ANNALES · Ser. hist. nat. · 11 · 2001 · 1 (24)
DELO NA[IH ZAVODOV IN DRU[TEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 200-211
210
V okviru programa Phare – sklad malih projektov bo
Zgodovinsko dru{tvo v sodelovanju s Pokrajinskim mu-
zejem in Akademijo dei Concordi iz Roviga pripravilo
projekt "1400-letnica koprske {kofije", ki pomeni na-
daljevanje lani zaklju~enega projekta "Kulturno po-
slanstvo Baldassara Bonifacia".
V sodelovanju z Oddelkom za zgodovino Univerze v
Benetkah in Vidmu smo prijavili na razpis Ministrstva za
kulturo temo z naslovom "Govorica nasilja. Sredozemlje
12.-20. stol".
Za leto 2001 je pripravljen tudi projekt "Dnevnik dr.
Karla L. Moserja". Tema bo pripravljena v sodelovanju z
Mestnim prirodoslovnim muzejem iz Trsta, Odsekom za
zgodovino pri N[K v Trstu in Pokrajinskim muzejem
Koper.
S podro~ja znanstvene publicistike in zalo`ni{tva v
letu 2001 skupaj z ZRS na~rtujemo 4 {tevilke revije An-
nales, dve iz humanisti~ne in dve iz naravoslovne serije.
V letu 2001 bo posebna pozornost posve~ena dvema
zvezkoma zbornika Acta Histriae z mednarodnega
simpozija "1400-letnica koprske {kofije in prve omembe
Slovanov v Istri". V knji`nici Annales pa na~rtujemo izid
osmih del, in sicer J. Kramar: Zgodovina Izole, II. del, dr.
D. Darovec: Kratka zgodovina Istre (dopolnjena izdaja),
dr. Mitja Gu{tin: Srednjeve{ka in novove{ka keramika iz
Pirana in Sv. Ivana, Srednjeve{ki statut Izole v redakciji
dr. Janeza [umrade, V. Vivoda: Istrska malvazija, Rada
Cossuta: Govor Sv. Kri`a pri Trstu, Ljudmila Plesni~ar:
Emonski forum, in B. Kry{tufek, V. Vohralik: Mammals
of Turkey and Cyprus I.
Zgodovinsko dru{tvo bo obele`ilo tudi 10-letnico
osamosvojitve Slovenije s soorganizacijo znanstvenega
sestanka: 10-letnica samostojnosti Republike Slovenije.
Dan prej in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Re-
publike Slovenije, ki bo potekal v dneh od 25.-26.
oktobra 2001.
Ob 10-letnici izida 1. {tevilke Annales (1991) bi v le-
to{njem letu pripravili jubilejno {tevilko z izborom oziro-
ma {ir{imi povzetki posameznih tem, ki kompleksneje
obravnavajo problematiko s humanisti~nega oziroma
dru`boslovnega podro~ja. Celotno gradivo bo prevedeno
v angle{ki jezik, tako da bo jubilejna {tevilka dostopna
{ir{emu krogu bralcev in bo obenem rabila za promocijo
ZRS Koper in Zgodovinskega dru{tva za ju`no Primorsko
v {ir{em evropskem in izvenevropskem prostoru.
Vida Ro`ac Darovec, Mateja Sedmak
PREDSTAVITEV DELOVANJA PININE AKADEMIJE V
LETU 2001
V obdobju od februarja do novembra 2001 so se pod
okriljem projekta Pinine Akademije, tokrat `e ~etrto leto
zapored, zvrstila predavanja namenjena raznolikim in
aktualnim dru`benim vpra{anjem. Rde~a nit leto{njih
predavanj je bila osredoto~enost diskusij na element
prihodnosti. Predavanja so tematsko pokrivala podro~ja
materinskih praks (nose~nost, porod, dojenje v spre-
menjenih dru`benih razmerah), dru`ine (z vidika dru-
`ine bodo~nosti in dru`ine v procesu razveze), izobra-
`evanja (vloga izobra`evalnega procesa z vidika jutri{nje
zaposlitve) in globalnega upora (kak{en bo svet
bodo~nosti).
Pinina Akademija poteka pod okriljem Zgodovin-
skega dru{tva za ju`no Primorsko, finan~no pa jo
podpira Mestna ob~ina Koper in Primorski Informacijski
Atelje (PINA) v Kopru. Sre~anja v okviru Pinine Aka-
demije potekajo s podporo ~asopisne hi{e Primorskih
novic v prostorih avle pala~e Tarsia v Kopru.
Leto{nje sezono delovanja Pinine Akademije je dne,
15. 2. 2001 otvorila:
1) Mag. Zalka Drglin, s predavanjem: "@enske v
sodobnih materinskih praksah: nose~nost, porod, doje-
nje - zapovedano, priporo~eno, dovoljeno, izbrano?".
Avtorica je spregovorila o temah zanositve, nose~nosti,
poroda in dojenja oz. hranjenja dojen~ka kot o po-
membnih dogajanjih v `ivljenju `enske, katera pred-
stavljajo eno izmed klju~nih to~k, od koder lahko ra-
zvijamo razumevanje specifi~nih povezav med `en-
ANNALES · Ser. hist. nat. · 11 · 2001 · 1 (24)
DELO NA[IH ZAVODOV IN DRU[TEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 200-211
211
skami in znanostjo. Pri tem je avtorica osvetlila vpra-
{anja, ki se dotikajo `enskega telesa in njegovih "repro-
duktivnih sposobnosti": kako se razli~ni koncepti o no-
se~nici, porodnici in "dojilji" odslikujejo v vsakdanjem
`ivljenju posameznice, kako so vpisani v posamezne
prakse (na primer organizacija skrbi za nose~nico, na~ini
vodenja porodov, uvajanje prakse izklju~nega dojenja,
omejevanje pravice do uporabe novih reproduktivnih
tehnologij za nekatere neplodne `enske), kako pri tem
misliti (`enske) pravice do obve{~enosti, izbire,
odlo~anja o lastnem telesu, zasebnosti ter drugo.
2) V okviru cikla predavanj "Dru`inske prakse" je sle-
dilo predavanje "Dru`ina za na{ ~as in za prihodnost" (30.
3. 2001) dr. Bernarda Stritiha, predavatelja na Visoki {oli
za socialno delo v Ljubljani. Dr. Stritih je v okviru svoje
ve~erne predstavitve izpostavil, da {tevilne spremembe, ki
se dogajajo v na{em ~asu, vplivajo tudi na na{e `ivljenje v
dru`bi. Ob soo~anju s {tevilnimi vsakodnevnimi te`avami
tako ve~krat pozabljamo na dobrine, ki so nam na
razpolago, hkrati pa ne pomislimo na to, da v dru`inah
vzgajamo svoje otroke za prihodnost. V okviru navedenih
izto~nic, je predavatelj usmeril razmi{ljanje na to, kako
danes znotraj dru`ine "delati za jutri".
3) Cikel "Dru`inske prakse" je s predavanjem na te-
mo: "Lo~itev in razveza: procesi spreminjanja partner-
stva in dru`ine" (16. 5. 2001) nadaljevala dr. Gabi
^a~inovi~ Vogrin~i~, predavateljica na Visoki {oli za
socialno delo v Ljubljani. Avtorica predavanja je v
okviru svojega nastopa poudarila, da se kljub temu, da
postaja razveza zakonske zveze del vsakdana, ljudje v
trenutkih lo~itve pogosto ne znajdemo najbolje. Pojav
mno`i~nih razvez je novost v dru`benem `ivljenju
~loveka, za katero pa ljudje nimamo na zalogi vzorcev
vedenja, na katere bi se lahko oprli. Predavateljica je
tako spregovorila o fazah procesa spreminjanja part-
nerstva in dru`ine, o ~ustvenih procesih, ki spremljajo
razvezo, in spremembah "drugega reda", ki jih potre-
bujemo na tej poti. Kot "spremembe drugega reda" je dr.
^a~inovi~ Vogrin~i~ opredelila vse tiste spremembe, "ki
smo jih skupaj raziskali, zato da bi soustvarili dober
razplet za vse udele`ene".
4) S predavanjem dr. Ivana Svetlika: "Izzivanje
izobra`evanja" (3. 10. 2001) smo se s privatne sfere
dru`inskega `ivljenja premestili na podro~je javnega.
Dr. Svetlik, predavatelj na Fakulteti za dru`bene vede v
Ljubljani je kot izhodi{~e svojega predavanja izpostavil,
da pospe{ene dru`bene spremembe in globalizacijski
procesi narekujejo tudi spremembe na podro~ju izo-
bra`evanja. Pod vpra{aj se tako postavljajo stari na~ini
pou~evanja in u~enja, ki jih vse prepogosto razumemo
zgolj kot reprodukcijo znanja. V ospredje pa stopajo
sposobnost izbire ustreznega znanja, izlo~anje in po-
zabljanje zastarelega in predvsem sposobnost stalnega in
~im bolj samostojnega u~enja. Klju~no je tako postalo
nau~iti se u~iti. Zato se morajo po mnenju predavatelja
tudi snovalci in izvajalci {olske politike vpra{ati ali {ola
u~i prave re~i na pravi na~in.
5) V novembru (21. 11. 2001) smo se posvetili
vpra{anjem globalizacije in njenega vpliva. Dr. Darij
Zadnikar, s Pedago{ke fakultete v Ljubljani, je v okviru
predavanja "Globalni upor" spregovoril o aktualnih te-
mah antiglobalizacije, protestnikov in o dru`benih giba-
njih, ki so zajela zemeljsko oblo (dogodki v Seattlu,
Pragi, Genovi). Izpostavil je vpra{anja kdo se boji pro-
testnikov in ali ljudje resni~no ne vemo, za kaj gre ter
koga pla{i prikazen antiglobalizma?