Zgodaj*.
Eatolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta liri.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXTTT.
V Ijubljani 8. vinotoka 1880.
List 41.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O sv. Janezu Kanciju. (20. oktobra.)
II.
(Corpus domas jejuniis.)
Ojstró se s postom pokoriš, In z bičem si teló krotiš; V spokomikov versté junak Nedolžni vstopiš se vojščak.
Tud' mi v stopinje stopimo Očeta dobrega serčno Sledimo —, da telesno strast Krotila duha bo oblast.
Ko siromaka mraz mori, Mu odeneš s plajšem ude ti; In stradajočim žejo, glad S pijačo, s hrano odganjaš rad.
Odrekel nisi ti nikdár Pomoči, če Te prosil kdó: Domovje brani nam vsikdár, Te Poljci *) in ptujci prosijo.
Očetu slava, Sinu čast S presvetim Duhom bodi last. Pri Bogu Janez sprosi naj, Da sprejme nas v veselja kraj. Amen.
III.
(Te deprecante corporum.)
Na prošnjo Tvojo vmakne se Telesna kuga, in slabost Beži Telesa, mesto nje Se zdravje vrača in krepkóst.
Suši ca, rana, merzlic.. Jih spravila pred jame rob; Pomoč jih tvoja rešila, Da ni končal jih smerti zob.
Po prošnji tvoji Božja moč Stori, da plava vse nazaj, Kar je odnesel val derčč, — Priplava vse na reke kraj.
Ker toljko moreš, v raja kras Nas sprejmi — vroče prosimo; O sliši naših prošenj glaa, Pomagaj nam, te kličemo!
Edino vedno Trojstvo Ti, O trojni zmčr v Edinosti, Naj sprosi Kancij nam le-to, Da spre j me š v sveto nas nebo. Amen.
(Dalje sledi.)
*) Bil je rojen sv. Janez Kancij na Poljskem in Poljci ga posebno kot svojega priporočnika častijo.
Prestavljavec.
Mz Hrtfemfm Mtmmrieifm
(Dalje.)
V. Mozambik. Nad a lj no potovanje. Prihod ▼ Goa.
Dan našega prihoda bil je ravno 28. rožnika 1753. Oče prednik zavoaa Jezusovega reda na otokn nam je berzo drugi dan nekaj majhnUi bark poslal. Vsaka ie imela dve vesli, s kterima so kot oglje černi pa malo oblečeni zamorci vesljali in nas sedemnajstero peljali v njih vstav. Ta otok sam je komaj uro dolg in na nekterih krajih komaj četert ure širok. Kupčijo, zdaj ie zeló razširjeno, imajo nekteri Portugalci, azijanski ne-verci in muhamedani. Kupčija bila bi še veliko bolj živa, ako bi se tudi barke druzih narodov smele ustavljati. To pa ni v navadi ne tu ne po druzih zavetiščih Portugalcev. Po mojih razlogih je vzrok tej prepovedi ta, da pazljivo odstranujejo tujce od slabo zavarovanih prostorov. Drugač pa je otok zeló nerodoviten, in morajo potrebno hrano s suhe zemlje ali pa iz druzih oddaljenih krajev dovaievati. Tudi ni tukaj studencev, in ljudje so primorani nabirati kapnico a velikimi stroški v nalaš za to pripravljenih vodnjakih. Ker pa pogostokrat dalj časa ne dežuje, je voda silno draga. Naj boljših morskih rib je tu v obilnosti, droga hrana pa, posebno meso, je zeló draga.
Na otoku zapoveduje kraljevi namestnik in infuli-rani prost. Jezuiti imajo zadosti dobro sozidan vstav. Tudi je tukaj Dominikanski samostan in usmiljeni bratje oskerbujejo bolnišnico. Terdnjava je lepa in močno zi • dana, pa tudi nektere hiše Portugalcev niso naj slabši.
Kadar na otoku veliko pomanjkanje živeža postane, spravijo ljudje sekire, sekalca, svedre, nože, škaije, ogledala in enako blago skup, naložijo vse na barko srednje velikosti in peljejo na nasprotno ležeči otok Ma dagaskar, kjer prav ceno potrebno živino in drugo : hrano dobijo. Tako na primer dobijo za ene škarje vola ali kravo, za navadni majhni nož kozo ali ovco, aa sekiro prešiča i. t. d. Zarad tega so hoteli Portugalci na bregu otoka napraviti prodajalnico, ktera bi se jim bila gotovo dobro ponašala, kajti lahko bi bili dobili potrebne hrane, pa tudi barke bi bile ostajale io se s potrebnim blagom preskerbovale, pa se jim ni posrečilo.
Tudi Francozi so se z vspehom ondi naselili in mislili so, da stojijo na terdnih nogah; nekega dne pa so jih nenadoma zamorci napadli in do enega vse pomorili; nočejo namreč nobenega Evropejca terpeti.
Jezuiti so bili svoje misijonarje tje poslali, da ozna-nujejo nevercem sv. evangelij in divjake navadijo čednega življenja. Vspeh pa je bil zel6 majhen, ali pa čisto nespeh, in naposled so bili primorani zapustiti ta lepi otok, ki pravijo, da obsega sedem kraljestev. Edina zapreka, da tukajšni nevčrci katoliške vere ne sprejmč, je tu vkoreninjeno mnogoženstvo. K vsemu temu pa je prišlo sem še veliko muhamedanov, kteri so veliko oto-čanov za svojo zmoto pridobili, ker so vsakemu toliko žen dovolili, kolikor jih rediti more.
O tem otoku se dandanes (ob koncu 19. stoletja) piše to le: Mozambik (Mozambique), obrežje v vzhodnji Afriki, od nosa Delgado do Zambese, vštric otoka Ma-dagaskarskega, ima v sredi visoko gorovje. Reki Lim popo in Zambese deželo dobro namakate; obnebje in rodovitnost je k&kur v srednji Afriki. Prebivavci so Kafri in zamurci. (Op. ime „Kafer" pomeni „pogan".) Portugalska sredi in ja vlada je razdeljena v 6 okrajev. Poglavar ima sedež v mestu Mozambiku, ki je tudi škofijski sedež in ima 7000 stanovnikov, dobro' zavetišče, in je središe portugalskega tergovinstva, ki pa nikakor nima več tolike znamenitosti, kakor v 17. stoletji.
Devetnajstega avgusta šli smo zopet na barko in prepustili smo jo po vgodnem vetru. Ta pot pa smo bolj počasi se vozili, ker imeli smo dve barki pod našim varstvom: perva iz Dio in druga iz Domeo, dveh azi-janskih naselb, ki ji imajo Portugalci v oblasti. Ker ste pa te barke veliko manjši bili in ste tudi počasneje jadrale, treba ie bilo polovico jader zviti in privezati, in zarad tega smo se dalj časa vozili. Za 14 ali 15 dni šli smo brez vse nevarnosti. Na tem kraji namreč tihota in vročina niste toliko nevarni.
Ko smo potovali proti Goi, smo že pod 13. stopinjo južne širokosti videli v morji živih in mertvih k4Č. Bile so raznih plemen. V pojasnjenje tega moram orne-uiti, da se v Indiji zima navadno v sredi junija začne in terpi do polovice avgusta. Zima pa je v tem, da ves čas močno in neprenehoma dežuje. Zarad tega bi težko bilo vsaj v krajih, v kterih sem jaz bil, ljudem dopovedati, kaj je sneg. Naša hladna spomladanska sapica, ki nam je toliko prijetna, napravi tam, da se ljudje na celem životu tresejo. V takem deževnem času nastanejo pogostokrat povodnji, kakor splošni potop, ktere kače in drugi merčes seboj v morje potegnejo. V tem času pride tudi toliko peska v Goiško pristaniše, da je vhod velikim barkam za dalj časa popolnoma zapert.
Ako se tedaj kače na morji prikažejo, je gotovo znamenje, da so vozniki na pravi poti, in da ni več daleč do suhega. Drugo znamenje pa je še bolj čudno.
Prikažejo se namreč majhne bele peresca iz sterjenih pčn, ki so podobni majhnim hostijam ali pa srebernemu denarju. Kaj tacega se le blizo suhega nahaja. Kmalo potem so mornarji verv s svinčeno kroglo v morje spustili in našli so, da je morje ondi šestdeset sežnjev globoko. Nekaj časa smo se še dalje peljali in poveljnik je dal dva topa sprožiti tje proti suhi zemlji. Odgovora sicer nismo slišali, pa videli smo, ker se je ravno noč delala, od zemlje sem dvakrat se zabliskati, to je bil ogenj dveh izstreljenih topov. Vsako uro so to znamenje ponavljali in dobili enak odgovor. Čolnarji so še veliko jadro proti drugim obernili, da so barko ustavili, ker niso si upali v mraku bolj blizo proti zemlji vesljati.
(Dalje sledi.)
Máaiotiska Cerkev.
Bog nas je zato vstvaril, da bi mi Njega vedno bolj spoznavali, njemu služili ter se tako zveličali. Kaj je Bog, tega nam še angelj ne more dopovedati, a kako neki bi človek mogel zapopasti! Bog nam je sicer odperl knjigo, da se iz nje zamoremo nekoliko učiti, kaj da je On. Knjiga ima dva lista: nebo in zemljo. Nebo s svojimi čudežnimi stvarmi nam po besedah psalmistovih (18, 1) oznanuje slavo in veličastvo Božje; a zemlja, drugi list, ona nam iz ust milijonov ljudi in druzih živečih in neživečih reči razodeva Božjo dobrotljivost in previdnost, modrost in vsemogočnost.
Ko pa ljudstvo ni več razumelo ove knjige ter je Božje češčenie skazovalo stvarém, ko je celó „izvoljeni narod" judovski zabredel s pravega tira, prišel je Bog sam kot človek na svet, da nam napiše novo knjigo, knjig"» iz katere naj bi se vsi ljudje učili Boga spoznavati in njemu prav služiti. Knjiga ta je sv. katoliška Cerkev. Ona nas uči jeden jedini jezik, jezik vere, upanja in ljubezni; ona nam deli milost, mir in blagostanje. Ona je drugi raj, druga barka Noetova, nova zaveza med Bogom in človekom, ona je preddvorje, veža nebeška, ona je mati človeštvu. To je ono, kar pravi katekizem, rekoč, da je Cerkev vidni zbor vseh pravovernih kristjanov, ki verujejo ene nauke in sprejemajo ene zakramente ter imajo vidnega poglavarja, rimskega papeža.	"	^
1. Beseda „cerkev" navadno pomenja poslopje, napravljeno z opeko, kamenja ali lesa, poslopje, ki'ga je posvetil episkop (Škot) ali blagoslovil njegov pooblaste-nec; poslopje, v kterem se zbirajo kristjani, da bi tam skupno Bogu služili. No, kadar v apostolski veri molimo, rekoč: „Verujem — v sveto katoliško Cerkev", ta beseda „Cerkev" ne pomenja poslopja, v kterem se kristjani zbirajo k službi božji, marveč zbor ali družbo krist janov samo. Ako toraj rečem: „Jutri pojdem v cerkev", ali: „Ta cerkev je snažna" itd., s tem govorim o poslopji, ki je pripravljeno za opravljanje službe božje. Ce pa rečem: „Ta človek je ud katoliške Cerkve", ali: „Moj sosed je izključen, izobčen iz Cerkve", ali: „Cerkev je razširjena po vesoljnem svetu in obsega čez 200 milijonov vernikov" itd., to mislim zbor ali družbo vseh
Sravovernih kristjanov. Ako pa slišimo: „Cerkev uči, a je sedmero ss. zakramentov", ali: „Cerkev zapoveduje, da se ob petkih zderžujmo mesnih jedi", ali: „Cerkveni zbor obsodil je nauk lažiprerokov" itd., tu se a besedo „Cerkev" razumevajo predstojniki Cerkve, t. j. papež in episkopi, t. j. učeča Cerkev.
Ko je Gospod (Mat. 16, 18) Petru rekel: „Ti si Peter, t j. skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev", Zveličar z besedo „Cerkev" ni mislil kakšnega poslopja, marveč ljudi, ki bodo verovali v Jezusa kot
Sina Božjega in Odrešenika sveti. Kakor je namreč Peter, ki je Cerkvi izvoljen za podlago, bil človek, tako tudi Cerkev, „zidana" na tej podlagi, mora biti le družba ali sbor ljudi. — Isti pomen posnema se iz raaličnih imčn, ki jih je Cerkvi aajal Kristus in njegovi pomočniki, apostoli. V sv. pismu se namreč „Cerkev" večkrat imenuje „kraljestvo Božje" na zemlji, ali „ovčnjak", ovčarnica Kristusova, zopet „družba svetnikov", tudi „telo" Jezusovo, „sveto mesto" itd. Vsa ta in podobna imena očitno naznanjajo, da „Cerkev" v našem pomenu ni poslopje, temuč jedinstvo, družba, zbor, občestvo kristjanov. Zato sv. Avguštin piše: „Cerkev, to je ljudstvo Božje, ki je razkropljeno po celem svetu", a sv. Tomaž Akvinski govori: „Cerkev je družba vernikov". — Z besedo „cerkev", ki jo imenujemo v apostolski veri, razumevamo kerščansko občino, kerščanstvo, kristjane vesoljnega sveta.
Slovensko ime „cerkev" ponaredilo se je is gerške besede „kyriake" (ekklesia), t. j. Gospodova (družba). Tako se imenuje sa tega del, ker je Jezus Kristus njen začetnik, zidar, vstanovitelj, a On je naš Gospod, kajti On je pravi Bog in naš Odrešenik. — Da je Jezus, naš Gospod, vstanovitelj Cerkve, to vemo od Njega samega.
2.	Zveličar je o svojem kraljestvu na zemlji, t j. o Cerkvi govoril večkrat v prilikah. Tako n. pr. (Mat. 20, 1 — 8) pravi o gospodarji, ki „je zjutraj zgodaj izšel, da najme delavcev za vinograd svoj"; ko se je s temi pogodil, poslal jih je na delo Jednako storil je „okoli tretje ure", po tem zopet „o šesti in deveti uri", inna-posl led „okoli enajste ure". Tukaj se Cerkev primčrja vinogradu, kamor je „hišni Gospodar", t. j. Bog, v raznih dobah klical delavce, t. j. ljudi. V stari zavezi je ljudi vabil po svojih službenikib in prerokih, v novem testamentu je pa „najemal" jih po svojem lastnem Sinu in apostolih. — Pri sv. Mateju (22,2—il) beremo o kralju, ki je svojemu sinu napravil svatovščino ter je povabil množino gostov. Kralj je Bog Oče, ki je svojega jedino-rojenega Sina poročil s sv. Cerkvijo, napravil veliko gostovanje, t. j. evangeljski nauk, svete zakramente, nebeško veselje. — Svojo bodočo Cerkev Kristus (Mat 13, 24—27) primerja z njivo, na kteri raste lepa pšenica in škodljiva ljulika, t j. v njegovi družbi bodo ljudje dobri in hudobni; ob enem pa tudi naznanja plačilo za dobre, in pogubljenje za hudobne.
Kar je Gospod obetal v prilikah, to je obljubil tudi razločno z besedami. Beremo namreč, da je (Mat 16. 18) perviku apostolov rekel: „Ti si Peter — pečina, skala — na to skalo bom zidal svojo Cerkev". Kakor je pri vsaki hiši podlaga, temelj naj važnejša reč, na kteri počiva celo poslopje, tako je pri Cerkvi sv. Peter kot kamen ali podlaga, brez ktere Uerkev biti in obstati ne more. — Jezus uči, da moramo Cerkvi biti pokorni. Ko je opominjal svoje učence, da naj bratovski svarijo grešnike, je (Mat 18, 17) rekel: „Ako tebe ne posluša, vzemi seboj Še enega ali dva..., ako teh ne posluša, povej Cerkvi; le pa Cerkve ne vboga, bodi ti kakor nevernih in očiten grešnik". Ako se namreč hudobnež ne zmeni za mirne besede poštenih ljudi, zapo-vedal je Zveličar to naznaniti Cerkvi. — Pri sv. Janezu <10, 11—17) se Kristus imenuje dobrega pastiija, tiste ljudi pa, ki poslušajo njegov glas, ima za svoje „ovčice" ter pristavlja: „Imam še drugih ovac, ktere niso iz tč ovčarne; tudi te moram pripeljati in poslušale bodo glas moj ter bode ena čeda in eden pastir". Ta ovčarnica je sv. Cerkev.
3.	Premilostni Zveličar je svoje obljube tudi spolnih Ko je začel učiti, obiskoval je kraj za krajem. Seboj jemal je učence. Bilo jih je 72, kakor vemo iz
evangelija (Luk. 10,1.17). Gospod izvolil si jih je izmed ljudstva. Ti so ga spremljali po njegovem potovanji po Judeji in druaih okrajinah, poslušali so njegove pridige, gledali njegove čudeže. Od tega števila odločil si je 12 apostolov, po tem ko je (Luk. 6, 12} bil „celo noč premolil v molitvi božji". Apostoli so: Simon-Peter, Andrej, Jakob starejši in Janez, Filip in Jernej, Matej in Tomaž, Jakob mlajši in Simoo Gorečnik, Juda Tadej in Juda Iškarijot, kteri je postal izdajalec.
Preljubi naš Rešitelj je apostolom izročil vse potrebno. Dal jim je namreč zapovedi. Rekel jim je: „Poidite in učite vse ljudi". (Mat 26, 10.) „Idite po vsem svetu, osnanujte evangelij vsakemu umnemu stvar-jenju", (Mark. 16, 15.). •. Zapovedal jim je toraj, da morajo sv. evangelij oznanovati. Naložil je, da tiste, ki so pripravljeni živeti po nauku Jezusovem, naj sprejemajo v Cerkev po zunanjem znamnji. To vidno znamnje je kerst, pogoj za zveličanje in pogoj za sprejetje v sv. Cerkev. Zatoraj (Mark. 16, 16) pravi: „Kdor veruje in bo kerščen, ta bo zveličan", sicer pa (Jan. 3, 5.) „če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more iti v kraljestvo Božje". — Postavil je Sveto večerjo, ki naj bo sveta včz, ter naj vernike združuje med seboj, in vse skup zopet z njihovim poglavarjem Jezusom. V ta namen je kruh in vino spremenil v svoje Telo ter porazdelil apostolom, rekoč: „To delajte v moj spomin!" (Luk. 22, 19.) Jedilo od te mize teknilo bo le tistim, ki spolnujejo kerstno obljubo, zato Zveličar (Jan. 6, 57) pravi: „Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ta ostane v meni in jaz v njem."
Zraven tega so apostoli dobili posebno oblast. A ta je trojna, — učna: „Učite vse ljudi" (Mat 28, 19.); — mašniška, svečeniška: „To opravljajte v moj spomin" (Luk. 22, 19.); — vladarska: „Karkoli zvežete na zemlji, to bo zvezano v nebesih, a karkoli razvežete na zemlji, razvezano bo v nebesih". (Mat 18, 18.)
Jezus Kristus je toraj napravil podlago, temelj svojemu duhovnemu poslopju — Cerkvi. On je obljubil, da bo postavil Cerkev; svojo obljubo je spolnil in je (Efež. 4, 11) „nektere postavil za apostole, nektere za preroke, nektere za evangeliste, nektere za pastirje in učiteHe, da verniki postanejo popolnoma, da se sostavlja telo Kristusovo".	(Dalje sledi.)
Zakaf se kliče se. Anton na pomaé, ita bi se kaj zgubljenega zopet našlo t
Na vso moč je sitno večkrat, kadar kdo kake zgubljene ali pa založene potrebne reči iše, pa je kar ne more najti. V tacih okolišinab verniki navadno kličejo na pomoč sv. Antona Padvanskega. Od kod je to ?
Oče sv. Antona je stanoval v Lisabonu na Portugalskem in imel je v oskerbništvu očitne denarje. O neki priliki ie kakor oskerbnik imel odgovor dajati, bil je pa zgubil pobotnice in zato je bil v nevarnosti, da pride v sramoto in še celó sum, da je goljufoval. Njegov sin pa, ki je takrat bival na Laškem, je bil kar neprevi-doma postavljen na Portugalsko, stopi pred sodnike in izroči sodniji poštevne spričala. Tako je bil oče rešen iz zadrég.
Še bolj znan je naslednji dogodek iz bukev, ki popisujejo čudeže sv. Antona. Ob tistem času, ko je sv. Anton bival v Montpellier-u na Francoskem, zapusti neki novinec samostan njegovega reda in na beg je vzel seboj psalmske bukve z opombami, ktere so sv. Antonu služile, kadar je podučeval svoje brate. Sv. Anton, močno užaljen zarad dvojne nesreče, začne moliti. Begovca med tem na potu grozovita prikazen tako ostraši, da se
je z bukvami nazaj vernil in ves pretresen se je svetniku pred kolena vergel.
Ambrož Katarin, sloveč bogoslovec, je neki dan na potu zgubil rokopis svojih dčl, ko ga je ravno k tiskarju nesel. Vse opraševanja, tudi naj skerbnivše, so bile zastonj. Poslednjič se oberne k sv. Antonu in obljubil je, ako bo uslišan, da bo to dogodbo razglasil v nekem spisnem delu. Zdajci pride neznan človek in mu pove kraj, kjer je Ambrož svoj rokopis našel polen in nepoškodovan. V sled tega je to dogodbo popisal natančno po vsih okolišinah, kakor je bil obljubil, in tako tudi svetu zapustil.
Karol II, angleški kralj, je bil pregnan iz svojega kraljestva in bival je v Koloniji. Takrat mu je K ikra-den ves njegov denar. Dasiravno protestant, se j. »ernil do oo. frančiškanov, naj oni sv. Antona zanj n«. pomoč kličejo. Vspeh je prečudno opravičil njegovo zaupanje. Že prihodnji dan se je vse ukradeno lepo našlo. Kralj je popis vse te dogodbe podpisal, svoj pečatnik pritisnil in zapustil samostanu.
Morebiti ni kmali katoliškega vernika, da bi tudi iz svoje skušnje ne bil prepričan, kako sv. Anton v enacih primerljejih pomaga. Omenjen bodi en sam dogodek ob kratkem, ki ga „Canisius-Stimmen" (t. 1. št. 7.) obširno pripovedujejo. Župnik v St. je bil lansko leto veliki teden v neko mesto poslal 77 gl. za mašno obleko, ki mu je bila izdelana. Letos ob novem letu pa dobi tirjatev, da naj plača. Zdaj iše iu iše ves ljubi teden „recepisa", da je denar poslal; pa zastonj. Dobri prijatli mu svetujejo, naj se oberne za pomoč k sv. Antonu. Prosi prij&tie, naj mu tudi oni pomagajo moliti. To se zgodi. Duhoven zopet jame iskati, pa komaj da odpre omaro, je pervi papir, ki ga v roke prime, iskani recepis.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Za Slovane silno imenitna okrožnica Leona XIII.
Sedanji sv. Oče Leon XIII se po pravici imenujejo „luč na nebu", ker kakor visoko postavljena luč daleč okrog sveti, tako sedanji papež vso zemljo razsvetljujejo s svojo nebeško učenostjo. 30. septembra so zopet dali na svitlo preslavno encikliko, ki se ozira na Slovane in njih razmere do svetega Stola. Povzeli so zgodovino ss. Cirila in Metoda, ki sta v 9. stoletji v Aziji Kazarom in Bulgarom, potem pa v Evropi neštevilnim Slovanom oznanovala sv. vero. Našteli so premnoge papeže, ki so se posebno pečali za Slovane in zapovedali so, da praznik ss. Cirila in Metoda naj se v katoliški Cerkvi po vsi zemlji obhaja 5. mal. serpana (jul.). Sv. Oče opominjajo poslednjič vse škofe in vernike, naj prosijo ssv. slovanska aposteljna za njuno posredovanje pri Bogu, da se sv. vera na Jutrovem ohrani in da se razkolniki vernejo v katoliško Cerkev.
Ta okrožnica je silno znamenita in bode gorko obsijala slovanski svet. Upajmo tudi od nje velikega vspčha v prid Slovanov. Prihodnjič več.
Iz Ljubljane. (Antikristovi krokarji.) V razodenjih sv. Brigite se to-le bere: Tri so časne dobe na svetu. Perva seže od Adama do včlovečenja Sinu Božjega; druga se prične s prihodom Jezusa Kristusa na zemljo, in gre dalje, da brezbožnost in prevzetnost postanete obiln e in je terpljenje Sinii Božjega kakor pozabljeno; s tem se prične tretja doba, ki bo terpela dalje, do sodbe. Ob koncu te dobe bo rojen Antikrist. In kakor se is svetega sakona rodijo otroci Božji, tako bo Antikrist rojen od preklete ženske, ktera se štuli, da
umeva duhovne reči, in od prekletega moškega, iz kterih zedinstva bo hudobni dun svoje delo upodobil. Kadar se bo brezbožnost v nezmérno narastla in bo méra krivice čezobilna, takrat se je približal čas Antikristov. Poprej pa se bojo še nekterim poganskim narodom vrata včre odperle. — Kadar bodo kristjani ljubili krivover-stvo in bo krivica duhovstvo in pravico z nogami teptala, je to zanesljivo znamnje, da Antikrist ima priti.
K temu, kar je poslednjič rečeno o teptanji du-hovstva in veljá o cerkvenih ali sploh pobožnih osebah, je prilika pristaviti nektere opombe.
Ravno te dni se je nekdo v enem ljubljanskih časnikov grenko pritožil, kako neobtesano in več kot pla-šarsko so se obnašali na železnici nekteri mladi ljudje, ki so šli domu iz Bosne. Nam je pred malo časom prišla podobna pritožba gnjusnega počenjanja nekih mladih potepuhov na železnici, da zamoremo to le z bolj mehkimi besedami omeniti, ponavljati gerdih besed ne smemo. Rečeno je primeroma to-le:
Peljal sem se po železnici v L. domú. Bilo je še 4 postaje do L., kar pride v voz mlad fant s culo na rami, boje rokodelec, se usede za menoj na klop k drugemu mlademu fantalinu — nekako pri 181etni starosti sta bila. Vidila sta nasproti sedeti tudi plemenito gospó. Ni bilo še 5 minut, ko smo se začeli peljati, kar začne fant s culo tako grozovite bogokletja govoriti, da nas je vse spreletaval strah in groza. Gerdun je tudi smodko imel v zobéh in je dim naravnost tej gospej v glavo puhal, pa tudi z jezikom jo pikal ... Prašamo: Kje je vzrok tacega krastavega vedenja? In: Kam pripeljejo svet take pošastnosti?
Nova era je mislila, kdo vé, kako pridobitev, akvi-zicijo, je storila s svojim laži-liberalizmom; zdaj pa se je o vsaki priliki začel kazati piškavi njegov sad. Zares, pravi Antikristovi predhodniki so taki spački človeštva, ki zraven tega, da ao brez vere, tudi ne znajo nobene „mančre" in čedne šege.
Kaj pa je storiti, ako s tacimi zverinjami skupaj zadeneš, dokler se jih ogniti ne moreš? Žeieznica bi za take morala imeti posebne kurnike, kakor za divje zveri, ki vse praskajo in tergajo, kar je blizo njih. Ker pa tega ni, bodi dragi popotnik do njih hladnokerven kakor zima, pa tudi postaven kakor skala. Ako nimaš tiste zmožnosti, da bi nesramnemu gobcu pri pervem napadu moško in hladno zasolil tako besedo, da mu bo dolgi in strupeni jezik zastal, potlej ni druzega pomočka kakor poterpeti. Bogokletnežu ali napadniku na tvoje poštenje utegneš pa nekako naznaniti, da se bodeta na postaji zmenila, če je imel res podpisano pravico te nadlegati, ki si pošteno plačal prostor v vagonu. Zakaj to ni res, da ni nikjer več pravice; samo to je, da je treba iskati je pametno in po pravi poti. Ako bi pa ti sam zanikar-neža z vsimi gerdimi primki nazaj opsoval, potlej, se vč, sta oba zadolžena in kako boš iskal pravice?
Nedavno so pravili, kako kosmato in neolikano so se na neki železnici vldli pruski vojaki do nekega katoliškega redovnika in da je bila zato velika preiskava. Ali se mar vi nekteri kranjski zanemarjenci hočete tudi obnašati do svojih katoliških sorojakov, kakor so se vedli luteranski vojaki — ne do svojih sovercev, ampak — do katoličanov? Ali vas ni sram na železnici nadlegovati sopopotnikov? Ste se mar pri kravah učili obnašanja do bližnjega? Ce je kteri med turčini v Bosni ali kjer si bodi po svetu kaj napačnega vidil ali slišal, tega ne smé v našo pošteno deželo nositi in tukaj trositi. Marsikteri se v južnih krajih navadijo tako ostudnih preklinjevanj, da bi se samim lasje ježili, ako bi vedili, kaj govoré; in vendar take ostudnosti ponavljajo, kadar domú pridejo, in tako naš narod pačijo in po-
hujšujejo. Ravno undan smo v „Katol. listu" č i tal i, da je hervaška vlada dala ojstro prepoved zoper bogokletje in bo vsak kaznovan, kterega bodo v tem zasačili. Tudi pri nas so marsikteri bili že na več mescev v ječo obsojeni zarad bogokletja. Vsak, komur se dokaže, da je p80val vero ali božje reči, pride v ječo. Vsak tedaj naj se varuje tega, kar je ostudno pred Bogom in sramotno pred ljudmi!
Iz Ljubljane. Pastoral, bearbeitet für angehende und wirkliche Seelsorger von Dr. Andreas Gassner, Pastoral- Professor zu Salzburg; I.Heft. — To delo (ob-krajšanje velikega dela Gassnerjevega „Pastirstva") izhaja v veliki prav prijetni osmerski obliki in bode obsegalo kacih 6 sošitkov po 80 kr., vsak sositek s ka-cimi 10 polarni. Vsacih 5 tednov izide eden, ter bode delo do spomladi 1.1881 doveršeno. Pervi zvezek imamo pred saboj, je res lepo delo, in dobiva se po bukvarnah.
Vsak duhovni pastir potrebuje enacega dela kakor oččs v glavi, in tako lepa prilika z malimi stroški polagoma si ga napraviti, se ne naključi kmali, kakor tukaj. Svetujemo toraj novim posvečencem, gg. bogo-slovcem in drugim gospodom duhovnim pastirjem, naj se naročijo na to „Pastoral".
V bolj natanko pojasnjenje bodi omenjeno, da dobro znani, že 201etni vrednik solnograškega cerkvenega lista („Salzburger Kirchenblatt") je že pred 10 leti v treh debelih zvezkih na svitlo dal „Handbuch der Pastoral", ktero delo je pa že skor čisto pošlo. Bilo je priporočeno to delo od več ko 30 škofijstev in dobiva se v njem pojasnilo o vsakteri stvari, ki v duhovsko pastir stvo sega. Ta izdaja pa bode posnetek vsega dela, ki utegne prav dobro služiti tudi profesorjem pastirskega bogoslovja pri njihovem podučevanji. Ohranjena je pri tem vravnava in razdelitev, kakor je v velikem ročniku, sicer pa nikakor ni goli posnetek ali „compendium", temuč je prav veliko bistveno zboljšanega in predelanega, marsikaj tudi načelno predrugačenega. Večina tvarine je skrajšana, marsikaj pa tudi zdaljšanega. Omenjeno bodi, da ravno ta pisatelj je 1. 1875 že v 3. izdaji na svitlo dal mnogorazširjeno knjigo o zakramentu sv. zakona. („Das heil. Sacrament der Ehe".)
Z ÄOVt, 27. kim. *) (Novi zvonovi; kako so s častjo popotvali in bili sprejeti. Janez Oblak. Slovesnosti. Pošteni farmani.) Velikokrat beremo letos po časnikih le žalostne dopise o raznih nesrečah in klice na pomoč. Jaz Vam imam, hvala Bogu, danes le kaj veselega sporočiti. Včeraj (26. sept.) obhajali smo namreč za nas imenitno slovesnost: vpeljevanje štirih novih zvonov.
Naročenih je bilo v naši iari ob enem 5 zvonov. Štirje za farno cerkev, eden pa za podružnico na Pra-protnem berdu. Vlil jih je g. Samasa. Vsak, kdor jih je vidil in slišal že v Ljubljani pri g. zvonarju, ali pa pri nas, hvali ne le zares lepo vnanjo podobo, ampak tudi prijetne glasove. Veliki zvon C tehta 34 centov, drugi ^Es 20, tretji G 9, četerti C 4 cente 25 funtov.
Že v Ljubljani, ko so odpeljevali 13. t. m. zvonove, se je vse terlo radovednega ljudstva okrog lepo ozaljšanih vozov. Na Brezovici, kjer so vozniki tudi prenočili, pozdravili bo nove zvonove z zvoneujem, tako tudi drugi dan v Doljnem logatcu z zvoneujem in streljanjem z možnarji.
Za ta prijazni sprejem in skazano čast izrekam toraj vljudnim Brezovičanom in Logačanom, v imenu faranov, naj toplejšo zahvalo.
Precej pri vhodu v faro in še drugod na več krajih postavljeni so bili slavoloki, ki so z rsznimi napisi na-znanjevali, da obhajamo za vso faro imeniten dan. Dasi-
*) Serčna hvala za lepi dopis! Vr.
ravno je bilo tiste dni s košnjo veliko opraviti, se j« vendar zbralo obilo ljudstva pri cerkvi. Pokanje mož-narjev in zvonenje pri podružnicah in sosednji vfari na Verhu je naznanjalo, da se bližajo zvonovi. Šli smo nekoliko vozovom naproti z banderi, in o prihodu so pevke zapele nektere primerne pesmi. Skoraj bi rekel, da se je vsakemu o pervem pogledu lepih zvonov samega veselja nekako milo storilo in marsikomu so prevelikega ginjenja solze oči zalile. Srečno bili so zvonovi spravljeni v zvonik. Vsak je težko pričakoval pervega glasu. Veselo bili smo osupnjeni, ko smo v sredo popoldne (15. sept) pervikrat zaslišali glas velikega zvona, ki so prav mogočno razlega po naših gričih. Zadovolj-nost brala se je vsakemu na obrazu.
Vse delo v zvoniku vodi Janez Oblak iz Lučin, ki je pri nas vse prav lično in terdno izdelal, da se mu vidi, da je res mojster v tej stroki.
Na nedeljo (26. sept) bila je napovedana slovesnost. Pričujočih bilo je 9 duhovnov. Slovesno sv. mašo in pridigo imeli so preč. g. dekan Verhniški. Vreme bilo je vgodno, zato se je pa tudi ljudstva sošlo, da ni mogla cerkev vsega obsegati.
Da imamo novo zvonilo, za to se imamo v pervo zahvaliti neutrudljivemu g. župniku, ki se niso ustrašili težavnega dela, in dasiravno še niso leto in dan pri nas, so že pri farovžu in cerkvi veliko popravili in polepšali. Vsa pohvala se spodobi tudi faranom. Naša fara ne šteje še popolna 2000 duš in vendar so, ukljub mnogim dosedanjim slabim letinam, prostovoljno toliko obljubili, da se bodo veliki stroški poravnali. Bog nas je pa tudi letos blagoslovil s precej bogato letino, nas obvaroval toče, ki je ravno letos drugod po svetu toliko škode naredila.
Reči se mora, da so naši Rovtarji vsi vneti za čast Božjo, da se pri vsaki priložnosti, ako je treba za cerkev kaj napraviti, pokažejo prav darežljive.
Po svoji kupčiji z lesom pridejo s svetom veliko v dotiko; pa vendar so večidel še ohranili svojo staro poštenost. Nikdar ni slišati ponočnega razgrajanja, nikdar o prepirih, pretepih; da bi bili koga pobili, tega naj starejši ljudje v fari ne pomnijo. Na hvalo se jim mora tudi reči, da žganja, ki pijance tolikokrat ob pamet in zdravje pripravi, pri nas prav malo spijejo. Zato so pa tudi ljudje splob čversti, zdravi in vredni, da se marsikterim, na videz bolj izobraženim krajem, v izgled postavijo in v posnemo priporočijo.
r. V slovenskih Goricah, 9 sept. (Dve prelepi cerkveni slovesnosti. [Konec.]) V pondeljek v jutro je gosp. M. služil slovesno čemo mašo za svojo pokojno soro-dovino. Potem se je v društvu duhovnih rojakov podal na pokopališče, obiskovat grobe svojih ljubih pokojnikov. Ondi pokazal nam je mesto, kjer želi, kadar bo tudi njemu ura potekla, sredi med svojimi rojaki počivati. Previdnost mu je odloČila veči del življenja prebiti na tu]i zemlji ia med tujim narodom, toda enkrat — ko bo dospel dokonča — hoče se verniti med svoje,ktere je toliko ljubil!
Ta predpoldan se mu je predstavila deputacija faranov, ktera mu je čestitala in za vse obilne velikodušne podpore zahvalo izrekla. Blagi starček ii je podaril 50 gl. v namen, da si kmalu omislijo ga silnico, ktera je posebno veliki vasi Bisu zelo potrebna. — S kosilom pri g. jubilantovi sestri, kterega se je vdeležilo ie obilno gostov — duhovnih in svetnih — bila je jubilej ska svečanost dokončana Veselo še smo si napi vali; toda hitro, prehitro so ure pretekle. In prišel je ¿aa ločitve. S solzami v oččh smo se g. zlato mašniku zahvalili, se objeli, rekoč: „Sej ni še bilo zadnjikrat, — in podali smo se na pot — vsak v svoj kraj, vsak na
delo svojega poklica. Gotovo pa ni bilo enega med milimi gosti, da bi v sercu ne djal:
„GospoDV zLatoMašnlkV
VeČna Čast In sLaVa In Ves bLagor božll!"
Naj nasledujete tukaj ie pesmi, ki ste se med dru-
£'ni peli o priliki slovesne zlate mase. Dve deklici ia mače fare ste prav miloglasno zapeli naslednjo pesem a napevom g. Miklošiča:
Pesem
pri zlati sv, masi visokovrednega gospoda
dr. Jožefa Muršeca pri sv. Bolfanki
5. septembra 1880.
Kak slovesno, kak veselo Dnes nam glas zvonov doni, Kaka strelba se razlega Po dolini Pesnički! To je silni glas vabila: Po vseh potih brez števila Grejo trume naroda K cerkvi svet'ga Bolfanka.
Cerkva nova posvečena
V	krasnem kinču se blišči, In kristjanom poskakuje Serce v sladki radosti; Ker so srečno doživeli, Kar so dosti let želeli: Zlato mašo pervokrat Vidijo ta darovat'.
Pred altarjem zala versta Venčanih devic stoji, In duhovnikov preslavna Družba starčeka časti: Ki pred petdesetmi leti oe v mladosti svoje cveti
V	cerkvi tej navdušeno Novo mašo peli so.
V	težkem stanu delovali Dolgo dober so pastir, Skerbno dušam prave sreče So odpirali izvir;
S svetim naukom mladini Proti večni domovini Kazali so stermo pot, Var'vali jo grešnih zmot
Dnes ozirajo se milo Na pretekle zlate dni, Se spominjajo veselja In prestanih žalosti; Bogu, ki jih je ohranil, Z vsemogočno roko branil, Slavo pojejo iz dna Serca prehvaležnega.
Srečen človek, ki dočaka Zdrav visčke starosti, Pa srečnejši, kdor izverši Blagih del v obilnosti! Vsi tedaj se veselimo, Ljubega Bom častimo, Kteri nam dobrotnika Tol'ko let živeti da.
Prečastiti zlatomašnik Jožef Muršec — naš rojak,
Večni Povračnik poverne Naj obilno dar Vam vsak; Miiostijiv Vam vedno bodi, Blagoslovi Vas in vodi, Srečnih let Vam dosti daj, Enkrat pa presvetli raj!
Eno v tej slovesni uri Spolnite nam željo še, In v molitvi se goreči Vseh nazočih spomnite; Naj nam Bog pri vseh zadevah, V dušnih in telesnih revah Stalnost v dobrem podeli, Nikdar nas ne zapusti.
Ti pa Oče naš nebeški Doli glej na svoj oltar, Sprejmi ino blagoslovi Sveti jubilejski dar! Izveličar ljubeznjivi, Jezus Bog in človek živi, Ki daruješ se za nas, Vsliši naših prošenj glas!
Oj Marija, sveti Jožet, Ino vseh svetnikov zbor, Angeljvarhov pričujočih Neštevilni svetli kor: Zdaj pri svete maše službi Prosite kerščanski družbi, Da v nebesih enkrat vsi Z vami bomo združeni!
Naslednic pesem, ki je tudi zvabila ljudstvu solze iz očes, je zložil gosp. zlatomašnik sam in napčv ii ie omislil gosp. dr. Ipavic:
O Marija, hči, nevesta, Mati Božja blažena, Pomočnica vselej zvesta, Varhinja usmiljena.
Polna milosti Devica, Čednosti vsih zlati svit, Neba, zemlje zdaj Kraljica, Zmoreš, kar je komu v prid.
Nas usliši, sprosi milo Zdanji ino skrajni čas Božje milosti obilo, Greha stisk da reši nas!
Sprosi milosti obilo, Da varuje v dobrem nas, In pri Bogu za plačilo Zveličuje večni čas! Amen.
Razgled po svetu.
Francoski vladni framasoni so prišli v zadrego s tem, ker sodnije po večkrat razsodijo v prid preganjanih jezuitov. Toda frajmavrarji si pomagajo na ta pred vsim svetom zaverženi način, da prepovedujejo pisarjem take razsodbe pisati in zadevnim stramkam jih izroče-vati. Zato pa ima sedanja francoska vlada vsak dan več nasprotnikov. Celó mornarski poveljnik Cloué, kakor je čutiti, se ne mara sukati po željah judovskega Gam-betta.
Oziroma cernogorsko-turske zadeve se misli, da Osinj bode Cernogorcem izročen v kratkem in sicer po mir-
nem potu; polna vravnava tega prašanja pa da se bode kasneje doveršila. Razun tega hočejo vlade Turčiji dati dva mesca časa, da doverši gerško zadevo, in 3 mesce za zveršenje poprav v Armeniji.
Creí in sad zveste molitve.
Zahvala
Po obljubi očitno naznanjam naj serčniši zahvalo N. lj. G. presv. Serca, da je sin po dosti hudih pritež-nostih, ko se je zanj 9duevnica opravljala, šolo srečno izdelal.
Z Gorenjskega, 6. vinot. 1880.	K.
Prošnje.
V molitev goreče -priporočeni: Neka bolna, posebno na oččh, za pomoč. — Neka posebna zadeva. — Dve osebi za srečen poklic in dobro pripravo zanj. — Že delj časa božjastno dekle, ktero ta bolezen grozno zde-luje in se je kake neprevidene smerti v takem stanu bati, je prav živo priporočeno za pomoč.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec vinotok 1880.
I.	Gla v n i n n m e n : Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni narorni:
11.	vinotoka. Sv. Gumar, v rodu s kraljem Pipi-nom, je imel veliko terpeti od svoje hude žene, ktero pa je na pravo pot pripravil s svetim življenjem in z molitvijo, t 1. 774. Priporoč.: Ledine sv. Jakopa ap. (680 duš). Zakonski za sveto življenje, posebno na Slov. Mladina za sveto čistost.
12.	Sv. Maksimilijan, škof in muč. v Celju 1. 283; pomočnik lavantinske škofije. Priporoč.: Zavratec sv. Ulrika (t>66 d.). Verniki lavantinske škofije za sveto življenje, zlasti mladina. Umirajoči in duše v vicah.
13.	Sv. Koloman, kraljevič iz Škocije, je bil o po-potvanji v Jeruzalem v Stokeravu pri Dunaju dolgo ter-pinčen in poslednjič obešen (1. 1012), ker so ga krivi-čili za ogleduha; počiva v Melku. Priporoč.: Verh ssv. 3 Kraljev (605 d.). Iskanje Božjega kraljestva in njegove pravice. Zatrenje vrdž in krivih vér.
14 Sv. Kalist I, papež, od nevernikov več dni s
Ealicami pretepan, poslednjič z okna v vodnjak veržen 222. Priporoč.: Dekanijska duhovnija Cirknica (4136 duš). Sv. Oče Leon XIII in spreobernjenje njihovih hudobnih nasprotnikov. Zatrenje skrunjenja nedelj in praz nikov.
15.	Sv. Terezija, v začetku z branjem romanov s posvetnimi mislimi napolnovana, spreobernjena pa je postala velika svetnica, pisateljica prelepih bukev itd. Priporoč.: Stari terg pri Ložu sv. Jurja (4744 d.). Mladina za odvernjenje kužnega branja. Duhovno terpeče duše.
16.	Ss. Martinijan in Saturijan mm., sta veliko divjakov 8preoberniía. Priporoč.: Bloke sv. Mihaela (2910 d.). Spreobernjenje naših keršenih divjakov. Ker-šanska serčnost, zlasti mladini za čednost.
17.	Dve in dvajseta nedelja po Bink. Evang.: Ali se smč davek dajati (Mat. 22). Obletnica cerkvenega posvečevanja. Priporoč.: Planina sv. Marjete muč. (2029 duš). Lepo obnašanje v cerkvah. Razširjanje sv. vere.
Male duhovne vaje.
1.	Keršanski nauk. Ena prav velikih dobrot je: mladino v veri podučevati.
Učitelj, ki v šoli otrokom keršanski nauk razlaga, dobi vsaki pot 100 dni odpustka.
Očetje in matere, kteri otroke in posle učijo keršanski nauk, vsaki pot 100 dni odpustka.
2.	Zdihljej. O Jezus, krotak in iz serca ponižen, stčri serce moje, kakoršno je Tvoje! (100 dni odpustka enkrat na dan.)
Listek za raznoterosti.
Katoliška dražba bo pervo letošnjo tombolo svojim družnikom napravila 24. tega mesca. Začetek je o l/tQ popoldne. Dobiček se bo obernil za ubožne št. jakopske konference sv. Vincencija. Vabljeni so spoštovani družniki, da bi prav obilno se vdeležili in pomogli, da se dobi kaj pomočkov, zakaj revežev je zmeraj več, denara pa zmeraj manj. Samo ta konferenca jih ima do 140 podpirati, ter bo mnogim treba darove odreči, ako ne bo bolje. — Dalje je izrečeno upanje, da se v družbenih sobanah prihodnji mesec zopet prično podučni govori, ki so zadnjo zimo vedno več poslušavcev vabili v sobano. Dan se bo naznanil pozneje.
V kaežje-skofljsko semenišč so sprejeti naslednji gospodje: Glibe Andr. iz Starega loga; Ilovski Albin iz Novega mesta; Kušar Fr. iz Rateč; Marok Jož. iz Kostanjevice; Možina Jan. iz spodnje Idrije; Mrak Matija iz Radolice; Pokoren Jak. iz Škofje loke; Porubski Jož. iz Kočevja; Sitar Matej iz Ježice; Zavodnik Feliks iz Žužemberka; Fertin Ign. iz Breznicc (v 2. I.). — Bogoslovci zunaj semeniša so gg.: Demšar Fr. iz Po-lján; Dobnikar Jan. iz Topol; Sternard Jan. iz Dobre-polja; Ileršič Ignacij iz Černomlja, in Žitnik Ignacij iz Fužin.
? orgljarsko šolo so letos sprejeti naslednji učenci: Bizjak Juri iz Polhovega gradca; Geso Jožef izTersta; Jazbar Leopold iz Ljubljane; Jereb Fr. iz Štange; Malo-verh Juri iz Polhovega gradca; Snoj Peter od št Ja kopa pri Savi; Vilhar Andrej s Studenega; Pajik Fr. iz Ljubljane; Remic Jože iz Nazareta (Štajersko); Hafnar Janez iz Stare loke; Tiran Ant. iz Postojne; Brežčak Jan. iz Staniela (Goriško); Cotelj Jan. iz Leš; ^Jeraj Fr. iz Braslovič (Štajersko); Benkovič Lor. iz Škofje loke; Pirnat Bernard iz Prečne; Zupančič Anton iz Ljubljane; Kristan Janez iz Ljubljane; Groznik Alojzij iz Štajerskega.
Preč. gosp. Jan. Lesjak, župnik v Kostanjevici, je postal duhovni svetovalec.
Poterdilo. S preserčno hvaležnostjo prejel po „Dan." od neim. g. duhovna za pogorelce Želimske darovanih 5 gld. a. v.	Juri DernovŠek.
Poterdilo. Za bulgarski misijon redovnikov vstajenja Jezusa Kristusa v Adrijanopolu sem po preč. g. mons. L. Jeranu prejel 207 gl. a. v. zbirk „Zg. Dan.", kar tukaj z vso hvaležnostjo poterjujem.
Na Dunaju, 2. vinotoka 1880.
Toma? Brseska, prednik mis red. vstaj. J. Kr. v Adrijanopolu.
t V Skofji loki, v uršulinskem samostanu M. D. neomadežanega spočetja, je 1. vinotoka ob 5 zjutraj za sušico umerla M. Marija Ana Filipina Pire, Ljubljančanka, stara 37 lčt, v 8. letu slovesne obljube. Posebno priporočena v molitev.
Pri duhoYskih poskusnjah te dni so bili čč. gg.: Bergant V., Eržen Fr., Jarc Fr., Križaj Nik., Šimenec Andr., Šalehar Ign.
Zlato maso bodo v nedeljo v Gorjah imeli prečast. g. župnik K. Tedeski. Pridigal bode č. g. K. Kljun.
Poreski ikof milgosp. Jan. Glavina so dali na svitlo prelepo in ginljivo okrožnico o pomanjkanji duhovnov. Več prihodnjič.
Y Briksnu na Tirolskem je letos 72 bogoslovcev, in sicer: v četertern letu 8, v tretjem 16, v drugem 18, v pervem 30. — Pri duhovnih vajah od 20.—24. ki-movca v tem mestu je bilo 68 duhovnov.
Za učitelje in učiteljice, kakor sploh za starše in rednike priporočevanja vredni ste naslednji deli od slavnih pisateljev:
1.	Strahlen der Wahrheit, vom P. Theodor Ratisbonne, apost. Missionär unserer lieben Frau von Sion. Mainz 18fc0; čez 400 str. v 12erki. Cena 1 gld. 8 kr. v katol. bukvami.
2.	Die Mädchen-Erziehung, v. Dupanloup. Mainz 1880; v 8rki, 460 str. Cena ravno tam 2 gold. 40 kr.
Kdor se z mladino pečd, je pač vredno nektere groše za tako dobra bukve dati. Učitelj, rednik, uče-nica itd. iz tacih bukev dostikrat prebravši samo pol strani toliko pridobi, da se vsa izreja pokaža kakor pri solncu, in'oče, mati, učitelj itd. pozna nezmerno ceno, ki jo z mladino ima v rokah. Tu in tam bi morebiti duhoven ali drugi blagoserčen človek utegnil pripomoči gosp. učitelju, učiteljici k pridobitvi tacega silo koristnega čitanja, darovati knjigo za god, ali kakor si bodi.
WÉuhovsKe spremembe.
Železnica v pekel.
Odhod: Naglič gre točno vsako minuto; posebni vlaki, kadar jih je treba.
Prihod: O čemi temi, bodi si o kakoršni koli uri.
Cena: 1. razred: Tajenje Boga. — 2. razred: Ta-jenje Kristusa ali pa njegovega namestnika. — 3. razred : Sploh stan smertnega greha.
Opombe:
1.	Listki za nazaj se nikoli ne dajejo.
2.	Vozi se na vlakih razuzdane svobode ali prostosti, veselja in kratkočasa, naj rajše ob nedeljah in praznikih.
3.	Otročiči, ki še niso dospeli do pameti, se ne sprejemajo.
4.	Prošeni so popotniki, naj dobrih del in upanja seboj ne jemljejo, ker to bi jim tam doli več ne pomagalo.
5.	Sprejemljejo se popotniki po vsih kotih in potih, posebno radi pri kerčmah, žganjarijah, pri plesih, o mraku po ulicah in drugod, včasi tudi pri cerkvah, kteri zunaj čakajo na vlak, po ponočevalnin krajih itd.
6.	Vsak popotnik smé med potjo v nižji red prestopiti, v višega nobeden ne.
7.	Listki se poslednjič pri černem vratarji oddajajo, potem se vrata zapró, in za tacega popotnika potlej ni^več vožnje.
Cujte toraj in bodite trezni, ker gospodar te Železnice kakor rjoveč lev okrog hodi in gleda, koga bi v svoje vlake sjiravil!
V	Ljubljanski škofiji *): Prestavljeni ali v novo postavljeni so čč. gg.: Bajec Jak. s Fare pri Kost. v koč. Reko; Borštnar Jož. z Vinice v Višnjo goro; Rozman Fr. z Višnje gore v Vinico; Sušnik Jak. iz Radeč v Selca; Turk Avgust iz Polhovega gradca v Mengeš; Vilman Gašp. iz Metlike v Mirno peč; Zaman Andr. iz Smlednika za II. v Semič; Gregori Fr. iz Svibnega v Breznico; Vakselj Jan. iz Begunj v Metliko; Šmi-dovnik Ant., dosedaj zarad bol. v pokoju, v št. Lorenc ob Tem.; Eržen Val., sem. duhoven, v Skofjo loko; Per-par Fr., sem. duh., v Mirno; Smrekar Jan., sem. duh., v Polhov gradeč; Hudovernik Jan., novoposv., v Begunje; Jenko Ljud., novoposv., za II. v Černomelj; Karlin Andr., novoposv., v Smlednik; Sega Jan., novop., v Radeče; Štrumbelj Mart., novoposv., naFaro pri Kost.; Zbašnik Fr. z Mirne peči v Toplo reber; Koritnik Jak. z Iga v Senožeče; Rožič Al. iz Železnikov v Kamnik; Zaletel Leop. iz Senožeč v Železnike; Mekinec Fr. z Dobrove v Dol; Košmelj Jan. iz Šentjurja na Dobrovo; Brodnik Ant. iz Radolice v Postojno; Tavčar Jan. z Breznice v Radolico; Resnik Jož. iz Postojne v št. Ru-pert; Brence Jan. iz Kamnika v št. Juri pri Kr.; Rome Jož. iz Cirknice za benefic. na Vače; Brezovar Jan. iz št. Ruperta v Cirknico; Kuralt Jan. s Černega verha v št. Mihael pri Nov. m.; Barbo Jan. iz št. Mihaela pri Nov. m. za ^kapitelskega in farnega vikarija v Novo mesto. — C. g. Pogorelec Andr., benef. na Vačah, je dobil duhovnijo Kolovrat; č. g. Jan. Tomažič vikarij v Novem mestu, gre za vikarija v št. Vid pri Vipavi.
V	Poresko Poljski škofiji: Č. g. Leop. Rumšič, župnik pri sv. Dominiku ob Labinu, je imenovan za administratorja v Stinjanu in č. g. Vinc. Skarpa je rešen tega opravila. Č. g. Mih. Ciceran, bivši v pokoju, je
foslan za kaplana k M. D. „de Salute". Č. g. Dominik indulič, škofijski klerik v 3. tečaju bogoslovja v Gorici, je prejel mašniško posvečenje v Poreču, in bode 4. leto v Gorici doveršil; ravno tam je g. Luka Kirač stopil v 1. leto bogoslovja.
JDobrotmi darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Dobrotna Ločanka 1 gl.
—	Iz Cirknice (zadnjič omenjeni ostanek preč. g. dekana) 2 gl. 60 kr.
Opomba. Zdaj imamo že 13 šolskih mladenčev, ki dobivajo po nekoliko hrane; toraj prav dobro stori, kdor kaj daruje za ta preblagi namen, zlasti ker še zmeraj novi za sprejetje prosijo, in ker je potreba včasi še za druge reči kaj pripomoči.	Vred.
Za pogorelce v Matenji vasi: Več dobrotnih rok 4 gl. 9 kr. — Iz Loke dobrotnica 1 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Marg. Vandrovec 2 velika tol. (za tabernak.). — Neka dobrotnica iz Loke 5 gl., in druga 2 gl. (obe za tab.). — Uršula Ravnik 4 gl. 52 kr., za tabernak. — Več dobrot-nic 3 gl., za tabernak. — e. g. št. Sranc 2 gl., za tab.
—	Neimen. roka 1 gl., za tabern.
*) Več teh sprememb je bilo že v „Dan.", ker je bilo pa marsikaj potlej prenarejenega, smo po škofijskem listu še enkrat vse skup posneli.	Vr.
Pogovori s gg. dopisovalci•
G. Jož. Buh v Am.: Došel „Wander." štev. 665—670 (manjka samo 667). Gg. R. v B. in K. v B.: Pošlje se v kratkem.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef lllazuifcorf nasledniki v Ljubljani.