogovi« tej cesti tudi zdaj niso naklonjeni. (k) um* S- šcUes/^a. ita/ve&a kmv l Republika je posnemala občino Po mnenju mnogih se je pri nas letošnji pust s primernimi karnevalskimi prireditvami pričel že veliko pred samim pustom. Potem ko smo ga srečevali že po mnogih skupščinskih sejah, naj bi se najbolj karnevalsko izživel sredi bele Ljubljane. Vendar se bojim, da ta karneval v skupščinskih klopeh ne bo pregnal slovenske zime. Ob tem, kar sem videl in slišal, me je le še bolj zazeblo pri srcu. In do otoplitve bo kljub bananam treba verjetno počakati še kar precej časa. Sicer pa so imeli prav tisti, ki so ob zadnji velenjski skupščinski seji rekli, da se bo v republiki ponovilo isto. Pri tem zdaj ne mislim, da naj bi vedeli, da bo tudi v skupščinskih klopeh v Ljubljani toliko nizkih udarcev kot jih je bilo v velenjski skupščinski dvorani, ampak da se bo zgodilo enako pri glasovanju o padcu vlade. Pa se je dejansko zgodilo oboje in to seveda na primerno višji ravni. Glede medsebojnih poslanskih prepirov so prepiri po občinskih skupščinah prave otročarije in zato je seveda prav, da bi televizija prenašala vsa zasedanja republiških skupščin, da bi se ljudje kaj naučili. In če se bo še uresničila napoved nekaterih, da naj bi lokalna televizija prenašala tudi zasedanja velenjske skupščine, potem se ljudem za zabavo ni bati. Žal se je bolj bati, da s takimi prenosi ne bo nič, ko se je tudi lokalna televizija znašla v čudnih vodah. Treba pa je priznati, da so se sredi Velenja dokaj olikano obnašali »mladinci«, ki so tu pripravili sejo sveta LDS in tu tudi sporočili pomembno novost; to namreč, da so se vsi poenotili, naj bi to stranko v bodoče vodil sam dr. Janez Drnovšek. Tak sklep naj bi na izvršilnem odboru sprejeli soglasno, pa čeprav nekateri o tem dvomijo. Ta dvom pa izhaja iz tega, da so na za četek seje sveta morali čakati kar 40 minut. Zamuda pa naj bi bila prav zaradi seje IO. Sicer pa je gospod Skoljč jasno povedal, da jim čas ne pomeni veliko; tako zamudo je namreč opredelil kot »nekajminutno«. Sicer pa velja, da je bil storjen s petka na soboto velik kadrovski salto — še v petek je namreč imel Janez Oven pripra- vljen predstavitveni nastop v Šmartnem ob Paki — kot kandidat za predsednika LDS. Potem pa so ga — tudi ob pomoči »znamenitega Velenjčana«, kot so predstavili Ivana Atelška — komaj spravili na mesto podpredsednika. Sicer pa je v mladosti v soboto zaživel del starega Velenja. Liberalci so namreč dodobra zasedli gostišče Miša Melanška in sem se je prišel mednje okrepčat tudi sam kandidat za predsednika Janez Drnovšek. S ploskanjem so ga (kljub zamudi — spet) pozdravili navdušeni LDS-ov-ci in — velik kup banan. Ne vem zakaj, ne vem zakaj! (kr) 27. februarja 1992 AKTUALNO naš čas stran 3 Delegatske pobude Na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, katerega osrednja točka je bilo glasovanje o ra-zrešnici vlade, ki kot vemo ni bilo izglasovano, so delegati podali vrsto pobud. MIRO TRAMPUŠ (SDP) je menil, da zgolj informacija o mladoletnem prestopništvu ni dovolj. To tematiko je treba bolj obdelati in sprejeti tudi usmeritve, kako mladoletno prestopni-štvo zajeziti. BOGDAN MENIH (Socialdemokrat) je podal pobudo, da vlada obravnava problematiko onesnaženosti zraka. Obsežna je bila pobuda PETRA REZMANA (Zeleni). Predlagal je policentrizem občine. Na njihovo pobudo, naj bi z letošnjim letom prekinili financiranje občinske zgradbe v Velenju in namenili sorazmerno enako višino sredstev za prenovo oziroma zagotavljanje bodočih občinskih prostorov v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Predlagal pa je tudi dislokacijo nekaterih sekretariatov. V Šoštan j naj bi se po njihovo preselil Sekretariat za javne gospodarske zadeve in Sekretariat za varstvo okolja. V Šmartno ob Paki pa bi Zeleni preselili Sekretariat za družbene dejavnosti. »Na videz nelogična preselitev,« je poudaril Peter Rezman, »pa bi hkrati delovala blažilno ob ukinjanju sedanje občine Velenje.« IVAN ATELŠEK (LDS) je menil, da je treba narediti več na področju inšpekcijskega nadzora okolja, SREČKO MEH (SDP) pa je vladi zastavil več vprašanj s področja nadaljnjega razvoja na področju stanovanjskega gospodarstva. MATJAŽ NATEK (SDP) je predlagal, da bi odstopili nekdanje prostore Kovinotehne, ki so že tri leta nezasedeni, banki. Zanimalo pa ga je tudi, kako je s prometno rešitvijo Šoštanja, saj bodo trg po 1. maju, ko bodo začeli z obnovo, zaprli. Povedal pa je tudi, da Šoštanjčani svojega bazena ne bodo prepustili drugemu upravljalcu. Vlado pa je pozval, da pospeši aktivnosti za razrešitev sporov v Elkroju, saj je v šoštanjski enoti, proizvodnja v zadnjem času padla kar za 15 odstotkov. VANE COŠN1K (Zeleni) je opoziril, da so sprejete smernice, ki dajejo vladi dokaj odprte roke pri prostorskem snovanju nezakonite in jih je treba razveljaviti. Vprašal pa je še, kaj je s prostori v podhodu Šaleške, ki smo jih Velenjčani sfinancirali s samoprispevkom in kaj je z njihovimi zahtevami SDK, da se opravi inšpekcijski nadzor. (mz) ŽALSKI UTRINEK Ključ do boljšega življenja Prejšnji teden so se v javnih občilih našle nekatere pohvale glede gospodarjenja v občini Žalec. Tako so se novinarji razpisali o nekaterih tipičnih ekonomskih kazalcih, ki naj bi po nekaterih analizah kazali, da gre v Žalcu na bolje. Kot zaveden Savinjčan sem kar zapredel (tako pač berem vse časopise, da iščoč pozitivnih in prijaznih mnenj o svojem kraju in ljudeh skušam potešiti svoje zgrešene občutke popolnosti) in se zasanjano zazrl v bodočnost. Na žalost me je trezen premislek in malce premišljena analiza kruto brcnila nazaj v »komaj še trzajočo« resničnost. Pregled zaključnih računov, ki bo po vsej verjetnosti že pokazal drugačno sliko (pa še ta ni zmeraj merodajen), nam bo kaj kmalu povedal, kje smo. Tako si že kar nekaj dni mukoma prizadevam najti odgovor na vprašanje, kje je ključ do boljšega življenja? Če so res krivi komunisti, potem nam res le še bog lahko pomaga. Če je kriva sedanja republiška in žalska oblast, potem so nam v trenutku najbolj potrebne volitve. Sam še najbolj verjamem v to, da je največja krivda za sedanje stanje, da je veliko ljudi trenutno na nepravih mestih. Potreba po profesionalnem odnosu do dela je najbolj očitna ravno v domeni oblasti, politike in vodenja države in družbe. Očiten predkrapinski amaterizem je rezultat neprofesionalnih kadrov, ki jih dnevno lahko najdemo v vseh resursih slovenskega vsakdana: parlamentih, občinskih vladah, ministrstvih, krajevnih skupnostih. Vprašajmo se torej zakaj v nekaterimi institucijah stvari tekoče tečejo? Odgovor je na dlani .ZATO, KER SE TAM PRAVILNO IN DOBRO DELA. Obdobje sedanje demokracije me še najbolj spominja na železne samoupravne čase, ko smo velikokrat našli v časopisu trditve kot je: SISTEM JE DOBER, A NE DELUJE. Sistem, ki ne deluje, ni dober in gaje potrebno spremeniti. Novi kadri prinašajo s seboj drugačen način dela in drugačne ciljne interese. Zakaj so vrli žalski veljaki, npr. predsednik bivše koalicije demosa, predsedniki oblastnih strank, ne pojavijo pred ljudmi z bilančnim pregledom uspešnih finančnih transakcij, s pregledom aktivno plasiranih sredstev iz republiškega budžeta ali iz domene mednarodnih takšnih ali drugačnih sredstev v različne projekte v žalski občini? Predvidevam, da to niso storili zato, ker, česa takšnega ni bilo? Sedaj se vprašajmo: ZAKAJ NE? Preprosto: Danes prevladuje v vsakem segmentu javnega dela oblasti popolna politizacija dela. Kako se naj g. Milan Dob-nik, ki je po mojem mnenju pošten in delaven človek, kot predsednik demokratov v občini in predsednik sveta taiste stranke na republiki, pogaja o kakšnem denarju z g. Bavčarjem, ali g. Ruplom, ko pa so politično nepobotljivi ljudje. Namesto da bi (npr.) krščanski demokrati iskali denar, sredstva in druge naložbene koristi pri vseh možnih kandidatih na republiki in drugod ne glede na politični pedigre morebitnega naslovnega subjekta, se zapirajo v ozke strankarske okvire in se obstreljujejo z gnilimi jajci političnih parafernalij. Spoštovane politične stranke: Čas je za Savinjsko dolino. To ste najbrž vsi obljubljali na volitvah. Zdrahe ob stran. Zdrahe so zgolj cirkus, na podlagi katerega vas naj bodoči volilci ločijo med seboj. Profesionalno odgovoren biti pomeni počenjati tisto za kar si bil izvoljen. To pa je nedvomno korist skupnosti. Z depolitizacijo svoje funkcije je to nedvomno dobro dokazal Milan Kučan. Sodim, da bi lahko bil marsikateremu županu ali predsedniku organa za zgled. Sprašujem se, ali se nič ne bojite za svoje sinove in hčere? Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar V Velenju zadnji svet LDS pred kongresom Združena mladost in izkušnje V soboto dopoldne so se v dvorani velenjske glasbene šole na Svetu stranke sešli člani LDS Slovenije. To je bil hkrati zadnji svet stranke pred kongresom LDS, ki bo 21. marca v Ljubljani. Velenjski liberalni demokrati so se z organizacijo sveta resnično izkazali in bi verjetno tako dobro izpeljali tudi kongres stranke, za katerega so kandidirali, pa ga je dobila Ljubljana. Prav gotovo je bila novica dneva, da se jim pridružuje dr. Janez Drnovšek, ki je pristal na kandidaturo za predsednika stranke, kar je svet LDS na sobotni seji tudi podprl. Še pred začetkom seje sveta se je sestal izvršni odbor stranke, razprava pa je bila menda zelo burna, zato so mnogi pričakovali zaplete tudi na samem svetu. Do tega ni prišlo, saj je stranka pokazala ponovno homogenost. Za podpredsednike stranke so bili potrjeni Vika Potočnik, dr. Bogomir Kovač in Jaša Zlobec, na pobudo pragmatično-podjetniškega dela stranke pa so z 3 1 glasovi za (od 42 možnih) imeno- vali še Edvarda Ovna. Z dr. Janezom Drnovškom, kot edinim kandidatom za predsednika, so se namreč razprtije in ugibanja v stranki prenehale, saj je znano, da sta bila do sobote kandidata Ed- vard Oven in Jožef Školč. Svet je vodil Jožef Školč, v imenu organizatorjev pa je vse prisotne pozdravil Ivan Atelšek, ki je v svojem govoru poudaril, da imajo sedaj možnost, da povežejo poten- Po sobotni seji sveta LDS, ki je v Velenje pripeljala vse vidnejše predstavnike te stranke, se je svoji novi stranki na kosilu v lokalu M4 pridružil dr. Janez Drnovšek, na tem svetu stranke potrjen kot edini kandidat za predsednika LDS. Za mizo je sedel skupaj z Ivanom Atelškom, Marjanom Gaberškom, sedanjim predsednikom Jožefom Školčem, Viko Potočnik in Edvardom Ovnom (na sliki). Slednja sta kandidata za podpredsednika stranke. Foto L. O. ciale in razširijo polje delovanja. Jožef Školjč je že uvodoma poudaril, da so stranki ostali le dve poti; ali notranja cepitev ali pa razširitev članstva z novimi ljudmi. S pridružitvijo dr. Janeza Drnovška, ki je bil dosedaj častni član stranke, jim je uspela druga pot. Do volitev pa želijo v svoje vrste pritegniti še nekatere neodvisne in poslance drugih strank. Jožef Školč je odločno zanikal govorice, da naj bi bile okrepitve v stranki povezane z navezovanjem stikov s sedanjo vlado. Vendar pa po njegovem mnenju s tem izginjajo očitki stranki, da ima v svojih vrstah preveč ZSMS-jevske-ga in večkrat poudaril, da postajajo resna stranka. Dr. Janez Drnovšek se je svoji stranki pridružil na kosilu v lokalu M4, kjer so ga poleg članov stranke pričakali tudi številni novinarji. Na vprašanje, /akaj se je odločil prav za Liberalno demokratsko stranko, je odgovoril: »Mislim, da je to perspektivna stranka. Ta stranka me že dalj časa podpira, po programu pa smo si zelo podobni. Nekaj časa so sedaj trajali pogovori o tem. Zdi se mi, da bo povezava s to stranko lahko postavila neko uspešno povezavo med mladostjo in izkušnjami.« Bojana Špegel Slovenska kmečka — ljudska stranka občine Mozirje Dr. Franc Zagožen: »Popolna zmeda, zato volitve« Lepo nedeljsko dopoldne so si za občni zbor izbrali člani slovenske kmečke zveze — ljudske stranke občine Mozirje, ki je na ta dan štela natanko 1.001 člana. I)a je daleč najštevilčnejša v Zgornji Savinjski dolini pač ni treba posebej poudarjati. Njen volilni zbor so pozdravili predstavniki vseh ostalih petih strank v občini in dr. Franc Zagožen. Štiriletno obdobje je dolgo in za mlado demokracijo kratko obenem, na nedeljskem zboru pa so ga jedrnato in tehtno ocenili. Poudarili so, da seje z ustanovitvijo slovenske kmečke zveze, takrat seveda še stanovske organizacije, ker strankarski in s tem politični predznak še ni bil možen, sprožil plaz, ki ga ni bilo moč ustaviti. Prelomne dogodke iz tega obdobja poznamo, dosedanji predsednik občinskega odbora Franc Bezovšek pa je navrgel nekaj konkretnih dejstev. Mozirski odbor je eden največjih v Sloveniji, dobro sodeluje z Zgornjesavinjsko kmetijsko za- drugo in manj z Gozdnim gospodarstvom, ki se po mnenju zveze še kar ukvarja s preživelimi metodami izsiljevanja in zastraševanja, zato si vsi želijo nove, zadružne organiziranosti, žal pa v mladi državi še nismo uspeli sprejeti nekaterih pomembnih zakonov (o zadrugah, gozdovih, lastninjenju). Delo republiškega vodstva zveze so načelno ocenili za dobro. Moti jih denimo način spremembe imena zveze in dopolnitev s »slovensko ljudsko stranko«, ki so ga opravili mimo članstva, čeprav je bila sprememba seveda nujna. Dr. Franc Zagožen je kasneje pojasnil, da zveza pač ni mogla ostati le stanovska organizacija, saj svojega programa preko drugih strank ne bi mogla uresničiti, razmere in naloge terjajo vpletenost v celotno politično dogajanje, slovenska kmečka zveza bo torej ostala stanovska sestavina stranke. Temu primerno razširjen program so tudi obravnavali in potrdili. Dejali so še, da poslanci iz mozirske občine v republiškem parlamentu dobro delajo, kolikor se pač znajdejo v zakulisnih igrah. Poudarili so še, da jim nič ne bo podarjeno, da si bo treba prostor v slovenskem prostoru izboriti z lastnimi močmi, glede na kmečko vztrajnost in. trmo pa jim to mora uspeti. Obravnavali so tudi osnutek pravilnika o kmečki samopomoči. To so predlagali že pred leti, vendar v ostalih predelih Slovenije za kaj takega ni bilo posebnega zanimanja. Zdaj so vnovič in zares poskusili. Gre seveda za dodatno medsebojno pomoč ob požarih, saj so ostale naravne nesreče običajno večjih razsežnosti in je temu primerno odpravljanje posledic. Premij vnaprej ne bodo plačevali in bodo ukrepali ob vsakem konkretnem primeru, redno zavarovanje je seveda stvar vsakega posameznika. Še marsikaj drugega so se v zvezi s tem dogovorili, osnutek pa bo obdelal in predlagal nov upravni odbor. Problemov je seveda več kot preveč, zato nekoliko preseneča dejstvo, da se razprava pravzaprav sploh ni razvnela. Nekaj več o delu stranke in predvsem o zagatah pri sprejemanju prepo-trebnih zakonov je razložil dr. Franc Zagožen, ki je kot najpomembnejšo nalogo (doslej neuresničeno) opredelil ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice z vlogo kmečkega parlamenta, kot javno pravno združenje z vsemi pooblastili za razvojno, strokovno in svetovalno ustanovo za vsa področja, vse to je namreč še vedno v rokah ustreznega ministrstva. Na končuje poudaril, da se je sicer vse zapletlo, da vlada popolna zmeda, ki jo morajo odpraviti čimprejšnje volitve. Izvolili so tudi upravni odbor z desetimi člani in predsednikom, tega pa so izvolili s tajnim odločanjem med dvema kandidatoma. Več glasov (od 87) je dobil Andrej Presečnik in postal predsednik, Tomaž Marolt pa z manj glasovi podpredsednik, (jp) Drnovšek na M4 Ko je že vse kazalo, da Šaleška metropola v tudi zanjo povsem spremenjenih okoliščinah ne zna ali pa ne more več spodobno priti v epicenter domačega političnega dogajanja, ko so obupali še zadnji in najbolj zagrizeni častilci nekoč kronične tovrstne lokalne ekskluzivnosti, se je vendarle obrnilo drugače. Po zaslugi očitno dovolj vplivnih in spretnih tukajšnjih članov liberalno demokratske stranke, ki je v Velenju uradno potegnila potezo, za katero bi brez zadržka lahko ugotovili, da bo v marsičem usmerjala nadaljnje premike na slovenski politični šahovnici. Potrditev kandidature dr. Janeza Drnovška za prvopisanega strankarskega veljaka pač ne more biti nič manj in nič drugega. Gre namreč za ime z vrha rang lestvice najpopularnejših in najvplivnejših slovenskih politikov, za človeka, ki je vse do te svoje odločitve v vseh nas spodbujal toliko vnetih ugibanj o tem, katera barva pisanega domačega političnega spektra ga bo naposled zamikala. Potezo bi s šahovskim besednjakom lahko imenovali Drnovšek na M 4 ali pa s tega polja na ... Kdo ve kam! „, Nemara se je prav v znanem velenjskem lokalu s tem imenom formalno začela njegova pot do fotelja predsednika slovenske države ali morda njene vlade. V M 4 se je novim strankarskim kolegom Drnovšek pridružil na kosilu potem, ko jih je pustil, da se na seji sveta pogovorijo, kako in kaj. Svoje je povedal ob »podpori« iz niti malo politične kuhinje lastnika M 4 Miša Melanška (zanj se ve, da ga zanimata predvsem glasba in posel, politika pa le toliko, kolikor s strani simpatizira z zelenimi). »Program te perspektivne neideološke stranke je podoben mojemu,« je rekel doktor Janez, nato pa odšel, še preden so se vsi ostali ob klavirju predali mnogo bolj posvetnim užitkom. Seveda so imeli za kaj biti dobre vo-Ije. Zagotovo mnogo bolj kot tisti poceni duhovite-ži, ki so po kritičnih odmevih celo iz apolitične slovenske javnosti nemara le spoznali, da so z bananami na zdaj že znamenito »Voljčevo« sejo slovenskega parlamenta pravza- prav prinesli svoje izkaznice, iz katerih je vsakdo lahko razbral, kaj in kakšni so. In dobro je, da je tako! Naj mi razvpita italijanska parlamentarka Ciccolina oprosti, toda mene so malo spominjali nanjo. Tudi njeno prvo kratko bivanje v slovenski skupščini si je večina zapomnila po vonju, ki ga je puščala za sabo in po tem, da si je zaželela bananin sok. In če mi je k po Pe-terletu popularizirani znani iskrici, ki jo je v Butal-cih zapisal mojster Mil-činski, dovoljeno karkoli dodati, bi rekel tole. Če bo okroglo, bo lopata, če bo špičasto bodo pa vile. Skidati pa se da z obema. Z uvedbo drsečega tečaja tolarja so vrednostni papirji vsekakor postali zelo zanimiva naložba. To nam potrjuje tudi promet na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ki znaša ob koncu vsakega borznega sestanka cca I milion DEM. Vrednostni papirji so malenkost dražji, večje skoke pa smo v preteklem tednu zabeležili pri republiški obveznici druge emisije in obveznici mesta Ljubljane. Bliža se namreč 1. april, ko pri omenjenih obveznicah zapadejo v izplačilo obresti; pri repbuliški obveznici te znašajo 5 %, pri mestni pa 10 %. Za I lot republiške obveznice je bilo potrebno odšteti 78,5 % nominalne vrednosti (teden prej 74 %), za lot obveznice mesta Ljubljane pa kar 88,5 % (teden prej 82 %). Zapisali smo že, da je bila na tretjem mestu po prometu v letu 1991 obveznica Gorenja. Obveznica je anuitetna, kar pomeni, da se ob zapadlosti kuponov izplača tudi del glavnice. Trenutno znaša vrednost neizplačane glavnice za obveznico z nominalno vrednostjo 100 DEM le še 75 DEM. Obveznica prinaša 10% letne obresti, ki se izplačujejo polletno (15. januar in 15. julij), skupaj z delom glavnice. Zadnji kupon zapade v plačilo 15. julija 1995. V lanskem letu se je cena te obveznice gibala okoli 100 % nominalne vrednosti, vrh pa je dosegla pred uvedbo tolarja z 17 % nominalne vrednosti. V letošnjem letu je cena omenjene obveznice nekoliko nižja in trenutno znaša 72 % nominalne vrednosti. LB Splošna banka Velenje, d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251) int. 285 (855-964) I I I I I I I OBVEŠČAMO vse dobre nam ljudi, odprt na novo v Velenju je BELLEVUE. tja gor na sprehod bo marsikdo prišel, s čašo vina aH kavico se bo ogrel. Če kdo ne ve, kje ta novi je lokal, v Šmartnem gor pred cerkvijo pri ZIMŠKU bo obstal. 1 I I I I I I I JI Ekološke table — pojasnilo V Velenju »nad vhodom v Namo« na severni strani in na »Domu krajevne skupnosti« v Šoštanju smo postavili ekološke table. V Velenju je na teh že mogoče slediti ekološkim podatkom, v Šoštanju bo to mogoče takoj, ko bodo vzpostavljene telefonske linije. Podatki na ekoloških tablah se spreminjajo vsake pol ure. Navedeni so sledeči podatki zadnjega polurnega intervala: — srednja polurna vrednost za koncetracijo SOj v miligramih/m1 (razmerje med mili in mikro grami, v katerih sicer objavljamo te podatke, je 1:1000) — srednja polurna vrednost temperature v "C — srednja polurna vrednost relativne vlage v % — srednja polurna vrednost za hitrost vetra v m/3 — srednja polurna vrednost za smer vetra, kjer pomeni: N = veter iz severne smeri E = veter iz vzhodne smeri W = veter iz zahodne smeti S = veter iz južne smeri Navedena ura pomeni čas zadnjega polurnega intervala, ko so bili podatki zbrani. Ob tem ponovno navajamo mejne imisijske vrednosti za SO; v zraku: mejna koncetracija je 350 mikro gramov ali 0,35 mili — gramov S O./m1 zraka v trajanju 1 ure — kritična vrednost je trikratna številčna vrednost mejne in torej znaša 1050 mikro - gramov ali 1,05 mili gramov SOj/m1 zraka v trajanju 1 ure. Mejna koncentracija škodljive snovi v zraku je tista koncentracija posamezne škodljive snovi v spodnjih plasteh zunanje atmosfere, ki po dosedanjih spoznanjih ne škoduje zdravju, ne vpliva bistveno na počutje ljudi ter nima škodljivih učinkov na rastlinstvo. Kritična koncentracija škodljivih snovi v zraku je vrednost, ki se v skladu z Zakonom o varstvu zraka uporablja za uveljavljanje izrednih ukrepov. Sekretariat za varstvo okolja DNEVNE KONCENTRACIJE od 17. 2. do 23. 2. 1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) 160 140 120 100 80 60 40 20 I t. a K, C SOS. TOP. ZAV. VEL. G.G. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 17. 2. do 23. 2.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) 1200 MERILNE POSTAJE ■■ 17.2. m 21.2. ^ 18.2. 22.2. 19.2. i 23.2. Trgovina z meianlm blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-998 ŠAHOVSKO DRUŠTVO ŠALEK vpisuje NOVE ČLANE v nedeljo, 1. marca ob 9. uri v prostorih hišnega sveta v Šaleku 83. Vabljeni! Koroška 8 c Velenje Tel.: 855-998 Na zalogi imamo KVALITETEN SEMENSKI KROMPIR vrste DESIRE po zelo ugodni ceni 42,00 SLT/kg pakiran po 30 kilogramov. Poreklo: Gorenjski iz okolice Komende. Na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE se ravnokar končuje 60-urni tečaj KUHANJA. Po oceni udeležencev je tečaj imenitno uspel. Naša želja je, da zberemo novo učno skupino in tečaj ponovimo že v tem šolskem letu. Vse tiste, ki želijo v relativno kratkem času in za majhen denar pridobiti veščino dobrega kuhanja, vabimo, da se v navedeni tečaj prijavijo. Naš naslov je: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Velenje, Titov trg 2 (tel. 853-576). Prijave bomo sprejemali do 6. 3. 1992. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ž i organizirata 30 urni ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA od 9. do 14. marca 92 .delo z računalnikom, pisanje tekstov in izpisovanje s tiskalnikom na Delavski univerzi Velenje: Program: * OSNOVE RAČUNALNIŠTVA - DOS * ZAČETNI TEČAJ WS 6.0 * ZAČETNI TEČAJ QPRO • obdelava tabel Tečaj bo organiziran z uporabo IBM PC kompatib. računalnikov (XT, AT). Informacije in prijave na telefon, 854 539 od 7. —14. ure! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje OBRESTNE MERE ZA NOVO DEVIZNO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. nudi za posamezne vrste novega deviznega varčevanja naslednje obrestne mere: DEVIZNI RAČUNI DOMAČIH IN TUJIH FIZIČNIH OSEB (varčevanje je možno tudi v drugih konvert. valutah) VARČEVANJE Z DEVIZNO VARČEVALNO KNJIŽICO (minimalni znesek varčevanja je ATS 1.400, ITL 150.000, DEM 200, CHF 180, USD 120) KRATKOROČNI NENAMENSKO VEZANI DEPOZITI (minimalni znesek depozita je lahko ATS 14.000, ITL 1.500.000, DEM 2.000. CHF 1.800, USD 1.200) — depoziti vezani na 1 mesec — depoziti vezani na 3 mesece — depoziti vezani na 6 mesecev Letne obrestne mere (v %) ATS ITL DEM CHF USD 4,00 7,00 3.00 4,75 4,00 5,00 8,00 4,00 5,75 5.00 7,00 8,50 7.00 6,80 4,15 7,25 8,75 7,25 7,75 4,25 7,50 9,00 7,50 8,00 4.40 Vabimo vas, da se o vseh podrobnostih pozanimate v naših enotah. Gorenje Elektronika Napovedi se uresničujejo Po lanskoletnem mednarodnem sejmu IFA v Berlinu, najpomembnejši svetovni razstavi izdelkov video in avdio opreme, so predstavniki Gorenja Elektronika napovedali povečanje izvoza. Zanimanje za razstavljene novosti Ve-lenjčanov je bilo precejšnje. Direktor Iztok Hudomalj je takrat napovedal, da naj bi že na začetku leta 1992 od-premili na tuje najmanj polovico proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov. V tem Gorenjevem podjetju, v katerem so bili zaradi razpada jugoslovanskega trga prisiljeni proizvodnjo prilagajati tržnim možnostim, rešitev za težave pa so vseskozi videli v povečevanju prodaje na zahtevne tuje trge, zdaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so že vidni prvi uspehi prizadevanj za kar največje vključevanje v mednarodno delitev dela. Sklenjene pogodbe in prispela naročila kažejo, da bodo letos prodali na tuje najmanj 60.000 barvnih televizijskih sprejemnikov. Že zdaj pa izvozijo 70 % celotne proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov, kar je več kot je septembra lani napovedoval direktor Iztok Hudomalj. Prejšnji teden so predstavniki Gorenja Elektronika podpisali pomembno koope-racijsko pogodbo s podjetjem Tesla Rožnov iz ČSFR. Za pet let so si zagotovili del oskrbe s kakovostnimi zasloni za barvne televizijske sprejemnike, ki jih izdelujejo po licenci japonske Toshibe. Ve-lenjčani pa bodo v obdobju 1992— 1996 prodali podjetju Tesla Rožnov okrog 10.000 barvnih televizijskih sprejemnikov letno. Vrednost obojestranske menjave bo znašala tako okrog 13 milijonov DEM letno. Zapisati je treba, da bodo v podjetju Tesla Rožnov zraven klasičnih zaslonov začeli letos izdelovati še »flat« zaslone, prav tako po Toshibini licenci, ki predstavljajo najsodobnejši tovrstni dosežek za komercialno trženje. Med pogovori v Velenju prejšnji teden sta generalna direktorja Gorenja Elektronika Iztok Hudomalj in Rasti-slav Suchanek spregovorila tudi o možnostih za nadaljnje poglabljanje sodelovanja med podjetjema. Med drugim preučujejo možnosti za prenos tehnologije iz Velenja v tovarno Tesla Rožnov, v kateri bi sestavljali Gorenje-ve barvne televizijske sprejemnike. (vš) Gorenje Gospodinjski aparati Novost — sušilnik perila Ponudbo aparatov za nego perila zaokrožujejo v Gorenju Gospodinjski aparati z novostjo -- sušilnikom perila. Prvi sušilnik! perila bodo na voljo tujim in domačim kupcem že prihodnji teden. Testno serijo, v Evropi jih izdelujejo le nekateri proizvajalci velikih gospodinjskih aparatov, so v Gorenju gospodinjski aparati izdelali februarja. Konstruirali so ga in njegovo delovanje obdelali s pomočjo računalnika, pri nastajanju je sodelovalo okrog 80 strokovnjakov Gorenja, naložba pa je veljala skoraj 1,5 milijona DEM. Gorenjev sušilnik perila ima v primerjavi z večino enakih proizvodov, ki delujejo po načelu odzračevanja, dve prednosti. Boben je iz nerjaveče pločevine, poseben program za reverzibilno obračanje bobna pa preprečuje mečkanje perila. Ohišje sušilnika perila pa je, podobno kot so tudi že ohišja Gore-njevih pralnih strojev, izdelano iz obojestransko pocinkane pločevine, ki je tudi dvakrat lakirana. Posebej ni treba omenjati njegov videz. Prednosti Gorrenjevega sušilnika perila je še več: gospodinji prihrani na leto najmanj 240 ur dela, saj perila takorekoč ni treba likati (izjema so le srajce, prti in robčki). Nič več ni potrebna tudi uporaba mehčalca, ki pri tistih z občutljivo Ikožo povzroča alergije. (vš) Socialnovarstvene pomoči Veljajo še stari kriteriji Namesto napovedanih novih usmeritev na področju družinskih dajatev in socialnega varstva je ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo pred dnevi naslovilo na Centre za socialno delo merila in način uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči za to leto. Nič novega ne prinašajo. Osnova za presojo upravičenosti so še vedno vsi neto dohodki, ki jih je družina prejela za preteklo leto. Dohodek v obliki delnic ali obveznic pa le tisti del, ki je zapadel v izplačilo v letu 91. Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v Republiki Sloveniji znaša 10.387,00 tolarja, iz tega pa izhaja dohodkovni limit za pridobitev pravice do družbene pomoči otrokom in za uveljavljanje delne nado- mestitve stanarine kot eni od najmnožičnejših skupin. Do družbene pomoči otrokom so upravičeni vsi tisti, katerih neto dohod855-350 GOST VELENJE Naziv poklica Stopnja zahtev. PS AVTOPREVOZNISTVO IN SERVISI p.o.VELENJE AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI inž. elektrotehnike —- felektronike VI. 1 strojni tehnik V. 1 avtomehanik IV. 2 avtoklepar IV. 1 avtoličar IV. 1 avtoelektrikar (el. elek- troniki IV. 1 Število štipendij natakar PRIJAVLJANJE IV. Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1992 na naslov RUDNIK LIGNITA VELENJE, PARTIZANSKA 78. 63320 VELENJE K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS-8.40 SPN-1 (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate predložiti: — kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev — fotokopijo zadnjega polletnega spričevala oz. potrdilo o uspehu v 1. trimesečju — potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsiko potrdilo za tekoče leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinska uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite codrezek od pokojnine za december 1991), Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pri podeljevanju štipendij bomo upoštavali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani za podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. Kandidati za štipendije — za poklice rudarskega, elektrotehniškega in kovinarskega programa IV. in V. stopnje zahtevnosti, bodo pred sprejemom v šolo opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1992. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v pravilniku o izobraževanju. Štipendisti rudarskega programa, poklic rudar IV, stopnje zahtevnosti, bodo, če bodo bivali doma. poleg osnovne štipendije, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije Če pa bodo bivali v Domu učencev, bodo poleg plačane oskrbnine in plačanih učbenikov prejemali še štipendijo glede na učni uspeh. Srečno! v soboto, 29. februarja ob 20. uri igra GLOBUS BAND Predprodaja vstopnic v okrepčevalnici MAX. Najboljše maske IVANJE bodo nagrajene V nedeljo, I. 3. ob 15.30. PUSTNOR^JE ZA OTROKE 27. februarja 1992 KULTURA naš čas stran 7 Harmonika Mateja Krajnca Polna dvorana za nagrado in srečo Aleksander Videčnik: IZ RODA V ROD Dogodek, kakršnega že dolgo ni bilo Galerija Mozirje je v svoj bogati register kulturnih dogajanj mozirske občine dodala še enega. V petek zvečer smo bili priča pomembnemu kulturnemu dogodku, promociji knjige o ljudskih godcih iz zbirke »Iz roda v rod«, avtorja Aleksandra Vide-čnika. Nekaj uvodnih besed v publikacijo je podal dr. Matjaž Kmecl. Med drugim je poudaril pomembnost knjige kot izjemno dragocen dokaz ohranjanja naše kulturne preteklosti, obenem pa tudi prenašanje kulturne dediščine in s tem ljudskih običajev iz roda v rod. Aleksander Videčnik, raziskovalec in kronist v svoji dolgoletni karieri beleži preko 600 poljudno-znan-stvenih članov, 18 samostojnih tematskih razstav, 18 publikacij. Slednja je devetnajsta, avtorju še kako pomembna, saj je rezultat dolgotrajnega, garaškega raziskovalnega dela. Brez sodelovanja godcev, ki z godčevsko kulture ohranjajo stare običaje (jajčerija, poroke, fantovščine, dekli-ščine ...), pričujoča knjiga ne bi ugledala svetlobe. Knjigo nam je predstavil Alojz Plaznik. Domače V prepolnih prostorih mozirske Galerije sta o avtorju, njegovem delu in ljudski kulturi spregovorila Lojze Plaznik in dr. Matjaž Kmecl imela tistega čara, katerega so z igranjem domačih viž pričarali kar godci sami. O razpoloženju obiskovalcev ob njihovem ubranem igranju lahko zapišemo, da smo tako imeli priložnost prisluhniti avtorju o nastajanju knjige, poleg tega pa njim, ki jih knjiga opisuje. Hkrati je na ogled razstava starih glasbil (kitare, trobente, harmonike, harfa, ci-tre, oprekelj . . .), večino izdelanih kar doma ter drugega gradiva: ohranjeni notni zapisi izpred I. svetovne vojne, fotografije, ki pričajo o ljudeh, predanim igranju . . . Pričujoči kulturni dogodek je dokaz več, da smo Slovenci že od nekdaj želeli biti spodoben narod in to potrjujemo tudi skozi ljudsko kulturo, kot je povedal dr. Matjaž Kmecl. M. Mija Pečnik godce iz okolice Ljubnega je predstavil kot popolne samouke, ki so prevzemali in prenašali glasbeno izročilo iz roda v rod. In tako po njegovih besedah izpolnjevali poslanstvo v duhovni kulturi Zgornje Savinjske doline in s tem tudi Slovenije. Kulturni program je popestril recitator Franci Kotnik z branjem nekaterih godčevskih besedil, zdra-vljic ter zbadljivk, zapisanih po ustnem izročilu domačinov. Seveda pa predstavitev knjige sama po sebi ne bi Zgodilo seje • • • "r fC^f 27. FEBRUARJA LETA 1881 V Slovenskem gospodarju je bila objavljena kratka vest iz Škal: »V nedeljo 27. februarja sta dva fanta, moža, ki se je peljal iz Velenja proti Šoštanju, z voza potegnila in začela tako tepsti, da bi ga bila ubila, če bi jima se ne bil iztrgal in v bližnjo hišo v Stari vasi ušel.« Članek žal ne omenja, kakšen je bil epilog tega pretepa. LETA 1888 Naslednja vest iz Šoštanja je bila prav tako objavljena v Slovenskem gospodarju: »(Občni zbor). Posojilnica v Šoštanji ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 27. februarja 1888 ob 10. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanji leta 1887. 2. Volitve ravnateljstva in nadzorništva. 3. Spremembe društvenih pravil. 4. Predlogi. Odbor Čeprav je situacija danes precej drugačna kot pred stotimi leti, bi morda vendarle bilo prav, če bi se banke bolj posvečale svojim varčevalcem in včasih tudi prisluhnile njihovim morebitnim predlogom za izboljšanje poslovanja z občani. LETA 1923 Tudi tretja današnja novica je iz Šoštanja, objavljena pa je bila v celjski Novi dobi: »Šoštanj. Tukaj je umrla 27. 2. gospa Marija Tajnik. Rajnka je bila blaga narodna mati, ki je vzgojila vse svoje otroke v strogo narodnem duhu. Njena gostilna pri Basistu je bila daleč na okoli znana kot zatočišče tukajšnjih narodnih društev.« Pri Basistu v Družmirju sicer ni več gostilne, da pa vsebina zgornje novice zares drži, potrjujejo tudi današnji lastniki te domačije, ki je danes žal še edina prava kmetija v Družmirju! LETA 1956 Novica, ki je nekoliko mlajša,'je bila objavljena v Večeru. Njen naslov je »razprodaja hiš v Šoštanju«: »V kratkem bodo v Šoštanju razpisali dražbo za prodajo nekaterih hiš last splošnega ljudskega premoženja. V poštev bodo prišle določene hiše v Šoštanju in Velenju.« Razprodaja stanovanjskega fonda se torej ni pričela šele v letu 1991, ampak že pred petintridesetimi leti. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kako so te hiše postale last splošnega družbenega premoženja, kakšni so bili razpisni pogoji za dražbo in tudi kdo je lahko te hiše sploh kupil! DAMIJAN KUAJIČ '.'•v-fj,. SRAM NAJ NAS BO, KER SE SRAMUJEMO - Tako je dr. Matjaž Kmecl med drugim ocenil naš odnos do ljudske kulture, ko je o njenem pomenu spregovoril na predstavitvi knjige o ljudskih godcih Aleksandra Videčnika. »Evropa nas bi cenila in spoštovala prav po bogastvu izročila ljudske kulture, mi pa jo skrivamo in se je sramujemo, namesto da bi bili nanjo ponosni. Če se ne ceniš sam, te tudi drugi ne bodo.« (foto: jp) Razstavljajo onkološke bolnice V tednu boja proti raku (1.—8. marec) pripravljajo članice društva onkoloških bolnikov v sodelovanju z velenjskim zdravstvenim domom razstavo ročnih del, ki so jih same izdelale. Razstavo bodo odprli v torek, 3. marca, ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje. Razstavili bodo tudi literaturo s področja onkologije. Otvoritev razstave bodo popestrili s kulturnim programom, (mz) Oba sta zadovoljna in z njima vsi ljubitelji dobre glasbe Je sploh še kaj lepšega za mladega glasbenika, še iz domačih logov za nameček, kot nabito polna dvorana na njegovem prvem samostojnem koncertu? Težko bi našli boljšo nagrado za vztrajno delo, odpovedovanja in ljubiteljsko igranje harmonike. Nekaj tako lepega seje »pripetilo« Mateju Kranjcu iz Mozirja in še marsikomu drugemu je bilo prijetno pri srcu ob zares umetniškem vzdušju v polni dvorani nazarskega kulturnega doma. Že kar junaška je bila odločitev za prvi samostojni koncert harmonikarja glasbene šole pri mozirski delavski univerzi. Polne dvorane za Zgornjo Savinjsko dolino doslej niso bile ravno običajna zadeva, prepričani pa smo, da val nadarjenih glasbenikov iz te šole obeta več podobnih »ponovitev«. Prav glasbeno šolo in pedagoške delavce pri njej je Matej najprej pohvalil. Brez njih in seveda brez veselja in zadovoljstva ob igranju harmonike vsega tega ne bi bilo, brez trdega dela seveda tudi ne, saj je samostojni koncert terjal kar leto dni raztegovanja meha s pomočjo in strokovnim delom mentorja Silvana Gorjanca iz Velenja. Matej Kranjc sicer obiskuje četrti letnik elektronike v Velenju in daje študiju prednost pred harmoniko, ki pa mu vseeno ostaja velika ljubezen. Zanjo se je odločil v 4. razredu osnovne šole, »kar tako« pravi, brez poprejšnjega znanja in igranja. Tudi igranje v družini ni odločalo, saj sta z očetom »komaj« ugotovila, da sta igrala stari oče in stric. Deveti razred glasbene šole že opravlja z njo, za harmoniko se je odločil zato, ker druge izbire takrat še ni bilo, se je pa kasneje lotil še klarineta in že peto leto igra v delavski godbi mozirske občine. Da pri Kranjčevih brez glasbenikov ne bo šlo, sta poskrbela še brata. Najprej Primož s svojo harmoniko, z Matejem igrata tudi v duetu, pa Andrej z baritonom, ki tudi igra pri godbi. Vsekakor pri glasbeni šoli v Nazarjah raste nov rod, Matej in vrstniki ne manjkajo skoraj na nobeni prireditvi, skupaj pa se bodo predstavili prav danes, v četrtek, ob 18. uri na skupnem koncertu v nazarskem delavskem domu. Matej je mimogrede omenil še svoje uspešne nastope na bivšem zveznem tekmovanju v Pulju, na republiškem tekmovanju v Novem mestu, pa na poletni šoli Franca Žiberta v Velenju. Kakorkoli že, Mateju in njegovim vrstnikom zaželimo še veliko ubranih zvokov, za njihovo in našo dušo in srce. (jp) Nemirno srce »Nemirno je naše srce, dokler v tebi se ne spočije, o, Bog.« S tem globokim stavkom sv. Avguština je začel pogovor gospod REHER Srečko, duhovnik in diplomirani slovenist, fakultetni Prešernov nagrajenec, ki je prejel nagrado v četrtek, 6. februarja, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, za diplomsko nalogo »Začetki slovenske znanstvene terminologije ob Vogrinovem priročniku Pa-stirna«. Njegova življenjska pot se je začela v Galiciji pri Žalcu. Osnovno šolo je obiskoval v Galiciji, kasneje v Žalcu, končal pa v Petrovčah. Po končani osnovni šoli ga je cesta vodila na gimnazijo v Maribor. Ko je končal gimnazijo, ga je klic pripeljal na teološko fakulteto v Ljubljano, kjer je naredil tri letnike, končal pa v Mariboru. V Ljubljani na Teološki fakulteti je dobil Tomaževo nagrado za diplomsko nalogo. To nagrado podeljujejo v okviru teološke fakultete, imenuje pa se po sv. Tomažu Akvin-skem. Reherjeva diplomska naloga je nosila naslov »Molitvena praksa vernih slovenskih družin v spremenjeni miselnosti«. Po končani teološki fakulteti je postal kaplan v Murski Soboti, kjer je služboval do leta 1982. Od tem je odšel v Šmarje pri Jelšah, kjer je bil pet let. Potem si je vzel študijski dopust in odšel v Ljubljano. 1. januarja 1992 je prišel v Šoštanj kot kaplan? Leta 1985 se je vpisal na oddelek za slovenske jezike in književnost na Filozofski fakulteti. Lani oktobra je študij zaključil z diplomo. Napisal je diplomsko nalogo »Ža-četki slovenske znanstvene terminologije ob Vogrinovem priročniku Pastirna«, za katero bo tudi nagrajen. Diplomska naloga mu je odprla nova spoznanja. Vogrin je bil štajerski pisatelj in je leta 1864—65 izdal priročnik za pastoralno teologijo. Na Štajerskem je bila pastoralna teologija prvi predmet, ki se je na teologiji začel predavati v slovenskem jeziku. Zato je moral Vogrin ustvarjati popolnoma novo slovensko terminologijo. Pri tem delu je bil zelo uspešen in ustvarjal je izredno besedotvorno zanimive pojme. Primer: na področju logike je ustvaril za logični silogizem DILEMA nov pojem ROGLIVNIK in ker se dilema sestoji iz dveh stavkov, se pojem imenuje roglivnik. Poslovenil je pojme, ki se v večini niso obdržali, kor primer roglivnik. Včasih se je Vogrin posluževal Wolfovega nemško-slo-venskega slovarja (ki gaje sestavil Cigale), potem še starejše pastoralne teologije, ki jo je v Ljubljani napisal Jožef Poklukar — Pastirstvo (prvi izvod 1837-30 do 1850 je izšel v treh prepisih). Vogrinova Pastirna je izredno bogata in presega Po-klukarjevo delo, predpisuje praktična navodila, kako naj duhovnik dela. V Pastirni je izredna izraba humorja — predavanja so znanstveno suhoparna, a podkrepljena s humornimi dovtipi. Obsega govorništvo (homiletiko), ki je tudi najbolj zanimiv del, vendar kot delo predstavlja začetnost, zato je tudi mnogo pomenskih nejasnosti. Drugi del Pastirne je liturgika in tretji »Pastirstvo zlasti«. Zelo zanimiv je naslov Pastirna, ki Vogrinu pomeni znanost, medtem ko mu Poklukarjev termin Pastirstvo pomeni praktično delovanje duhovnikov. Trenutno se g. Srečko Re-her ukvarja z retoriko, ki je prav tako zanimivo področje, a neraziskano. Na fakulteti se mu ponuja magisterij s področja retorike. Imamo sicer dve retoriki — Sivčevo in Grabnerjevo, vendar ta dva poznata le osebe in njihove tekste s področja retorike, ne poznata pa govorniških teorij. S tega področja ima g. Srečko REHER v načrtu napisati daljše razprave. Kajti govorništvo je praktično samo delno obdelano, zato poskuša g. Reher to smer cerkvenega govorništva zajeti malo širše (pogledati retorične oblike, ki so se ponavljale, naslonitev na klasično grško in rimsko retoriko, izraba teh spoznanj pri oblikovanju pridigarskih tekstov in koliko je retorični aparat prihajal tudi v posvetno književnost). Na vprašanje, kateri pesnik ali pisatelj mu je najbolj blizu, je povedal: »Gregorčič, Minatti in Cankar. Mi-natti in Cankar mi odpreta vedno nekaj novega, zato vsak dan znova segam po njima. Gregorčič mi je blizu zaradi življenjske usode, ki se je na svojski način z njim igrala. Enkratno se mi zdi, kako je lahko v pesniški obliki izražal najgloblja čustva. Sicer pa se življenjska usoda na svojski način igra prav z vsakim izmed nas.« Darja RUTNIK Končnikova mama je prerezala trak Lovska družina Velenje Odstrel je zadnje lovsko opravilo Sreča na Dobrovljah »Sonce - ne ostani\ predolgo, a se hitro vrni!« V občini Velenje deluje pet lovskih družin; ena od njih je LD Velenje, ki šteje 56 lovcev, enega pripravnika in nekaj častnih članov. Velikost njenega območja je 6.400 hektarov, od tega jih je 2.200 pozidanih, ostala lovna površina pa so gozdovi, travniki in polja. V omenjenem lovišču je največ srnjadi, najti pa je tudi gamsa, divjo svinjo, občasno pa lisico, jazbeca, zajca in fazane. Letni odstrel visoke divjadi se suče okrog 140 do 160 primerkov, nizke pa od 40 do 50. Tu ni všteta povožena in poginula divjad, teh je okrog 40 na leto, samo lani pa kar 60. Zakon o lovstvu točno določa kdaj je možen odstrel določene divjadi, brez dvoma pa strogo ščiti divjad z mladiči, ta čas imenujemo lo-vopust. V primeru, da zakon določeno vrsto divjadi ne ščiti, kot je primer za lisico, pa lovec že zaradi etike ne bi smel pokončati matere z mladiči. Lovstvo danes ni zgolj odstrel divjadi, kot bi kdo mislil, najpomembnejše lov- sko opravilo je varstvo in gojitev. Sem se šteje priprava in obdelava krmilnih njiv, teh ima LD Velenje čez 20 arov, nam je povedal starešina LD Velenje Ciril Grebenšek. Sledi priprava in skladiščenje hrane za zimske mesece in pogozdovanje s prehrambenimi drevesnimi vrstami. Lovci tudi skrbijo in ščitijo tisto vrsto divjadi, ki je ogro-žena in v upadanju (divji petelin, zajec, prepelica...). Vsak lovec je poleg tega dolžan opraviti letno najmanj dvajset gojitvenih ur in osem pri lovskem domu. Vse aktivnosti, ki jih izvajajo lovske družine, so sprejete s srednjeročnim in letnim planom. Ti plani so usklajeni z gozdarskimi, žal pa še niso s kmetijskimi. Socer pa v LD Velenje ocenjujejo, da tudi s kmetijci dobro sodelujejo in si takšnega sodelovanja želijo še naprej. Za- pišimo, da imajo velenjski lovci v Loki pod Paškim Kozjakom tudi svoj dom in se tam ob sobotah in nedeljah redno srečujejo. Lovci izvajajo tudi razne akcije za zatiranje raznih bolezni. Spomnimo se zadnje večje v Sloveniji, ko so lovci spomladi in jeseni položili vabe s cepivom proti steklini lisic. Pri obeh akcijah so aktivno sodelovali tudi velenjski lovci. »Položili smo 720 vab s cepivom. 59 pa smo jih po-lovili in s koiički označili na posebnem kontrolnem prostoru. Ko smo učinek vab s cepivom kontrolirali, smo ugotovili, da jih je bilo pobranih kar okrog 80 odstotkov. Dve lisici smo dali tudi na pregled, vendar rezultata še nimamo. Takšna akcija bo tudi letos,« nam je v pogovoru povedal starešina LD Velenje Ciril Grebenšek. B. M. Ana in Janez Ovčjak — bisernoporočenca »Še sama komaj verjame val« Malce zmeden naslov in povrh vsega povezan z resničnim dejstvom. Še do nedavna so gospodinje na prelepih Dobrovljah zaskrbljeno gledale v nebo, če je bilo predolgo jasno, če jih je dalj časa obdarovalo sonce. Seveda ne le gospodinje, so si pa gotovo najbolj oddahnile, ko je iz pip v njihovih gospodinjstvih prvič sploh pritekla zdrava pitna voda. Hrepenele so po njej in hrepenenje je bilo poplačano. Res šele po dvajset letih gradnje vodovoda, pa vendarle. Dobrovlje so izrazito kraško področje, zato je vode vseskozi primanjkovalo, zato so si po daljšem sušnem obdobju želele oblakov in dežja, zato so bile srečne, ko so se končno znebile skrbi in nadlog z deževnico, ali še huje — brez nje. Na petih domačijah je v petek opoldne življenje dobilo vedrejši utrip. Po dolgoletnem mencanju drugih je pred dvema letoma za delo poprijela mozirska Komunala, iz niže ležečega zajetja speljala kakšen kilometer cevi do novega zajetja nad kmetijami in od tam do petih veselih družin. Res to vodovodno omrežje ne bo »rentabilno« (lahko tudi brez narekovaja), je pa dolina vendarle dokazala, da ji ni vseeno za ljudi na Dobrovljah, ki dobro vedo, da je najdražja tista voda, ki je ni. Naj bodo Dobrovci ali Dobroveljčani, v petek so bili Dobrovoljci, pa čeprav so najprej nazdravili »samo« z zdravo pitno vodo. OP) Obletnica poroke je za vsakega zakonca lep dogodek, če pa kdo dočaka biserno poroko, je to gotovo mejnik v življenju, ki ga nikoli ne pozabiš. Zakonca Ana in Janez Ovčjak, Janezova po domače z Loma 133 v Topolšici, sta med tistimi izbranci, ki se lahko pohvalijo s 60 leti skupnega zakonskega življenja v sreči in zvestobi. Ana, njen dekliški priimek je Volk, se je rodila 13. julija 1910. Mladost je preživljala na majhni kmetiji na Lomu. V družini so bili štirje otroci, ki so še v zelo zgodnji mladosti okusili trpljenje in delo na zemlji. Vse so morali nositi v košu na hrbtu, saj se zaradi hribovitega terena na kmetiji drugače ni dalo. Tudi vsa ostala dela so opravljali ročno, o strojih takrat še sanjali niso. Ana se dobro spominja kako je hodila v Šoštanj v trgovino po nakupih, nato pa vso »fasungo« peš nesla domov. Šest let je delala na takratnem državnem posestvu v Topolšici, žal pa se je pri delu hudo ponesrečila in ima danes hromo roko. »Nič kaj prijazno življenje ni bilo v moji mladosti,« se danes živo spominja. Janez seje rodil 1. avgusta leta 1906, mladost pa je preživljal na kmetiji na Sv. Križu v Belih Vodah skupaj s še štirimi brati in sestrami. Tudi njegova mladost je bila vse prej kot lepa in lahka, trdega dela na kmetiji pač ni nikoli zmanjkalo. Nekaj časa je bil zaposlen pri neki nemški firmi, tako je gradil vodovod Bele Vode —Šoštanj, potem pa je delal na gozdnem podjetju, nekaj časa je dela tudi nadzoroval. Zdaj je že 30 let invalidski upokojenec. Spominja se, da je bilo delo v Na lepih Dobrovljah bo poslej še lepše Trdo delo, skromnost, zvestoba . .. To so same laži Do izida predzadnje številke našega tednika o kmetih oziroma gasilcih Paške vasi nismo vedeli kaj dosti. Po »zaslugi« optometra z naslovom, >Paški kmetje in pomoč<, pa smo se tokrat odpravili k njim po iskanje resnice o trditvi, da znajo strniti svoje vrste kadar je treba deliti pomoč (drugače pa so menda bolj vsaksebi in tekmovalno »razpoloženi«), Jedro vsega nezadovoljstva, ki ga je mednje vnesel omenjeni optometer. naj bi bila pomoč v obleki in obutvi, ki so jo gasilci prijateljskega mesta špital ob Dravi v sosednji Avstriji konec lanskega decembra namenili (na lastno pobudo) socialno ogroženim krajanom Paške vasi. Šlo naj bi za 10 do 12 paketov, najboljše blago pa naj bi odnesli prav najbogatejši kmetje. Dva brezimenska telefonska klica ogorčenih in razburjenih kmetov v našem uredništvu trditve nista ovrgla, le slabo luč sta prinesla na gasilce. Ti naj bi namreč to počeli. Premlevanje sporne zadeve nato skupaj s člani ožjega upravnega odbora gasilskega društva Paška vas, pa: »To so čiste laži, natolcevanje, »faušija«, za katero ne vemo, kje ima svoj izvor. V vasi ni sporov, ničesar ni bilo narejenega, storjenega v tajnosti. Pomoč v obliki obleke in obutve smo res pripeljali v naš gasilski dom. Ker škatle niso bile označene, smo blago pregledali in izločili neuporabno, med krajane pa razširili ustno informacijo o možnosti reševanja stiske z obleko.« Interesa za vso zbrano blago med njimi ni bilo (čeprav so, po mnenju enega od klicujočih v naše uredništvo, tudi med paškimi kmeti nekateri pomoči potrebni), zato so pakete odpeljali in izročili gospodu duhovniku v Šmartno ob Paki. V njih je manjkalo le nekaj otroških oblačil, s katerimi so se oblekli otroci številčnejše socialno ogrožene družine. »Naši nameni so bili dobri« so zatrjevali vsi v en glas, »in takšni so tudi ostali.« Resnica je podobna koprivi, pravi pregovor. Če se je dotakneš, te zbode, če pa jo krepko držiš, ti ne more ničesar. In prav slednje bodo gasilci Paške vasi, kamor so mimogrede vključeni tudi kmetje, poskušali storiti pri vseh tistih krajanih, ki mislijo in zatrjujejo drugače kot oni. Vabijo jih, da slabo voljo preženejo z resnico. gozdu zelo težko, ni bilo primernega orodja, pa še nevarno je bilo povrh. V mlajših letih se je naučil izdelovati tudi grablje in cokle. »Videl sem kako so drugi delali, pa sem se lotil še sam. Sprva malo nerodno, potem je pa šlo. Kar veliko grabelj in cokel sem naredil v življenju, saj so se lepo prodajale,« se danes spominja Janez. Pred približno 50 leti sta si Ana in Janez zgradila svoj dom, v katerem prebivata še danes. Dobro se spominjata kako sta pri sosedih iskala les in drugo pomoč za gradnjo hiše; ljudje jima pomoči nikoli niso odklonili, povesta s ponosom. Bili so težki časi, zato sta se morala marsičemu odreči, pa tudi pomanjkanje jima ni bilo neznano. Otroci so bili za marsikaj prikrajšani, je dodala Ana. Ker sta zakonca Ovčjak že od mladih nog navajena skromnosti, sta se tolažila s tem, da bo nekoč že bolje. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, dva sinova in štiri hčere. Imata že petnajst vnukov in osemnajst pravnukov, na katere sta zelo ponosna. V krogu svojih otrok in njihovih družin sta si 8. februarja med obredom biserne poroke, ki ga je opravil duhovnik Srečko Rehar v šoštanjski cerkvi, ponovno segla v roke in si obljubila zvestobo. Njuno praznovanje se je potem nadaljevalo v gostišču Acman, kjer sta celo zaplesala, zaigrali pa so jima in sin in dva vnuka. Čeprav živita s skromno Janezovo pokojnino in po-strežnino, se ne pritožujeta. Vse najnujnejše pri hiši sama postorita, kljub letom in bolezni. Ana še skuha, čeprav z eno roko, Janez pa poskrbi za ostalo delo. Zelo rad gre na sprehode, seveda s svoio neločljivo spremljevalko — palico, brez katere ne bi mogel hoditi. Kljub temu je Janez veseljak še danes in mu zlepa ni para. Večkrat je med pogovorom povedal kakšen šaljiv verz, ki smo se mu od srca nasmejali. Tegale sem si zapisal: »Ko sem bil še mlad, sem imel dekleta rad, zdaj, ko sem star in siv, pa gledam kaj bi še spil. Pri Janezovih nikoli ni dolgčas, o tem sem se tudi prepričal. Še prijetno presenečenje za slovo — Janez je zaigral na ustno harmoniko. Iskrene čestitke, Ana in Janez. B. Vlugerle Koline — družinski praznik Nekoč so bile koline običajno okrog novega leta, ko je bilo dovolj mrzlo, da se meso ni pokvarilo; takrat pač še ni bilo hladilnih naprav. Danes je povsem drugače in koline so lahko ob vsakem letnem času. Navade ob njih so še danes po različnih krajih zelo različne, zelo različno delajo tudi klobase — krvavice. Ponekod na Štajerskem jim pravijo kašnice ali riževe. Še vedno pa so koline družinski praznik. Na ta dan se ponavadi zbere vsa družina na večerji, povabijo pa tudi sorodnike in bližnje sosede. (bm) Klobase delajo v vsakem kraju drugače r MOJ SADNI VRT S Zimsko obrezovanje jablan in hrušk Že sam naslov nam pove, o kakšni temi bo danes tekla beseda. Kljub hladnejšemu vremenu v zadnjem času, pa nam sončni žarki čez dan že napovedujejo približajočo se pomlad. Lahko bi rekli, da je zdaj ravno pravšnji trenutek za začetek obrezovanja našega sadnega drevja. Točneje bi lahko rekli, da je zdaj najprimernejši čas za obrezovanje jablan in hrušk, saj se ne pričakuje več' zimskih pozeb, drevo pa je še mirneje, in tako lažje prenese večje posege v njegovo življenje. Splošno navodilo vsakega sadjarja je, da naj pusti srce doma, kadar se pripravlja na obrezovanje sadnega drevja in naj ga vzame s sabo v jeseni, ko se odpravi v svoj vrt obirat sadeže. To pa seveda ne pomeni, da lahko kar tako brezglavo vse po vrsti obrežemo, ker bi nam na koncu ostala le vrvica Neporezano — dvoletno drevo, porezano — zavezano (od leve proti desni) 0 denarju in skrbeh okoli njega Če bi vedel za recept, kako se znebiti denarnih težav — se tale trenutek ne bi ukvarjal s pisanjem članka, temveč bi bil najmanj guverner slovenske banke ali še kaj več. Pa vendar so poti, po katerih se lahko izognemo najhujšim denarnim stiskam — in to na pošten način. Priznati moramo, da kar precejšen del naših skrbi povzroča pomanjkanje denarja. Ena izmed anket slavnega Gallupovega instituta je pokazala, da večina ljudi verjame, kako bi vsi njihovi denarni problemi izpuhteli, če bi se njihovi prejemki dvignili v povprečju za kakšnih deset odstotkov. Tu pa je zanka: Za večino ljudi pomeni povečanje dohodkov tudi povečanje izdatkov in še večjih skrbi. Za mnoge ni problem toliko v pomanjkanju denarja, pač pa v tem, da si ga ne zna smotrno razdeliti. Kar vidim vas kako ste zamahnili z roko, da to za vas ne velja, ravno tako ne za tiste, ki komaj stikajo mesec z mesecem. Poznam knjigovodjo, ki zna v podjetju odlično poslovati z denarjem in vrednostnimi papirji, doma je pa prava karikatura tega — $ prisluženim denarjem dela kot svinja z mehom. Ljudje imamo različne potrebe. Kar primerjajte se z nekom, ki ga dobro poznate in ima približno enake prejemke kot vi — njegove potrebe so pa od vaših tako različne! Zato si moramo poiskati ravnotežje med izdatki in dohodki in se potem vestno držati reda. To nam pomaga k občutju materialne varnosti, ki je često podlaga za emocionalno varnost in nas odvrača od pretiranih denarnih skrbi. Otrokom radi očitamo, da ne znajo modro ravnati z denarjem. Koliko je pa odraslih, ki niso nič boljši! V današnjih časih, ko se nam je standard precej znižal, je pri mnogih opaziti nezdravo divjanje za čim večjim zaslužkom. Res je, da se tudi tako pride do nekaj več denarja, pa tudi do precej večjih skrbi in še kakšnega glavobola povrhu. Nenehe ; boj za blagostanjem nas vodi v skušnjavo, da kupujemo stvari, kijih bodisj ne rabimo nujno ali pa si jih težko privoščimo, kar naše denarne skrbi samo še povečuje. Vse to hlastanje za materialnimi dobrinami apetite samo veča in dobrine nam postajajo v breme namesto v užitek. Nikoli nisem mogel razumeti ljudi, ki mislijo oboga-teti z igranjem iger na srečo. Dejstvo je, da pri nas igra, kot so 3 x 3, loto ali športna napoved cvetijo kot pomladno cvetje ne glede na nizko življenjsko raven. Vem samo to, da organizatorji teh iger, ki jim mimogrede povedano prinašajo velik dobiček, igrajo predvsem na karto človeške naivnosti. Ko boste malo razmislili o tem, boste s pomilovanjem gledali na tiste, ki nesejo zadnji, težko prislužen tolar v igralnico. Kadar ne moremo spremeniti težkega denarnega stanja v katerem smo se znašli, poskušajmo najprej spremeniti svoj odnos do njega. Tudi drugi ljudje imajo namreč podobne težave. Morda naš »dobrostoječi« sosed ni srečen, ker želi doseči vse tisto, ker je dosegel še bogatejši od njega in tako v nedogled. Le kdo ne pozna nekaterih velikih slavnih ljudi, ki so občasno živeli v bedi in bili kljub temu srečni. Če ne moremo imeti vsega, se zadovoljimo s tem, kar že imamo in nehajmo zastrupljati sebe z nezadovoljstvom, nevoščljivostjo in nemogočimi sanjami. Je res tako težko biti dober do sebe? »Ako se ti to, kar že imaš, zdi premalo, boš ostal reven tudi takrat, če kupiš cel svet!« je rekel slavni Rimljan Seneka. Zato vsaj včasih pomislimo, da tudi kadar bi bili med najbogatejšimi ljudmi na svetu, bi še vedno potrebovali le tri obroke hrane na dan in samo eno posteljo. oguljena podoba našega sadnega drevesa. Verjetno ni treba posebej omenjati, kaj bi se s takim drevesom zgodilo. Bistvo obrezovanja je v tem, da zna sadjar pravilno presoditi, kako bo na njegov ukrep odgovorilo drevo. Kdor zna to in pa seveda mora vedeti, kakšno drevo bo imel; ali majhno, ali srednje ali pa malo večje, pravimo, da je pravi sadjar. To pa je že druga plat medalje, saj se to čez noč ne da postati, saj rabimo kar nekaj let opazovanja sadnega drevja, da vidimo, kako reagira na različne naše posege in le tako na lastnih napakah naučimo živeti z njim. Obrezovati začnemo pri najstarejših drevesih in vse tako naprej do tistih, ki smo jih šele pred kratkim posadili. Če imamo že formirano drevo, ga je potrebno le še vzdrževati. Najprej odrežemo vse premočne poganjke v vrhu drevesa in mu pustimo en odvod, da nam drevo ne začne preveč rasti v višino. Če imamo že premočne ogrodne veje v vrhu, jih moramo odstraniti, saj zaradi njih slabijo spodnje ogrodne veje. V sredini jih še močno prikrajšamo medtem ko v spodnjem delu krošnje samo pomlajujemo star in iz-rojen les. Nato očistimo še tiste veje, ki nam rastejo proti deblu ali navzkriž. Vodene poganjke praviloma odstranimo vse v vrhu in sredini drevesa, medtem ko lahko nekatere v spodnjem delu drevesa pustimo, saj s tem zaviramo pretiran razvoj novih poganjkov in tako drevo prisilimo, da bolje rodi. Ko smo drevo dokončno obrezali pa nam ostane še samo to, da namažemo prevelike rane s KAMBI-SANOM ali cepilno smolo, saj tako preprečimo izsuše-nje drevesa ali celo propad. Če pa, imamo drevesa še neformirana, pa je posto- pek sledeči. Odločiti se moramo za poganjek, ki nam bo služil za vrh drevesa. Le tega odrežemo eno tretjino, to pa je seveda odvisno od bujnosti drevesa. Čim bolj je bujno, tem manj ga odrežemo, če je pa prešibka rast, ga lahko v nekaterih primerih odrežemo do polovice, saj mu s tem pospešimo rast. Prvo ali drugo etažo lahko odrežemo na en brst, spet po navodilih, če je že premočan poganjek čim manj in obratno. Vse tiste poganjke, ki bi nam lahko služili za nadaljne ogradne veje pa ne smemo nič obrezati, le zavežemo jih v vodoravno lego, če tega nismo storili že poleti, saj je zdaj zadnji čas, da ta poganjek postane voden, drugače ga bo potrebno naslednjič odrezati. Vse nove sadike, ki smo jih posadili jeseni ali jih bomo zdaj spomladi, je seveda potrebno tudi sedaj obrezati. Vrh odrežemo od 70—90 cm od cepljenega mesta, odvisno na kakšni višini bi radi dobili prve ogrodne veje. Nižje ko odrežemo, nižje bodo ogrodne veje in obratno. Če smo vsadili že lepo formirane sadike z mnogo predčasnimi poganjki, jih odstranimo do višine 60 cm, ostale, če so slabotni pa malo prikrajšamo. Po pravilih lahko pustimo samo tri do štiri poganjke, da dobimo še kolikor toliko močno rast v prvem letu, saj tako ali tako ne rabimo več kot tri ali štiri ogrodne veje. Na koncu naj še povem, da pri zimskem obrezovanju lahko drevje obrežemo največ do 25 odstotkov lesa. Zdaj pa vam naj zaželim čim boljši pogled na drevo in kar najpravilnejše odstranjevanje nepotrebnega lesa, ki nam samo škodi, povzroča smolo in zmanjšuje rodnost drevesa, ki se nam potem kaže v tem, da imamo potem eno leto preveč jabolk, drugo pa skoraj nič. Rezanje samo pa nam že pove, koliko jabolk oziroma hrušk bomo pridelali in kakšne debeline bodo. Matjaž Jenšterle KUHARSKI NASVETI- kmetijski kombinat ptuj P 0. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 TJJK Ribji narastek 1200 g ribjega mesa, 12dkg moke, 80 g masla, 3dl mleka, 3 jajca, muškatov orešek, sol, poper, 30 g sira, 40 g mesne slanine, 30 g čebule, drobtine. Ribe skuhamo in odstranimo kosti. Pripravimo bešamel (na maslu spenimo moko in jo za-lijemo z mlekom). Hladnemu bešamelu dodamo začimbe in rumenjake ter ribje meso, pomešamo z narezano slanino in praženo čebulo. Tej masi dodamo trd sneg, med katerega smo pomešali nariban sir. Maso narahlo premešamo in jo damo v namazano posodo, potresemo z drobtinami in v pečici zapečemo. Postrežemo za predjed ali za glavno jed, ki jo servira-mo s toplo omako. / r * i V A»t? \ UtF^/fl m Sk s 4 \ - • m > -^t #r. i i FOTOKARIKATURA: Janša Bavčarju: »Kaj praviš, odstavili te bodo?« Podobe iz Starega Velenja Levo lulčki, desno lulčki, vmes pa blato. Nič ni narobe, če se gradi in obnavlja, verjetno pa kje tiči kakšen predpis, ki narekuje način dela in oznake, tudi kako se po končanem delu vse lepo pospravi. Predpis seveda le, če prej tako ne odločita zdrava pamet in odnos do dela. Zastave kradejo kar tako Zakaj tako ? Kulturni praznik je za nami, pa nič hudega, saj jih čaka v vrsti še veliko, vendar so se mnogi v Velenju ob slavljenju slovenske kulture rahlo čudili, ker ustrezna organizacija po mestu ni izobesila zastav. In se ta organizacija brani nekako takole: od množice kupljenih zastav jih je ostalo le 80, ostale so sneli vrli meščani (lahko tudi kdo drug) ob raznih prazničnih priložnostih. Zakaj jih torej ne izobesijo in že pokradene bi lepo ozaljšale podobo mesta. Naj vendar služijo namenu in pričajo o zavesti in kulturi njihovih lastnikov. Izletnik se umika! 5 prodajo (ne)zanimivega planinskega doma v Logarski dolini je kot kaže pričelo močno usihati tudi siceršnje zanimanje celjskega Izletnika za gornji de! Zgornje Savinjske doline. Ob nedeljah Izletnik ne dela. ali komajda še, torej ni več niti izletnik in ga tegobe drugih izletnikov malo brigajo. Tako se ob nedeljah lahko recimo z Ljubnega proti Mozirju in naprej (bolnišnice in obiski) lahko odpelješ z avtobusom reci in piši nekaj pred 14. (štirinajsto) uro, iz Mozirja navzgor pa kakšno minuto čez dvanajst in še to je »mednarodna« proga Zagreb—Logarska dolina. Ob morebitnih državnomejnih zagatah lahko potniki izgubijo še tega. Ja, pa kaj! Prihova naj bo tudi občina Ko se bodo v mozirski občini pričeli pričkati o novih občinah naj nikar ne pozabijo Prihove; prenekateri pogoj izpolnjuje, ki ga tudi nekatere sedanje KS ne, pa jih ne bi-naštevali. Celo rešiteljica ene izmed zagat lahko postane. Štiri leta bo minilo odkar se je na demokraciji prijazen način z referendumom odločila, da gre iz KS Rečica v KS Nazarje, kamor po vseh predpisih (pogojih) sodi. Pa je Rečica ni dala in je v Nazarjah niso mogli sprejeti: drugi pa nič. Ob novi delitvi bi Rečica bila rada občina pa nima pogojev, v (predvideno) nazarsko občino pa ne gre. A ni čudno. Torej naj bo skupna občina za vse Prihova, z Rečice odcepljena in nikamor sprejeta. Nazarje in Rečica naj se priključita Prihovi, skupno s seštevanjem bi pogoje nekako izpolnjevali in bi bil volk sit in koza cela (če v novi mesariji ne bi bilo drugače odločeno). Uboga Savinja Naj narasla Savinja še tako pustoši, navsezadnje se ti mirna v razdejanem rečnem koritu še zasmili. Ponavadi ni denarja, če denar je, ga večkrat lomi izvajalec, pa spet ni denarja in tako naprej in nazaj. Najhuje pa je, če izvajalec je in če s sabo prinese denar — milijon šilingov — in ne more delati. Zakaj? Vodarji z avstrijske Koroške našim izvajalcem očitno ne zaupajo (kdo ve zakaj), zato želijo svoje šilinge obogatiti s svojim delom. Pa se više Ljubnega zaplete pri lastnikih zemljišč, njihovih pravicah in še pri čemu. Le kdo nam bo ob vseh medsebojnih zdrahah in tarnanju sploh še pomagal! Savinja že sama sebi ni več podobna in zna izgubiti živce, potem pa pride na vrsto ponovno uveljavljanje »pravic«. Pamet v roke in vodo v strugo. 10 stran naš 6as ŠPORT 27. februarja 1992 Sodnika sta izpraznila dvorano Če bi iskali najzanimivejši in najbolj neprijeten športni dogodek minulega tedna, bi morda večina dala prednost dogajanju na prvenstveni tekmi Slovenske košarkarske lige rdeča skupina med vodilnim Cometom in Elektro v telovadnici osnovne šole v Šaleku: to je bila tekma 9. kola. Pred njo smo upali, da bodo domači igralci premagali odlične goste in se tako oddolžili gledalcem za nepričakovan poraz proti mladi ekipi Smelta Olimpije v prejšnjem kolu. Žal, so doživeli doslej najhujši poraz. Tekmo so izgubili kar z 88:59; torej za 29 točk. Seveda košarkarji Elektre niso pozabili kar čez noč igrati. Nekateri, to predvsem velja za Pipana, ki je dosegel le štiri točke in za Golca v prvem polčasu, v drugem se »popravil«, so igrali povsem brez volje. Razlog za to je — tako smo izvedeli po končanem srečanju — v neizpolnjenih obveznostih kluba igralcem zaradi hudih finančniti težav. V drugem polčasu pa se je zgodilo to, kar je obsojanja vredno. Gledalci so se že sprijaznili z visokim porazom Elektre. Zato so se jim zdele toliko bolj nerazumljive nekatere odločitve sodnikov na škodo domače ekipe. Na igrišče je priletelo nekaj drobnih predmetov in sodnika sta srečanje za trenutek prekinila. Ko so se gledalci umirili, sta tekmo spet nadaljevala. V 27. minuti so gostje izvajali out s strani, kjer so gledalci. Tedaj je eden izmed njih skočil proti sodniku in ga udaril. Tako je delitelj pravice na igrišču tudi zapisal v zapisnik. Ni pa zapisal, daje pred tem s kazanjem prsta proti tribuni izzival gledalce, kar pa početja neodgovornega gledalca seveda ne opravičuje. Nato sta sodnika izpraznila dvorano in tekmo nadaljevala brez gledalcev. "* ŠRK Velenje lažje od pričakovanega Atletske novice Trije državni naslovi V soboto so atleti tekmovali na treh različnih tekmovanjih. Za naslove državnih dvoranskih prvakov so merili moči pionirji in ml. mladinci, metalci so imeli zimsko državno prvenstvo v Kopru, tekači pa 2. zimski kros v Domžalah. Na dvoranskem državnem prvenstvu seje zbralo 300 mladih iz vseh koncev Slovenije, kandidati za visoka mesta pa so prišli tudi iz Velenja. Ml. mladinca Štor in Šalamon sta na 60 m dosegla dvojno zmago (7,25 in 7,37), pri pionirjih je bil Jan-žovnik drugi (7,62), Poles je bil peti v troskoku in šesti na 60 m z ovirami, Marinovič v troskoku šesti in Kranjc na 60 m sedmi. Športni park Bonifika v Kopru je gostil metalce. Velenjčanka Koča je sunila kroglo 11,73 m in zmagala pri mladinkah, Tabakoviče-va pa je bila z 32,30 m v disku tudi nedosegljiva za ostale konkurent-ke. Drugi zimski kros je bil v Domžalah. Za razliko od šprinta in metov so bili tukaj Velenjčani boljši v starejših kategorijah. Rezultati — pionirke: Pražnikar 5., pionirji: Muzafarevič 5., Žager 7., Kos 8.: mladinke: Steblovnik I.; mladinci: Bajer 4.: članice: Poznič 3.; člani: Hrapič 1., Bahtiri 2. B. Šalamon Štuhec drugi V 4. kolu ligaškega tekmovanja v streljanju z zračno pištolo v Hrastniku je ekipno v obeh konkurencah zmagala Olimpija, moška ekipa Mroža je bila druga, ženska pa četrta. Posamično je bil Štuhec drugi s 574 krogi (4 manj od zmagovalca), Veternik tretji (571) in Klančnik sedmi (563), pri članicah pa je bila Sajetova peta (353). Na povratnem srečanju med strelci Hrvaške in Slovenije v mednarodnem programu je bil rezultat 2:2. Za Slovenijo so nastopili Štuhec (tretji pri članih), Veternik (prvi s slovensko ekipo) in Klančnik. V 8. in zadnjem kolu slovenske strelske lige v nacionalnem programu so strelci Mroža v Libojah premagali domačine s 1.424:1.400 in z 12 točkami osvojili peto mesto. Pod pokroviteljstvom športne zveze je SD Mrož izvedla občinsko prvenstvo za šolska športna društva. Nastopilo je 9 ekip pionirjev in 2 pionirk. Najuspešnejši so bili učenci OŠ Antona Aškerca, ki so zmagali v obeh konkurencah, ekipno in posamično. ► Pionirji - ekipno: 1. OŠ Antona Aškerca 396, 2. OŠ MPT 301, 3. OŠ VV 282; posamično: I. Anic 154, 2. Jakupovič 134 (oba AA), 3. Jurčec (MPT) 127; pionirke-ekipno: 1. OŠ AA 423; posamično: 1. Matijevič 140 (AA), 2. Grobelnik in Švigelj (GŠ) 140, 3. Žučko (AA) 138. F. Ž. Kegljanje Skozi šivankino uho Plavanje - Podpečanova druga Konec tedna je bilo v Ljubljani prvo državno plavalno prvenstvo za kadete in kadetinje. Med petimi velenjskimi tekmovalci je bila najuspešnejša Petra Podpečan, ki je na 100 m kravi s časom 1:04,31 osvojila drugo mesto. Tekmovanje za Joškotov memorial Uvodni tekmi drugega dela prvenstva Slovenske rokometne lige so igralci ŠRK Velenje v enem od derbijev 1. kola spomladanskega dela tekmovanja v Slovenj Gradcu lažje kot so pričakovali premagali tamkajšnjo Novo opremo. Velenjčani so bili ves čas srečanja precej boljši in tako so bili gledalci prikrajšani za razburljive zadnje trenutke, ki so bili vselej značilni za srečanje teh dveh ekip. S tem so se gostje oddolžili domačim za poraz v začetku prvenstva. Velenjčani so prezimili na 6. Rokometašice Velenja so v 14. kolu gostile predzadnjo ekipo na prvenstveni lestvici — igralke mariborskega Branika. Morda so gostje po porazu domačih v 13. kolu v Ljubljani proti igralkam Krima sanjale o novem morebitnem presenečenju. Tekmo so začele zelo podjetno, povedle z 1:0, kar pa je bilo vse, kar so jim Velenjčanke dovolile. Domače so s povprečno igro osvojile novi točki in so s točko zaostanka (25) še vedno na 2. mestu za Ljubljansko Olimpijo, pred tretjo uvrščenimi igralkami Mlinotesta pa imajo kar štiri točke prednosti. Ženski rokometni »Nikogar Dejstvo je neizpodbitno — vsi velenjski klubi, zlasti ligaši, so se znašli v hudi finančni stiski. Najhuje je gotovo v ŽRK Velenje, saj napovedujejo izstop iz lige. Pa ne zato, ker so dekleta izgubila s Krimom, prvič sploh in tako »končno« zdrknila na drugo mesto. Kako resna so torej ta razmišljanja, je bilo vprašanje Marjanu Klepcu. »Tako resna, kot so bila izrečena. Kaže, da bomo morali s člansko ekipo zares prenehati z nastopanjem v ligi. Povsem jasno nam je, da je v sedanjih gospodarskih razmerah denarja manj kot včasih, zelo resno pa moram pripomniti, da smo morali tudi prej v vseh klubih delati zelo skromno, denarja za šport ni bilo nikoli dovolj. Prilike so se sedaj še zaostrile in praktično ni nobenih možnosti za normalno delo klubov in društev.« • Kaj pa tolikokrat omenjeno sponzorstvo? »Trinajst let že delam v klubu in prav toliko časa se že pogovarjamo o pokrovitelju. Žal neuspešno. V vseh teh letih nismo naredili niti koraka, pa čeprav smo v občini izdelali predlog pokroviteljev za posamezne klube, ki naj bi ga upoštevala naša podjetja. Pokrovitelj našega kluba naj bi mestu, s samo dvema točkama zaostanka za drugo uvrščenim Kolinsko Slovanom. S tema točkama so se povzpeli na 3. mesto in se izenačili po točkah z Omni-kom Rudarjem na 4. in Jadranom na 5., Nova oprema na 6. pa ima točko manj. Kolinska Slovan ima še vedno dve točki prednosti, vodilna Pivovarna Laško pa je v 12. kolih s samo enim neodločenim rezultatom zbrala kar 23 točk. V naslednjem kolu bo ŠRK Velenje gostoval pri ekipi Duka v Ajdovščini. Velenjčanke sedaj igrajo brez Zidarjeve, Hudejeva je sedela na klopi za rezervne igralke, vendar njena pomoč soigralkam ni bila potrebna. Trener Branko Dobnik jo je sicer poslal enkrat na igrišče, da je izvajala sedemmetrov-ko, ki pa jo je zastreljala. Koliko trenutno veljajo velenjska dekleta bo pokazala tekma naslednjega kola, ko bo v Ljubljani derbi med Olimpijo in Velenjem. Namesto v soboto, 29. februarja, bo to srečanje 4. marca. bilo Gorenje, pa seveda ni. Proračun se klesti vsako leto, vsakokrat najbolj prav šport. Trenutno vsak mesec dobimo dvanajstino, to je 42.000 SLT kar zadošča za sodniške stroške. Mimogrede — to je enako kot decembra 1990.« • Govori se o veliki izgubi, o nespametni odločitvi za ligo Alpe-Jadran, o stroških, izgubi ugleda in podobno? »Finančno stanje je katastrofalno. Imamo 400.000 SLT dolgov, razen z manjšimi zasebnimi podjetji dogovorov nimamo. Za ligo Alpe-Jadran smo se odločili na podlagi dogovorov in zagotovil Gorenja, da bo krilo dodatne stroške, zagotavljam, da se sicer ne bi adločili. Odločitev smo dobro /pretehtali. Denarja tudi za redno dejavnost nimamo, ni ga za treninge, kaj šele za priprave. Z nastopanjem v ligi smo želeli uigrati ekipo in dati priložnost mlajših igralkam. Kaj se je zgodilo vidimo sedaj.« • Kdaj se boste dokončno odločili? »Odločitev bomo sprejeli na skupščini najkasneje v 14 dneh. Seveda bomo rešitev še iskali, če ne bomo uspešni, bomo prenehali. Ob vsem tem se nam je »zalomilo« na tekmovalnem področ- V 14. kolu so se kegljači Šoštanja na zahtevnem kegljišču v Hu-mu na Sotli srečali z ekipo Rogaške. Kljub začetni nervozi so gostje po drugem paru vodili že za 73 kegljev, nato so se prebudili domačini in v zadnjih petih lu- Gorski reševalci na Golteh Mednarodni turno-smučarski pohod V soboto bo na Golteh mednarodna tekma gorskih reševalcev v turno-smučarskem pohodu. Na 22 kilometrov dolgi progi do Smrekovca in nazaj bodo morale ekipe dokazati znanje nudenja prve pomoči in vožnjo z aki čolnom. Gorski reševalci iz Celja bodo to tekmovanje namenili spominu na Staneta Veninška, dolgoletnega neutrudnega gorskega reševalca in načelnika GRS-postaje Celje. Zelo zanimiva in naporna tekma se bo pričela ob 9. uri. ju. Jeseni smo bili veliko presenečenje za vso Slovenijo, tudi sami niti pomislili nismo na prvo mesto. Dekleta sama so dokazala, da so bila jeseni res najboljša. Zdaj so nas prizadele še poškodbe, kar pet igralk prve jesenske postave nam trenutno manjka. Vse se seveda pozna v igri, morala je padla, nekatere igralke so komaj zadržale solze, ko smo sporočili možnost prenehanja. Poraz s Krimom nas tako ni presenetil, pustimo razliko, v tem trenutku ni pomembna.« • Kakšne bodo posledice morebitnega izstopa? »Izgubili bomo vsa srečanja in za vsako tekmo dobili še točko kazni. To praktično pomeni izpad iz tekmovanja, glede na trenutno zalogo točk bomo kasneje pač morda igrali v play outu, odvisno od uvrstitve.. Vsekakor bo to težka odločitev. Žal vsi, ki (še) delamo v klubu, rešitve ne vidimo. Tudi naše sporočilo javnosti v Našem času, obupen poziv pravzaprav, ni naletel na nikakršen odziv. To lahko pomeni tudi, da zanimanja za ženski rokomet in klub kakršen je v naši občini in mestu ni. Če torej nikomur nismo potrebni, z rokometom tudi ne bomo nikogar posiljevali.« (vos) čajih se je tekma dramatično razpletla. Sreča in izkušenost sta bili tokrat na strani Šoštanjčanov, ki so zmagali z vsega dvema ke-gljema razlike — 4.663:4.661. ŠOŠTANJ: L. Fidej 779. S. Fidej 784, Cernjavič 791, Glavič 776, Hasičič 829, Kramer 179 (Križovnik 160, Sotler 365). V 15. kolu bodo Šoštanjčani znova gostovali, tokrat pri Konusu v Slovenskih Konjicah. L. F. Skoki in kombinacija SK Mislinja je minulo soboto organiziral tri prireditve. Na 65 metrski skakalnici sta bili tekmi za pokal,Cockte za pionirje do 14 in do 15 let. Do 14 let sta bila Jerele in Kadliček šesti in osmi, do*15 let Iršič in Čeh tretji. Za pionirje do 15 let je bilo tudi državno prvenstvo v nordijski kombinaciji. Čeh je bil drugi, Tomaž Lipični^c tretji in Ivan Li-pičnik četrti med 21 tekmovalci, kar kaže na velike možnosti velenjskih tekmovalcev v kombinaciji. Na Paškem Kozjaku je bilo državno prvenstvo za pionirje do 11 let. Živic je bil četrti, Zorko 11. in Žunič 14. Na Poljskem so na tekmi za evropski pokal naši skakalci dosegli naslednja mesta: Kolenc 16., Po-gorelčnik 21., Čepelnik 22. in Oblak 25. Z. F. Alpsko smučanje Na Golteh je bilo v nedeljo tekmovanje v veleslalomu vzhodne regije za cicibane in ciciban-, ke. Na dokaj zahtevni progi je tekmovanje organiziralo smučarsko društvo iz Trbovelj. S tretjim in sedmim mestom sta bila od velenjskih cicibanov najboljša Sašo Oštir in Matjaž Rošer. Najmlajši bodo za pokal SK Velenje na Golteh znova nastopili v nedeljo, 8. marca. Duška Lah Šah — Za pokal Gorenja Prejšnjo sredo so se v novih prostorih ŠSD Velenje pričeli hitropotezni turnirji za pokal Gorenja, ki bodo poslej vsako sredo ob 17. uri vse do konca maja. Za končno zmago bodo šteli šest najboljših uvrstitev. Na prvem turnirju je nastopilo 19 šahistov iz Šaleške in Savinjske doline. Vrstni red: I. Kurtovič (Ljubno) II, 2. Goršek 9,5, 3. Kristan (oba Gorenje) 9, 4. Matko 9, 5. Dražnik 8,5, 6. Rajkovič 7,5, 7. Voglar (vsi Velenje) 7,5, 8. Skok (Sem) 7,5, 9. Stropnik (Vel) 7, 10. Knapič (Ljubno) 7 itd. H. J. Športni ples V Kobenhagnu na Danskem je bil dvodnevni mednarodni plesni turnir »Copenhagen Open 92«. Med devetnajstimi državami je sodelovala tudi Slovenija, iz Velenja pa sta se tekmovanja udeležila plesalca Nataša Ževart in Grega Berlak. Med 78 mladinskimi pari sta v latinsko-ameriških plesih osvojila odlično 4. mesto, v standardnih plesih pa sta se uvrstila v polfinale, to je med dvanajst najboljših. Planinska koča Loka pod Ra-duho, ki se nahaja na nadmorski višini 1520 metrov, je dostopna vsaj s petih strani. V zimskem času je potrebna dobra ura hoje. Joško Letnar je bil vrsto let gospodar koče na Loki, pa tudi sicer je bil pravi planinec, z dušo in srcem. Pri plezanju pri Igli se je smrtno ponesrečil. Planinsko društvo Luče se je njemu v spomin odločilo, da to tekmovanje poimenujejo po njem — zaslužnim planincem. Letos, natančneje v nedeljo, 23. februarja so člani PD Luče priredili že dvanajsti, tradicionalni Joškotov memorial. Zbrala se je pisana druščina planincev-tekmovalcev (pisana beri v narekovajih, saj so od žensk le tri tekmovale). Tekmovalo je preko 45 tekmovalcev, moški so bili razdeljeni'v starostne skupine, ženske so imele enotno. Ekipno je prepričljivo zmagalo PD Luče. Med moškimi posamezniki so najboljše rezultate dosegli: v skupini A (do 25 let) Rajko Škrubej PD Luče, v skupini B (25 — 35 let) Uroš Naraločnik PD Ljubno, v skupini C (35-45 let) Alojz Fortin PD Gornji Grad ter v skupini D (nad 45 let) Ivan Stradovnik PD Gornji Grad. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Pavla Voler PD Luče. Najstarejši udeleženec Jo-škotovega memoriala je bil 57-le-tni Ivan Rakun iz Rečice. Kljub vsemu, pa dirka za najboljšim časom le ni bila sama po sebi namen. Prvotno je še vedno v ospredju duh planinstva, ohranjanje in nadaljevanje tradicije. Slednje je tisto, zaradi česa so planinci PD Luče še posebej skeptični. V zadnjih petih letih namreč ugotavljajo, da članstvo pionirjev rahlo upada. Kaj je glavni razlog, bi težko rekli. Upajo pa, da bodo le našli skupni jezik z OŠ Luče in z njihovo pomočjo poskrbeli za podmladek, s tem pa tudi za ohranjanje in nadaljevanje Joškotovega memoriala. Tekmovanje takšne širine bi brez »domačih« planincev malce čudno izgledalo, kajne"! M. Mija Rečnik Pionirji za občinske šahovske prvake V nedeljo je bilo v prostorih Šaleškega šahovskega društva občinsko prvenstvo za osnovnošolce. Nastopilo je preko 40 tekmovalcev v treh kategorijah. Najštevilčnejša je bila kategorija mlajših pionirjev, kjer se je za naslov občinskega prvaka borilo 20 tekmovalcev. Odigrali so 9 partij po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Vlado Mijatovič 7 točk, 2. Sašo Dimič (oba Vel.) 7 točk, Mirko Goršek (Ravne) 7 točk. V kategoriji starejših pionirjev je nastopilo 14 tekmovalcev. Odigrali so 13 partij vsak z vsakim. Starejši pionirji so igrali s pomočjo šahovskih ur; igralni tempo 10 minut na tekmovalca.. Vrstni red: 1. Nedim Softič 12 točk, 2. Sevludin Halilovtč 11.5 točk, 3. Bojan Dimič 11 točk. V kategoriji pionirk je prvo mesto zasedla Natalija Hudournik5 točk, drugo mesto Katja Mesarič 4 točke in tretje me:sto Jasna Medved 3,5 točke, (vse Ravne). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, zmagovalci v vsaki kategoriji pa so si pridobili pravico nastopa na regijskem tekmovanju. Andrej Novak Ustanovili odbojkarsko društvo V soboto so v Velenju ustanovili odbojkarsko dr uštvo, ki naj bi organizacijsko in vsebinsko urejevalo in vodilo rekreativno igranje odbojke, saj se je ta v zadnjem času v Šaleški dolini zelo razmahnila. Društvuo predseduje Janez Jezeršek, v delovnem programu pa je na prvem mestu usklajeno igranje rekreativne odbojke glede na obstoječe tehnične in prostorske možnosti. Druga naloga je izgradnja vsaj še enega zunanjega igrišča z ustrezno podlogo, tu je organizacija najrazličnejših tekmovanj, zelo pomembna naloga je popularizacija odbojke med srednješolci in študenti, društvo pa bi rado sodelovalo tudi pri oblikovanju interesnih dejavnosti v višjih razredih osnovnih šol. Na vidnem mestu je tudi sodelovanje z OK Topolšica, ki je nosilec kvalitetne oziroma tekmovalne odbojke v občini. Zato so bili ustanovitelji toliko bolj presenečeni, ker se ustanovnega zbora ni udeležil niti eden predstavnik tega kluba, čeprav je društvo nameravalo s klubom oblikovati osnovne za kar najbolj tvorno sodelovanje za ohranitev in utrditev statusa OK Topolšica. Enako-začudenje in nezadovoljstvo je veljalo tudi za udeležbo predstavnikov družbenih subjektov, saj se zbora ni udeležil nihče od vabljenih. Pionirke OŠ B. Ročk nepremagljive Mlade košarkašice osnovne šole Biba Ročk Šoštanj so v letošnjem tekmovanju za republiško lovoriko že v predtekmovanju pokazale odlično igro. Uspeh na občinskem tekmovanju jim je zagotovil možnost tekmovanja na medobčinskem tekmovanju, kjer so z občinskimi prvaki gladko opravile. Trener Toni Rehar je dobro pripravil ekipo, tako da so rezultati res imnpozantni. Škoda je le, da te mlade igralke nimajo enakovredne konkurence v bližnji okolici in morajo vseskozi kazati svojo moč proti dečkom. Rezultati dosedanjih tekem: Biba Rock:Gustav Šilih 50:6 Biba Rock:Veljko Vlahovič 46:2 Biba Rock:Žalec 40:13 Biba Ročk:Laško 56:6 Biba Ročk:CeIje-Metka 32:14 Biba Ročk:Vransko 38:14 Za uspeh so predvsem zaslužne igralke: Andreje, Rehar, Pokle-ka, Katič, Skornšek Grubešič, Plešivčnik. Jazbec, Jambrovič, Kor-tnik. Nedvomno pa jih čakajo težke preiskušnje na republiški ravni, kjer bodo lahko pokazale svojo vrednost. Pomoč Hudejeve ni bila potrebna ELEKTRA :COMET 59:88 (28:52) ELEKTRA: Sevšek 4, Mrzel 1, Bogataj 2, Pečovnik 8, Leskovšek 9, Lipnik 2, Pipan 4, Gole 23, Brešar 2, Plešej 4. NOVA OPREMA:VELENJE 17:23 (8:13) VELENJE: Matovič, Čater 4, Krejan 1, Vrečar 4, Ojstršek, Pla-skan 3, Ocvirk 1, Rozman 1, German, Voglar 8, Cvetko I, Vajdl. VELENJE:BRANIK 19:12 (10:5) Velenje: Lakič, Draganovič, Golič 4, Topič, Kapič 3, Oder 7, Fale 3, Hudej, Hudarin 2, Delič, Čater, Hrast. klub Velenje ne bomo posiljevali« OVEN od 21. marca do 21. aprila V tem tednu se pripravite na močnejši stres, ki ga bo povzročilo neko pismo. Stvar bo uradna, zadeva pa se vleče že nekaj let. Svoj bes boste izražali na glas in bučno, zato vas bodo v vaši okolici malo čudrio gledali. Sicer pa se boste počutili dobro, pogrešali pa boste nežnosti v dvoje. Precej boste na tiho razmišljali, se zagrenjevali še sami. Ker se boste izogibali družbe, lahko občutek odrinjenosti in osamljenosti pripišete kar sebi. BIK od 22. aprila do 20. maja Mraz vas je uspaval, zato ste zadnjih nekaj dni preživeli kot medved v svojem brlogu. Ker bo v naslednjih dneh topleje, se boste prebudili in želeli v dveh dneh nadoknaditi vse zamujeno. Zamudili pa niste veliko, saj okoli vas vse spi in pasivno prenaša dneve in noči. Na pustno soboto se ne boste mogli sprostiti, maske pa si sploh ne boste nadeli. Pač pa boste nekomu, ki vam gre močno na jetra natrosili kar nekaj svojih pogledov na svet. Zato vam bo kmalu žal. DVOJČKA od 21. maja do 21. aprila Veselje in sreča se bosta nadaljevala tudi v tednu, ki je pred vami. Pust bo prispeval svoje, pustno rajanje v veseli družbi pa razkrilo nekaj za vas zelo pomembnega. Velika je verjetnost za vse tiste, ki nimate stalnega partnerja, da ga dobite ravno v tem tednu. Vse, ki ste vezani pa bo malce metalo in pogledi vam bodo počivali povsod drugje, le na partnerju ne. Ne mislite, da tega ne bo opazil. Zdravja imate več kot dovolj! RAK od 22. junija do 22. julija Uživate v življenju, le tu in tam vam ga skali kakšen nepridiprav, ki nikoli ne drži svoje obljube. Tega vi, s svojim čutom za red in dolžnosti, nikakor ne razumete. Zato boste v naslednjih dneh nekoliko na trnih, saj se morate zanašati na precej nezanesljivega človeka. Tokrat se bo obnesel, razrešil pa vam bo pomemben eksistenčen problem. Vse posebne želje se še ne bodo uresničile, tudi tista, ki vam ne da spati, ne. LEV od 23. julija do 23. avgusta Teden se bo pričel burno, bučno in veselo, obveljala pa bo tista »dober začetek, slab konec«. Mirno boste dneve tega tedna preživljali le do torka, potem pa se bo zalomilo. In to na intimnem področju. Kaj lahko se zgodi, da boste ugotovili, da vas je partner prevaral, ali pa vas bo popadlo upravičeno ljubosumje. Vsaj z nečim pa ne bo šlo nič narobe — denarja bo dovolj in zato se boste odpravili zdravit zrahljane živce v trgovino. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Odločili se boste in končno naredili več za svoj izgled in tudi počutje. Vzroki so vam znani, želite pač kar najbolje izgledati. In to zaradi osebe temnih las, ki vas je popolnoma zavrtela. Ker boste le sanjarili in nič naredili, da bi bila stvar obojestranska, boste ta teden ostali le pri sanjarjenju. Obstaja nevarnost, da vas bo vaša neodločnost veliko stala, saj se za vašo skrito simpatijo zanima tudi nekdo iz vaše okolice. Zberite pogum! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Ponudila se vam bo enkratna priložnost, da sklenete dobro poslovno kupčijo. Tako bo vsaj izgledalo na prvi pogled. Nikar se ne prenaglite, precej pasti je v njej. Sicer pa se boste počutili dobro, le tu in tam nekoliko osamljeno. Mogoče bi pomagalo, če se dobro pogovorite s svojim partnerjem, ki vas je vedno pripravljen poslušat. Poskrbite za vzdrževanje vašega počutja in se vsaj malo posvetite kakemu športu. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Nekaj se bo zalomilo in prehitro boste pristali na ponu jen predlog. Zato boste slabo spali, bolela pa vas bo tudi glava. Polomijo zadržite zase, saj vas partner tokrat sploh ne bi razumel. Nekaj pa bo vsekakor dobrega. Dobili boste pismo ali denar in to vas bo vsaj malo potolažilo. Če bo denar, si ga odškrnite nekaj tudi zase—potrebni ste popolne restavracije. Tudi obisk frizerja ne bo odveč, pa še kakšna malenkost. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Še vedno čakate na večjo spremembo v svojem življenju, na razplet dogodkov pa sami nimate več vpliva. Nekaj se bo prav gotovo zgodilo še v tem tednu. Imelo vas bo, da bi zbežali vsakdanu, ki ga živite zadnje čase, narediti za to kaj konkretnega pa se vam ne ljubi. V odnosu do partnerja ste še vedno' nemogoči, pa se tega še ne zavedate dovolj. Če se ne boste spremenili, vam bo zelo hudo, ko se bo resnično zalomilo. Premalo se zavedate, kaj imate! KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Neverjetno raztreseno boste pričeli teden in potrebovali kar nekaj dni, da stvari spet spravite v stare tire. Preveč se zapirate vase in tudi med štiri stene, kar se vam pozna že na obrazu. Potrebni ste spremembe in tu in tam kakšne vesele družbe, ki pa je ne bi smeli sestavljati ljudje, s katerimi že tako in tako preživite preveč časa. Odločili se še ne boste, zato ta teden ne bo najbolj prijeten. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Nekdo vam bo ponudil nekaj zanimivega, vi pa tega ne boste znali izkoristiti. Prav močno neodločni ste, to pa nikakor ne vpliva dobro na vaše počutje. Uspelo pa vam bo nekaj prijetnega zliti s koristnim in to vam bo dalo malo več volje. Premalo posluha imate za svoje najbližje, zato prihaja do napetosti tudi doma. Partner vas močno po strani gleda, sploh, ker si noče priznati, da je nekaj krivde tudi njegove. RIBI od 19. februarja do 20. marca Zelo boste zmedeni, saj vas bodo čustva popolnoma izdala. Ne boste vedeli, ali ubogati razum ali srce. Nekaj pa je sigurno. Do tega ne bi prišlo, če bi se končno odločili za odkrit pogovor z dosedanjim izbrancem. Ker se ne boste, se boste počutili odrinjeno in pogosto osamljeno. Sicer pa boste uspešni pri delu, denarja bo sicer premalo, a še vedno dOvolj in razsipali ga boste na vse strani. V soboto ši privoščite! KOZMETIČNI NASVETI Kozmetični nasveti KAKO SE ZNEBITI IZBOČENEGA TREBUHA? Že v prejšnji številki smo se spraševali, kako se najhitreje znebiti izbočenega trebuha. Preostal nam je še jedilnik za preostale tri dneve in nekaj gimnastičnih vaj. 5. DAN Pomembno je, da na tešče popijete 1/2 1 mnineralne vode. Zajtrk: 2 rezini crispya, 2 žlici skute, čaj ali kava z umetnim, sladilom. Kosilo: 100 g telečjega zrezka specite v minimalni količini olja, posolite in po-poprajte. Kot prilogo pa pojejte še nekaj kuhane cvetače. Večerja: Skuhajte 120 g piščančjega mesa in ga zre-žite na koščke. Zrežite tudi en paradižnik in 1 kislo papriko. Vse skupaj zmešajte, dodajte malo kisa ali limoninega soka, popoprajte in posolite. 6. DAN Zajtrk: 1/2 1 mineralne vode, 2 rezini toa-sta namažite s skuto in po-sujte z nasekljanim peterši-ljem. Kosilo: 100 g dušenega piščanca, 1 kuhan krompir in paradižnikova solata (1 paradižnik) s čebulo, kisom ali limoninim sokom. Večerja: 250 g cvetače, primešajte ji še 1 žlico kisle smetane. 7. DAN Zajtrk: 2 rezini crispya in malo dietne margarine ter 1 paradižnik Kosilo: 1 srednje veliko postrv očistite, potrosite s peteršiljem, česnom, dodajte nekaj kapljic limoninega soka. Zavijte v alu folijo in pecite v pečici na 200 C 15 minut. Zraven si privoščite še zeleno solato z limoninim sokom in 2 mala kuhana krompirja. Večerja: 3 žlice skute, 2 rezini nemastne šunke in 1 pomaranča. Sedemdnevna dieta je torej pri koncu. V času, ko se boste ravnali po njej je pomembno, da spije-te dnevno 2,5—3 1 tekočine (voda ali čaj z umetnim sladilom). Če" pa se vam zdi dieta stroga, si lahk-o privoščite še en medobrok, ki naj vsebuje 1 jabolko ali 150 g sadne solate ali 150 g vloženih češenj ali 100 g kakšnega drugega sezonskega sadja. Sedaj pa poglejmo še gimnastične vaje: 1. vaja: zapiranje knjige (ponovite 10 krat) 2. vaja: sedite, nagnite trup malo nazaj, iztegnite roke in sedaj v sedečem položaju vozite kolo. 3. vaja: naredite jo ravno tako kot drugo, le da dvignete noge od tal, jih zravnate in vztrajate v tem položaju 10 sekund (ponovite 10 x) 4. vaja: pokleknite in se z rokama oprite ob tla (mačji položaj). Izprožite desno nogo in jo držite iztegnjeno. Nato osemkrat zaokrožite z njo naprej in 8 x nazaj. Postavite nogo na tla in ponovite vsaj 5 x. 5. vaja: Preskakovanje kolebnice ni koristno samo za trebušne mišice, temveč za celo telo. Vadite 3 krat na dan, držite se diete in kmalu boste spet zadovoljni s svojo postavo. Tudi, ko bodo kilogrami že splahneli in trebušček uplahnil, vadbe ne opustite in vadite še vsaj enkrat na dan. Če se boste ravnali po teh navodilih in pridno vadili, je uspeh zagotovljen. Lahko pa se odločite tudi za terapijo z Myoliftom. moda V šestdesetih letih so z močnim hippyskim gibanjem v svetu ženske nekako izgubile svoj ženstven izgled. Obleke in kostime so zamenjale v tistem času modne hlače, ponavadi iz močno pisanega ali jeans blaga. In kot se zgodovina ponavlja skoraj na vseh področjih, se tudi v modi. V zadnjem času se spet poudarja ženskost, postava in mikavnost nežnejšega spola. Obleka pa je tista, ki poleg kostima to najbolj poudari. Letošnji modni trendi prav zato na obleke niso pozabili. Veliko je modelov za dan, še več za slavnostne priložnosti, torej za večer. Pa poglejmo kakšne naj bodo. Za dan. v službo ali kam drugam so primerne obleke, ki sicer poudarijo postavo, vendar je ne razgalijo popolnoma. Vratni izrezi niso globoki, ovratniki so srajčni ali le obrobe, linije dokaj enostavne in ravne. Princes kroj je eden od tistih, ki so zelo primerni, pa še kakšen iz šestdesetih let. Barve žive, za klasične PROMETNI KOTIČEK --——-— ..i Tudi oblika je važna Dandanes voznikom marsikaj razložijo že v avtošolah. Tudi stvari, ki niso pojasnjene v zakonih in učbenikih, so pomembne. Pri prometnih znakih je zelo pomembno poznati pomen znakov že po obliki in barvi. Tako lahko imamo dva prometna okrogla znaka s številkami 50, pa ne pomenita enako. Če so številke črne in na rumeni podlagi po- meni, da je to največja dovoljena hitrost. To je verjetno vsem znano. Če pa so številke na modri podlagi, pa to pomeni najmanjšo dovoljeno hitrost. Tokrat ni bil namen razpravljati o barvi prometnih znakov, ampak o njihovi obliki, ki ima pri nekaterih poseben pomen. Zelo pomembno je namreč pri dveh znakih, da jih spoznamo tudi s hrbtne strani. To sta znaka »križišče s prednostno cesto« ter »ustavi«! Oblikovalci prometnih znakov so ugotovili, da za voznika, ki pripelje po neprednostni cesti ni pomembno, kakšne oblike je znak, saj na njemu piše STOP. Bolj važno je ta znak spoznati vozniku, ki pripelje po prednostni cesti. Če znak, ki mu pravimo nimaš prednosti ne bi bil narobe obrnjen trikotnik in če znak STOP ne bi bil osmerokotnik, bi nam bilo težko ugotoviti, da smo na prednostni cesti. Ker sta ta dva znaka drugačna od ostalih, jih brez težav spoznamo tudi s hrbtne strani. Pa še opozorilo voznikom v Velenju ! Po mestu se občasno poja- vljajo znaki, ki bi lahko pomenili tudi »prepovedan promet za Alfo« ali pa »obvezna smer za Koloy's«. Lahkomiselni žvečilci, ki osladka-ne gume sličic ne zbirajo doma, ampak jih preprosto lepijo po prometnih znakih. S tem ne kvarijo le izgleda prometnih znakov in jih uničujejo, ampak v določenih primerih lahko povzročijo tudi nevarnost. Tudi nekateri prometni znaki niso zviti zato, da bi bili vidni okoli vogala, ampak je to le posledica miselnosti »kaj me briga, saj ni moje«. Pa je! Opremo cest plačujemo vsi — tisti, ki jo čuvamo in tisti, ki jo uničujejo. Srečno vožnjo! V sodelovanju: J. S. in B. M. Podnevi in ponoči — obleka tipe pa umirjene, pri čemer ni več toliko rjavih tonov, ampak golobje siva, črna v kombinaciji z belo ali rdečo, umirjena rdeča in hit pomladi — pink. če se od-pravjate na kakšen slovesen večer, bo primerna obleka iz drz-nejšega materiala (zadeli boste, če se bo karkoli svetlikalo) in seveda drznejšega kroja. Veliko je volanov, naborkov, bogatih ovratnikov . . . Drznejši izrezi, ki ne segajo več na hrbtni del, ampak le v dekolte, so skoraj obvezni. Zgrešili pa ne boste tudi s popolnoma preprosto, nekoliko oprije-tejšo obleko ravnega kroja. Ponovno se vrača zvon, pri čemer je obleka v pasu prekinjena, zgornji del pa oprijet. Dolžine so modne vse, prilagodite jih kroju in postavi. Tu je vse jasno (vsaj za nekatere) Hotel Vesna, Topolšica vas ob pustnem rajanju vabi: 29. februarja ob 20. uri PLES - z izbiro najboljših mask 1. marca ob 14. uri OTROŠKA MAŠKARADA (ples maškar, nagrade za najboljše maske) S. marca ob 20. uri PLES - z izbiro najboljših mask ŽELIMO VAM VESELO PUSTOVANJE! DOBRODOŠLI! A B a4L>a ZAČNIMO ZNOVA! SLOVENIJA ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA RAIFFEISENVERBAND KARNTEN ITALIJA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Z ENO DEVIZNO KNJIŽICO LAHKO ODSLEJ POSLUJETE V POSLOVNIH ENOTAH NAVEDENIH TREH BANK! o PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA. s o X CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Raiffeisenverband Karnten. Die Bank Turistično društvo Šoštanj prireja v soboto, 29. februarja, veliko PUSTNO MAŠKARAD0 v telovadnici (bivši Sokolski dom) od 20. ure dalje. Igral bo ansambel SUMAH. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Tri najlepše maske bodo nagrajene. Rezervacije pri Z. Kostanjšek, na Kajuhovi cesti 5, tel. št.: 881-349! Pridite, veselo bo med nami! V nedeljo, 1. marca, bo ob 14. uri tradicionalni pustni KARNEVAL Pridite in pomagajte nam pri ustanavljanju šoštanjske občine! TD ŠOŠTANJ m Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. Kupce obveščamo, da nudimo po zelo ugodnih cenah naslednje vrste blaga: STAVBNO POHIŠTVO proizvajalca GLIN NAZARJE (zastekljena TERMO okna) do 25 % ceneje BARVNI TELEVIZORJI GORENJE (BTV 561) samo 39.990 SLT in ostalo blago po konkurenčnih cenah. Za vse blago nudimo možnost nakupa na potrošniško posojilo na 5 obrokov v naših poslovalnicah: Kmetijsko preskrbovalni center KPC Mozirje Blagovnica Ljubno — bela tehnika, Ljubno 35 Trgovina s tehn. blagom Gornji grad PSO Elektro Ljubija, Cesta na Lepo njivo 7 Železnina Luče, Luče ob Savinji 105 in v zgoraj navedenih prodajalnah. 831-040 841-020 842-016 831-047 844-024 Nakup oken je posebno ugoden za člane stanovanjskih zadrug v poslovni enoti Veleprodaja v Spodnji Rečici (tel.: 063/831-810, fax 063/832-140. POHITITE Z NAKUPOM, KOLIČINE SO OMEJENE! ZA NAKUP SE PRIPOROČA MERCATOR ZKZ MOZIRJE. M 10.00 Program za otroke. 10.00 Pe-denjžep. 10.30 Mačkon in njegov trop, risanka, 5/7. 11.00 Šolska TV, ponovitev. 11.00 Nekoč je bilo ... življenje: Hormoni. 11.25 Angleščina-Follow me, 39. lekcija. 11.45 Ogrevanje na sončno energijo. 11.55 Zakaj? Skrb za ptice pozimi. 12.00 Poročila. 14.45 Napovednik. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Slovenska kronika. 17.20 Program za otroke. 17.20 Živ žav. 18.35 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka, 14/22. 20.30 Bo-benček, pop ročk novosti. 21.35 Tednik. 22.30 Dnevnik 3. 22.55 Poslovna borza. 23.05 Napovednik. 23.10 Sova: Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 2/4; Cellini, italijanska nadaljevanka, 4/6. mmmmmm&m 16.25 Sova, ponovitev; Krila, 4. epizoda ameriške nanizanke; Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 1/4. 17.40 Eu-roritem, 40. oddaja. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.00 Videoiestvica. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Gospodarska oddaja. 20.35 Umetniški večer, povečava in igrani film. 22.35 Yutel. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Stare obrti: Zanimivi svet tehnike. 9.35 Henry Moor, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. Predmetni pouk. Prirodoslovje. 11.05 Pustolovščine Mede Poha, oddaja za otroke (2/2). 11.35 Dragi John, humo-ristična serija, ponovitev (2/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Mixer M. 17.05 Tv izložba: Hanibal Salvaro 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila 18.10 Znanstveni razgovori. 18.40 Santa Barbara, serijski film (30/50). 19.28 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 3-2-1, kviz (4/21). 21.00 Spekter. 22.05 Dnevnik 2. 22.30 Vox. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. 0 00 Čas v sliki. 9 05 Doogie Howser, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Manjšine v Avstriji; Madžari. 10.15 TV v šoli: Zborovsko petje. 10.30 Milijonar (Peter Alexander, Germaine Damar). 12.00 Stoj, moja ura, kratek čb avstrijski film, 1938. 12.15 Klub se-niorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sužnja Isaura. 14 00 Sosedovi, serija. 14.55 Popaj, risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje po notranjosti človeškega telesa, risanka. 15.30 Am, dam, des: V gozdu so razbojniki. 15.55 Otroški filmi, igrice. 16.05 Mojster Eder in njegov Pukec. 16.30 Uspešnice. 16.55 Te-lestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina, serija. 19.22 Znanja. 19.30 Čas v sliki. 20 00 Šport. 20.15 Zabavna mešanica: 1 Skrita kamera, 2 Direndaj. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Iz kraljestva mrtvih, ameriški kriminalni film, 1958 (James Stewart, Kim Novak). 23.30 Voda, angleška filmska komedija, 1985 (Mic-hael Caine, Valerie Perrine). 0.55 Čas v sliki. UTf lfTSrA TVi SAT 1 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Ko zvonijo zvonovi, ponovitev domovinskega filma. 10.40 Booker. 11.35 Kolo sreče 12.15 Besedna igra, pon. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče 20.05 Vreme. 20.15 Temna stran pravice (Dark Justice), 24 zgodb nove serije, 1991 (Ramy Zanda). 21.15 Hunter. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila 23 00 Odsev v zlatem očesu, drama, 1966 (Elizabeth Taylor, Marlon Brando). 0.50 Akutno, pon. 1.20 Šport. RTL PLUS 8.30 Pri Alexu. 8.55 Oče Murphy. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara (734). 14.20 Springfieldova zgodba (1416). 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Zvezde (Marijke Amado). 21.15 Klic v sili. 21.15 Trije otroci, akcijski, 1987 (Robert Ginty). 23.50 Poročila. 0.00 Služba v Vietnamu. 1.35 Cona somraka 2.00 Challenge, grozljivka. 1972. 3 25 Opica na mojem ramenu, 1957 -g 9.25 Program za otroke. 9.25 Legende sveta. 6. epizoda kanadske nanizanke. 9.50 Pravljice iz lutkarjevega vozička, 6/10. 10.20 Jelenček, serija HTV, 1/13, ponovitev. 10.50 Eurori-tem, ponovitev 40. oddaje. 11.10 Tednik, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.15 Napovednik. 14.20 Umetniški večer: Povečava in igrani film, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 2. 19.55 Forum. 20.15 M. Brandbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, ameriška nadaljevanka (6/6). 21.10 Oči kritike. 22.05 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Pri Huxtablovih, 31. epizoda ameriške nanizanke; Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 3/4; Marijini ljubimci, ameriški film. 16.00 Sova, ponovitev; Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 2/4; Celini, italijanska nadaljevanka, 4/6. 17.40 Euro- ritem, ponovitev 40. oddaje. 18.00 Regionalni programi, Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Koncert orkestra SF, prenos 1. dela. 20.45 Dobrodošli. 21.15 Gore in ljudje. 22.15 Yutel. 8.10 Test. 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Stare ODrti: Rodna zemlja. 9.30 Restavracija: Nočna straža, Rem-brandt Van Rijn, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Povejte mi, kaj naj delam. 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (2/56). 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (3/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Oddaja narodne glasbe in običajev. 17.05 Dopolnitev 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Santa Barbara, serijski film (31/50). 19.28 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.35 Glasbena scena: P. I. Čajkovski. 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 23 45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23 55 Horoskop 0 00 Poročila 9.00 Čas v sliki. 9.05 Doggie Howser, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Voda in duh. 10 15 TV v šoli: Delovna mesta. 10.30 Kleopatra, 2 del, zadnji del ameriškega zgodovinskega filma. 1962 (Elizabeth Taylor. Richard Bur-ton). 12.10 Nenavaden ljudski šport v Švici. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 1400 Sosedovi, serija. 14.55 Popaj, risanka 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam. des: Prvi letalci. 15.55 Strelovod. 16.05 Mojster Eder in njegov Pukec. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 To je bil ples v dunajski operi. 18.30 Srečna družina, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Kletka polna norcev, francoska filmska komedija, 1978 (Michael Serrault, Ugo Tognazzi, Claire Maurier). 21.45 Zdravje. 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Ma-inz ostane Mainz, karneval v Mainzu. 1.05 Čas v sliki. 1.10 Kdor ima, ta ima, ameriška filmska komedija, 1984 (Michael Keefe). 2.40 Poročila (teletekst). satelitska tv SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 10.00 Temna stran pravir-e. 10.55 Hunter. 11.45 Kolo sreče. 12.20 Sanjsko potovanje. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 V San Fernando, akcijski, 1980 (Clint Eastvvood, Sandra fOlTIv Tj Locke). 22.25 Satira. 23.00 Pripravlje- raaaažatmmma na za ubijanje (Dressed To Kili), krimi-nalka, 1980 (Michael Caine, Angie Dic-kinson). 0.50 Poročila. 1.00 Erotične fantazije, erotični, 1991 (Jane Taylor). §CECTA 29. februar 8.25 Izbor. 8.25 Angleščina-Follow me, 38. lekcija, ponovitev. 8.45 Radovedni Taček: Taček in smrček. 9.00 Zlati prah: Stari modrec. 9.15 Klub klobuk. 11.00 Bobenček, pop ročki novosti. 12.00 Poročila. 12.05 Gore in ljudje, ponovitev. 13.35 Napovednik. 13.40 Zgodbe iz školjke, ponovitev. 14.40 Alf, ponovitev 63. epizode ameriške nanizanke. 15.05 Tok, tok, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Pika in koala, avstralski film. 18.55 Risanka. 19.08 Napovednik. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20.15 Show Rudija Carrela. 21.50 Delo na črno, ameriška nanizanka (5/10). 22.40 Dnevnik 3. 23.10 Napovednik. 23.25 Sova: Murphy Brown, 13. epizoda ameriške nanizanke; Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 4/4; Otroci noči, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 12. epizoda ameriškega varietejskega programa. 16.15 Sova, ponovitev; Pri Huxtablo-vih, 31. epizoda ameriške nanizanke; Monte Carlo, ameriška nadaljevanka, 3/4. 17.30 Svetovalna oddaja. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Garfield in njegovi prijatelji. 18.30 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka. 19.00 Klasika. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.00 Canon the Barbarian. ameriški film. 22 00 Alternativni program. 23.30 Yu-tel. Ijtlilll TL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.30 Pri Alexu. 8.55 Oče Murphy. 9.45 Bogat in lep (401) 10.10 Dr. Welby. 11.00 Striček Bili. 11.30 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Karneval v Kolnu. 22.05 Nogomet. 23.00 Tutti Frutti 23.55 Poročila. 0 05 Tudi tepci bi bili učeni, erotični 1972 1.30 Nebeška telesa. glasbeni 1984 (Cynthia Dale). 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Glasba, risanke; 9.15 Stare obrti; Ne zna vsak ravnati z drevesom. 9.30 Francisco de Goya, njegova Španija in njegov čas, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.50 TV šola: Odprta ura. 11.05 Koncert evropske radijske mreže, posnetek. 12.00 Poročila. 12.05 Jovejoy, serijski film, ponovitev (4/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Glasba ali reportaža. 16.35 Leteči medvedi, risanka (20/24). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17 30 Prihodnost in sedanjost: Matica Hrvatska, 2. del. 18.00 Poročila. 18.10 V registratu-ri, dramska serija, ponovitev (3/9). 19.28 Nocoj . 19.30 Dnevnik 1 20.05 Ali me je kdo iskal? 20 50 Hrvaška Alene - Dubrovnik dokumentarna se- rija (10/13) 21 20 Ekran brez okvira 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.55 Horoskop 0.00 Poročila. Mt 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina 11.00 Voda. angleški film (Michael Caine, Valerie Perrine). 12.25 Kra kra, risanka. 12.30 Hello. Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Raji za živali: Ledena pomlad na Finskem 13.35 Trojčki na ladji, nemška čb komedija. 1959 (Heinz Erhardt). 14.55 Burleska. 15.10 Izbira poklica: Poklici pri RTV. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Bremenski muzikanti. risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Otroški karneval v Beljaku. 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport. 18.30 Srečna družina, serija (Maria Schell). 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Sen zimske noči na avstrijski televiziji z mnogimi avstrijskimi in mednarodnimi zvezdniki in zvezdami. Moderator: Peter Rapp. 2.30 Poročila (teletekst). 2.35 Ex libris. satelitska tv SAT 1 10.55 Živali pred kamero. 11.40 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora ali tenis iz Rotterdama. 13.35 Enterprise. 14.25 Moško gospodinjstvo. 15.05 Tarzanovo maščevanje, pustolovski, 1936 (Johnny VVeismul-ler). 16.40 Svet živali. 17.15 Klip klap 17.45 Besedna igra.18.15 Srce je adut (Stephen Lehmann). 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče 20.05 Poročila 20.15 Grobnica s skrivnostno ključavnico, kriminalka. 1964 (Harald Leipnitz). 22.05 Jux in Dallerei.23.05 Vroča koža, erotični, 1983. 0.25 Erotične fantazije, erotična serija. 1.25 Vroča koža. ponovitev. RTL PLUS 9.20 Klack. 10.10 Tom in Jerry. 10.35 Peter Pan. 11.00 Thor, Rude Dog, Spi-derman. 12.35 Risanka. 12.45 Trening formule ena v Kyalamiju, Južna Afrika. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Daktari. 14.55 Šerif Lobo. 15.50 BJ. 16 55 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Gophers. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Operacija »Puščavski vihar«, junaki Kuvajta, vojni, 1991 (Daniel Baldvvin). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Poročilo gospodinje, erotični. 1972. 0.40 Tudi žicanja se je treba naučiti, erotična komedija, 1972. 2.05 Magazin za moške 8.35 Program za otroke, ponovitev. 8.35 Živ žav. 9.35 Superbabica, angleška nanizanka (7/13). 10.00 Moški izbor Valentin Polenšak z Obirskega. 10.30 Komu gori pod nogami!?, ponovitev. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Garfield in prijatelji, ponovitev. 12.35 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka, ponovitev. 14.10 Gremlini, ameriški film. 16.00 P. Yeldham: Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (1/8). 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tatuirani, francoski film. 18.50 TV mernik. 19.05 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2.19.55 Zrcalo tedna. 20.15 Zdravo. 21.20 Španska armada, angleška dokumentarna oddaja, 2/3. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Napovednik. 22.40 Sova: Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 7/13; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 1/8. 14.40 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn. 13. epizoda ameriške nanizanke; Monte Carlo, ameriška nadaljevanka 4/4. 15.55 Napovednik. 16.00 Športno popoldne. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (5/9). 20.50 Dekalog, poljska nanizanka (1/10). 21.45 Retrospektiva slovenske opere Risto Savin: Matija Gubec. 23.15 Yutel. 1} V i 9.00 Čas v sliki 9.05 Kultura 9 35 Karikaturist Gerhard Haderer. 10.05 Tisoč mojstrovin. 10.15 Skriti svetovi v Zeleni ulici, ameriški dokumentarec 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme prihodnjega tedna. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki 13.10 Doogie Howser, serija. 13.35 Andersen in plesalka, ameriški film, 1952 (Danny Kave, Zizi Jeanmaire) 15.25 Sveto pismo za otroke 15.30 Akcija Octopus. kviz. 15.55 Prfegled sporeda. 16.10 Deklica iz mesta, serija. 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 1830 Srečna družina, serija (Maria Schell). 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport. 20.15 Regina na stopnicah, serija. 21.10 Matere. 21 55 Islam. 22.00-Biser Anna, veseloigra (Elfriede Ott, Ossy Kolmann). 21.25 Zabavni simfonični koncert. 1.00 Čas v sliki. satelitska tv SAT 1 6.00 Otroški spored: Neon Rider, Gri-su. Zaljubljen v čarovnico, Zorro 11.00 Grobnica, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.00 Poročila 13.05 Zdravje ali tenis, če bo v Rotterdamu igral Becker. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.10 Črni biisk. 15.40 Stan in Olio, komedija, 1936. 17.05 Pod jastrebi, pustolovski, 1964 (Pierre Brice, Stewart Granger). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Župnik iz St. Paulija, zabavni, 1970 (Curd Juer-gen). 2.05 Pogovor v stolpu. 23.25 Poročila. 23.35 Skeči. 0.05 Stan in Olio, ponovitev komedije. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.15 Stare obrti. 9.30 Sikstinska Madona in druge slike, dokumentarni film. 11.00 Veliki koreo-grafi: Roland Petit. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, Kmetijska oddaja. 13.05 Ekumena. 13.30 Slika na sliko, ponovitev. 14.25 Poročila. 14.35 Glasba. 15.05 Leteči medvedi, risanka (21/24). 15.30 Nedeljsko popoldne. 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija. 18.00 Poročila. 18.10 Potopis. 18.40 Iz Zagreba z ljubeznijo 19.10 Dopolnitev 19.25 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Sedma noč. 21.30 Življenjske izkušnje, tuja dokumentarna serija (10/12). 22.20 Šport 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke. 9.30 Galaktika III, znanstveno-fantasti-čni, 1980 (Lorne Greene). 11.15 Tednik. 12.05 Video šov. 12.30 Poročilo o Formuli ena. 13.00 Formula ena, prenos iz Kyalamija. 15.00 Glasbena kavarna. 16.05 Pust iz VViesbadena. 17.45 Dr. VVestphal. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Karibi. 20.15 Sanjska poroka. 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night 23.25 Ljubezenske ure. 0.20 Kanal 4. 0.45 Sladki kruh, nemški, 1968. 2.10 Divji jezdeci, nemški, 1966. 3.50 Nevarnost v Havani, pustolovski, 1959 9.25 Program za otroke: Festival otroške in vedre pesmi '87. 10.25 M Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (5/6) 11.15 TV mernik, ponovitev. 11.30 Utrip, ponovitev. 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.45 Napovednik. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Slovenska kronika. 17.20 Program za otroke. 17.25 Radovedni Taček: Lutka. 17.35 Jelenček, serija HTV, 4/13. 18.10 Obzorja duha, ponovitev. 18.45 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 19.10 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ženske in moški, 3. in zadnja epizoda ameriške nanizanke. 20.40 Made in Slovenia. 21.20 A. Marodič: Junak našega časa, TV zgodba. 22.10 Dnevnik 3. 22.35 Napovednik. 22.30 Sova: Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 2/8; Zvezdne steze, 9. epizoda ameriške nanizanke. 15.35 Oči kritike, ponovitev. 16.25 Sova, ponovitev; Ko se vname star panj. angleška nanizanka, 7/13; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 1/8. 18.10 Euroritem, 41. oddaja. 18.30 Športni dogodek, ponovitev. 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija. 1/26. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Koper. 20.05 Žarišče. 20.30 Fo sledeh napredka. 21.30 Zabavnoglasbe-na oddaja. 22.00 Mostovi. 22.30 Sedma steza. 22.50 Ciklus filmov A. Hit-chococka: Krčma Jamajka, ameriški film (čb). 0.20 Yutel. OiUV D 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 9.00 Glasba, risanke. 9.15 Stare obrti: Zares samo igračka. 9.40 Usnula Venera in druge slike, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, rezredni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.05 Srečni ljudje, serija za otroRe 11.20 Zlatarjevo zlato, lutkarska serija za otroke (3/6). 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (3/56). 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film, ponovitev (5/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Jezik in govor (3/4). 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.40 Santa Barbara, serijski film (32/50). 19.28 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Svet športa 20 50 Hrvaška v svetu. 2155 Dnevnik 2 22 20 B Bersa: Oganj. opera (2/3). 23 00 Siika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.55 Horoskop 0 00 Poročila mmmmmmim satelitska tv RTL PLUS 8 30 Pri Alexu. 9.05 Oče Murphy. 9.55 Bogat in lep (402). 10.20 Dr. Welby. 11.10 Striček Bili. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16 45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Pot v pekel, komedija, 1979 (Bud Spencer, Terence Hill). 23.10 Kulturni magazin. 23.35 Magazin za moške. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.35 Cona somraka. 2.00 Četrti mož, kriminalka, 185 (Jero-en Krabbe). 9.00 Čas v sliki. 9.05 Doogie Howser. serija 9.30 Podobe Avstrije 9 55 Dobro glej 10 00 TV v šoli: Algoritmi 10.15 TV v šoli Polje 10 30 Zeiig ameriška satira. 1983 (Woody Allen. Mia Farrow) 11.45 Galeb, ki se smeje. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki 13.10 Spori 13.35 Popaj. risanka 13.40 Noetova barka, 4. del: Ribiči in tjulenji. 14.10 Sosedovi, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nasveti. 16.05 Mojster Eder in njegov Pukec. 16.30 VifZack. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki 17,10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina, serija (Maria Schell). 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21JJ5 Pogledi od strani. 21.25 Gaudimac, tekmovanje šaljivcev. 22.45 Amazonke na Luni, ameriška filmska serija skečev. 1987. 0 10 Cocteau Vol na strehi, orkestrska suita. 0.30 Čas v sliki. SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Župnik iz St. Paulija, ponovitev filma. 10.50 Klip klap. 11.20 Čudoviti svet živali. 11.50 Kolo sreče. 12.35 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Jeannie. 15.05 Trije z bencinske črpalke, komedija, 1930 (4einz Rueh-mann). 16.55 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Šogun, 6. dei (Richard Chamberlain). 21.15 Vse bo spet dobro, drama, 1957 (Johanna Matz). 23.00 Poročila. 23.10 O filmu. 23.55 Filmski ustvarjalci. 0.10 Erotična srečanja (3), 1988 (Giselle Wilder). 8.50 Program za otroke: Zgodbe iz školjke, 9.50 Šolski TV. 9.50 Nekoč je bilo življenje: Življenjske verige. 10 15 Angleščina-Follovv me, 40. lekcija. 10.35 Popis prebivalstva. 10.45 Zakaj nastane ivje. 10.50 Zakaj nastanejo snežinke. 10.55 Euroritem, ponovitev 41 oddaje. 11.10 Sedma steza, ponovitev. 11.30 Svetovalna oddaja, ponovitev. Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.50 Ciklus filmov A. Hicthcocka: Krčma Jamajka, ponovitev ameriškega filma (čb). 16.20 Mostovi, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik. 17.10 Slovenska kronika. 17:20 Program za otroke. 17.20 Koledar: Marec. 17.35 Alf, 64. epizoda ameriške nanizanke. 18.30 Svet poroča. 19.10 Risanke. 19.17 Napovednik. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 C. Mathew: Pravi junak, angleška nadaljevanka (3/6). 21.00 Novosti založb: Odprta knjiga. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik 3. 22.30 Poslovna borza. 22.40 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja, 2/7. 23.10 Napovednik. 23.15 Sova: Chelmsford 123, angleška nanizanka, 1/7; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 3/8. ■TtVi 16.20 Sova, ponovitev; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 2/8; Zvezdne steze, 9. epizoda ameriške nanizanke. 18.00 Regionalni program Koper. 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija. 3/26 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik SA. 20.05 Žarišče. 20.30 Znanje, kdo bo tebe meril, dokumentarna oddaja. 21.20 Omizje, alternativni program: Under 25. 23.50 Yu-tel. mssm____________________________ 8.10 Test. 9.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar. 8.45 Poslovne informacije. 9.00 Glasba, risanka. 9.15 Stare obrti. 9.30 Zgodovinski parki DDR Nemčija, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Veliki svet. 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev (4/56). 12.00 Poročila. 12.05 Lovejoy, serijski film. ponovitev (6/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.30 Malavizija 17 15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.10 Izobraževalni program 18.40 Santa Barbara, serijski film (33/50). 19.28 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter 21 05 Živa v živo 21.50 O obnovi Hrvaške 22.25 Dnevnik 2. 22.50 Glasba 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23 50 Poročila v angleškem jeziku. 23 55 Horoskop 0 00 Poročila mmmmw&m 9.00 Čas v sliki. 9 05 Doogie Hovvser, serija. 9 30 Angleščina 10.00 TV v šoli. Fizika v avtu. 10.15 TV v šoli: Za to skrbi občina. 10.30 Trojčki na ladji, nemška čb filmska komedija (Heinz Erhardt). 11.50 Kratki filmi. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Sosedovi, serija. 14.45 Popaj. risanka. 14.50 Leto in dan. 15.00 Rojstni dan otroškega sporeda. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina, serija (Maria Schell). 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Karneval v Beljaku. 22.15 Pogledi od strani. 22.25 Hektor, junaški vitez, italijanska filmska komedija. 1975 (Bud Spencer, Andrea Perrol). 23.55 Para-dis Latin, nov spored pariškega nočnega lokala. 0.55 Karneval v Recifu (Brazilija). 1.25 Čas v sliki. satelitska tv SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Vse bo spet dobro, ponovitev filma. 10.50 Šogun, pon. 11.40 Kolo sreče. 12.15 Sanjsko potovanje. 12.40 Tip dneva 12.45 TV-bor-za. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest 16 00 Lepotica in zver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hallo, Heino. 21.15 Patrolni čoln PT 109, vojno akcijski, 1962 (Cliff Robertson, Ty Hardin). 23.45 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 0.15 Poročila. 0.25 Tenis, In-dian VVells. 0.55 Na begu, serija. RTL PLUS 8.30 Pri Alexu. 9.05 Oče Murphy. 9.55 Bogat in lep. 10.20 Dr Welby. 11.10 Striček Bili 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12 30 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Columbo: orožje zlobnih, kriminalka, 1978 (Peter Falk) 22.05 Explo-ziv, politični magazin 22.50 Zakon v I.A. 23.50 Poročila. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji 1.35 Cona somraka. 2.00 Policijska epidemija, komedija, 1975. Hj Kulturni center Ivan Napotnik [PMEDOIIV Velenje Oddajamo na uftrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK. 27. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 28. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje; 22.00 Lahko noč. SOBOTA, 29. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDEUJA, 1. MARCA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od Vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja zastavljena pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 nova); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 servisne informacije); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 2. MARCA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč. TOREK, 3. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš: 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 4. MARCA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Mi in vi (govorili bomo o novi davčni zakonodaji); 17.30 Živ žav; 19.00 Mladi mladim; 20.00 Lahko noč. 8.50 Program za otroke: Geniji in ge-nijalci, igrana serija, 1/8. 9.40 Retrospektiva slovenske opere: Risto Sa-vir: Matija Gubec. 11.10 C. Mathevv: Pravi junak, angleška nadaljevanka (3/6). 12.00 Poročila. 15.55 Napovednik. 16.00 Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev (5/9). 16.55 Poslovne iniormacije. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Slovenska kronika. 17.20 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.17 Napovednik. 19.30 dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Hiša iger, ameriški film. 21.40 Mali koncert: Slavko Zim-šek, violina. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Napovednik. 22.30 Sova: Krila, ameriška nanizanka, 5/15; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka, 4/8: Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija. 1/13. 15.10 Osmi dan, ponovitev 16.00 Sova ponovitev; Chelmsford 123, 1/7, angleška nanizanka; Enemy Of The Enemy, švedska nadaljevanka. 3/8. 17.40 Euroritem, ponovitev 41 oddaje 18.00 Regionalni programi, Maribor 19.00 Kremenčkovi. ameriška risana serija, 4/26 19.25 Napovednik. 19 30 Dnevnik ORF. 20.05 Žarišče. 20.30 Športna sreda 22.30 Komorna glasba skozi stoletja. Nacionalne šole v ro-maniki, ponovitev 6. oddaje. 23.00 Yu-tel mšvn .....~i \ v 8.10 Test. 8.25 Pregled programa. 8.30 Poročila. 8.35 TV koledar 9.00 Glasba, risanke. 9.20 Stare obrti 9 35 Porcelan, dokumentarni film. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola Predmetni program. Program za za učence 3. in 4. razreda. 11.00 Koferenca za tisk vlade R Hrvaške. 12.00 Poročila. 12.05 Lc /ejoy, serijski film, ponovitev (7/10). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Šolski program. 17.05 Risanke. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.10 Družinske teme. 18.40 Santa Barbara, serijski film (34/50) 19.28 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V velikem planu. 21.40 Dnevnik 2. 22.05 Oddaja resne glasbe. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. REDNI KINO Četrtek in petek, 27., 28. 2. ob 18. uri Sobota in nedelja, 29. 2., 1. 3. ob 18. in 20. uri ROCKETEER — ameriški avanturistični. V gl. vi., Bili Campbell. Vratolomni pilot cirkusa Bi-gelow najde v svojem letalu nacistične rakete za letenje s katerimi se lahko spusti v številne avanture .. . NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek in petek, 27., 28. 2. ob 20. uri Sobota, 29. 2. ob 18. in 20. uri KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 2. 3. ob 20. uri 9 00 Čas v sliki 9 05 Doogie Hovvser. pon. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v .šoli: tehnika tiska. 10.15 TV v šoli: Instrumenti ljudske glasbe. 10.30 Naslednje jutro, ameriški film, 1974 (Dick van Dy-ke, Lynn Carlin). 11.40 Srečanje z živi-nozdravnikom. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Sosedovi, serija. 14.55 Popaj, risanka. 15.00 Otroški spored. 15 05 Niklaas, fantič iz Flandri-je, risanka. 15.30 Smejoči se svetilnik, lutke. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Ju-liana, TV igra v treh delih iz Peruja. 16.30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Doogie Hovvser. serija. 18.30 Srečna družina, serija (Maria Schell). 19.30 Čas v sliki. 19.55 Kulturni dnevnik. 20.05 Šport. 20.15 Zgodilo se je pri belem dnevu, nemški čb film, 1958 (Heinz Ruhmann, Michael Simon). 21 50 Model in voh-Ijač, kriminalna serija. 22.40 Večji otroci, dokumentarni film. 0.40 Čas v sliki. uthiisivi iv SAT 1 8.30 Jeannie. 9.05 Na begu. 10.00 Lepotica in zver. 10.50 Hallo. Heino. 11.50 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12 45 Tv-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Nogomet: VVerder Bremen —Ga-latasaray. prenos. 22.15 Akutno. 22.50 Schreinmakers v živo. 23.50 Poročila. 24.00 Tenis, Indian Wells. 0.30 Točno ob dvanajstih v Londonu, fantazijski, 1960 (Paul Massie, Christopher Lee). RTL PLUS 8.50 Pri Alexu. 9.55 Bogat in lep 10.20 Dr. Welby. 11.10 Striček Bili. 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 1230 Hammer. 13.00 Grozno prijazna družina. 13.30 Santa Barbara (736). 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano' 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottsc-halk. 22.20 Stern TV. 23.00 Vesela trojka. 23.30 Benny Hill. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj proti mafiji. 1.35 Cona somraka. 2.00 Mrtvec, ki ni hotel umreti, kriminalka, 1973 (Susan Hampshire) ROCKETEER — ameriški, avanturistični. Režija: Joe Johnston Po filmih NAPADALEC in MILLERJEVO KRIŽIŠČE bo prišlo prav malo sprostitve ob Klifu Sekordu, letalcu zračnega cirkusa Bigelovv, ki poln želje po avanturi poleti s specialnimi raketami za letenje in posebno čelado. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 2. 3. ob 18. uri ROCKETEER - ameriški, avanturistični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 1. 3. ob 16. uri ROCKETEER - ameriški, avanturistični. V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo v petek, 28. februarja, ob 19. uri odprli razstavo barvnih risb akademskega slikarja Štefana Planinca. Znanega slovenskega slikarja bomo v velenjski galeriji spoznali v risbah iz obdobja zadnjih dveh let. V decembru in januarju je bila pregledna razstava njegovega slikarskega opusa v Mestni galeriji v Ljubljani, v začetku februarja pa so isto prevzeli še v Umetnostni galeriji v Mariboru. Razstavljena bodo dela, ki so jih v štirih različnih grafičnih tehnikah izdelali člani društva: P. Bizjak, M. Dečman, D. Erdelji, J. Godec, I. Guček, P. Jager, A. Jerčič, Z. Kraljic, A. Maček, V. Meh, S. Molan, I. Pevnik, A. Pintar, _N. Tajnik, A. Šalamon, M. Žemva. Otvoritev razstave bo v pe- Z motorjem od New Yorka do Nicarague V drugem predavanju iz cikla petih nas bo Dare Bencik popeljal na motorju od New Yorka do Nicarague. Štiri leta je z motorjem potoval po vseh petih kontinentih sveta. Kombiniral je delo, študij in potovanja. Svojo pripoved o poti po severni in srednji Ameriki bo popestril z diapozitivi. Predavanje bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri, v Domu kulture v Velenju. Cena vstopnic 100 SLT. Štefana Planinca, enega redkih slovenskih nadreali-stov odlikuje predvsem moj-sterska risba, na kateri je trdno zgradil svoj bogat risarski, ilustratorski in slikarski opus. Risba je temelj njegove ustvarjalnosti in hkrati njen prevladujoči del, zato v njej najdemo najzgovornejšo pripoved tega izkušenega slikarja. Ob otvoritvi bosta nastopila mlada glasbenika: JERNEJ MARINŠEK - flavta in JERNEJA GREBENŠEK — klavir, Vabljeni! tek, 28. februarja 1992 ob 18. uri v glasbeni šoli Fran Ko-run-Koželjski v Velenju. Vabljeni! PAREŽNIK RAZSTAVLJA V DELAVSKEM KLUBU Ko je sedaj že uveljavljeni likovnik — samouk iz Mozirja, Vlado PAREŽNIK pred petnajstimi leti odprl v Delavskem klubu v Velenju prvo samostojno razstavo slik, se najbrž ni nadejal, da bo njegova umentiška pot tako bogata. Te dni je v prostorih restavracije Delavski klub na ogled kar 52 slik — vinjet in nenavadnega cvetja ter orna-mentov, v njegovem, značilnem stilu. Tako je ta gostinski lokal zares prijeten in ni bilo malo gostov, ki so popestritve zelo razveselili. Razstava bo postavljena še nekaj dni. Jože Miklavc HAY! Valentinovo je za nami in upam, da ste vsem, ki jih imate radi podarili vsaj nekaj več ljubezni, kot običajno. Pred nami pa je že PUST, norčav in šegav. Na ta dan si nadenemo najrazličnejše maske oziroma predstavljamo podobe, o katerih pogosto lahko samo sanjamo. Pa pustimo sedaj pust in se vrnimo k zadevi, zaradi katere smo skupaj. To pa pomeni, da bomo zopet skupaj prebirali glasbene novice. ... YO ... Pa začnimo takole. BRYAN ADAMS, Ka nadski rocker, ima že četrto singelco z novega albuma in sicer z naslovom THOUGHT I'D DIE AND GONE TO HEAVEN ... YO . . . Prav tako imajo že četrto uspešnico GONUS'N'ROSES, katere naslov je NOVEMBER RA-IN, zopet pa jo lahko imenujemo »Ročk balada«. . . . YO . .. COUD DAY IN HELL je naslov nove male plošče pevca GARY MO-OREA . . . YO . .. Sedaj pa naredimo majhen skok na Daljni vzhod, kjer prepeva OFRA HAZA. Izdala je novo singel ploščo z naslovom DAW DA HIJA (nimam pojma, kaj to pomeni v prevodu)... YO ... V ZDA je trenutno najbolj vroča pevka LESTVICA 10-ih NAJPOPULARNEJŠIH CD-jev: 1. TECHNO HOUSE - Compilation 2. SNAP — Madman's return 3. PRINCE — Diamonds and pearls 4. NIRVANA — Nevermind 5. HITS 92' - Compilation 6. INXS - Live baby live SHANICE s svojo uspešnico I LOVE YOUR SMI- LE . . . YO . . . V Angliji pa so ta trenutek zelo popularni skoraj že pozabljeni WET WET WET s skladbo GO-ODNIGHT GIRL ter 2 UN-LIMITED s štiklcom TWI-LIGHT ZONE ... YO ... Pa se za konec podlajmo še k novim LP-jem. Nlovi album je izdala skupina SOUL II SO-UL z naslovom JOY . . . YO . . . Prav tako je na glasbene police le prišel prvi LP skupine ARMY OF LOVERS. Naslov albuma je MASSIVE LUXURY OF OVERDOSE i ni vsebuje presenetljivo dobre skladbe poleg dveh, že znanih CRUSI-FIED in OBSESSI-ON ... YO .. . Kot zanimivost pa naj omenim, da je za vse ljubitelje TECHNO glasbe zunaj že nov CD (že tretji po vrsti) z naslovom TECHNO TRACKS VOL. 3, na katerem res super zažigavajo techno skupine. Toliko za danes, pa drugič kaj več. Sicer pa, če vas te novosti zanimajo, se zglasite v spodnjih prostorih lokala M4 v novi CD-teki, v kateri si lahko izposodite vse te