Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld.c za četrt leta 4 fld., za jtdia mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden Mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poeamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednlštvo j« v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. É»*tev. 245. V Ljubljani, v soboto 24. oktobra 1896. Letni It XX IV. P. u. volilcem velikolaškega, ribniškega in kočevskega okraja! Dne 29. t. m. Vam je stopiti na volišče ter si izbrati poslanca za deželni zbor namesto prerano umrlega zaslužnega poslanca kanonika Kluna. Podpisani osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke se je obrnil pismeno do svojih zaupnih mož v Vašem okraju za mnenje, katerega moža si izbero, da ga katol.-narodna, stranka postavi kot svojega kandidata za dopolnilno volitev. Na podlagi skoraj soglasnih odgovorov zaupnih naših mož priporoča podpisani odbor kot kandidata za dne 29. t. m. vršečo se dopolnilno volitev v deželni zbor gospoda Ignacija Merharja, posestnika in župana v Dolenji Vasi pri Ribnici. Naš kandidat se je izjavil, da hoče, ako bi bil izvoljen, po vzgledu svojega prednika poslanca Kluna truditi se prav posebno za gospodarske koristi svojega volilnega okraja, katerega razmere tem bolje pozna, ker živi vedno v onem okraju. Neosnovano je in značilno za nasprotno stranko, da uprav sedaj še njeni agitatorji trosijo okrog laži, kakor da bi bil prejšnji gospod poslanec za odpravo krošnjarstva, s katerim se peča veliko prebivalcev tega volilnega okraja. Kavno s tem se agituje od nasprotne strani tudi proti kandidaturi gospoda Mer h ar j a. Ravno nasprotno je resnica. Noben poslanec se v državnem zboru ni toliko trudil za pravice in koristi krošnjarjev, kakor pokojni poslanec Klun, in nobeden ne bo imel lepše prilike, v tem oziru delovati, kakor naš kandidat, ki od mladega živi v onem okraju in so mu zlasti tudi'razmere krošnjarjev dobro znane. Naš kandidat je neodvisen na vse strani, vzet iz srede volilcev, kmetovalec, torej bo gotovo umno in vspešno zastopal koristi kmetskih volilcev. Podpisani odbor je zato prepričan, da bode večina gg. volilcev dne 29. oktobra oddala svoje glasove županu iz Dolenjevasi g. Ignaciju Merharju. Priporočamo tudi gg. volilcem, da do zadnjega vsi pridejo na volišče, ter da ondi ostanejo do konca, ker ako pride do ožje volitve, morejo biti vsi naši volilci na svojem mestu. V slogi je moč in to slogo priporočamo gg. volilcem tudi za to volitev. Ouje se tudi, da pride oni dan mnogo nasprotnih agitatorjev v Kočevje. Mi se trdno zanašamo, da vsi naši volilci ostanejo res volilni možje, ki poznajo svojo volilno dolžnost in se ne dajo nikomur strahovati, najmanj takim, katerim so koristi kmetov — zadnja briga. Pogumno torej v volilno borbo in zmaga bo naša! r V Ljubljani 23. oktobra 1896. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. Katio Mac Nevineiisis. V Celovcu, due 22. okt. VI. V št. 219. priobčil je „Slovenec" rekurz, ko-jega je vložil na deželno vlado usš rojak gosp. M. Stih radi obsodbe, kojo si je stekel pri c. kr. okr. glavarstvu celovškem zaradi svojega govora na Trati pri Glinjah. Gosp. Stih je proti Mac Nevinovemu nasil-stvu nastopil občepostavno pot priziva na višjo in-štancijo in od le-te pričakoval zadoščenja za storjeno mu krivico in javne rehabilitacije svojega neomade-ževanega imena. In pričakal jo je! V rokah imamo dekret, s kojim je slavna deželna vlada rešila omenjeni rekurz. Zadovoljni smo z vspehom, toda najodločneje moramo grajati uradno pačenje oziroma uradno nezmožnost našega lepega slovenskega jezika. Za eksempel uradne slovenščine pri c. kr. okrajnem glavarstvu celovškem naj se nam dovoli, da omenjeni odlok prijavimo dobesedoma po izvirniku. — Slove tako-le: St. 26.940 Gospodu Martin-u Stih-u posestniku u Sv. Janiž-u S tuuradno razsodbo dne 17/9. 1 1896 štev. 23506 ste bili obsojeni na kazen 50 11. zaradi prestopka § 11 c. naredbe 20/4. 1 1854. štev. 96. d. Z. — Visoka deželna vladna je uslišala z LISTE Razmotrivanja mračnjakova. Junak! Kedo ga ne občuduje ? Pozni rodovi še stavijo ga otrokom svojim v vzgled. V prvi vrsti diči ga pogum. Toda marsikaj, kar se kaže na zunaj kot pogum, ima, ako pogledamo bliže, čisto druge vzroke, kar vidimo tudi pri interpelaciji Ferjančičevi radi potresnih doklad uradnikom, o kateri trdijo zvedenci, da je bolj neka ouvertura za prihodnje državnozborske volitve, pri katerih bode poslanec Ferjančič zelo potreboval uradniških glasov v Ljubljani. Zaradi tega je baje dr. Ferjančič v tem slučaju prevzel nalogo ljubljanskega drž. posl. Eušarja. Največji pogum pa je zatajevanje samega sebe, torej tudi največje junaštvo. V tem zatajevanji pa se vadi sedaj naša na-rodno-napredna stranka. Na to misel mora priti vsak, kedor le nekoliko resnim smatra vse to, kar nam je dosedaj govorilo glasilo te stranke. Kako silno je napadalo Hohenwartovce, kako je iskalo povsodi nemčurstva. Sedaj pa strastno dela za navdušenega Hohen-vvartovca, dela v družbi najhujših nemčurjev. Zlobni jeziki imenujejo seveda tako početje škandalozen oportunizem, navdušeni naprednjaki pa gotovo vidijo v njem veliko junaštvo. Posebno značilno je za te napredne junake, da se jim je na stran postavil Turjaški gospod z vsemi svojimi uradniki, ter strastno dela za liberalnega kandidata. Pač mnogo je bilo mej Turjačani junakov. Do gležnjev gazili so kri sovražnikov in najljubša godba bil jim je glas bojne trombe. — Časi se spreminjajo. * Jeden sedanjih potomcev te slavne rodbine odložil je železni oklep, ter rajši izkazuje svoje junaštvo z agitacijo za liberalnega kandidata. Kaj je njemu kri! Tudi volilni cviček je prav poseben sok, in iz mogočnih „Štefanov" teče na njegov račun skozi suha grla njemu udanih volilcev. Bojno trombo pa času primerno nadomeščajo hripave harmonike, katerih hreščeči glasovi vnemajo v srcih volilcev junaštvo. In res, mnogo junaštva treba, da voli kmet liberalnega gospoda, ki je po volji graščaku. Toda, saj je tudi liberalni kandidat pravi junak, in diči ga dragocena lastnost starega junaka Moltkeja, kateremu so prideli častni priimek „der grosse Schweiger,* — tudi on pridno molči v drž. zboru. Taki kandidatje pa so prav po všeči imenitnim gospodom. Od tod navdušenje Turjačana za njega. Kam bi pa tudi prišli, ko bi v javnih zastopih sedeli samo možje, ki se ne ustrašijo spregovoriti rezke besede! Kako rezke so besede, ki jih je svoje dni zapel jednemu Turjačanov, Anastaziju Griinu, nekdo v obraz: Wenn im Grafensaal der Bauer Düstern Aug s es rings erblickt, Was ihm vom Verdienste sauer Hat der Gutsherr abgezwickt, Alles in Gesetzes Grenzen, Alles nach dem summum jus, Das man oft nach alten Sentenzen Als summa injuria schelten muss. Kaj taeega je jako neprijetno, mnogo bolje je, boriti se proti klerikalcem : Nur recht" losschlagen über die Pfaffen, Aber ja nicht gegen ihn mit den selbigen Waffen! V takem boju se nemški plemič vedno lahko zanaša, da mu bode ščit in sulico nosil „Slovenski Narod", toda Es mangelt dessen Gepolter durchaus an Saft und Kraft, Und nur im Phrasendreschen liegt seine Meisterschaft. Tako so se našli vsi junaki in združili v znamenju volilnega cvička. Hohenwartovcem strupeno sovražni „Narod" vzdignil je na svoj ščit Hohen-wartovea Višnikirja, in Nemci prizadevajo si na vse ukazom dne 4/10. 1 1896 štev 12757 vaš rekurz in je odpravila tuuraduo razsodbo ker ni po zakonu utemeljena. C. k. Okraino poglavarstvo u Celovcu dne 18. Octobra 1896. Za c. k. deželnega vladnega svetnika Bain er 1. r. C. k. o. Comm." O stvari sami nimamo ničesar pripomniti. Odlok sam zadosti jasno govori. Gospod Stih se je oprostil, ker razsodba prve inštancija „ni poza-konu utemeljena." Ta razsodba bila je tedaj protizakonita, protizakonito postopanje gosp. okr. glavarja, ki je gospodu Štihu po nekem svojem, bizantinsko mu udanem uradniku jedenkrat za vselej zabičal: „Ich kenne meine Gesetze!" Protizakonito bilo je tedaj ravnanje onega Mac Nevina, ki je nekoč kot volilni komisar nad nekim volilcem, ki je hotel ostati v volilni dvorani in paziti nad rednim poslovanjem pri volitvi, v svoji mogočnosti zarenčal: „Ich dulde keine Controlled Ali ni bila protizakonita tudi grožnja istega „plemenitega" moža, katero se je drznil izustiti meseca novembra leta 1892 nekemu znanemu slovenskemu županu v obraz, rekoč: „Ich werde es so weit treiben, dass ich Sie noch um Haus und Hof bringe!" — in to radi tega, ker se dotičnik ni hotel klanjati brezvestnemu zistemu gospoda Mac Nevina, ampak je bil in ostal trd in neizprosen, mož jeklen! Vpričo tako klasičnih dokazov o vseskozi „zakonitem" poslovanju gospoda celovškega okrajnega glavarja, nam ne treba opozarjati na mnogovrstne praktike, s kojimi je slavnoisti gospod za letošnjih deželnozborskih volitev skušal zadušiti kal zdravega in krepkega pro-bujenja in političnega gibanja mej Slovenci na Koroškem. Skoda le, da je tak mož 400 let prepozno prišel na svet. Kako vspodbudno bi bila njegova „železna" roka gladila kmeta-tlačana po hrbtu, od napornega dela skrivljeneml Morda bi bili pa kmetski „ne-zadovoljneži" izza tiste dobe krutih sil premogli še tudi zanj dva sežnja na debelo predenega lanu in našli še kako vejo, za kojo bi se bil dal pripravno privezati. Tako so za časa kmetskih vojsk skazuvali razjarjeni kmetje-vstaši svojo udanost tistim graščakom, katerim je bila jedino merilo pravičnosti moč lastne pesti in število vojnih in krvi željnih hlapcev ! Toda kmetski stan je od tedaj že napredoval; napredoval je gmotno, še bolj pa duševno. Tako je prišlo, da dandanašnji že v prav mnogi priprosti rovtarski koči nahajaš večje in globljeje duševne izobrazbe, nego v marsikaterih visokorodnih krogih. Svet se obrača; nižji ljudski sloji se ponosno dvigajo in hrepeni po višjem, med tem ko stari pri-vilegovani stanovi propadajo in se vedno globlje udirajo v zijajoče brezdno fizične in intelektuelne propasti. Jaki so današnji časi in bodočnost bo te poteze v družabnem obrazu še uglobila in poostrila, preko ljudij pa, katerim so še sed8j srednjeveško kriplje, pomagati „Narodovemu" Slovencu do zmage. V svojem glasilu pa zatrjujejo napredni gospodje, da rabijo zgolj nedolžna sredstva. Navadno imajo znameniti junaki svoje himne. Naprednim junakom bila bi zelo prikladna sledeča: Golobček, čedna stvariea, Vsak naprednjak te rad ima, Nedolžni pri volitvah vsi Smo naprednjaki, kakor ti! Ali ker tako zastarelo obliko dandanes že zasmehuje vsak prvošolec, izrazimo to misel v malo modernizovani obliki: Napredna zastava. Golobee beli, sinji zrak Prekrepko reže ti perut; Ponosno zrem te, naprednjak, Ker vedno tebi sem jednak, Če boj divja krog mene ljut; Saj čista naša je zastava! Zaupno vanjo zre Turjak, Čegar gospodje vedno Branili so tako vzgledno Slovenskega naroda prava! Mi pa rečemo s starim Turjačanom, Anastazi-jem G runom : Zerfetzt ist das Panier, drum Ihr Euch reiht! viteštvo in njega „kreposti" vzor in ravnilo za njihovo delovanje, bode prešla na dnevni red. O tem naj bi premišljeval nekoliko naš vele-oblastni Mac Nevin. Vsekako bi bilo to bolje zanj, nego zatiravanje in preganjanje koroških Slovencev. Vzlasti kedar si privošči zopet par dnij počitnic — so ljudje, ki trdš, da jih ima povprek pet dnij na teden — naj mesto puške vzame v roke kako soci-jalno knjigo in kmalu se bo sam prepričal, da ljudje njegovega kroja in njegove nadute nevednosti niso več za sedanji čas, da so se že precej davna preživeli in bi se morali umakniti novim, po duhu in naziranju mlajšim in boljšim močem. Ne samo v državnopravnem in socijalnem, ampak i vseh drugih ozirih izpodrivajo nova načela stare, otrple zisteme; s slednjimi padajo tudi njih nositelji. Stara aristokratiška vladna maksima je skoraj povsodi že podlegla mladeniško-krepkemu demokratičnemu geniju. Le tu pa tam, v kakšnem zakotnem gorskem kraju ali pa, kjer ljudstvo še ni dosta pro-bujeno, ohranilo se je še starokopitno vladno načelo. Toda tudi v takih krajih le radi tega, ker je spojeno z osebo kakega merodajnega vladnega funkcionarja. Prav taka je v okraju c. kr. okrajnega glavarstva. Sedanji glavar gospod Mac Nevin reprezentuje obnemogli absolutistični zistem; tok sedanjega časa mu je tuj. Prostost in sloboda ljudstva, utemeljena v državnih zakonih izza leta 1867, se zanj nahajata samo na — papirju. Zate ni čuda, ako narod, bivajoč v c. kr. okrajnem glavarstvu celovškem, mrmra in svoji nezadovoljnosti ob raznih prilikah daje duška. Kaj pomenja splošna nezadovoljnost ljudstva, nas uči občna zgodovina/ To naj bi upoštevala tudi slavna vlada in preudarila, kaj je za državo večje važnosti, ali ohranitev ljudskega miru ali pa — gospod Mac Nevin? Sapienti sat! —r— Volilni sliod v Cerknem na Goriškem. (Izv. poročilo.) V saboto 17. t. m. popoldne pripeljal se je v Cerkno drž. in dež. poslanec č. g. dr. A. Gregorčič naravnost iz Dunaja. Že v Planini pozdravljali so ga topiči ter naznanjali Cerkljanom, da se bliža toliko zaželjeni poslanec. O prihodu v vas ponavljali so topiči svoj pozdrav; zastave raz vseh hiš so kar iznenadile g. poslanca. Občinski zastop in č. duhovščina so primerno tolmačili pozdrav in veselje ljudstva. Zvečer so čitalniški pevci svojega častnega člana lazveselili s svojo umetnostjo. V nedeljo zjutraj pripeljala sta se tudi gg. državni poslanec vskr. grof Alfred Coronini in deželni posl. dr. H. Turna, oba primerno pozdravljena. Popoludne ob 3. otvoril je g. poslanec dr. Greg v čitalniški dvorani volilni shod ter pozdravil došle, katerih je bilo nad 200. Skoda, da niso vsi imeli prostora. Predstavil je vladnega zastopnika visoko-rodnega grofa Marenzija, okrajnega glavarja tolminskega, in oba tovariša poslanca. Po predlogu g. kaplana bili so izvoljeni predsednikom zborovanja A. Južna Afrika. Spisal P. Emanuel Drevenšek. (Dalje.) XII. Ozrimo se sedaj še nekoliko na kraljestvo In-hanambane. Potem, ko je Silveira, kakor smo že povedali, krstil kralja te države in zapustil deželo, sta njegova tovariša Fernandez in Akosta nadaljevala veselo delo preobračanja z veliko vnemo, pa nju trud je bil zastonj zaradi toposti in vnemar-nosti domačinov, ki so sicar poslušali krščanski nauk in se tudi dali krstiti, pa pri vsem tem obdržali so svoje praznoverne in neumne navade. Akosta, kateri ni mogel vročega podnebja prenašati in skoro nikdar ni zapustil postelje, vrnil se je v Indijo, Fernandez pa je sklenil zasledovati neustrašeno svoj cilj in naj bi ga tudi bolezen popadla ter spravila v grob. Zidal je Materi Božji posvečeno cerkev, da bi domačine privadil krščanskih navad in šeg, prepovedal jim je imeti po več žen in druga dejanja, ki se ne zlagajo s krščanstvom. Pred vsem pa je karal kralja, ki je skušal ohraniti pri svojih podanikih stare predsodke, ki so poviševali njegovo moč, zlabti pa prazno vero, da zamore Ravnikar, veleposestnik in podžupan, Jakob Tušar, trgovec in župan podpredsednikom , Anton Kosmač, posestnik in starašina zapisnikarjem. Predsednik se zahvali za čast, povdarja skrb g. poslanca, ki je celo z Dunaja prišel v našo zapuščeno vas, poročat, kako brani naše pravice; pozdravi vse ter da besedo g. poslancu. V 7 četrt-urnem poročilu razložil je razmere v dež. in drž. zboru, svoje in svojih tovarišev delovanje v obeh zbornicah. Vsebina je ob kratkem ta : V deželnem zboru imajo slovenski poslanci težavno stališče, deset jih je proti desetim italijanskim poslancem. Ce hočejo kaj doseči, morajo se prej pogoditi z italijanskimi poslanci, potem večinoma vsi skupaj glasujejo za ali zoper. Hribovski okraji imajo veliko potreb, ceste, vodovodi, šole, okrajni zdravniki, olajšanje občin glede šol in cest. Dežela naj bi pomagala. Pa italijanski poslanci nasprotujejo temu, ker baje plačujejo Lahi več davka, pa nimajo toliko potreb. Pa to ni res, posebno ker se mora mesto Gorica izvzeti. Za vsako potrebno podporo stavijo prav nepotrebne pogoje. Ker Lahi imajo povsod zdravnike, nam jih ne privoščijo. Predlog o tem se bo stavil v imenu vlade. Gled^ šol predlagali so slovenski poslanci deželni Šolski zalog, pa radi mesta Gorice so italijanski poslanci nasprotni. Občine bi bile olajšane radi razlike pobiranja naklad. Tolminski okraj plačuje samo za šole 55 odstotkov, Gorica pa za vse potrebe ne cele 40 odstotkov. V Gorici so državni in privatni zavodi. Mesto naj tedaj pomaga. Slovenski poslanci so se prizadevali za vreditev domovinske postave, pa radi italijanskih poslancev dotični odsek še vedno predlogo študira. Lahi se ponašajo, da jih mora vlada podpirati, ker eni zastopajo inteligenco in kapital. Natanko je razložil svojo in tovariša Coroninija taktiko v državnem zboru, prestop in njega vzroki iz Hobenwartovega kluba v slovensko-hrvatski klub. Najbolji bi bil jugoslovanski klub, v katerem bi bilo po novih volitvah blizu 30 poslancev. V verskem oziru se slovensko-hrvatski klub naslanja na konservativce, v narodnem na Cehe. Trgovinska pogodba z Italijo je škodovala Pri-morju. Postava o pregledovanju zemljiškega katastra, o osebnem dohodninskem davku bota našim kmetom olajšali davčno breme. Volilna reforma je pravična, za naše razmere so boljše indirektne ko direktne volitve. Krščanski socijalisti skrbijo za obrtnika in kmeta. V kakih 14 dnevih bo menda vlada predlagala postavo o kmečkih zadrugah. Ta je potrebna. Ker bodo ovire v drž. zboru, naj ljudstvo samo osnuje zadruge; posebno ker so Cerkljani bili že v prejšnjem shodu dobro o tej reči poučeni. Volilci naj izrečejo sodbo. Predsednik se iz srca zahvaljuje g. poslancu za tako zgovorno in temeljito poročilo. V imenu vo-licev izraža g. poslancem posebne želje. Ker ljudstvo toliko plačuje, naj se vlada tudi bolj ozira nanj. Doklade velike, zanemarjene ceste. Preloži naj se cesta na Kranjsko. Nezakonski sinovi se oproščujejo kralj zapovedovati vetru in dežju.* Misijonar bil je tako vnet, da je jedenkrat vse priprave za daritev malikom razdrl in pohodil, s tem pa je tako hudo ljudstvo razdražil, da je zgrabilo za orožje in bi ga bilo usmrtilo, ako bi ne bil kralj, boječ se Portugalcev, vmes posegel. Kraljevim svetovalcem bil je oznanjevalec svete vere sila zopern in zato so ga skušali na drug način s pota spraviti. Dolžili so ga čarovnije in svojo tožbo podpirali s tem, da ima neko knjigo (mislili so njegov brevir), v kateri često bere in jo za svet vprašuje, in da se poslužuje cerkvenega orodja, da spolni to, kar knjiga veleva, da ljudstvo slepi. Da bi ga vjeli, zato so sklenili vse čarovništva sumne ljudi poloviti in njih stanovanja preiskati in vse za čarovništvo služeče predmete odvzeti. Svetovalci, ki + Kralju vsled njegove kraljeve službe ne pristaja le oblast nad vsemi ljudmi, ampak tudi nad naravnimi silami. Na njegovo povelje se menjajo letni časi in prihaja dež ali solnce. Ako n. pr. v deželi velika suša vlada, obrne se ljudstvo na kralja, proseč ga pomoči. Res, smešno je, kako se ta „gospodar narave" izvleče iz tega neprijetnega položaja. Kralj motri s kritičnim očesom nebo in po tem se mu včasih zljubi, dežja takoj ne dati, ampak ga odlašati. In če se vlije potem ploha, gleda vladar samozavestno svoje ljudstvo, češ: kaj vse zamo-rem. Če pa dežja le ni in ga le ni, potem koga obsodi k smrti in priprosto ljudstvo je zadovoljno. vojaške službe, kmetski pa morajo v s i služiti. Vodna moč bi ae lahko uporabila za mnogotero obrtno podjetje, pa fceleznice so predaleč, vsaj jedna naj se gradi Bkoti Tolminsko. Za potrebni vodovod naj driava pomaga 6 polovico. Močvirni travniki naj se osušijo. Vasi Plužne in Otalež potrebujejo vodovod. Županstva so preobložena, naj tedaj vlada prispeva plači tajnikov. Nadalje priporoča ptedsednik poslancema ustanovitev jugoslovanskega kluba na kršč.-socijalnem in narodnem temelju po starem geslo „vse za vero, dam, eesarja." Potem prebere zapisnik zjutranje iz-vanredne občinske šeje, v kateri so bili jednoglasno iivoljeni častalm udom cetkljadske občine g g. po-slanei dr. Gregorčič, grof Goronini, dr. Turna ih c. kr. okr. glavar Marenzi. Zivabno odobravanje. — Posebno grof Marenzi je «eden vse časti, ker je v resnici pfavi vzgled za blagor ljudstva vnetega glavarja. Mej tem ko je učitelj iz Gorenje Trebuče gg. poslancem priporočal gradbo ceste čez Ščuro in zvezo z erarno cesto na Kranjskem, so se ljudje počasi fazšli iti shod se je končal v splošno zado-veljnost vseh. Mfej tem so Oerlljani prekrasno razsvetili svoje hiše, kakor imajo navado le ob prihodu visocega gosta n. pr. tišjega pastirja. Vse je bilo veselo in zadovoljno. Ob 7. uri začel se je zabavni večer, katerega je priredila čitalnica v čast gostom poslancem, in je obsegal petje, govor, igro in prosto zabavo. Gg. posl. Tum® in glavar sta že prej odšla. Drž. poslanca sta se pa v ponedeljek popoludne odpeljala preko Škofje Loke na Dunaj, izpolnjevat svojo poslansko dolžnost. Državni zbor. £>una'j, 23. oktobra. Vlada je predložila predlogo glede prodaje drž. nepremičnin, katere uporablja vojaška uprava, in uporabe dotičnih odškodnin. Posl. H a a s e in tovariši interpelirajo min. predsednika zaradi gospodarskega boja Čehov na Mo-ravskem proti Nemcem. Po nekaterih drugih interpelacijah zbornica nadaljuje debato o domovinskem zakonu. V obravnavi je § 2. Posl. Gross pogreša v izjavi vladnega zastopnika zagotovila, kaj namerava vlada storiti glede zavarovanji za starost in slučaj onemoglosti. Govornik se boji, da se bode to vprašanje odlašalo leta in leta, ter naglaša nejasnost zakona. Vsaka občina bode skušala utajiti desetletno bivanje dotičnika v občini, in zato treba jasnejšega besedila. Popolnem nejasno pa je, kaj je prostovoljni prenehljaj bivanja. Občine v tem oziru niso nepristranske. Zbornica mora sklepati jasne zakone; ker pa ta načrt ni jasen, torej naj se vrne odseku, da ga predela. Posl. P e s c h k a priporoča § 2., ter ugovarja, da bi bila mesta preveč obremenjena po novem zakonu. Kdor je nad 10 let v kaki občini, ta je že toliko marljiv, da ne bode navadno iskal ubožne podpore od občine. Mesta itak laglje skrbe za reveže, ko kmečke občine. so bili za ta posel odbrani, šli so proti cerkvi z velikim loncem, da bi vanj spravili čarovniško orodje in je potem zažgali in uničili. Fernandez pa jim je šel že pred cerkvijo nasproti, vsprejel jih je osorno in ko so la dalje silili, razbil jim je lonec. Ta predrzen čin razburil je ljudstvo tako, da je videl kralj, da mora misijonarju odtegniti svoje varstvo in tako ga prisiliti, da hitro hitro zapusti Tonge in se poda na portugalsko ozemlje. Kmalu po njegovem odhodu zadušilo se je komaj zasejano seme krščanstva v Inhambane. Ista nevarnost pretila je tudi v Monomotapi, koder je oesar velel, da morajo vse tiste domačine, ki so dan pred Silveirino smrtjo bili krščeni, pomoriti. Ta ukaz pa se ni izvršil, ker so mu nekateri bukazi, kakor so velikaše države imenovali, resno odsvetovali. Pripomnili so namreč knezu, katerega je sedaj le slepa strast vodila, da on sam in veliko glavarjev ravno tako smrt zasluži, kakor nižji podaniki, ako je to pregreha, glavo si z vodo obliti dati. Ko so čez nekaj dnij prišli v mestu stanujoči Portugalci k njemu in mu zaradi nedolžno umorjenega misijonarja, ki je iskal le blagor ljudstva, žugali z jezo Božjo in kraljevo osveto, se je cesarja polastil tak strah, da ni le obeh Mohamedanov, ki sta pred vsemi svetovala umor misijonarjev, ampak tudi svojo Pri glasovanju je bil predlog dr. Gross*, da sei vrde načrt odseku, odklonjen s 158 glasovi proti 47. V obravnavo |>ride § 3., ki določi, da ifld* pravico zahtevati vsprejem v obči ho ne samb prosilec sam in fajegoti nasledniki v donlovitiski pratlel, ampak tudi dosedanja domovinska občina in pi tlBta občina, kateri se je bil btezdombtiilec po S. odstavku domovinskega zakona pridelil. O vseh db-movinskih spremembah se imajo občine mejsebojho obveščati. Proti tem določbam so govorili pbšl. Noske, dr. Füuke in dr. Kronawettef, ki šb vii povdarjali vzlasti stilistično nedovršenost tega pkra-grafa. Posl. Funke je predlagal, da n*j se kbiifee paragrafa glasi: „Vsaka občina je obvezana, b vsprejemu kake osebe v domovinsko zvezo obvestiti dosetiänjo domovinsko občino." Pro so govorili posl. dr. Götz, Hagenhof er in dr Byk. Slednji pobijal je na široko posebno 2. odstavek § 3. in izvajal, da bo iz hjega izviralo samo veliko nepotrebne pisarije in se ljudstvo nadlegovalo. Zato predlaga govornik, da naj se ta odstavek črta. Posl. dr. Keil ifl dr. March et statit* posebne predloge k § 3. Vladni zastopnik baron Schwarzenau izjavi, da se vlada izreče proti predlogom posl. Keil in Noske, da pa nima nič proti temu, ako se vsprej-meta predloga posl. Funke in Marchet. Na predlog gospoda posl. P o v š e t a se debita zaključi. Generalni govornik posl. Kaftan polemizuje proti nemško-liberalnim in nacijonalnim poslancem, kateri vedno govoričijo o inveziji nemških mest po čeških delavcih. Govornik priporoča obravnavani paragraf v vsprejem. Pri glasovanju se vsprejme § 3. s spremembami, katere sta predlagala posl. Byk in Funke. Paragraf 4. se vsprejme s spremembami, predlaganimi od posl. Götz in Pininski. Zatem se seja zaključi. Prihodnja seja bode v ponedeljek, dne 26. oktobra ob 11. uri dopoludne. Politični pregled. V Ljubljani, 24. oktobra. Budgetni odsek. Minuli četrtek je rešil bud-getni odsek razpravo o uravnavi dohodkov višješolskih profesorjev in potem nadaljeval debato o državnem proračunu ter rešil poglavja „uprava drž. dolga", „nepremična državna lastnina", „mitnice", „najvišji računski dvor", „pristanska in sanitetna služba" ter nekaj manjših točk. Glede višješolskih profesorjev se je sklenilo, da pripadajo v šesti plačilni razred s 3200 gld. letne plače, ki se vsakih pet let do vstevši 20. leta poviša za 400 gld. Nadalje se .je pa tudi nekoliko preosnovala določba glede njihove pokojnine. Najvažneje pa, kar se je ukrenilo povodom razprave tega zakona, je, da se podržavi koležnina. S tem korakom se sicer profesorjem ne godi posebna krivica, ker se jim je povišala letna plača, pač pa se godi in se bo morda godila krivica šolo obiskujočim krogom. Ko bi se mater, ki ga je k prenagli sodbi zapeljala, dal umoriti. — Ko so kmalu na to celi tropi kobilic pustošili polja in je zaradi pomanjkanja živil mnogo ljudstva pomrlo, skušal je jezo božjo, katero je po pravici smatral za kazen svoje krvoločnosti, s tem utešiti, da je iz pokrajine Sofale zopet poklical krščanskih učenikov v svoje kraljestvo. Glavar te pokrajini poslal je dva jezuita in na njegov nasvet pridružil se jima je iz Inhambane pregnani misijonar Andrej Fernandez. Oesar države Monomotapa jih je praV dobro vsprejel in ti trije delovali so z veliko vnemo in dobrim vspehom za razširjenje krščanstva, pa čez nekaj let jih je portugalski kralj nazaj poklical. Ta je namreč hotel z vojsko nad te pokrajine, da bi zase pridobil bogate zlate rudnike, iz katerih je dohajalo zlato k morju, in da bi se maščeval nad ifto-rilci misijonarja Silveira, čegar smrt je v njegovi družini, ki je bila jedna najodličnejših v deželi, povzročila veliko žalost in nevoljo. Zato kralj ni hotel misijonarjev v Monomotapi pustiti, da ne bi razjarjeno ljustvo isto tako ž njimi naredilo, kakor z njih prednikom. Svoji vojski pa je dodal štiri jezuite, ki naj bi skrbeli za njen dušni blagor, ki naj bi pa tudi skušali rodove, s katerimi bi prišli v dotiko, spreobrniti. (Dalje sledi.) bila koležnina popolno bdprltoiU, bi bili višješolei oproščenih znatnih brenien, sedaj pa, ko se je po-državlli, se v tem oziru ni stolrilo ničesar, pač pa šb je ih celo bati, da še koležniha jednako šolnini pdviŠi od slučaj* do elučftja. S tem pa bo dijaštvo zbpet udarjeno. Želeti bi bilo toraj, da bi se odsekov sklep v tbm oziru glasil malo bolje. V da-nAŠhji seji se trši posvetovahje o nujnih predlogih glede drživne podpore po uimah prizadetim krajem. tta,zprhi)d o domovinskem zakonu pokaže i marsikateri točki, da drživni poslanci, kateri poleg vsega še prav slabo obiskujejo itak redke seje poslanske zbornice, tako da mora predsednik sem tje napeti vse sile, da zbobna v dvorano po-trebho Število poslancev, in da je za marsikoga titnestha opazk* nekega poslanca pri pozivu nekega rijegotegri šodruga : „t* pride šele prvega" !, nimajo ifi hočejo itaetl vrhu vsega tega še pravega pojma o pottebah kinečkega In delavskega stanu. Pri se-detuji preosnovi dotnovlnskega zakona se namreč ne gre s*mo zato, da se hlzbremene kmečke občine, in se ob jednem ozira tudi na mestne občine, mii-več treba se je, In sicer menimo v prvi vrsti, ozftati tudi na one državljane, ki so Še brez domovinske pravice in ki jo dobe v smislu novega zakona v tem ali onem kraju. Po dosedaj vsprejetih določbah pristoja pa (a pravica državljanu šele tedaj, ako je dovršil 24. leto in bival 10 let neprestano v jedil ih isti občini. Tukaj se pa pogreša določba, kij se zgodi i onimi, ki ne bivajo določeno dobo v jednem in išteni kraju, bodi si da jih k temu menjavanju silijo delavske razmere ali kaj druzega. Tak revež ne pride svoj Živ dan do domovinske pravice, in bo vsled tega na stare dni moral trpeti vedno preganjanje iz jednega kraja v druzega, ker se ga bo branila vsaka občina. Konečno ga bode morala vsprejeti vendar le jedna iz mnogih občin, in bo morda popolno po krivici morala prenašati ne ravno lahko breme oskrbljevanja revežev. Na ta ne-dostatek sedanjega zakona je opozarjal v včerajšni seji posl. dr. Grošs, toda njegov predlog je bil odklonjen s 158 proti 47 glasovom. Kdo se briga za siiomaka-trpina, ako se le njemu dobro godi. Okrajni leatoliški shod v Limonovi v Galiciji se je otvoril 22. t. m. Vdeležuje se ga približno tisoč oseb, večinoma članov poljske kmečke zaveze. Predsednikom je bil na prvem zborovaoju izvoljen grof Dembicki, njegovim namestnikom pa poslanec Potoček in kanonik Kolor. Razprav se vdeležuje tudi ondotni okrajni glavar. Izmej poročil na tem shodu so bila najzanimiveja ona o katoliškem gibanju, le žal da se to ne more tako razvijati, kakor po drugih deželah, ker ima v svoji sredini ihnogo židovskih kapitalistov, poleg tega pa tudi več ali manj oviralcev iz sredine poljskih žlahčiČev. VoUtvena borba na Ogerskem. Jednajst oseb ubitih in nad 50 ranjenih, tako se glasi najnovejše poročilo iz ogerskega volitvenega bojišča, predno se je pričela prva volitev. Povsem so torej opravičene grozne slutnje, ki se pojavljajo v glavah vseh dobro mislečih ljudij, ako pomislijo, kaj se še vse piripeti, predno mirie 6. november, ko mora biti končana vsa volilna borba. Vojaštvo po celi Ogerski in tudi ob štajerski in gališki meji je vedno pripravljeno, da pomirljivo (!) poseže mej razburjene duhove. Ves prizor v teh dneh se da najbolje primerjati z veliko vstajo na Kreti ali na Kubi, koder se pobija in pokončuje, karkoli kedo doseže. Vse to pa povzročujejo po vladnih poročilih samo nahuj-skani pristaši katoliške ljudske stranke. V potrdilo, d* so vsa taka poročila pdpblho neosnovana, pa navajamo sledeče naznanilo na notranje misterstvo, katero je doposlal kandidat katoliške ljudske stranke, dt. Burjan. Glaši se: Župan dr. Sramko in mestni glavar Bruolt sta nahujskala prebivalstvo, da je napadlo mirno skozi kraj idoče volilce ljudske stranke z jajci in kamenjem, dva uradnika sta sama pobirala kamenje in je metala na volilce in orožnikom celo zapovedala, naj streljajo na volilce. Vender so bili pa orožniki toliko usmiljeni, da niso hoteli streljati na nedolžne volilce. Ta upornost je glavarjeve pristaše tako razburila, da so takoj brzojavno zahtevali stotfiiijo vojakov. — To naznanilo dovolj pojaenuje; čemu se rabi vojaštvo v sedanji volilni borbi. Ko vladna strahka v katerem si koli okraju ne more zmagati moralično, pomaga si s silo do fizične zmage. V te svrhe pa ne zadostuje niti domač)»' ogefiko vojaštvo, marveč se mora pozivati tudi ptujb vofaStvo, da prisiljeno brani nasilnosti vladnih pristašev. In potem se kedo čudi, da ne zniaguje katoliško-ljudsk* stranka. Položaj v Bolgariji. O dogodkih, ki so se pojavili v zadnjih dneh v Sredcu, posebno pa v mini-sterskem svetu, se poroča iz zanesljivega vira nastopno : Ministerski predsednik Stoilov se je že pred nekaj dnevi odpovedal vzhodno-rumelijskim unioni-stom, ker se je nadjai, da se bode lahko branil proti njim in proti 30 pristašem Cankove stranke ter nekaterim Karavelonistom tudi v tem slučaju, ako se ne razpusti državni zbor ali sobranje. Minister premier je pa le prekmalu uvidel, da je njegova veČina dokaj preslaba, da bi se mogla trajno vzdržati na krmilu. Vsled t«ga je delal z vso silo na to, da se razpusti sobranje, kar se je tudi zgodilo v zadnji seji ministerskega sveta. Opozicija je sicer že dlje časa slutila nekaj o predčasnem raz-puščenju sobranja in vsled tega tudi skrbela za svojo bodočnost ter hotela to preprečiti s tem, da je nameravala izvoliti predsednikom svojega vodjo Cankova in s tem hotela prisiliti vlado k odstopu. Toda spodletelo ji je. Vlada pa je hotela pokloniti to čast dosedanjemu predsedniku Teodorovu, a ker se ji želja ni izpolnila, pokazala je svojo jezo s tem, da je razpustila sobranje in razpisala nove velitve, ki bodo odločile mej konservativci in rusotilskimi unionisti. Tedenski koledar. Nedelja 25. okt.: 22. pobink. evang.: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. Krizant in Da-rija m. m. P o n e d e 1 j e k 26. okt. ; Evarist. p. T o-rek 27. okt.: Sabina d. Sreda 28. okt.: Simon in Juda ap. Četrtek 29. okt.: Narciz m. P e t e k 30. okt.: Klavdij m. Sobota 31. okt. Volbenk šk. — Lunin spremin: Zadnji kraj 29. ob 4. u. 19. m. zvečer. — S o 1 n c e izide: 30. ob 6. u, 44 m., zaide ob 4. u. 43 mi. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. (Ob otvoritvi slovenske velikovške šole.) Jutri slave koroški in ž njimi vred vsi drugi Slovenci lep spominski dan. Otvori se namreč v nedeljo slovesno slovenska šola v Velikovcu, katero je zgradila družba sv. Cirila in Metoda ter jo izroči v oskrb čč. šolskim sestram. — Blagoslov božji spremljaj to truda-polno delo tudi v prihodnje. Nova šola obrodi obilnih sadov in vzgoji mnogo slovenskih sinov in hčera v versko-nravnem, duhu ter jim podajaj v mili materni besedi mnogo naukov za življenje, katerih vzlasti danes potrebuje koroška mladina, ta nada lepših dnij za tužni Korotan ! (Dopolnilna deželnozborska volitev.) Poroča se nam iz volilnega okraja, da „Narodovi" agitatorji begajo naše volilce, češ, da iz drugih občin naši volilni možje ne pridejo volit v Kočevje. To je le slepilna agitacija, ki pa ne bo imela nobenega vspeha, kajti vsi naši volilci gotovo pridejo v Kočevje, da oddajo svoje glasove ter pokažejo, da tri četrtine slovenskih volilnih mož tega okraja je za našega kandidata. (Največje slovensko agitacijsko društvo.) Današnja „Tagespost" nekako otožno naznanja, da je sedaj „zumeist von importirten Slovenen geleitete" Mohorjeva družba v Celovcu jela razpošiljati knjige mej člane, katerih je nad 70.000. — Naj bi pač Nemci posnemali delavnost te družbe, žalostno dostavlja „Tagespost". Mi pa se veselimo krasnih sadov, katerih se veseli Slovenija, zjedinjena vsaj v Mohorjevi družbi. (Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so č. gg. kaplani: Frančišek Dimnik iz Leskovca na Trebelno, Rafael V i n k 1 e r z Mirne v Leskovec, Josip Mensinger iz Trebelnega na Mirno. (Slovensko gledališče.) Danes se bode drugič predstavljala „Marija S t u a r t " in je številnega obiska pričakovati toliko bolj, ker bode prihodnja predstava še le v petek. Torek je sicer dan za slovensko predstavo, a predstava se je morala opustiti, da se bodo mogle vršiti na odru orkestralne skušnje za Foersterjevo izvirno opero „Gorenjski s 1 a v-ček", katera pride na vrsto v petek, dne 30. t. m. (Vojašnica za brambovce) se bode prihodnjo spomlad razširila. Prostor ob Gruberjevem kanalu se je že nakupil. (Z dežele.) O Tovariše, Tovariše! ko bi bil Ti pri sostavi svojega članka, katerega odlomek nam je prinesel Slovenec, rabil malo več pameti in razsodnosti, ne bil bi spravil na potrpežljivi papir take kolobocije samih nesmisel! Mej drugimi ena naj- grših rečij je nehvaležnost. Zato ji tudi narod pravi, da je grda ali črna. Z nehvaležnostjo hoče tudi Tovariš povračevati slovenskemu duhovenstvu ves trud in dobrote, ki jih je v teku časa skazalo in jih še vedno skazuje šoli. Da ne govorim o temnem srednjem veku, ko so bili samostani in drugi cerkveni zavodi skoro edina središča in ognjišča vede in umetnosti, prašam, kedo pa je ustanovljal po naši deželi šole in skrbel za redni šolski poduk, dokler ni prišla prisilna šolska postava ? Ali ni bila domoljubna slovenska duhovščina? In, ali ste pomislili katerikrat, gosp. urednik „Tovarišev", koliko truda, kako prepričevalne zgovornosti je bilo treba farnim predstojnikom, preden so ljudi pridobili za ustanovitev šola v tej ali oni fari ? ! V nekem farnem arhivu v okolici ljubljanski se nahaja pisana pridiga iz leta 1842. od tedanjega vrlega župnika. Da bi pridobil farane za ustanovitev šole, je govoril čast. gospod v vsej pridigi z mladeniško navdušenostjo, redko prepričevalnostjo o koristi in potrebi šole ter je faranom to pojasnjeval z izgledi iz življenja. In vendar se ljudje niso dali pridobiti za idejo župni-kovo, da bi ustanovili šolo. Imeli so vedno kupo izgovorov. Kljub temu pa je župnik z veliko težavo in žrtvami šolo pozidal in poduk vpeljal. Kakor temu v obližju glavnega mesta, še huje se je godilo, še več nasprotja so gotovo imeli čast. gg. drugod po deželi, in vendar so mnogo šol ustanovili in zanje skrbeli. In kjer ni bila šola ustanovljena, je mar ondi deca ostala brez poduka ? — Glej „Tovariš" 1 tudi Ti imaš svoje rojstvo zahvaliti duhovniku. — Ali si že bral življenjepis svojega očeta, nepozabnega A. Praprotnika ? Ali ni bil duhovnik, ki je dajal prvi poduk v pisanji in branji malemu Andrejčku ter veliko pripomogel, da je šel ta v šolo ? Res, zdi se mi, ko nekateri sedanji razsvetljenci — seveda v nevednosti — mahajo po prejšnji cerkveni šoli, kakor da bi se vzdignil odrasli sin in tepel tiste, ki so ga spravili iz povojev — svoje roditelje I In dandanes ? Kje so tisti nam (šoli) neprijazni krogi ? Koliko in kako drage volje delujejo gg. katehetje po šolah in to brezplačno ! Koliko darujejo za darila pridnim učencem. Letos mi je pravil — slučajno — katehet na trirazrednici, da žrtvuje leto za letom povodom prvega sv. Obhajila do 25 gold.! Zopet, kadar se zida nova šola. Tedaj se spomnite prijatelja šole. Navadno je župnik, kateri skrbi, da se lomi kamen, koplje in vozi pesek itd. Kadar je šola dovršena, proč mračnjak I In, ali ne veste, g. urednik „Tovarišev", da je na Kranjskem še sedaj nad 20 šol, katere duhovniki oskrbujejo I Kadar bode urednik „Tovarišev" za borih par sto osem mesecev na leto, po 4 ure na dan podučeval in zraven dal še sobo za šolo,'kurjavo in snaženje zastonj, potem pa se mu mora že vrjeti, da je šoli naklonjen, klobuk doli pred njim I To bi se dalo o onem famoznem članku mnogo pisati, pa naj ostane v peresu. Res je res, ako se hoče dandanes kedo obdati z nekim navideznim sijajem učenosti in modrosti, se mu ni treba dosti učiti. Napade naj Cerkev ali njene služabnike, zakliče ali zapiše: naprej, naprej, navzgor 1 in z liberalnim plaščem je pokrita vsa — dolina njegove nevednosti ! (Pri razstavi goveje živine v Godoviču) so dobili premije: I. za bike: Kankelj Franc iz Godo-viča 25 gld. Gostiša Franc iz Logatca 15 gld. Bra-deško Anton iz Hlevnega Vrha 10 gld. Lampe Ivana iz Črnega Vrha 10 gld. Pagon Marija iz Godoviča 10 gld. Petrovčič Janez iz Medvedjega Brda in Leskovec Anton iz Jeličnega Vrha vsak po 5 gld. II. Za krave: Mulley Adolf iz Logatca 20 gld. Lampe Ivana iz Črnega Vrha 10 gld., Rupnik Tomaž iz Zadloga 10 gld. Kankelj Franc iz Godoviča 10 gld. Leskovec Marija iz Godoviča 10 gld. III. Z a breje telice: Kavčič Janez iz Žirov 20 gld. Istenič Jernej iz Logatca 10 gld. Zust Janez iz Dolov 10 gld. Šemrov Anton iz Medvedjega Brda 10 gld. Gantar Janez iz Zavrača 10 gld. — Razstava je pokazala, da živinoreja na Notranjskem še daleč zaostaja za ono po Gorenjskem. Deževno vreme je bilo vzrok, da se je živine le malo prignalo. (Iz Tržiča.) Pot iz Tržiča v idilično ležečo vas Bistrica iznenadi sedaj vsakega preprijazno prenovljena kapelica, imenovana „Meršlinarjevo znamenje". Lepa zunanja oblika (renesans) jako dobro kontrastuje med kmetskimi hišami. Prenoviti, oziroma povečati jo je dal tamošnji vrlo znani posestnik g. L o vr o Aljančič. Slike je izvršil akade-mični slikar g. Ivan Grohar iz Škofje Loke. Oglejmo si jih nekoliko bližje. Za kipom žalostne M. B. (staro delo) vidi se mesto Jeruzalem ; zadej blišči se večerna zarija, omejena od temnih oblakov, ki se pa v gornjem delu polagoma svetlijo. Jako dobro kontrastuje spredaj temni križ, kateri povzdiguje zračno perspektivo. To podobo dopolnuje slika na oboku : angeljske glave v nebeški svitlobi. Človeku se zdi, ko ogleduje od spredaj kapelo, da je zidovje nekak okvir, skozi katerega se vidi istinita narava. Pod kipom Marije (v menzi) je Kristus v grobu. Na desni strani stoji sv. Lovrene. Z levico drži raženj, a v desnici ima palmovo vejico — znamenje mučeništva. Posebno lep je njegov mladenifiki, proti nebu obrnjeni obraz. — Njemu nasproti je sv. Marjeta. Cez lepo drapirano tuniko razprostira se ji rudeča toga. V desnici ima križ, v znožji zvija se zmaj. Obe podobi ste slikani prav kakor bi stali v dolbini zida, tako plastično in istinito, da bi je menil prijeti. — Spredaj na pročelju se vidite dve knjigi, na katerih stoji kelih s sv. hostijo. Na zunanji južni strani je sv. Jožef. Dan se je nagnil in nebo se je jelo žariti od zahajajočega solnca. Sv. rednik je dokončal delo, sedel na zid ter vzel v naročje sv. Dete, ki tako ljubko zre v obraz sv. Jožefa. Posebno lepa harmonija je izražena v tej kompoziciji — sveta harmonija, katero zamore napraviti le slikar prešinjen od idej krščanstva, združenih s tehniško dovršenostjo. Na zahodnji strani je sv. Jurij. Na vspenjajočem se konju sedi sv. vitez, boreč se z zmajem, ki prihaja iz brezdna. V ozadju se sveti jutranja zarija. Risarija pri tej podobi je izvrstna in posebno fino je izbran kolorit. — Severna stran je okrašena s svetim Florijanom. Na svitlih oblakih kleči, v jedni roki držeč golido, iz katere izliva vodo na gorečo hišo, a v drugi zastavo, ki lepo spopolnuje podobo svetnikovo v veličastno piramido. G. Ivan Grohar je sicer učenec novejše šole (študiral je v Gradcu in Monakovem), a pri tem nikakor ni zašel na pota, po katerih hodijo nekateri moderni secesionisti. On je vesten opazovalec narave, različno njene prikazni uporablja, a pri tem ne pozabi ozirati se na vzvišene ideje, kar je pokazal pri tem delu. Lepe simetrične skupine, krasni kolorit — to so prednosti njegovih slik. Pozna se, da je veliko proučeval barve, kar sedaj smelo uporablja. Gorki in mrzli, ne ponavljajoči se kolorit, vse to njemu služi v dosego plastičnih podob. On se ne spušča v podrobnosti, ampak ozira se na skupni efekt, kar je edino pravo vodilo v umetnosti 1 Očigled tega smemo z najboljšo vestjo g. I. Groharja si. občinstvu kar najtopleje priporočati. Čast in slava g. slikarju kakor g. L. Aljančiču, ki bota dolgo vrsto let živela v tej krasni kapelici 1 (Iz Banjaloke) se poroča, da je v ondotni okolici zbolelo 40 šolarjev za oslovskim kašljem, izmej katerih so že 3 umrli. Poduk v šoli je vsled tega prenehal. (Nesreča.) Iz Kamnika se poroča, da je blizu Gmajnice dne 20. t. m. konj posestnika Val B r o -j a n a z vozom vred padel v Pšato. — Trije možaki so še o pravem času skočili raz voz, konj je vtonil. (Morilca) Janeza Šile, kateri je na grozoviti način umoril Janeza P r i m c a iz Dobropolja, okraj postojinski, so včeraj popoludne izročili tukajšnemu deželnemu sodišču. (Darovi.) Za monsign. Jeranovo dijaško mizo : Neimenovan 1 gld. — Preč. gg. duhovni vipavski, zbrani na dekanijski konferenciji v Vipavi 21 gld. — G. Premrl v Vipavi, 1 gld. * * * (Štajerske novice.) Občni zbor celjske čitalnice vrši se v četrtek dne 29. t. m., ob 8. uri zvečer v starih čitalniških prostorih v Strauss-ovi hiši. — Občni zbor „podpornega društva nižje gimnazije v Celju" bode dne 31. oktobra t. 1., ob 2. uri popoludne v konferenčni sobi, Šolske ulice št. 21, drugo nadstropje. — Za „spodnještajerski jubilejski zaklad" dovolile ste prispevke občini Vransko 40 kron in Sevnica 50 kron. — Znižano voznino v drugem in tretjem razredu je dovolilo železniško ministerstvo dijakom, kateri se pod vodstvom svojih profesorjev peljejo na kak izlet. — Volilni shod v Trnovljah se preteklo nedeljo ni mogel vršiti, ker se je bil za jeden dan prepozno naznanil pri okrajnem glavarstvu. — V nedeljo dne 25. t. m. vrši se volilni shod v Skofjivasi pri Celju. — Dne 11. t. m. se je v Konjicah ustanovilo „slovensko pevsko društvo". — V mariborsko bogoslovje vstopilo je letos le 10 abiturijentov, in sicer 3 iz celjske, 3 iz mariborske in 4 iz kranjskih gimnazij. — Ozkotirna konjiška železnica se ne izplača in mora k tej že- leznici okraj vsako leto 4000 gld. doplačati. Konjiški nemčurji zgradili so si nemško šolo za 22.000 gld., ker jim pa manjka drobiža, vzel si je okrajni šolski svet za 12.000 gld. posojila pri hranilnici v Konjicah. Vprašanje: Kdo bode glavnico in obresti pla čeval? Večinoma slovenski tržani, ki so proti tako veliki stavbi protestirali ! Tako so ti ubogi Nemci na Štajerskem „zatirani" in tako gospodarijo oni i občinskim premoženjem ! (Imenovanje.) Deželnega sodišča svetnik, gosp. Karol pl. Defacis, je imenovan višjim državnim pravdnikom v Trstu. (Iz Prage) 17. okt. Grof Thun je odstopil iz službe dvornika nadvojvode d'Esté. Vzrok je političen in delo grofa Badenija, ki je videl v njem nevarnega tekmeca. Thun je nastopil ono službo zoper svojo voljo, in govorilo se je že tedaj, da je ne bode dolgo opravljal. Tedanja slutnja se je sedaj izpolnila. — V Mostu se je zgodila zopet nova nesreča. Pri sladkornici se je vdrla rampa, kjer so spravljali peso. Vdrla zemlja je požrla mnogo pese, pa tudi čuvaja. Akoravno je prihitelo nad 80 delavcev, ki so prst odkopavali, vendar se ni posrečilo ponesrečenca dobiti. Iz tega se sodi, da je zginilo vse v precejšnjo globočino. — Iz ust mladočeškega ma-tadorja, dr. Engel-ja se je čul v Pribramu opomin, da naj delujejo vse stranke skupno. Kako pa on razume „skupno delovanje", spoznati je iz njegovih naslednjih besed, v katerih tolaži socijaliste, da bodo Mladočehi ž njimi glasovali zoper krščanske socijaliste. Tudi dr. Cernohorsky ni nič boljši od Engel-ja, tudi njega bodejo v oči krščanski socijalisti. Toda občudovati moramo njegovo učenost in globoko razsodnost. Kakor je govoril pri katoliško - ljudskem shodu v Pragi, bi moral vsak misliti, da so zakrivili socijalno demokracijo bogati prelati. To je vendar čudno, da razširjajo ideje soc. demokratov „reveži" Bebel, Singer, Adler, h katerim se zdaj vrsti tudi velik „revež" odvetnik Cernohorsky. Menda je tudi on poskusil delo črevljarjevo ali premogarjevo, da pozna tako dobro njih težave in skrbi ! — Umrl je grof Bohuslav Chotek, nekdanji deželni predsednik in odposlanik na tujih dvorih. — Na kraljevegra-škem bojišču so odkrili nov spomenik in sicer prvemu koru naše armade. Prvi kor je napadel leta 1866 Chlum, in bilo bi se mu posrečilo zapoditi Pruse iz njihovega ugodnega stališča, ko bi bili imeli naši vojaki bolje puške. V 20 minutah je padlo izmed 20.000 mož ni več kot 10.000 vojakov in 279 častnikov. (Kakošen mora biti vrednik.) Po listih krožijo te-le vrstice : Vrednik kakega lista mora biti dober igralec, kajti igrati mora veliko vlog; imeti mora mnogo ušes, kajti posoditi je mora zdaj temu, zdaj onemu ; imeti mora veliko vrečo, da spravi marsikatero surovost, dalje široko grlo in zdrav želodec, da pogoltne in prebavi marsikatero grenko ; nadalje mora biti pa tudi dobro izvežban v plavanju, da more preplavati zdaj to, zdaj ono reko mislij in nazorov. Biti mora pa tudi dober kažipot, ker sicer ne more označiti časovnih smerij in raznih križpotov v politiki. Vrednik ne sme biti prepočasnih nog, da ga čas ne prehiti; biti mora telegraf, da kar naj hitreje objavi sleherni dogodek. Vrednik mora imeti tudi precejšno moč in gibčnost ter znati ti dve last-prav rabiti; biti mora namreč izurjen borilec, da odbija vse napade, dober strelec, da ne zgreši svojega cilja, spreten lovec, da zasači vsako novico ; poleg tega pa tudi brzonog, ker se pogosto ščuva nanj z vsemi silami. (75.000 kron) je glavni dobitek velike 50 kr. loterije v Inomostu, ki se bo v gotovini izplačal z le 20 odstotnim odbitkom. Opozarjamo naše č. to, da se vrši žrebanje že 7. n o - čitatelje na v e m b r a. * * * (Semnji po Slovenskem od 26.—31. okt.) N a Kranjskem: 26. okt. v Bakitni; 28. v Badoljici (za živino), Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Skaručini Žužemberku, Cešnjicah; 30. 'v Zalogu. — Na S1 o v e n. Štajerskem: 28. v St. Jurju ob juž. žel., Bistrici, Straši in v Gornjem gradu. — Na Koroškem: 27. v Celovcu ; 28. v Frižab, Kaplji, St. Lenartu, St. Mohorju, Sach-senburgu. — Na Primorskem: 29. v Cev-datu, na Bukovi, Bovcu. Društva. (Sentjakobsko-trnovska moška po-družnica sv. Cirila in Metoda v Ljub ljani) veseleč se otvorjenja slovenske šole v Veli kovcu daruje zanjo 70 gld. Zložili so jih nastopni gg.: kanonik A. Kalan 25 gld. Po 5 gld. sta dala A. .Zamejic in I. Vrhovnik. Po 2 gld.: J. Bozman, J. Gnjezda in F. Ferjančič. B. Mrčun 1 gld. 50 kr. Po 1 gld. so darovali: J. Sušnik, A. Z., dr. Lesar, dr. Lampe, dr. Dolenec, A. Kržič. Fr. Birk, M. Mrak, dr. Ušeničnik, J. Oblak, J. Benier, A. Deč-man, K. Lahajner, dr. Fr. Papež, Dragotin Žagar, Jos. Vidmar, Jak. Zalaznik, dr. Žitnik, A. Stroj, Matija Prijatelj, Ivan Gričar, Ivan Mejač, Val. Eržen. Po 50 kr : dr. J. Krek, dr. J. Janežič, Jernej Ba-bovee, Fr. Ban, Jos. Majer, Jos. Piehler, dr. VI. Forster, Ivan Vranič. L. Belar 30 kr. N. N. 20 kr. Iskrena hvala rodoljubnim gg. darovalcem 1 Da bi jih jutri posnemalo mnogo Slovencev I (Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gosp. c. kr. notar Ivan Plantan kot volilo pokojne gospe Marije Jemc-eve Jpo odšteti dedni pristojbini 90 gld. ; gospod Frančišek Fajdiga iz Sodrašice 59 kron in sicer: 45 kron 28 vin. dar Sodražanov kot čisti dohodek kegljanja na dobitke in 13 kron 22 vin. iz gostilniškega nabiralnika ; ženska podružnica v Logatcu 100 gld. pokroviteljnine; gdč. Ljudmila Bo-blek-ova iz Litije povodom otvoritve Velikovške šole 100 gld., katere so zložile tamošnje Čestilke in častilci našega slavnega pesnika Simona Gregorčiča v ta namen, da se ta naš in celega slovenskega naroda ljubljenec vpiše kot pokrovitelj pri litijski podružnici. Gdč. Antonija Drufovka-va, blagajničarica sežanske ženske podružnice, 50 gld. na račun V. pokroviteljnine in gosp. Viktor Globočnik, dež. poslanec in c. kr. notar v Kranju, 5 gld. za „Narodno šolo" v Velikovcu. — Izjavljajoč najprisrčnejo zahvalo požrtvovalno delavnim rodoljubkinjam in domoljubom izrekamo danes nado, da se bo vsled otvoritve prve družbine narodne šole na Koroškem veliko navdušenje občinstva do naše družbe povekšalo, požrtvovalnost pa pomnožila. — Bojaki 1 Jutri se bo s primerno slavnostjo izročila krasna šola v St. Bu pertu pri Velikovcu verski-dinastični narodni vzgoji. Porabite to redko priliko, ko se otvarja prva druž-bina slovenska šola na Koroškem ter polagajte ustrezajoč svojim rodoljubnim čutilom darove za družbine učne zavode in manjšajte s tem skrb onim, katere je Vaše zaupanje postavilo čuvati slovensko deco pred potujčevanjem. V to pomozi Bog ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Me-todt v Ljubljani. (Vrhniški podružnici sv. Cirila in Metoda) vabita k veselici, katero priredita v korist družbe sv. Cirila iH Metoda v dvorani Vrhniške Čitalnice s prijaznim sodelovanjem konservatoristinje gospice Amelije de Bocco-ve, dne 25. oktobra 1896, v slavo otvoritve prve slovenske šole v Velikovcu na Koroškem. — Začetek ob '/s 8. uri zvečer. — Vstopnina : sedež 50 kr., stojišče 30 kr. — K obilni vde-ležbi vabi uljudno odbor. nahaja v obsednem stanju (!). Po peti uri zvečer ne sme nihče na ulico in ob 8. uri morajo ugasniti vse luči po hišah. — Iz drugih krajev dohajajo poročila o jako krvavih bojih. Več stotnij vojakov je pozvanih iz večjih mest. Veliko število oseb, ki so baje provzročile nemir, so oblastva vtaknila v ječe. Rim, 24. oktobra. Civilna poroka nea-polskega princa se je vršila danes dopoludne ob 11. uri 20 min. v plesni dvorani v Kvi-rinalu. Na to se je podal slavnostni sprevod v cerkev Sta. Maria degli Angeli h cerkveni poroki. Nebrojna množica prebivalstva je sprevod navdušeno pozdravljala. Rim, 24. oktobra. Kralj je podelil mini-sterskemu predsedniku Rudiniju red Annun-ziata. Bern, 24. oktobra. Na celi švicarski visoki ravnini je včeraj zjutraj snežilo in oviralo telefonski promet. Povodnji se naznanjajo iz raznih kantonov. Vinski pridelki so uničeni. Svilnato lp n plesne oble po 35 kr. do 14-65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14*65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 28 6-4 4 Tovarne za svilo G. Henneberg (c in k. dvorni zal.) Curih. K ■ j C m-'«» sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkataralične pastlle lekarja Plcoolija v Ljubljani (Dunajska oesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2-—. 124 (50-35) 4 Telegrami. Dunaj, 24. oktobra. (Poslanska zbornica.) Koncem včerajšnje seje so stavili poslanec Forcher in tovariši nujni predlog glede podpore po uimah prizadeti občini Solk na Štajerskem. Predlog se je izročil budgetncmu odseku. Dunaj, 24. oktobra. Stalna komisija go-spodske zbornice in stalni odsek poslanske zbornice sta razposlala svoji poročili, v katerih priporočata vsprejem načrta zakona o uvedbi obrtnih sodišč. Najvažneji predlog stalne komisije meri na to, naj se določijo okrajna sodišča za razsodišča v prepornih zadevah mej delodajalci in pomočniki in poslednjimi samimi. Nadalje se objavlja poročilo o zakonu glede preosnove sodišč, ki se je neznatno spremenil. Dunaj, 24. oktobra. Liberalni veleposestniki so s 26 proti 18 glasovom vsprejeli predlog, da se sklene kompromis s konservativnimi veleposestniki za bodoče deželno-zborske volitve. Pogoji se objavijo v najkrajšem času. Geloveo, 24. oktobra. Vsled novih nalivov in ogromne množine snovi j, katere so dovedli seboj hudourniki v Ziljski dolini, se je struga reke Žile pri Ratendorfu popolno zamašila in teče voda sedaj čez polja in travnike. Vas Ratendorf je od vode popolnoma obkoljena in vsak promet z vasjo nemogoč. — V mestu smo imeli zvečer pri 17° gorkote grozno nevihto. BudimpeSta, 24. oktobra. Ogerski ko-respondenčni urad poroča iz Banje Bistrice, da je bila pri zadnjih nemirih v Erdokozu ustreljena 161etna deklica, 12 oseb težko in 18 lahko ranjenih. Več oseb je kmalu umrlo radi velikih, nevarnih ran. Kraj Erdokoz se ui9W]e Um KISELINE ki se po izrekumedicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v saplllh, zaslizenju, kaši ju in (III.) hripavosti. 10 38 Henrik Mattoni v iibl Sauerbrunn. Tržne cene v Ljubljani dne 24. oktobra. gl. kr. gl- kr. PSenica, m. st. . . 7 80 Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . . . 6 20 Surovo maslo, „ . — 75 Ječmen, „ . . . 5 50 Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 8 50 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 50 Telečje „ — 62j Koruza, „ . . . 5 20 Svinjsko „ „ . — 62 Krompir, „ . . ? — Koštrunovo „ „ . •— 36 Leča, hktl. . . 10 _ Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 10 _ — 15 Fižol..... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 2 10| Mast, „ . . _ 74 Drva trda, 4 kub. m. 7 40 Špeh svež, „ , . — K „ mehka, 4 „ „ 5 Meteorologično porodilo. Dan | čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ¡¡i S'' > 23 9. zvečer 727-5 15-6 p. ui.jznh. dež 16-0 24 7. zjutraj 2. popol. 7288 7315 12 1 14-0 sr. jjzah. oblačno pol oblačno Srednja včerajšnja temperatura 14'9°, za 5 8° nad nor-malom. Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaitva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorlerstrasse 76, III, 31. domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oeiij, naši naročniki in čltatelji „SI o veno a" blagovolijo uvaževati Priporočilna naznanila iH5H5S5H5H5H£ Odlikovana 1 sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo jj v Bruselju (Belgija) 1888. 1. I ^ na Dunaju 1892.1. Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veSčakov so na razpolago. izdelovatelja orgelj ▼ Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje »a***.»*..».-.;*.,.*. IVAN JAZ HENRIK ZADNIKAR IzdelovatelJ oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestencev, svetilnio, kadllnio itd. v raznem zlogu izvršenih. VBprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. J Matija Horvat čevljarski mojtter v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 j ^ priporoča se prečast. duhovščini in slnv. občinstvu j 3 v naročanju raznovrstnega 5 fiC obuvala | « katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga j 9 od nivjpriprostejše do najfinejše oblike. v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. [alnga šivalnih strojev in tte-ceniki zastonj pristrojev zi vozarenje. in franko. in ..... 2 Franjo Toman t « podobar in pozlatar.Krlževnlški trgi,Ljubljana £ 2 se priporoča preč. duhovščini za izdeio- J 5 vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- <► jj logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), r S slike, cofe, krogljice za vrvi itd. £ mmmmmmmmmmmimmmmmmm Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC srečar ln lectar, trgovina z medom ln voskom v Ljubljani, GledalISBne ulice št. 10. Dobiva se tudi mžd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega Izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek In suho satovje. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče «rlilSfvS^Cll ¡zdelovatelj cerkvenega orodja in posode '^^^¡^ss^v Ljubljani, Poljanska cesta «^HpS!» št. 8, pol. AlojzUevlšča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvoin in dobrotnikom v najnatančnejši izdelovanje monstranc, oiborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. •»"_ m*d opač« svečar v Goriol, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter Slavnemu občinstvu pristne čebelno-voščene sveče ki g. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■¡■■■I1000 kron. ■MMBIS -- r-=J L—1 r-U 1=^7=3 llDrag. Matkovič j] brivec in vljasuljar 3 v Ljubljani, Stolni trg Štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje 1J vseh v brivsko In vljasuljarsko obrt |j spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna. Pušiljatev franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji. BRATA EBERL, žrkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c.kr. državne in c.kr. priv. južne Železnice priporoča'a se preč. duhovščini in sL občinstvu v vsa v njujino Stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata •Ijnate barve v ploščevinastih Vušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za koniska kopita In usnje. IVAN UKAN Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po —3= nizkih cenah. SE * ■ 1AAAA A A1AAAAJVA < Alojzij Zorman < trgovina z moko _ v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 J priporoča vsakovrstno moko po različni J ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. S Prodaja na drobno in debelo ter zago-C tavlja uljudno postrežbo. S Zaloga rezilnega orodja ■■ 0 OH j •g # ■■ ln klrnrglčnlh Inštrumentov -i j sVr^l Alojzij Vanino I || priporoča prečastiti duhovščini in slav- K |nemu občinstvu nože, ikarje, britve a. |jitd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — B g Brušenje in poprave izvršuje točno. i psasasESHsaHH^sasiasHSiasasBg S Franc Pavšner v^L^v^r^'S L aiogo nazejene o-G-feite sa fcfme ¿»u^njc- me-vvoiHo^e, ixauc/Collc, naočite M^ilitjc*, o&üelle za ol't-oile-, opfo(\ vse- v oGfacvfo s-Cuieče y>zadmete, -tadaCjo 647 6-6 iz>vamedno veAifao na-Co^o micni-ft isr&zanifi vtovo>ti| name-njenifv s>a jesensûo in ¡&wwko oesôno &onjxilcije za dame. ^fSN^^ïe- ôzic^inaini -Getofinsfii in -patio&i n\odeii. Muslzcvani cenifii in vzczei Sfaga fianfic in zastonj. Ustanovil leta 1767 ]oh. Jak. Samassa Y O. in kr. dvorni zvonar 58 12-10 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih azr äs- zvonov. •ys -ZJB. Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, ll Rovi kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, maziine priprave itd. Ö Livarna za medenino in kovino po modelih. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih >Vien, Ustanovljeno loto, 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajoe za gospode, beli cliiffon, glndke na prsih, brez ovratnika, brez manfet, 27 Tr« Jedn» od gld. 110 do i T» le«t „ „ 6-2S ,, 15 — Srajoe la dečke, Tlvelikostib, licerknkorgornj« jedna od gld. 1 — do 140 «ost ,. ,, 6-75 „ 7-7S Svltloe za gospode, 6 vrst jedn« SO kr. do gld. 110 leit gld. 4-60 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manSet od gld. 3'SO do J CO. 12 predlog (Vorhec.den) od gld. 8-25 do 5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jaraei tvrdka •T. O. Hamanii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. 31* Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 43 Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani predajam po nizki ceni stavbinski in drugi materija!, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa ua svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Tal. Accetto, 554 62-34 zidarski mojster. praško domače zdravilo H. Fragncf-ja v jPragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je ohlajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po poiti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-17 Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno yr ' oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" * Pragi. It! Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203. Dražba cerkvenega vina. Cerkveno predstojništvo sv. Peter pri Mariboru bode dne 3. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne svoj vinski mošt (60 polovnjakov) po dražbi prodalo. Njegovih vinogradov šiba Božja ni obiskala, zato ima letos tudi prav izvrstno blago. 713 2 2 Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene ! IG. HELLER na Dunaju 29 8 11/2 Praterstrasse 49 208 20-16 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se je treba posebno varovati; J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem maščoba za Siniraije je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki 31". Supan na Dunajski cesti. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—20 Briško vino, kostanj, češplje! ™ »-■ Vinski prekupci. krčmarji in drugi, ki žele kupovati pristno mlado briško vino, mošt (rebulo) ali en (¿ros domač kostanj, lepe marone in olupljene žvepljane češplje, dobe vse to najboljše 111 prav po ceui ua naslov: Vinarsko in sadjerejsko društvo za Brda s sedežem v Gorici. je kot primos k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 26 kr. Svarilo/ Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov jo treba paziti na izvirne zavoje z imenom Kathreiner 768 20—18 Valentin Accetto, zidarski mojster i6i 45-35 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji eeni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjeinanje vsakovrstne stavbinske in strešne npeke SsfijT iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. [jj^ ^riporočamTsvojT^brezdimno, brezsajasto ■ i brezvonjavo ^ I ogrlino (koks) | |r kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za II obrtniško kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, sla- IS H ščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo- JM^ bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd. )m( """ Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg. fej- 50 95 100 „ 180 „ Si. lH] Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim na- iHi rS ročnikom v žakljih ali vagonih. rS J Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. SO kr. L J Plinova tovarna v Jjjubljani. i|| —-___Ji D n n a j s k a borza» Dnč 23. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......121 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 . Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 942 . Kreditne delnice, 160 gld......368 , London vista...........119 « NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 . 20 mark............11 . 20 frankov (napoleondor)............9 . Italijanski bankovci ........44 „ C. kr. cekini......................o B kr. 15 15 85 10 70 10 40 . 95 . 82»/,. 76 „ 53',,. 45 „ 66 . Dni 23. oktobra.' 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadollnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . . Posojilo gorskega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. ban te 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ . dolenjskih železnic 4 % 143 gld. — kr. 155 „ 25 190 . 50 „ 99 . — „ 137 . 50 129 . 75 » 107 „ 75 » 112 . — 1» 99 . 25 99 „ 45 222 . 25 171 . 50 128 . 40 99 „ 50 f» Kreditne srečke, 100 gld........19ri gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke, 40 gld.......'/1 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 154 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3396 Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premo^arska družba, 70 gld. 17 22 70 421 100 64 84 155 75 kr 90 25 75 40 Papirnih rubljev 100........127 75 50 60 87 mnmmmmmm^mmmm Nakup in prodaja XS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitki. Kiiantna izvršitev naročil na boni. j n mi [¡¡¡■■■¡'¡■¡■¡■■■■■■■■—i— Menjamična delniška družba „M K B C U B« Wolizeile it. 10 Dunaj, «iriihiltarstraiiB 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, j potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostnih , papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega • ibrestovanja pri popoini varnosti BtF~ naloženih glavnic. <