Posamezna številka Din 1' LETO IV, »mina plačana v gotovini ŠTEV. 74. V LJUBLJANI, sobota, 2. aprila 1927, r Ish&ja Y*a> daa opoldne, izvEessSl nedelje in praznike. naroJnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen politifen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. BvRAVHIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po iarifuu Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka m odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. V novi situaciji. TriuMaino in mogočno pisari samo-Jflo demokratski tisk o uničujočem j Su Proračunske razprave za SLS. To-1 yse to triumfiranje in vse te mogočne sede ne morejo prikriti skrbi, ki mora “^dajati voditelje SDS, ko vidijo, kako rj**0 je okrepila SLS svojo pozicijo in dominantno vlogo je zavzela. Z ^ndmam je dosegla SLS, da bodo vsaj ja„e ^ovenski oblastni samoupravi de-razpolagali z močjo in da ne bo ve" ?U^rava.ljudstva le na papirju, tem-jftC, tudi dejansko obstojala. Nadalje dosegla SLS, da bo njen vpliv odločili tudi v vseh socialnih institucijah in '^P^njen občinski volivni red ftidi v ?’ ® imela odločilen vpliv cerkev Vuradf^Stnih zastoPih- Skratka: vse bo utrjevalo"mTlLsTnnl ZaSt°Pi’ dukcije uradna <»dit.t6k“ “ £ du, ho tudi na tem polju mogla SLS uve-lavih svoj vpliv, še nikdar ni imeia tako inocne pozicije v Sloveniji ka-io.ima sedaj. Je vladna stranka v Qver\i]i in v Beogradu, Sloveniji sami je vrhu tega priborila čisto izjemno •^bgče, s tem da je Slovenija v resnici Po^ala avtonomna. dejs!e to so dejstva, neutajljiva in jasna je posledica teh dejstev je, da JVe ,zgubila tudi zadnji košček moči. utopih, ker tudi v VSeh zbornicah bo postala volja SLS od ločilna, ne v uradih, ne v socialnih zavodih, nikjer več nima SDS nobene be-*ede, oziroma jo bo v najkrajšem času izgubila. In ker je ne brez krivde SDS Propadla Jadranska banka in prenehala delovati Slavenska, bo postala SDS brezpomembna tudi v.kapitalističnem svetu. °anio njeno časopisje ji še ostane, toda tudi tu niso izključena presenečenja. Še ttikdar ni bila pozicija SDS tako zelo »labotna, kakor ravno sedaj, ko je SLS grabi a vso javno moč v svoje roke. Ie 1 Pa n*ti najmanj misliti na to, da bi ^ moglo to obupno žalostno razmerje sil Popraviti. 2e vsled tega ne, ker *oV'u°Petovano dokazala’ da ni pP°‘ kor pr’‘^Taditi pozitiven program. Kavsa irio(}rfVQitloi tako obstoji še danes Jugoslovanska vlada za direktna pogajanja z Rimom Pariš, 2. aprila. Kakor javlja »Temps«, je dobila vlada formalno obljubo jugoslovanske vlade, da je pripravljena z Italijo se neposredno pogajati o medsebojnem sporu. Ta izjava jugoslovanske vlade je bila sporočena v Rim. Beograd, 2. aprila. Včerajšnjega pose-ta italijanskega in angleškega poslanika v ministrstvu zunanjih poslov nista, kakor se doznava z dobro informirane strani, prinesla nobenih novih momentov v razpletu dogodkov med nami in Italijo. To se razlaga tako, da se kabineti velikih sil še niso sporazumeli v pogledu vprašanj, ki se morajo rešiti med nami in Italijo. V naših političnih krogih smatrajo, da bo skupen predlog, ko bo sestavljen, predložen od predstavnikov Francije, Anglije in Nemčije, a medtem gredo vsi ti poseti za tem, da se predstavniki inozemskih držav informirajo o stališču, ki ga ima naša država v poedinostih, o katerih se sedaj razpravlja med velikimi silami. Pri nas pričakujejo, da se bo vprašanje začetka širših pogajanj z Italijo rešilo v najkrajšem času. Mišljenje velikih sil glede odno-šajev Jugoslavije z Italijo še ni znano. Stjepan Radič o novih kombinacijah kleriki st st>S v tem, da žveplari s d iti po,;?.0 g°njo, mesto da bi začela grabiti vnj^ • ,n napreden program in s po-Ni n'11 ^eab stopila v borbo s SLS. to edina napaka SDS, temveč da jje°"° težje učinkuje slabotnost SDS, da^j niore likvidirati s starimi meto-b°j ‘ cf bi hotela SDS, da bi imel njen pote 0j1. SLS vsaj malo upanja na uspeh, doggt* i morala biti prva skrb SDS, da *ov?,e sPorazum z onimi skupinami, ki v81b!) nekoč z ni° v zvezi in ki so se (j. “ti njenih metod ločile od nje. Da pa i "t)S to dosegla, bi morala popraviti ^vice, ki jih je storila, in nastopiti tudi °nim, ki so vse te krivice povzro- **k temveč mnogo bolj ’ . bo slovenska inteligenca v h *Srala svoje privilegirano * t ‘o te rodu- % *vljenjetn žalostno, ker je sedaj %*?-vije sj Samouprave dana možnost, °v®nski narod vse svoje sile. evarnost pa je, da bo ta pri- Zagreb, 2. aprila. Sinoči se je Štefan Radič izjavil novinarjem glede novih kombinacij v smislu, da bo prišel nov človek, ki bo moral vpoštevati poglavitne stvari, in sicer: 1. Če naša vlada ni bila popolna brez Slovencev, je še veliko manj popolna brez Hrvatov. 2. HSS sicer nima zaupanja v radikalno stranko. Toda mi vidimo politiko države ter gledamo na državo in kralja. Zato mislimo, da mora biti parlamentarna vlada koncentracija parlamentarnih strank, ki jo morajo te stranke ustvariti. Sodim, da bi vlada radikalov, radi-čevcev in Demokratske zajednice imela 250 glasov. Dr. Korošec je pokvaril vso situacijo UZUNOVIČ V AVDIENCI. Beograd, 2. aprila. Včeraj popoldne o ) o. je. biia odrejena seja ministrskega sveta, a je morala biti odpovedana zaradi avdience predsednika vlade UzUno-viča na dvoru. Po povratku z dvora ni hotel dati Uzunovič nikakih izjav novinarjem o svoji avdienci. Kakor se je iz dobro poučenih krogov, doznalo, je bil Uzuno-vicu na dvoru podpisan ukaz o prenosu kraljevske oblasti na vlado za časa bivanja kralja v inozemstvu. Ukaz je bil pripravljen zato, ker se pričakuje, da bi mogel kralj vsak čas odpotovati v Bukarešto, ker so zadnje vesti o zdravstvenem stanju romunskega kralja Ferdinanda zelo vznemirljive. Misli se, da bo kralj moral v najkrajšem času odpotovati. Pričakujejo se samo še najnovejša poročila o zdravstvenem stanju romunskega kralja. KRALJ JE PRORAČUN PODPISAL. Beograd, 2. aprila. Minister financ dr. Markovič ze izjavil, ko je prišel z dvora, novinarjem, da je poročal kralju o poslih svojega resora. Ob tej priliki je kralj podpisal proračun. m ii —i»«T»irrrai m■■■!■■ it- nnairHCUiinrMMiBwifi.sj.jrs«:.•- J* SEJE KLUBOV. t ®eograd, 2. aprila. Pred razhodom Narodne skupščine so imeli vsi parlamentarni klubi seje, na katerih so razpravljali o delu za časa skupščinskega lika zamujena in da bo ves slovenski parlamentarizem izzvenel v absolutni vladi SLS. Ta nevarnost je tem večja, ker se slovenske neklerikalne stranke ne morejo sprijazniti z mislijo, da'se trajnih uspehov doseže le po dolgi pripravi. Vse pa hoče pri nas kar čez noč zavladati in zato je vsa priprava tako nesistematična, da ni SLS v prav nobeni nevarnosti za svojo dominantno pozicijo. Nahajamo se v popolnoma novi situaciji, ki bo za nas uspešna le, če jo bomo razumeli. Zdi se nam, da je inteligenca ne razume in v tem je vse zlo. s tem, da je rekel, da on na Veliko noč ne mobilizira. Jaz pa pravim: Ali je Velika noč zaradi ljudi ali so ljudje zaradi Velike noči? Kaj pa, če Italijani navale na nas ravno o Veliki noči? Ali se bomo dali kar poklati? Kar se tiče Slovencev, pravim, da Slovenci morajo iti v vlado, toda ne klerikalci. Mi bi državi na ljubo pogoltnili tudi Božo in Uzunoviča, toda to bi moralo imeti vidne rezultate, to je da se Uzunoviču, ki niti šestič ni znal sestaviti vlade, ne sme sedmič dati vlade v roke. In če Boža Maksimovič po prvi obtožbi ni znal oditi, mora oditi po drugi obtožbi. odmora. Na seji Demokratske zajednice je bilo sklenjeno, da morajo biti 19. t. m. vsi narodni poslanci v Beogradu, ker se bo ta dan razpravljalo o obtožbi proti Boži Maksimoviču. Najživahnejše je bilo v radikalnem klubu, kjer so se poslanci zanimali za spomenico, ki jo pripravljajo radikalni centruinaši na predstavništvo kluba glede sklicanja klubske seje. V tej spomenici se zahteva, da se ne sme nobena nova kombinacija sprejeti v imenu radikalnega kluba brez predhodne razprave v klubu samem. Pašičevci so nagiašali, da je tej spomenici svrha zaščititi Uzunoviča in Božo Maksimoviča pred klubom za vsako politično kombinacijo. Sejo je imel tudi Hrvatski seljaški klub in so bile dane na tej seji narodnim zastopnikom instrukcije za delo v času odmora. Sklenilo se je, da se prihodnje seje vrše v Zagrebu, na katerih bo sodeloval tudi Stjepan Radič. LASTNIK »NARODNEGA DELA« ARETIRAN. Zagreb, 2. aprila. Predsedstvo osrednjega odbora »Narodne obrane« je dalo zapreti Vekoslava Višoševiča, urednika in lastnika »Narodnega Dijela« v Zagrebu in sicer z utemeljitvijo, da je ta mož že dve leti v imenu »Narodne obrane« pobiral pri raznih podjetjih na ozemlju Hrvatske in Slavonije denarne prispevke, ki jih ni odvajal »Narodni obrani.« Hkrati zanika osrednji odbor »Narodne obrane«, da bi bilo »Narodno Dijelo« glasilo »Narodne obrane«. MITA DIMITRIJEVIČ V ZAGREBU. Zagreb, 2. aprila. Včeraj je v Zagrebu Mita Dimitrijevih prisostvoval seji oblastne skupščine ter je potem izjavil, da oblastna skupščina napravlja prav dober vtis tako po zunanji sliki kot po delu. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da je prišel v Zagreb zato, da bo imel predavanje o temi, ali naj se naša država razvije na osnovi političnih kombinacij ali na globljihetičnih osnovah narodne psihe. Krelj Ferdinand na smrtni postelji. Becgrad, 2. aprila. Sinoči so prispele v Beograd vznemirljive vesti iz Buka* rešte, da je 'zdravstveno stanje kralja Ferdinanda zelo slabo. Pričakuje se, da bo kralj kmalu odpotoval v Bukarešto, a naša kraljica Marija je že sinoči prispela v Bukarešto. V RUMUNIJI SE BOJE DRŽAVLJAN SKE VOJNE PO SMRTI FERDINANDA Bukarešta, 2. aprila. Zdravstveno stanje romunskega kralja Ferdinanda je postalo kritično. Zdravniki so izgubili vsako nado. Predsinočnjim so imeli zdravniki konzilij in so ugotovili, da je kralj razen influence dobil še pljučnico V dvornih krogih računajo s katastrofo, ki lahko vsak čas nastopi. V vsej državi vlada panika, ker se sodi, da pride, če kralj umre, do državljanske vojne. Vlada je v prestolnici in na deželi ukrenila vse, da se preprečijo neredi. Prepovedal je listom pisati o vprašanju nasledstva. UZUNOVIČ NAPOVEDUJE VEČJI EKS-POZE O SITUACIJI ZA PONDELJEK Beograd, 2. aprila. Po avdijenci na dvoru je imel predsednik vlade Uzuno-\ic konferenco z Božo Maksimovičem in je ostal z njim v razgovoru do 9. zvečer. Ko je prišel Uzunovič s te konference, je na vprašanje novinarjev, ali bo kralj odpotoval še ponoči v Bukarešto, odgovoril: »O tem ne vem nič.« Kaj lahko poveste o avdienci? >Podal sem kralju poročilo o sprejetju proračuna in o odgoditvi sej Narodne skupščine.« Govori se mnogo o novih kombin* cijali. »E, to bi mogli vi meni povedati.« Pri tem se je Uzunovič nasmehnil. »Vlada mora sedaj delati, da zadosti pooblastilom, ki jih je dobila, da bo imel narod od njih korist.« Na koncu je dejal Uzunovič novinarjem, da jih bo poklical * pondeljek in jim dal daljšo izjavo o politični situaciji. SEJA ZAGREBŠKE OBLASTNE SKUPŠČINE. Zagreb, 2. aprila. Na včerajšnji seji oblastne skupščine se je Štefan Radič bavil z redukcijo uradništva. Rekel je, da je to barbarizem, da se ljudje brei odpovedi mečejo na cesto. Do odpovedi imajo še služkinje pravico. Državni dohodki se ne uporabljajo ta ko, kakor bi bilo treba. To ne pomeni militarizem in hegemonijo, temveč nesposobnost, strankarstvo in neumnost. Za visoke in srednje šole se pri nas mnogo izda, pa vendar je v Srbiji še več srednjih šol, kjer ravnatelji nimajo kvalifikacije in tudi največji del profesorjev ne. To je naša nesposobnost, * ne militarizem in hegemonija. V proračunu je za vojsko in mornarico postavljeno dve in pol milijarde dinarjev. Mi vemo, da je v našem sosedstvu fašistična Italija, ki utegne vsak čas priti med nas ter med nami izvajati tisto, kar dela ■ Slovani v Istri, kjer se fašistični kamioni vozijo na kazenske ekspedicije in rušijo kmečke domove. Ali hočemo, da bodo tudi pri nas tako delali? Če smo ljudje, moramo biti organizirani, tako da nas ti vragi ne podavijo. To je bil razlog, da smo v narodni skupščini glasovali za proračun vojske. Hoteli smo pokazati, da smo zdrav narod. Na včerajšnji seji je bila s 63 proti 4 glasovom sprejeta uredba o organizaciji oblastnega odbora. HMMK* r.' Pa uspehu SLS. V četrtek je »Slovenec« objavil porodilo o političnih uspehih, ki jih je dosegel parlamentarni zastop S^S v Beogradu za Slovenijo oziroma za ola faro-upravna zastopa v Sloveniji. Po p ročilu >Slovenca« je vlada pri=ta’a ra to, da *e prepiše v?a bivša deželna imovina ra ljubljansko in mariborsko oblast, obe oblasti dobita dalje pravico pobirati za-ee one avtonomne doklade, ki jih je doslej pobirala država, in dobita tudi pravico nekdanje deželne zakone izpremi-njati ali dopolnjevati v okviru državnih zakonov. Ker je »Slovenec« svoje poročilo priobčil v jako zmerni obliki brez posebne reklame, je jako verjetno, da se na stotine ljudi niti ni prav zavedlo ogromne politične in gospodarske važnosti teh določil za celo Slovenijo. »Slovenec« od petka ima popolnoma prav, ko piše, »da je to največja pridobitev za slovenski narod od leta 1917 sem«, ker je »to njegovo drugo osvobojenje, osvobojenje od centralizma« in »začetek faktične zakonodajne avtonomije, ki si je nobena SLS 8e tako nasprotna stranka ne bo upala okrniti«. Položaj, ki je s temi pridobitvami ustvarjen za S’ovenijo, pomeni politično dejansko revizijo ustave, izvršeno via lacti, brez vseh procedur, ki jih tozadevno predpisuje sama ustava, in ta naš novi položaj je na las podoben položaju, ki ga je zavzemala v okvirju Avstrije od dunajske milosti in moči skoro popolnoma neodvisna Galicija. Tudi politična taktika parlamentarne delegacije SLS v Beogradu postaja zelo podobna taktiki nekdanjega »kola poljskega« v dunajskem parlamentu. Ta taktika pomeni popoln prelom i dosedaj običajno politiko slovenskih strank, ki žalibog v zadnjih desetletjih ni bila posebno lepa. Gospodje, ki so živeli pred vojno na Dunaju, bi vedeli marsikaj nelepega povedati o Janezkih in Pepčkih, ki so dvigali s škodoželjnim veseljem svoje pratke, da zatožijo drug drugega strogemu dunajskemu gospodu in učitelju in da s svojimi obtožbami, da ne rabimo hujšega izraza, dokažejo, da so samo onLpridni in da samo oni zaslužijo pomoč centralne vlade v domovini. Politiko obtožujočih se Janezkov in Pepčkov so mirno nadaljevali tudi po vojni v Beogradu, Slovencem kot celoti pa so take umazane metode dora^e le sramoto ne samo pri kavalirskih Dunajčanih, ampak tudi pri »balkanskih« beo-gradskih politikih. Sedaj pa imamo upanje, da bo ta madež vendar enkrat izginil s slovenskega imena, kajti če je Slovenija res tako samoupravna, kakor poroča »Slovenec« — in mi ne dvomimo v resničnost tega poročila — potem mora biti konec tistega grdega moledovanja za pomoč proti lastni krvi od strani centralne vlade. To pa je ogromna moralna pridobitev, poleg političnega in gospodarskega dobička. Amandmani k finančnemu zakonu, ki so za Slovenijo tako kolosalnega političnega pomena, pa nam razjasnjujejo v veliki meri tudi najnovejšo politično taktiko SLS. Danes se zdi, da že dobro razumemo, zakaj je glasovala SLS v anketnem odboru tako, kakor je, in danes razumemo tudi, zakaj je glasoval SLS proti obtožnici zoper ministra Maksimoviča proti kateri gotovo ni glasovala po svojemu notranjem prepričanju (za tako izgubljene duše menda pristašev SLS nihče ne smatra), ampak vsled svoje nove politične taktike. To izgloda sicer na prvi pogled grdo, toda že Bismarcku pripisujejo izrek: Die Politik ist eine groče H ... Nova politična takti’ a pa je narekovala parlamentarni delegaciH SLS tezo, naj blagovolijo gospodje Srbi a svojimi lopovi in lopovčiči sami obra- čunati in naj počno v Srbiji,' kar jim je drago, a tudi nam Slov« licem naj puste naše zadeve v miru! To je politika nekdanjega poljskega klul a v Avstriji in Poljakom se pri tej politiki ni godilo slabo. Moč, ki jo dobi SLS kot večinska stranka v Sloveniji vsled svoje nove politike, je ogromna. Zanjo dela že dolgo vts cerkveni aparat. Danes ima v rokah tudi policijo in žandarmerijo in ves upravni aparat. V kratkem se bo temu aparatu pridružil še samoupravni uradni aparat. Posebni amandmani k finančnemu zakonu pooblaščajo ministra za socialno politiko, da položi svojo roko tudi nad okrožni urad za zavarovanje delavcev. Kaj se to pravi, nam pove število zavarovancev, ki znaša povprečno 70.000. V blagajni okrožnega urada se stekajo milijoni in v pisarni leži pripravljenih 70000 točnih adres delavcev in delodajalcev. Od okrožnega urada je v veliki meri odvisna Delavska zbornica s posredovalnicami za delo vred. Tudi blagajne Pokojninske zavarovalnice navadno niso prazne in tudi tu ima dr. Gosar precej neomejeno moč. Danes lahko rečemo, da bo razpolagala SLS v Sloveniji skoro z vsemi javnim denarjem in z velikanskim agitatoričnim aparatom, o kakoršnem se radikalom v Srbiji niti ne sanja, čeprav tudi oni v strankarski organizaciji niso več vajenci. Za izročitev silne politične moči in tako ogromnega apa-a*a je že razumljivo, da se ni SLS p!aši’a prevzeti nase odija za uradnike neprijetnih redukcij. Z nekoliko dobre volje bo te redukcije kmalu lahko popravila, če bo hotela. Z ozirom na tako velikansko politično premoč SLS v Sloveniji pa nastane za vse druge stranke vprašanje: kako sedaj? Ali bodo še zadoščala stara gesla, stari »šlagarji« in stari programi, če in kjer jih je kaj? Ali ne bo treba misliti z ozirom na popolnoma nov položaj tudi na drugi strani na nekaj novega, nekaj boljšega? To vprašanje si mora zlasti postaviti tisti del Slovencev, ki je v svojem jedru še vedno z l. av in pošten, a se zaradi svojega svetovnega naziranja — ali pa iz stare tradicije — ne more pridružiti SLS. Nekdaj je odlikovala stare naprednjake njihova čista narodnost. A danes? Ko živimo v svoji, narodni državi? Kakšen pomen naj iir.a še danes n. pr. boj proti nemštvu pri nas? Čemu pa ima veliki župan policijo in žandarje in vojake na razpolago? Druga važna točka je bila za naprednjake boj proti klerikalizmu. Ta točka izgleda za nekatere še dandanes najvažnejša. Toda hoj proti klerikalizmu še ni nič pozitivnega v polnem pomenu besede. Kdor sovraži »klerikalce«, pravi, da klerikalcev in farjev in mežnarjev in jezuitov in terci-jalk noče. Danes pa je premalo, povedati le to, česar nočem, ampak bo že treba povedali, kaj hceom! Ali hočem, da gospodarijo v Sloveniji le tisti, ki imajo, s Trboveljsko na Selu? Ali hočem, naj gospodarijo le tisti, ki bi radi imeli? Ali naj gopodarijo kmetje ali me- j Sčani ? Takih vprašanj se vriva vse polno, a nikjer nimamo odgovora nanje! • Toda ravno na la vprašanja, ki so že, in ki bodo sčasoira vedno bolj važna, nimamo zadovoljivega odgovora, čeravno je Kaš na la vprašanja jasen in precizen odgovor najbolj potreben. Za vse, ki se hočejo boriti proti ogromni sili SLS in zlasti za inteligenčne kroge med temi, je nastopila danes dvojna kriza: materijelna. ki je zelo huda zaradi notorične beračije v Sloveniji, še hujša pa je idejna kriza, pred katero »napredni« svet že neposredno stoji. Razvoj dogodkov bo vsekako zanimiv. Prefekt Albanije obtožuje Ahmeda Zoga. Kaluci, bivši prefekt Valone, ki je srečno pobegnil iz Albanije in prišel v Beograd, je izjavil dopisniku »Politike« o razmerah v Albaniji, med drugim sledeče: Do 17. marca sem bil prefekt v Valoni. Tedaj sem bil odstavljen in pozvan v Tirano, kjer sem ostal do sobote. Tedaj Fe mi je po-»rečilo, da sem pobegnil v Drač in se še isti večer vkrcal na jugoslovanski parnik »Srbija«. Na ladji je že bil moj brat, ki se je po dogovoru vkrcal na to lad'o že v Valoni. Vedel sem, kaj me čaka v Tirani in zato sem kot prefekt v Valoni že pripravil vse potrebne dokumente. Na vprašanje, znlcaj je bil odstavljen kot prefekt, je odgovoril Kaluci s smehom: »Pa ve se zakaj. ?.e vsled sklenitve Tiranskega paleta sem se ločil politično od Ahmeda bega. Tiranski pakt je po mojem mnenju izdajstvo domovine. Ne samo jaz, temveč vsa Albmija misli tako. Meni je bila domovina važnejša od osebnega prijateljstva. Imel sem pogum, da javno obsodim politiko svojega šefa in prijatelja in.kakor vidite, sem bil vsled tega odstavljen in sem prišel pod policijsko nadzorstvo. In da me ne bi zadela usoda Jusufa bega (ki je bil pred kratkim zavratno ubit, op. ured.), sem pobegnil. Položaj je danes v Albaniji več ko neznosen. Množice so razočarane. Ne čutijo, da bi imele dolgo željeno svobodo in neodvisnost. Povsod naletite na Italijo. Pričenši z denarjem, na katerem vidite italijanske narise, pa do pristanišča, v katerih delajo brez-štnvilni italijanski vojaki. Ne samo za nas 1 inteligenco, temveč tudi za priprosti narod je jasno, da je Albanija prodana Italiji. Osebne svobode ni. Špionažni režim je postal tako odvraten, da ga ni več mogoče prenašati. V narodu vre in prepričan sem, da ne bo trajalo dolgo, ko bo počila bomba. — Toda Ahmed beg ima vojsko. »Da, toda vojske ne plača.« — In Italijo. >Da, na njo upa Ahmed. Zaradi tega se tudi izkreuje italijanska vojska. Vojska in municija prihaja iz Italije v precejšnji množini vsak dan. V strahu za svoje življenje in svo o vlado je mobiliziral Zogu 13 letnikov. Toda vse to mu ne bo pomagalo, ker je sila narodi in njegova želja po svobodi vsak dan večja. Si^er pa jaz raje umrem, ko da bi živel tako. kakor živi danes Ahmed beg. Brez svobode gibanja, v stalnem strahu pred atentati preživlja Ahmed beg svoje dneve. Sedaj se italijanska vojska izkreuje največ v Draču, preje pa v Valoni. Ker pa je Va-lona neprijateljsko razpoložena proti ItalPi in proti sedanji vladi, se v Valoni vojska nič več ne izkreuje. Iz Drača gre vojska veči-nirra v Tirano, posamezne čete pa v Skader, Debar in proti jugoslovanski meji. V Tirani so tudi makedonstujušči, toda ti se drže bolj tiho v ozadju.« Izjava bivšega valonskega prefekta je jasna in iz nje se jasno vidi, da je Ahmed Zogu Albanijo prodal in da :e Albanija danes od italijanske vojske faktično že okupirana. — Tembolj nezaslišana je zato klevetniška kampanja fašistovskega tiska proti nam. Politične vesti. = Skupščina odgodena do 19. t. m. Pred pričetkom včerajšnje seje skupščine so se sestali opozicionalni voditelji, da se dogovore z ozirom na zahtevo notranjega ministra Maksimoviča, da se mu podaljša za deset dni rok, do katerega mora odgovoriti na demokratsko obtožbo. Voditelji opozicije so sklenili, da pristanejo na to zahtevo pod pogojem, da se ta rok na noben način ne podaljša. Nato se je pričela seja skupščine, j^redsed-nik skupščine je najprej odgovarjal na interpelacijo posl. Grisogona o odgoditvi skupščine in dejal, da se bo skupščina odgodila samo za kratek čas. Z ozirom na zahtevo posl. Grisogona, da prične skupščina z razpravo zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov, je odgovoril Trifkovič, da se bo o tem dogovoril z vlado. Posl. Grisogono se je zadovoljil z odgovorom Trifkovica. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o predlogu notranjega ministra, da se mu podaljša rok za odgovor na obtožbo na deset dni. Po iz avi opozicije, da ona na predlog pristane, je bil podaljšan Maksimoviču rok za 10 cipi. Nato je predlagal Trifkovič, da se vrši prihodnja seja skupščine dne 19 aprila. Proti temu predlogu sta nastopila demokrata Voja Marinkovič in Pečic ter dokazovala, da nasprotuje predlog poslovniku. Vladna večina pa se na njih ugovore ni ozirala, temveč sklenila odgoditev skupščine do 19. t. m. = Prihodnja konferenca Male antante bo 15. maja ra Češkoslovaškem. Med vladami Male antante je prišlo do popolnega soglasja glede prihodnjega sestanka Male antante. Ta se bo vršil dne 15. maja v Bratislavi ali pa v Pragi. — Oboroževanje v Albaniji. »Chicago Tribune« poroča iz Kotora o raznih podrobnostih o oboroževanju, ki se vrši v Albaniji z italijansko pomočo. Dopisnik tega lista je prepotoval vzdolž vse kraje ob albanski meji in izvirajo njegova porodila o tem oboroževanju iz najbolj zanesljivih virov. 1 ne 20. . marca se je izkrcalo v Patoki pri Skadru 60C0 italijanskih vojakov, opremljenih za boj. S seboj so pripeljali sedem oklopnih avtomobilov in ponovno priredili v okolici Sksidra strelne vaje. Pozneje so pripel ali v Skader 20.000 italijanskih unif. rm, ki so nnjbrza določene za pred kratkim mobilizirane čete Ahmed Zoga. V Draču so izkrcali 4!) gorskih topov z vprego za mule, dalje štiri topove za streljanje na veliko razdaljo, 50 tovornih avtomobilov in pet drugih avtomobilov. V Draču in v Patoki so izkrcali velike množine municije. Pomen tega živa’ np"a gibanja je poudaril še prihod šestih italijanskih vojnih Ir dij, ki so se zasidrale pred Valono. Albanske čete so preskrbljene s številnimi strojnimi puškami. Štirideset italijanski . častnikov ki so prišli v civilni obleki v Albanijo, je zaposlenih sedaj z instruiranjem albanskih čet. V Skadru samem so prevzeli nad tamošnjim albanskim bataljonom poveljstvo italijanski častniki. To ni šlo seveda brez odpora, ker se je poveljnik uprl temu, da bi odstopil poveljstvo Italijan' m, dokler ue pride odredba od Ahmed beg Zoga samega. Pred Skadrom so pod vodstvem italijanskih inženirjev zgrajene številne utrdbe. Enako bodo zgradili Albanci po njihovih navodilih nekatere strategične ceste. — »Times« o položaju v Jii»m dogodku sproži. _ .flfi' 11 Ivu SJJIUZ.1. .. — Akcija kartonske vlade. Dopisni < j, tish United F,xpress« javlja, da je P°> .yjjji Šanghaju vedno boli resen. Namesto -g demonstracij je nastopila boljševiška ^ lina, ki izvaja sistematičen bojkot pro j. gležem, razen tega pa preprečme ‘i^o? ne v evropejski okraj mesta, ta , ^ rosna nevarnost gladu. V provincah San ^ llauvai in Honau se ze_ opaža prodir^ kantenskih srednjih straž proti sever^ ]r Kantonski zunanji minister je poslal »'-p ški vladi noto, v kateri zahteva od nry plača za vsakega od ubitih 35 kantons.jje» jakov po dolarjev. Hkrati !e ob'^. apel na svetovno javnost s pozivom, voruje lažniivim vestem anglosaške!?1* ^ pisia o dogodkih v Kantonu, o rop Nankingu in o zverinstvih na Kitajske^>^ Sokolstvo. ^ fks^koslovaško sokolstvo in 10 letf|f publike. COS je že pričela s png** proslavo 10 letnice obstanka češk?*ravlil’j republike. Za to proslavo se pr'P ]«, velike svečanosti in to v drugi P®1?. 1928. V glavnem ee bodo vr^,.’. . ’ [p' pokraiinski izleti, po veej Pr“llc* t® juliju in eicer v Pragi, Brnu in kv|ri> y V Pragi nameravajo priregH«^ * slavnosti veliko sceno: bojeni domovini«. o*v' Ruska sodba o Kitajski. Znani teoretik angleške Neodvisne delavske stranke (komunistične) H. N. failolord je sedaj v Moskvi, kjer je 'fflel priliko se sestati z vodilnimi^ovjet-s«Oi politiki. V pismu z dne 3. marca sporoča mnenja vodilnih sovjetskih polipov o Kitajski. tja je ponosna na zaupanje, ki ga va prj Kitajcih. »Težke žrtve smo v ra ua®fin žrtvovali,« je dejal Litvinov, aQ Cičerina. »Prostovoljno smo jih °, vsem privilegijem, ki smo t, na Kitajskem. Resignirali smo oh mra^eno Pravico eksteritorialnosti konpp8" železnici, odpovedali se * 8'adn^111 Z& Okoriščanje rudnikov in PfuJ?, ze*eznic, katere koncesije si je deset ^usko-azijatska banka. Tudi ^r.s* širokemu pasu ob mandžurski sl0 u cj>v katerem leži milijonsko me-pU]ara^iu) smo se odpovedali. Svojo po " u ^a/ikršfar.et °na' Rusi mnogo več zaupale ta nrev-j ^ generalu Fengu, ker namreč nikakor”1 zmeren- Ruski krogi *• bvadla ganska vojna bo preip alu- Dr/av' V,o pa let O ni H ■; U'ar ^setletij Otonom in S9n! T Premirie ker \)i se moirpl f g nom Pozdravili, iti iZvesti J.u8 Potem konsolidirati '0,n T , 1 , el;°'.'»iP»treh„ei51h «• cia -k P Kanton P° svojih 9o-‘ nih reformah vzorna republika, bi uin e s^ason>a osvojiti vse javno mne-1 ^vera. ttistigj^ pa ie Moskva vseskoz opti- Peaera? 0 izi(^u državljanske vojne. O da je nje,,o “peiifu~u *e Moskva mnenja, Da °8a *° abs“l«'i>o doigra- ker so se njegovi generali že pridrU- >i tengu, ki bo sedaj sigurno mogel staviti prodiranje Čangsolina na jug. O cangsolinu pa misli Moskva, da so nje-|°ve finance v mnogo slabšem stanju, u. P.a njegova vojska, če se ne bodo )tj .^no končala pogajanja za posojilo, ti v I°di ^angs°lin z britanskimi trgovci poSSQpnPOtem-b° priŠel V naj’ Rovarin T™ n»nen]u Moskve ne pri-Sovarja Japonska Cangsolinu k pohodu mm enrVe t0 del° »ritanSv. S «S ^ 'lnSk11 irg0VCev bi P°menil Cansolma težak poraz strokovnih zvez in s tem kitajskega delavskega gibanja. Dočim Rusi dnevne dogodke zelo pazljivo zasledujejo, se osredotočuje vse njih zanimanje na socialni problem Kitajske, kjer bi moglo zemeljsko vprašanje postati tako odločujoče, kakor je bilo na Ruskem. Radek je zbral statistike, po katerih je 55 odstotkov kitajskih kmetov tako revnih, da nimajo dosti za življenje, pa čeprav je skromnost kitajskega kmeta znana. Kljub intenzivnemu delu jih zemlja ni mogla prehraniti in zato so si pomagali z domačo industrijo, s tkanjem in sličnim. Toda val tujih izdelkov je izrinil vse te domače izdelke s trga. Kmetje so bili od generalov silno obdačeni in izmozgovani. Silno so tudi trpeli od plenjenja vojske. Vsled tega so se v zadnjem času silno množile prodaje zemlje. Starih fevdalnih veleposestnikov ni mnogo; v zadnjem času pa so se poleg njih pojavili novi lastniki zemlje, ki nalagajo svoje dobičke iz trgovine v nakupih zemlje. Pričenjajo s tem, da posojajo kmetu denar na žetev in končajo s tem, da postanejo lastniki zemlje. Nato postanejo kmeti njih najemniki in jim morajo plačevati zakupnino v pridelkih. Znaša navadno 50 odstotkov, Karaban ceni zakupnino na 70, Radek pa celo na 80 odstotkov. Te neznosne razmere so pripomogle, da je postal celo potrpežljivi kitajski kmet revolucionaren. Združuje se v lor kalnih odborih, ki so se pridružili Kuo-mingtangu. Kmetske čete so se pričele v guerilski vojni boriti proti Severni armadi, ki jo splošno smatrajo samo kot najemniško vojsko podjetnikov in veleposestnikov. Karahan že vidi prihajali dobo, ko bodo zahtevali kmetje plačilo za svoje žrtve. Kaj bo storila za nje kan-tonska stranka, če zmagajo južne čete? Nacionalna stranka Kuomingtang je sestavljena iz raznih elementov. Na levici je komunistična sekta delavcev in inteli-gentov, na desnici pa je konservativno krilo, ki ga tvorijo tudi oni posestniki, ki pobirajo od kmeta 70 in 80 odstotkov od donosa zemlje. Ali more stranka rešiti ta problem, ne da bi prišlo v njej do razkola? Brailsford je vprašal, če bi se mogla rešitev izvršiti z ekspropriacijo posestnikov, kakor na Ruskem. Rusi so odgovorili, da je taka rešitev še zelo daleč, t oprav obstoje že sedaj v provinci Kvan-, ng. ,(katere glavno mesto je Kanton) me s le organizacije, ki zahtevajo raz- s i ev posestnikov. Verjetna rešitev bi n a po Karahanu ta, da se omeji zakupnina.. Najbrze bo Kuomingtang določil za vso Kitajsko eno višino zakupnine, ('c bo ta določena na 40 odstotkov, potem se bo vse življenje na Kitajskem mirno razvijalo, 20odstotna zakupnina pa bi pomenila že socialuo revolucijo. ko Ko Še Kai so govorili Italijani neko?. ? Se Ilal/i razbita avstrijska fronta in Paradif. r001 sanjalo ni, da bodo mo- to, i j"’ 00 mehr ? >zmag0<: P>'i Vittorio Vene-r°nti letak **al‘janski aeroplani na soški #a®ie ljuh v katerih so se kar cedili od V6Ustva PZn* slovenskega naroda in slo- • H« , 10 -Vi’n‘nacii« v politiki sicer ne pomeni-Dla^° oK- • .a včasih je le dobro spomine ?a ®ietai-ayiti-. Zato objavljamo letak, ki so italijanski piloti in ki se glasi: Slovenski vojaki! Ali veste, da mi vsi, Italijani, Rusi, Francozi, Angleži, Amerikanci, se borimo, ne protii vam, ampak, da vas osvobodimo od nemškega jarma? Ali veste, da hočemo ustanoviti Veliko Samostojno Jugoslovansko državo, v kateri bodete neodvisni, v kateri bodete sami svoji gospodarji? Ali ste pozabili, kako so vas pred vojno sovražili in psovali Nemci? AVindische Hunde« so imenovali Slovence! Sedaj imajo sladke besede za vas. Zakaj so se tako hitro spreobrnili? Ali menite, da so vam postali naklonjeni v srcu? Ne! ampak zato, ker vas rabijo. Vaše družine pustijo stradati doma od glada In kolikor dalje se bodete borili zu Nemce, toliko bolj bodete podaljšali trpljenje vaših. Slovenci zavedajte se vaše Slovanske Krvi! Vaši krvni bratje: Čehi, Poljaki, Slovaki in Srbi, vsi trpijo pod namškim jarmom. Sedaj je došel odločilen trenutek! Otresite se tega jarma in s tem osvobodite vas — in vaš Narod. Pridite k nam z dvigneuimi rokami in mahajte z robcem, sprejeli vas bodemo kot brate. Ne verujte vsem bajkam, katere vam pripovedujejo vaši častniki! Ni res, da trpimo gladu v Italiji! Imamo vsega v obilici, in oni od vaših, ki so prišli pred vami v Italijo, so se čudili kako dobro se imamo v Italiji. Slovenci zavedajte se svoje slovenske krvi, so govorili nekoč Italijani našim vojakom. Danes pa hočejo z ognjem in mečem zatreti to vest! In ravno te dni je poslanec Besednjak v pogumnem govoru zaman branil v rimskem parlamentu pravico slovenskega naroda do pouka v materinskem jeziku. Minister Fedele ni niti za las odstopil od raznarodovalnih odredb in asimilicija Slovencev je prva zahteva Italije. Ampak pride še čas, ko bo tudi za slovenski narod nastopil dan pravice in ko se bo zrušil v prah ves fašistovski sistem. Zakaj ni pozabil slovenski narod na besede iz italijanskega letaka, da se mora zavedati svoje slovenske krvi in zato ta kratka rekriminacija. Prosveta. »MLADINA.« Kdor bi danes presojal »Mladino« kot enoten izraz v svojem hotenju že uravnovešene in strnjene mlade generacije bi delal njej sami krivioo. Med doraščajočimi sotrudniki te revije ni, — kar smelo trdim, — nobenega, — ki bi mogel nastopati v imenu vseh svojih tovarišev in brez bojazni lahko zapišem, da je mnogo probleraov, o katerih so si posamezni pripadniki tega pokreta sicer na jasnem, ki pa kljub temu niso jasni še za ves pokret. Odtod tolika raznovrstnost med objavljenimi stvarmi in odtod tudi neko navidezno notranje nasprotstvo, ki ga ugotavlja površen čitalec pri čitanju »Mladine«. Le v nekaterih točkah si je »Mladina« že priborila izkristalizirano stališče in te točke so bistveno važne. Neomajna, brezkompromisna afirmacija Slovenstva je gotovo glavna osnovna črta skupne miselnosti »Mladine« in njenih sotrudnikov. Ostali problemi, pa naj bodo socialnega, idejnega, gospodarskega ali umetniškega značaja, izhajajo večinoma s stališča »Mladine« do Slovenstva. Ker jih mladina pojmuje popolnoma pravilno kot probleme, ki so bistveni šele, če so pojmovani v zvezi s problemom Slovenstva, jih tretirajo posamezniki sicer raznovrstno in včasih celo nasprotujoče, vendar pa vedno le v svojem lastnem imenu. Dasi je razumljiv odpor nekaterih krogov proti »Mladini«, je kljub temu popolnoma neosnovan očitek z gotove strani, da je »Mladina« glasilo kake politične skupine in tudi gospod Podbevšek naj si zapomni, da je trditev o komunizmu »Mladine« navadno podtikanje, ki je bilo izrečeno gotovo v skladu z njegovo devizo: Če odgovarja tvoji etiki, če odgovarja krivica, jo stori ... Enako krivičen kakor oči [ek komunizma, je gotovo tudi očitek agranzma. ^Mladina« gotovo ni dala povoda za te očitke, vzrok zamje morajo biti globji in so najbrže ravno v stremljenju, ki že odnekdaj vlada pri nas, namreč, da se zaduši vsaka svobodna rečena beseda. Dejal sem, da pokret »Mladine« v svojem hotenju ni uravnovešen. Najbolj očito je to pri pojmovanju umetniških problemov. Tu se more, vsaj pri leposlovju, ugotoviti nekak odpor proti larpurlartizmu, ali kar je nazadnje usoda vseh glasil mladih generacij, je namreč to, da hotenje izraženo v raznih pro-gramatičnih člankih, ne odgovarja točno leposlovnim prispevkom, ki so vse premalo mladinski in se jim pretežno še pozna epi-gonstvo starejše slovenske literarne generacije. V tem oziru smatram, da »Mladini« le škoduje priobčevanje sicer izbrušenih in gladko zvenečih Glaserjevih verzov (njegov epital na Srečka Kosovela je prav voden in i bi ga Kosovel gotovo sam odklonil), ki so popolnoma nasprotni onemu, kar mladina sedaj išče. Zaman opozarja Mriel na Miči-čevo gibanje v Srbiji in trdi, da bi mogiii tudi zenitizem naiki mladi literarni generaciji kaj dati. Zaman so tudi Kosovelovi literarno programatični članki. Srečko Kosovel je kot pesnik gotovo nesporen, med ostalimi zasluži s svojim izrazitim talentom pozornost Kunčič, dasi ima njegova poezija malce težak izraz. Tudi prispevki Stanku Mencingerja kažejo samo-rastlost. Omeniti je dalje še Gspana, Košaka, Kotnika, Reharja in Ocvirka. Leposlovni prispevek Bratka Krefta »V zakotni ulici: . pomenja nekak poskus ponovne uvedbe naturalističnih motivov v naše leposlovje. Programatično je pokret okrog »Mladine, borbeno razpoložen proti starejšim generacijam. Izvajanja Vladimirja Premru odgovarjajo bistveno pravilno temu odporu in čeprav je ta ali oni hudo prizadet. Vinko Košak ni toliko pomemben kot avtor raznih liričnih impresivnih pesmic, pač pa kot publicist. V svojih člankih (Slovenska univerza, Jugoslovenski film, Rihard Jakopič itd.) nastopa borbeno v vseh vprašanjih, tičočih se Slovanstva. Njegova izvajanja so v skladu z mišljenjem vse mladine in gotovo tudi dela naše javnosti. O slovenskem vprašanju razpravljajo še Alešovi in Mlinarjevi prispevki. Oničevi prispevki obravnavajo nekatero, deloma tudi manj važne kulturne probleme (Tretja etika Antona Podbevška). 0 problemu gledališča pišejo Rehar, Kreft in Debevec. Rehar dokaj popolno, vendar pa dovolj informativno obravnava novo nemško dramatiko, Bratko Kreft ima zanimiv članek o ruskem teatru, z Debevčevim uvodom k objavljenemu intervvievu z novim gledališkim intendantom pa se najbrže le malokdo, ali pa nihče od mladih sotrudnikov ne strinja in tudi dejstvo, da je »Mladina« objavila ta intervviev, ji ne bo pridobilo novih simpatij. Mladina vidi v imenovanju g. Kregarja za gledališkega intendanta le akt partizanstva in nič drugega. Le s te>ga stališča in iz tega principa borbe proti vsakemu partizanstvu sme razpravljati »Mladina« o intendantskih kakor o vsakem drugem, osebnem ali neosebnem vprašanju. Vprašanje sodobne vzgoje načenja članek J. K. »Nekaj o sodobni vzgoji«, člankar no opozarja direktno, kako naj se reforma sedanje šolske vzgoje izvrši, pač pa prihaja do zaključka, da je taka reforma nujno potrebna. V 6. številki priobčuje Janko Traven kratko študijo o slovenskih gospodarskih problemih, njegova sklepanja pa so le deloma pravilna. Alfons Gspan je pokazal prav dober kritičen smisel v urejevanju Gradnikove zbirke »De profundis« in v poročilu »Dva večera v Mestnem domu« (Debevčev in Pod-bevškov). Dr. Vebrov »Sokrat« se nadaljuje. Mladini ni na škodo. Polemika dr. Sodnikove proti Vidmarju radi ocene knjige o dr. JugJ6lik° razlike posledic zmage ali pa po-\ \ Yolike Britanije ni mogoče prezreti. Soodločalo stališče vrhovnega poveljnika at«^ega bro(Iovia' Njegova odgovornost ^'HMDolnoma razlikovala od odgovornosti v njegovih rokah so bili ukazi, ki i treh urah lahko odločili, kdo je e. ftioč k zmagal v svetovni vojni. Imel . !'jral) dr* fšne ni 'mel noben vladar, ad-l 111 °Ž, ki Vnik ali Pa 6eneral. JeUicoe je 1 Pa izo>Je lahko tekom popoldneva dobil . ’lelliCofl, 1 vojno. Ne. a' * «lj je bilo močno angleSko bro-WiSevati J'e, da je treba neprestano ni« Pod« nje8°vo moč. Delal je na to, da je C %t ° vse v smislu njegovega ojače-jih N ?Va* ie’ c'a se mu dado na raapo-vm %il‘arJie severnih pristanišč. V svo-stn ttia* dopisih, naslovljenih ministru ki .? Pod>rice> kakor tudi sicer je nepre-^ hi *aval slabost in nepopolnost sil, So*?1 8ov? ra*P0la8° in poveličeval ob-fa» . tiau^-i brodovje. — Te taktike ipioii .“tekom dolgih bojev za denar z Postala®, kimi vladami. In ta taktika nJegova druga narava. ^njem tednu meseca maja leta 1916 je bilo ugotovoljeno, da nemško brodovje povečuje svojo delavnost. Ob petih, 30. maja je naznanilo mornariško ministrstvo brodovju, da se iz različnih znakov lahko sklepa, da Nemci pripravljajo na morje. Brodovje je j'°. ukaz, naj se zbere približno 60 milj ovontuahlSki“' dežjem, pripravljeno na vse Zadnji dan maja. Na temelju instrukcij mornariškega ministrstva je zbral sir John Jellicoe nasproti Scapa Flow in Cromasty 24 dreadnoughtov, tri bojne križarke, tri eskadre križark in tri torpedovke. To je bilo 31. maja zjutraj, 1. 1916. Admiral Beatty je bil poslan 65 milj naprej, s šestimi bojnimi križarkami in z dvemi eskadrami križark. V tej formaciji naj oi obe skupini pluli proti Helgoland Bightu do dveh popoldne, ki bi se moral Beatty vrniti h glavnemu brodovju, Če bi ne opazil ničesar važnega. In celo brodovje bi potem vozilo še malo vzhodno proti Hein Reefu, predno bi se vrnilo. Dan je bil jasen in miren. Admiral Beatty je že odredil, da se ladje obrnejo in v 14.15 minut so vse velike ladje že izpolnile ukaz. . udi eskadra križark je že pripravljala, da izp-remeni smer, ko je lahka križarka »Gala-le(K zaRledala v daljavi osmih milj ladjo. ! im ^-20 minut je javila: »Sovražnik na | vidiku. Dve križarki, bržkone sovražni v smer proti jugozapadu.« Vest križarke »Galatea« in zvok njenih topov ob 14.28 minut je admiralu Beatty-ju zadoščal. Sovražnik se je pripravljal k dejanju, nemške ladje so bile na morju. Ob 1^32 minut je križarka »The Lion«, ki je s signalom opozorila ostale ladje na izpremembo svoje smeri, povečala brzino na 22 vozlov in pričela zasledovati sovražno ladjo, z namenom, da ji odreže pot v njen pristan. Vse bojne križarke so sledile križarki »The Lionc in izvršile admiralov ukaz. Le peta bojna ladja je nadaljevala izvršitev prejšnjih in-strukcij in plula še nadaljnjih osem minut v nasprotno smer, ne ozirajoč se na popolnoma izpremenjeno situacijo. V teh osmih minutah je peta eskadra izgubila kontakt z ostalimi bojnimi ladjami in razdalja med njimi se je večala z brzino 40 milj na uro. Kljub vsemu naporu pozneje ni bilo več mogoče nadomestiti ta izgubljeni čas. Usodna ura. Ena od mnogih kontroverz o pomorski bitki pri Jutskem polotoku se opira na to zakasnitev pete bojne eskadre. Brez dvoma je. poveljnik te eskadre, admiral Evan Thomas, kakor hitro je ugotovil situacijo, storil vse mogoče, da bi pridobil izgubljeni čas in res se mu je to tudi posrečilo. Toda usodna izguba 8 minut je izločila njega in velike topove iz akcije v najbolj kritičnih in najusodnejših prvih tridesetih minutah. Bilo bi neverjetno, da bi za prvimi neni' škimi ladjami, ki so se pojavile na obzorju, ne pluli še močnejši oddelki. Toda prve so bile opažene le lahke križarke in torpedovke. Približno ob 15.20 minut je opazila »Now Zeland« pet sovražnih ladij in končno po 15.31 minutah je »Lion« razločila vse nemške bojne križarke, eno za drugo. Admiral von Hipper se je menda eno uro ukvarjal s poizkusi, podobnimi poiakusom Beatty-ja. Njegove lahke križarke so zavozile med angleške izvidne ladje. Hipper jim je hitel na pomoč in ob 15.20 minut naenkrat opazil celo eskadro Beatty-ja, ki je s polno paro vozila proti nemškemu brodovju, spremljana od lahkih križark in podpirana od velikih sivih oblakov na zahodnem nebu. Kakor 24. januarja 1. 1915. je bil tudi zdaj nagel. Ukazal je brodovju, naj se takoj obrne in odredil, naj navidezno jadra proti nemški obali. Zdaj sta bila dva faktorja na delu. Beatty je dobro vedel, da je mogoče prisiliti sovražnika k boju, dočim se je Hipper dobro zavedal, da vabi angleško brodovje, da bi zajadralo naprej, naravnost v žrelo velikega nemškega brodovja. Obe eskadri sta pluli po morju, ki je kmalu odmevalo od oglušujočega ognja topov. Poveljnika obeh ladij sta imela najboljše nade. Beatty — ker je bil gotov, da je sovražnika pravzaprav že premagal, von Hipper pa, ker se je v duhu dobrikal svojemu načrtu, kako izvabi sovražnika v zasedo. Dnevne vesti- KDO SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO? »Politika* piše: V našo državo bo prišla mednarodna komisija, da dožene, kdo pripravlja svoj narod na vojno. V dokaz naše miroljubnosti bi bilo treba navesti samo dvoje dejstev: Mi nimamo niti enega invalidskega doma v vsej državi. V vsej kraljevini imamo samo štiri ortopedične zavode, pa še od teli se hoče odpraviti oni v Trebinju. In končno imamo mi neverjetno slab invalidski zakon. Italijani pa imajo 15 invalidskih domov, 38 ortopedičnih zavodov in preskrbljene invalide. Iz teh dejstev se jasno vidi, kdo dviga, kdo pa ubija vojaški duh v narodu, mi ali 'Italija. — »Narodna Politika«, glasilo hrvatske pučke stranke, je pričela izhajati dvakrat na teden. Dosedaj je izhajala le enkrat tedensko. — Pravica ua stalnost v učiteljski službi. Državni svet je izrekel, da dobijo učitelji pravico do stalnosti in polno položajno plačo z dnem, ko polože praktični izpit. — Potrdila o potnih stroških uradnikov. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se imajo izdajati uradnikom za službena potovanja na posameznih železniških postajah brezplačna potrdila o plačani voznini za prtljago. Na potrdilu je navesli ime državnega uslužbenca. — Oddelek za socialno politiko v Ljubljani je bil z včerajšnjim dnem ukinjen. Posli oddelka se sedaj razdele ua ljubljansko in inuriborsko oblast ter se prenesejo na notranji oddelek obeh velikih županov. Načelnik oddelka dr. Fran Goršič je danes dopoldne izročil posle in spise oddelka velikemu županu. Hkrati z ukinitvijo so vsi uradniki in zvaničniki tega oddelka upokojeni. Minister za socialno politiko je upokojil: načelnika dr. Fr. Goršiča, višjega komisarja dr. Mateja Suhača, upravnika invalidskega doma Ivana Sedlarja, tajnico oddelka Alojzijo Stebi, ekonoma otroškega zavetišča Frana Slano, zvanečnika Ivana Kisovca in slugo ■Martina Usenika. — lzpremeinbc v vojski. Za pomočnika načelnika štaba III. armijske oblasti je imenovan dosedanji komandant 40. pešpolka ■»Triglavskega« generalštabni polkovnik Peter Nedeljkovič, za komandanta II. bataljona I. polka trdnjavske arteljerijske brigade ar-teljerijski podpolkovnik Dragutin Hanel, za komandanta 40. pešpolka »Triglavskega«, dosedanji komandant 16. pešpolka »Carja Nikolaja II.< podpolkovnik Dragan Korais, za komandanta bjelovarskega vojnega okruga dosedanji komandant celjskega vojn. okruga polkovnik Abram Berah, za komandanta celjskega vojnega okruga polkovnik Dragu-tin I uriČ, doslej v službi pri štabu III. armij-ske oblasti. Včeraj je prevzel posle novi komandant 16. artilerijskega polka g. polkovnik Čedomir Jovanovič, doslej komandant 20. artilerijskega polka. Redukcija pri železnici. Z včerajšnjim dnein je bilo upokojenih pri direkcijah drž. železnic v Ljubljani 56 uadnikov. Upokojeni so: Viktor Krašovec, Ivan Frole, 1. Pečar, I. Končan, A. Knajzelj, 1. Arhar D. Skrdla, B. Perko, V. Tomec, I. Kitek, R. Dovgan, I. llarich, K. Teply, A. Gregorc, I. Malgaj, A. Petek in I. Friškovic; nadalje uradniki II. kategorije: M. Dereuda, A. Selan, F. Kačar, F. Jarh, V. Klarmann, A. Sieberer in inž. J. Schulz; iz III. kategorije: J. Lorbek, J. Cre-pinjko, J. Weilletz, A. Konrad, J. Piano, S. Gajšek, J. Vičič, J. Arnejc, J. Klobčar, L. Eger, S. Neubert, J. Slokan, K. Steinbucher, J. Baumkirchner, J. Istenič. F. Gabrovec, A. Giosento, F. Oman, J. Vales, J. Lorbek, J. Jaklič, A. B8hm, J. Germek, J. Jermolja, J. Udovc, M. Gnus, M. Moser, F. Perdan, L. Jezeršek, F. Mali in S. Razboršek. Izprcmembe v sodni službi. Imenovana sta: za sodnika v 7. skupini I. kategorije v področju višjega dež. sodišča v Ljubljani izprašani pravni praktikant Fran Sever, za pravnega praktikanta pa dr. Josip Doberšek, okrajni nadzornik državne varnostne straže v Ljubljani. — Vpokojeni so: Franjo Sbrizaj, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Ribuioi; Miroslav Trampuš, pisarniški oficijal pr okr. sodšču v Logatcu; Vik-lorin Stegnar, pisarniški oficijal pr deželnem sodišču v Ljubljani; Ivan Šinkovec, pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču na Vrhniki: Leopold Šter, kanclist pri okr. sodišču v Murski Soboti in Pavel Sattler, kau-elist pri okr. sodišču v Slovenski Bistrici. • Prevedeni so iz III. v II. kategorijo drž. uradnikov: pisarniški oficijal Martin Zorjan pri okr. sodišču v Kranjski gori, kanclist Leopold Wallner pri okr. sodišču v Ptuju in kanclist Pavel Kleber pri okrož. sodišču v Mariboru. — I« osnovnošolske službe. Imenovani so: Janko Samec za stalnega učitelja na IV. deški osnovni šoli v Mariboru ter Ljudevit Kabaj za šolskega upravitelja in Olga Kabaj-Petrič za stalno učiteljico, oba v Špitaliču pri Molniku. Napredovali so: v I. skupino II. kategorijo.: Janko Blagajne, Josip Pečnik, Vincenc Robljek in p. Arhangel Apoj; v 2. skupino II. kategorije: Pavel Medič, Ljudmila Kocbek-Kokot, Jožefa Kobal, Roza Ribičič-Arrigler, Olga Zajec, Stanko Gradišnik, Marija Deržaj, Alojzija Kramer, Franja Novak, Angela Rušanov-Kalat, Elizabeta Roš-ker-Muhar, Marija Tevšič in Julija Zaun-fuchs; v 3. skupino II. kategorije: Sonja Klavčnik-Vyzourek, Ana Menard, Berta Saksida, Svatopluk Stoviček, Peter Obersnu, Venera Jomn, Veronika Bolhar-Petrič, Marjeta Oepič-Ljubec, Elizabeta Drasal in Alfonz Mazlu; v 4. skupino II. kategorije pa: Stanko Jurdan, Josipina Milavec, Boris Boc, Vida Fajdiga, Olga Sijanec, Ana Vidovič, Ana Medved, Rudolf Macarol, Stanislava Poljanec, Ernestina Pevnik, Julija Stibler, Angela Kniiman-9ehwarz, Marija Dirnbek, Marija Vrečko, Auton Senica, Marija Justin, Marija ■ Ramšak, Bogdan Jurančič, Elizabeta Rojnik, Fran Ferluga in Ana Kogoj. — Ministrstvo prosvete je odredilo, da se ima na meščanskih šolah, na katerih se pouk ne vrši v državnem jeziku, poučevati materni jezik po tri ure na teden, državni pa po dve. — Izpiti na meščanskih šolah. Prosvetno ministrstvo jeanuliralo odločko o odpravi končnih izpitov na meščanskih šolah. Vsled tega odloka se bodo letos na meščanskih šolah zaključni izpiti zopet vršili. Kandidati ne bodo plačevali nobenih državnih taks. — Zaključni izpiti v pomorskih akademijah. Prosvetno ministrstvo je izdalo nove piedpise o zaključnih izpitih na državnih akademijah. — Izpiti v poljedelskem ministrstvu so se včeraj končali. Od 80 prijavljenih kandidatov je napravilo izpit 75. — Likvidacija brodarskega sindikata. Te dni se je vršila seja upravnega odbora brodarskega sindikata, ki je pretresala vprašanje likvidacije družbe. Likvidacija se izvrši do konca meseca maja tega leta. — Ukinitev direkcije za gradnjo železnic. Prometno ministrstvo je svojčas direkcijo za giadno železnic ukinilo. Ker je predviden v novem budžetu zadosten kredit, je prometni minister to odredbo anuliral. Ukine se samo adininistrativno-pravni in finančni oddelek direkcije. — Kredit za zgradbo poslopja prometnega ministrstva. Za zgradbo poslopja prometnega ministrstva je predviden 39,746.000 dinarjev. Likvidacija se vrši dne 30. aprila. — Gripa. Centralni higijenski zavod v Beogradu je objavil te dni poročilo o stanju gripe od 15. do 21. marca. Po tem poročilu je bilo starih slučajev obolenja 21.729, novih pa 10.073. Od teh je ozdravelo 20.641, umrlo pa 229. Gripa rapidno pojema. V nekaterih krajih je že popolnoma izginila.. Po uradnih podatkih za vso našo kraljevino je bilo bolnih na gripi od 22. do 28. februarja 42.186 oseb, od 1. do 7. marca 31.262 oseb, od 8. do 14. marca 17.921, od 15. do 21. marca pa 19.073 oseb. Po mnenju zdravnikov bo gripa v naši državi kmalu popolnoma izginila. — Na ljubljanski univerzi je bilo reduciranih 9 ukaznih asistentov in 13 služiteljev. Od asistentov so reducirani gg. dr. Rudolf Kolarič na slovanskem seminariju, dr. Ernst Turk na historičnem seminarju, inž. Ferdo Kiobučar, inž. Ivan Lah, inž. lvoju Karaivan, inž. Vladimir Žitko in inž. Rihard Klemen, vsi na tehnični fakulteti ter Miha Ribarič na fizikalnem institutu. Med 13 služitelji je reduciran tudi popularni pisatelj kmetijskih povesti Anton Stražar. — »Grafika« priredi v nedeljo koncert na Golniku, kateri se pridruži tudi sporlni klub »Ilirija« iz Ljubljane ,da skupno obiščejo grob svojega člana Učaka v Križah, kjer zapoje »-Grafika« ialostinke. — Velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda so izšle ravnokar in se dobe v pisarni C. M. v Narodnem domu. Razglednice je izvršil domač umetnik. Komad siane 1 Din. — Ena razglednica nas spominja na največje veselje otrok o Veliki noči, druga nam kuže tragedijo naših zasužnjenih bratov. Rodoljubi! Ko boste voščili svojim dragim praznike, sezite po teh razglednicah in pokažite, da Vam je domoljubje ne le v besedi, temveč tudi v dejanju. Naši narodni trgovci naj se pravočasno založe s C. M. razglednicami. Na občinstvo apeliramo, da zahteva povsod le naše narodne razglednice. — III. književna tomboia Jugoslovenske Matice. S številkami: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 53, 51, 48, 49 in 72, ki so bile izžrebane v času od 4. do 25. marca, so bile zadete vse ambe, terne in kvaterne. Dobitki ambe in terne so se vsem, ki so zadeli, že razposlali, kvaterne pa se razpošiljajo te dni. V petek 1. aprila so bile na novo izžrebane sledeče številke: 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46, 82 in s temi se je pričela igra za činkvine. Kdor je torej zadel s temi in prejšnjimi številkami činkvino (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico na naslov Jugoslovenske Matice, šelenburgova ulica 7-II. Prihodnje žrebanje se vrši 8. t. m. — NorveSkl prestolonaslednik je podvzol te dni z 10 oficirji in večjim številom vojakov smučarsko partijo v svrho, da inspicira zimski materijal armade. Ekspedicija je zapustila dne 29. marca t. m. Gulsvim. Ker se do 30. ni vrnila, se je domnevalo, da se je ponesrečila. Temu pa ni bilo tako: ekspedicija je zgrešila pot ter je morala vsled tega prenočevati pri Narefieldu v gozdu. — Albanski agenti odvajajo naše Albance. Iz Skoplja poročajo: Italijanski albanski agenti nagovarjajo naše Albance k selitvi v Albanijo. Te dni jo je popihal na pregovarjanje teh ljudi v Albanijo župan občine Ba-dolske (okrožje Kosovska Mitroviča). Z njun vred ie izginilo šest drugih vaščanov Alban-cev. Poizvedbe so ugotovile, da so se stavili Albanci na razpolago Kosovskemu komiteju ter da so bili podkupljeni od albanskih, oziroma italijanskih agentov. — Revolverski atentat na italijanskega podkonzula v Ameriki. Iz Nevv Havena v Connegticatu poročajo, da je tamkajšnjega podkonzula Cicco-a, med tem, ko je sedel v svoji pisarni neznan individij smrtno nevarno obstrelil. Sumi se, da je storilec neki Italijan, ki so ga videli ob času atentata v bližini konzulata. Italija bo imela do leta 1930 865 aparatov za bombardiranje, 1250 lovskih aparatov, 682 izvidniških zrakoplovov in 2300 potniških zrakoplovov. V torek je umrl v Rimu Luigi Suzzati, bivši italijanski ministrski predsednik, v 86. letu starosti. Nemškemu vojnemu ministru Gcfilcrju so predlagali socialni demokrati in komunisti nezaupnico, ki pa jo je večina odbila. Dva bataljona indijskih čet, ki Hta bila odposlana na Kitajsko, se nista hotela boru proti kitajskim revolucionarjem in sla bila zamenjana z angleškimi vojaki. — Najmlajša republika na svetu dobi železnico. Mussolini je dovolil zgradbo železnice iz Rimini v San Marino, ki je bil doslej od prometa skoraj popolnoma odrezan. Vlada republike San Marino je poslala Mussoliniju, »ki najde pri vsem svojem delovanju za povečanje Italije vedno čas, da misli z očetovsko ljubeznijo na prihodnjost male republike«, zahvalo. — Plesna dvorana v zrakoplovu. Iz Fried-richshafena poročajo: Novi Zepjielin »L. Z. 127« se bo opremil z vsem modernim kon-fortom. Zrakoplov bo imel jedilnico, ki bo služila obenem za plesno dvorano. Za jedilnico bodo spalne ubikacije za 46 oseb. — Greh mlade žene. Te dni je izvršila v Zagrebu samomor 19 letna Mariška Szabo, žena viničarja. Mlada Mariška je imela in timno razmerje z lastnikom vinograda, pri katerem je bil uslužben njen mož. Možu je bilo to znano. Čakal je samo ugodnega trenutka, da dokaže ženi, da ve, da ga vara. Končno se mu je to te dni posrečilo. Mož je dejal svoji nezvesti ženki hladnokrvno: »Mariška, ti me ne rabiš več. Idi domov k svoji materi.« Mesto domov k materi je šla Mariška na podstrešje, kjer se je obesila. Zapustila je pismo, naslovljeno na svojo mater, v katerem pravi: »Majka, rotim te, da mu ne veruješ. Ni res!« — Kaj pa orožniki in policaji batinaši? V zagrebli se je vršila te dni obravnava zoper Milostislava Bartulica radi nekega članka, ki je ob priliki demonstracij radi nettun-skih konvencij izšel v »Obzoru«. V članku se trdi, da so pretepali policaji in žandarji z golimi sabljami oziroma s puškinimi kopiti ne samo demonstrante, temveč tudi mirne pasante ter da je zgrabil nek žandarmerij-ski podporočnik nekega mladeniča za grlo ter ga vrgel na tla, vsled česar je prišlo do kravala, tekom katerega je bilo ranjenih več oseb; nekatere od njih tudi težko. Obravnava je ugotovila, da so bili policaji občinstvo z golimi sabljami, žandarji pa s pušknimi ko-pti, to pa ne samo demonstrante, temveč tudi mirne pasante. Dokazano je bilo tudi, da je zgrabil neki žandarmerijski podporuč-nik nekega mladeniča za grlo ter ga vrgel nn tla. Edino, kar se ni dalo dokazali s pričami, je bila trditev, da je bilo pri kravalu več oseb težko ranjenih. Obravnava je končala z obsodbo g. Bartulice. Moralično so bili oči-vidno obsojeni pravzaprav policaji in žandarji. Radovedni smo na posledice. — Lažna carjeva hčerka v Berlinu razkrinkana. Že več let se je zanimala berlnska javnost za usodo gospe Anastazije Čnjkovska-je, ki je trdila, da je velika kneginja Anastazija, najmlajša hčerka ruskega carja. Ves ta čas so bili ruski emigrantski krogi prepričani, da je Anastazija Čajkovskaja res carjeva hčerka. Sedaj je ugotovljeno, da je ženska pustolovka. Njena identiteta je ugotovljena. Pustolovka je rojena dne 16. decembra 1896 v Borovjeslaszu. Njeno pravo ime je Frančiška Šanskovvski. Ženska je samskega stanu. — Drzen roparski napad na banko. V po: družniici Agrarne in obrtne banke v Veliki Bitzi na Moravskem je bil izvršen te dni roparski napad, ki je zahteval človeško zriev. Okrog pol 11. dopoldne se je pojavil pred banko mlad fantalin, ki je potegnil roule-aux. Med lem so udrli trije njegovi komplici v banko ter zvezali ravnatelja in blagajnika, nakar so oropali blagajno in odnesli 26.000 čeških kron. Med tem, ko so vlomilci »delali« je vstopil v lokal uradnik neke tvrdke, ki je hotel vložiti v banko 15.600 kron. Roparji so mu denar odvzeli ter mu zapovedali, da mora biti miren. Ker je jel uradnik klicati na pomoč, so ga naskočili lopovi z nozi. Dobil je sodem ubodljnjev, med temi enega v srce. Kmalu na to je prišla v banko neka kmetica. Roparji so jo postavili v kot ter ji j ukazali, da mora biti mirna. Ko so svoje | delo izvršili, so prisilili slugo, da je telefo- i ni ral na centralo po avtomobil, s katerim so se nameravali odpeljati. Vendar pa so jo : odkurili še predno je prišel auto. Vse slo- j vaško orožništvo je alarmirano v svrho iz- : sleditve zločincev. Ljubljana. JUGOSLOVANI! V ponedeljek, 4. t. m. ob 20. (8. uri) zvečer predava bivši bolgarski poslanec g. dr. Deni Kostov v Mestnem domu o zbližanju južnoslovanskih narodov. 1— Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 3. aprila točno ob 10. uri dopoldne na verandi hotela Union v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda, se bo na občnem zboru razpravljalo o ocenitvi lastnih stanovanj, previsoki vodarini in gostaščmi Ljubljani, o našem postopanju po novem stanovanjskem zakonu ter o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda. Obenem se bo protestiralo proti morebitnemu podaljšanju stanovanjskega zakona. Radi tega vabi odbor vse posestnike iz Ljubljane in okolice, da se tega važnega občnega zbora udeleže v največjem številu. 1— Slovensko planinsko društvo naznanja, da se vrši v torek dne 5. aprila ob 20. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani nadaljevanje predavanja »O razvoju in pomenu alpinizma«. Predavatelj g. dr. H. Tuma nam je zadnjič povedal zgodovino celokupnega planinstva, to pot pa bo sedel R^lje v naše področje. Predavanje je bilo jako zanimivo, skiontične slike lepe. Tudi pri tem predava-h(. uazal predavatelj take slike. Cerkveni koncert v Stolnici. Cecilijino H r n šiv o za stolno župnijo v Ljubljani pnre-, sredo, dne 6. aprila 1927 o pol osmi uri zvečer v stolnici Cerkveni koncert. Spored koncerta: 1- a) Bach Fantazija in fuga v C-niolu; b) Liszt Introit, za orgle. — 2. Železnik: a) Tam na vrtu Oljske gore; b) Tvoje čem trpljenje peti; c) Oh kaj sem storil ti, povej; mešani zbori z orglami. — 8. Beethoven: a) Zalobna koračnica iz klavirske so- LE Z. DrOETKER- JEV1M backinom najboljše recepte pošilja na željo brezpl*^ in poštnine prosto DR. OETKER, d. z o. z., MARIBOR ■umi i m—i— rr- t T~r—— ■ -*-irai ** nate op. 26; b) Springer: Fugeta na »Bach« št. 3; za orgle. — 4. Palestrina: a> O Domine Jesu Cliriste; b) O vos omen^ c) Oloria iz maše »Lauda Sion«; mešan zbori h capella. — 5. Mariini: a) AllegretW' b) Uuilmant: Koračnica na Handlov tema ' F-duru; za orgle. - 6. a) Kimovec: To je dan; b) Premrl: Sveti Frančišek; c) Kie menčič: Poglejte duše grob odprt; mešan1 zbori z orglami. — Orgelske točke bo izv4P ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, 'f£/ ske točke stolni pevski zbor. Petje i«’ ^ pevovodja »Ljubljane« Anton Dolina1, , Sedeži po 15, 12, 10 in 8 Din; stojišča p. za dijake po 3 Din se dobivajo v Jug0®’’ vanski knjigarni v Ljubljani. . . oJ1. 1— Opozarjamo ua današnji slavnostni cort na korist fonda za kraljev spo® Spored izvajajo ga. Maja de Strozzi m u Pečič ter vijolinski Rupel in Marjan "1P šek. Vstopnic vseh vrst je še dovelj na ^ polago v Matični knjigarni in zvečer p koncertom pred dvorano v Unaionu-1— Pevski odsek »Grafika« izraz®.*e tom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki s korkoli pripomogli k zadovoljnemu usp koncerta. — Prav posebno se zahvaij f uglednim uredništvom ljubljanskih dne kov za vsestransko naklonjenost. Narodn skarni za leno izvršene plakate, tiskarnam olS za Učne sporede, g. L. Kovaču tenoristu kr. opere za prijazno in umetnij«, sodelovanje, dalje dirigentu kr. opere g. A-Balalku in g. L. Sekulu članu kri opere. i— Sokol Ljubljana II. opozarja na sV0*v prireditev dne 2. aprila ob osmih zveče^ Kazini. Na sporedu telovadne točke, Pjeg. društvenega zbora, družabni večer t®*" J' Vstopnina 10 Din. Postrežba strogo_ Primorsko. i tri Kako1' Iz gospodarskega življenja v smo že poročali, je pred kratkim 1‘ eD. prefekt Cavallieri, ki si je že ž raz- Ijive zasluge na gospodnrskem^^,.^ za. pustom raznih slovanskin s raznijl g03p0. vodov, sklical v Pul° ® predložil načrt za darskih faktorjev i n0vega Predirnega za-ustanovitev vem« e osluje po VSej deželi, voda za Ist*0* .j. Vsi dosedanji zavodi na de* želi'odveč. Sestal se je tudi posebni priprav; Sni odbor in sestav jajo se tudi že Pa_ vila. Sedaj pa je posegla vmes osrednja.J* da, ki zahteva poročilo o novem početju te* gaRoncckt občinske samouprave v .Krajini. Kakor znano so bili prvotno o« pravljeni župani in občinski svet v obema z manj nego 5000 prebivalci. Pozneje se J raztegnil ta zakon na vse občine. Le terr® ’ ko se ima stara redna ali izredna upr prenehali, ni bil takoj določen za vse obe Za veliki del je zakon že stopil v velJ tozadevni termin že dva moseca pv ^ toda podeštata vendar len‘Z Se vedno iz-čino Julijske Krajine upra redni komisar- Šport. H. kolo nogometnega prvenstva v Ljublj*^' V nedeljo, 3. t. m. se odigra ua sporltLj. prostoru ASK Primorja II. kolo ponijKju-skih prvenstvenih tekem. Prvorazredni ^cS bi igrajo popoldne in sicer ob 14.30 11® ^. in Slovan, ob 10. uri pa Primorje in J® -j®*. Jeseni sla končali tekmi med istim* o) tivniki z visokima zmagama Slovanai Pk) in Pimorja (8 : 1). V nedeljo imata I*c‘ kot Jadran možnost, da se revanžirata ® „r inili poraz v jesenski sezoni. Po formi m pirju bi se za nedeljo dalo računati na go Hermesa nad Slovanom, dočtm je v„l-mo Primorje : Jadran predvideti zmag^r ca. Jadran je preteklo nedeljo proti mesu pokazal v presenetljivo dobri ^„»0 Ako to igro v nedeljo ponovi, more i* po-Primorje na zmagovit izid samo, ako dalo najboljšo igro. ‘Dopoldne ob 10.30 igrata Reka in Svoboda. Za favorita velja tu Reka, toda naletela bo v sedaj ojačeni Svobodi na jako nevarnega tekmeca. Hpominu f Pr. Učaku. — SK Ilirija opozarja svoje članstvo na koncert pevskega društva »Grafika« na Golniku, dne 3. t. m. ® s tem združeni obisk na grob člana SK “irije f g. Franceta Učaka v Križah ter poliva klubjve člane, da se pridružijo »Urafi-«<• Odhod z gl. kolodvora v nedeljo ob pol 12. uri, povratek ob 21.; poskrbljeno je za polovično vožnjo. — Odbor. Vroiesionaiue rokoborbe za svetovno pr-vemtvo na Dunaju. 16. dan. V lahki teži vrže Kawan ^Dunaj) Čeha Brežino v 5:20 z bočnim premetom, Dunajčan Solar pa položi _ ?, ^kusana v 3:55 z lučalnim prijemom, h« s««!10 Premaga Poljak Gerikof Če-in r»iiin ii*18 v s podprijemom od zadaj porL e‘20n°in. Veliko senzacijo je vzbudil •aeo' ip ,v, ovnega prvaka Estonca Jaaga. Ja-njen n -V enem zadnjih bojev občutno ra- ranp n i z?('rni* čeljusti in nekoliko vsled moči’ ?e j^° pa, ker ni bil kos velikanski Biti Balina, se ni mogel ubra- jra ip n naPadov svojega nasprotnika, ki oleni v* spravil s kravato na obe ra- p„. j Velezanimiv je bil tudi boj z Rusom p a®novom in Monakovčanora Schwarzem. p !ec ko eno uro trajajoči borbi je spavil vnrt'1 °v svoie8a nasprotnika na tla in tako * Qvu z 1 točko, toda Schwarz je nastavil nase dva lepa prijema in Bi je na ta način 'gural 2 točki in s tem zmago. »”0Ta sprinterska zvezda se je pojavila v “tenki v osebi Jose Barrientosa iz Havan-tek Pretekel v Newyorku 100 m v 10.4 «Wah. — Pri isti prireditvi je zboljšalo 2 Javva-univerze v štafetnem teku na p .ji svetovni rekord od 7:35 na 7:24.8. etv r* tekmah za švedsko prven- Lnn.i v**ollošolcev v Stockholmu je zboljšal ahl rekord v hrbtnem plavaniu na ICO govalec t USS npUo14s8- lTUdi ,lrUg,Zmr in dosegel tas 1:555 svetovnega rekorda Uspehi norveških * »t«. „ Andersen i a »hniiSni in dosegel fcas 1:555 Uspehi norveških ‘ Andersen je zboljšal m "Z*"' Per °skar prvenstvenih tekmah skan^^ih halski:' skoku brez naleta na 3.335 m v rekord v vismo brez naleta je zmagal Sver^1^? V 9en z 1.575 m. ze Helge- “*V42:Sf ■8i 'ekel ie '”d,i 1 k« wret Gospodarstvo. L0^E DOLŽNOSTI davkoplaceval- (Op«z V n' CETRTLETJU 1927- °nl° Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. D0 I' ®°‘]>clo‘t direktnih davkov. ai davki "iaiTai1?2,7 dospo v plačilo neposred-lelo 19-’7 se Ai ep£ediit»»92?' Ab'° davek za po višini zadnjega definitivnega pLdbr°k V tej izmeri plačani obroki se obrlcunff’ povodom definitivnega davčnega prednik za leto 1927. pavčni uradi so upravičeni zaostale davke Prisilno izterjati, ako se ne plačajo v 14 dneh Po dospelosti in zaračunati poleg 8% za-inv'1''1 ol)resti še eksekucijske stroške, ki kateri promet je dol?,,, ,19-6 Presegel vsoto SG.OfO Din, so .do 30. aprila 1927 odpremiti s poseb-v Prijavo davek od prometa, opravljenega iČetrtletju 1927. na davkoplačevalci, ki plačujejo davek Poslovni promet pavšalno, to je po viš'ni las me^a’ opravljenega v 1. 1926, plačajo so-°o z ostalimi davki tudi drugi obrok dav- Pos}ovni promet predpisanega za leto iyJ" ’ ,v Primeru pa, da ta še ni predpisan v ‘»len predpisa za 1. 1926. IV- Davek na zaslužek telesnih delavccv Delodajalci, ki opremljajo pobrane * mesečnimi seznami, morajo odpremi i brane zneske in predložiti sezname neje do 14. vsakega meseca, delodajalci ki opremljajo pobrane zneske s četrtletnimi iz kazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega' četrtletja, to je do 14. aprila 1927. V. Razgrnitev izkazov o predpisanih davkih. O davki’', ki so jih davčna oblastva odnie-\^a. v I. četrtletju 1927 bodo predpisani iz-1^1, razgrnjeni prvih 15 dni meseca aprila ' kolikor davkoplačevalci niso bili na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. VI. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila t. 1. Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku, plača poleg redne takse in 8% zamudnih obresti za kazen še dvakratni znesek nepo-ložene takse. VII. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa V%. Takso je položiti pri davčnem uradu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse. X Prijavitve zaloge alkohola in žganja. Kakor čujeuio, je finančna kontrola dobila nalog, da v svrho povrnitve prejšnje trošarine na alkohol in žganje, kolikor presega sedanjo od 1. aprila t. 1. znižano izmero, popiše zaloge. Da se finančni kontroli’ olajša delo in pospeši poslovanje, naj vsi trgovci, ki imajo na zalogi alkohol in žganje, naznanijo pristojnemu oddelku finančne kontrole svojo zalogo, detajlirano po vrstah blaga (špirit, rum, liker, žganje itd.) in po hekto-literskih stopnjah ali litrih, če bi jim stopnje slučajno ne bile znane. Hkratu naj prosijo za uradno ugotovitev prijavljenih zalog. Prijavo naj pošljejo finančni kontroli tekom 24 ur. Enako prijavo naj pošljejo finančni kontroli tudi trgovci, ki imajo večje zaloge kavinih nadomestkov, riža, sveč in karbida, za katere je trošarina plačana po prejšnjih od 1. aprila t. 1. ukinjenih predpisih. BORZE. Ljubljana, 1. aprila. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investicij- sko 86.50 — 87, Vojna škoda 0 — 338, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Pra-štediona 850 — O, Kreditni zavod 160 do 170, Trbovlje 420 — 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 do 65, šešir 104 — 0. Blago: Tendenca za madriere živahna, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 5 vagonov lesa. ^aSreb, 1. aprila. Devize: Dunaj izplačilo 800.5—803.5, Berlin izplačilo 1352—1315, Bu-—998.5, Italija izplačilo 265.05 do 267.05, London izplačilo 276.2—277, Ne\v-york ček 56.75—56.95, Praga izplačilo 168.3 do 169.1. Curih, 1. aprila. Beograd 9.13, Berlin 123.28, Newyork 519.875, London 25.2525, Pariz 20.365, Milan 24.35, Praga 15.40, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.2225, Sofija 3.75, Dunaj 73.1375. Dijaški vestnik. Ljuba D. Jurkovič: SEPARATISTIČNI nacionalizem SLOVESKIII marksistov. (Odgovor tovarišu L. Mrzelu.) II. V svojem napadalnem članku sem preciziral nekatere ideje ljubljanskih študentov v pogledu odnošajev do SHS. Pri tem nisem z ničemur niti najmanje užalil čustva slovenskega naroda, razume se, če ne velja žaljenje ponudena bratska roka in odkrita beseda. Tega nisem nikdar storil in poživljam vso pošteno slovensko javnost, da prečita ta spis in vse moje članke, ki sem jih vedno s polnim imenom podpisal ter naj presodi, če sem kdaj s kako besedo užalil slovenski narod v vsem tem času mojega skromnega javnega dela v Sloveniji. Kavno nasprotno. V vseh mojih člankih in besedah, o tem sem prepričan, se najde mnogo in mnogo dokazov resnične ljubezni in simpatije za ves slovenski narod in za vse njegove probleme in to dokazujem tudi s svojini privatnim življenjem. Slučaj je hotel, če že moram govoriti o sebi, da sem takoj prvi dan svojega prihoda v Ljubljano pred 5 leti pred Prešernovim spomenikom imel govor za ne-osvobojeno slovensko Koroško pred množico ljudi in tako dokazal svoje simpatije za Slovence. Od tega dneva dalje je moje delo, pa če ima še tako strankarski značaj, vedno prežeto z resnično ljubeznijo do slovenskega naroda. Tov. Mrzel je v resnici slep, če vid. v meni Antislovenca in povsod samo srbske-ga ladikalskega partizana: zakaj in kako? vonsk->,lov'ns*ia trafika, ki jo preživlja slo-in odkr”taro^<: s'ovens^* narod se je jasno 1918. To? pre<* vsem svetom -opredelil leta naši i neosvow°v-insko deis,vo- Kar se tk'e sedaj spomnili turi!1 bralov' katerih so se bi in prav dobro^ o£-ksisti’ vidim > vngrn.v sena, 5 milijon, v meterskih stotov pšenice; 8. milijonov meterskeh stotov k> reze, 6 f'.0(0 . ektolitrov vina, 5COO konj in lO.COO svinj. Lstanovni kapital denarnih zavodov znaša 61 miiijtncv dimrev, rezervni fond 18 in pel milijtna dinarjev. Lansko leto je plačal Banat 126 milijonov dinarjev davka. PROTESTNI SHODI PROTI REDUKCIJI ŽELENIČARJEV. Razburjenje med železničarji radi redukcije osoi ja in plač je narastlo s 1. aprilom, ko se je izvršila odpoved skoro 400 progovnih delavcev, ter so se z istim dnem v kurilnicah znižale urnine delavcem in prolesionistom za 25 par, 50 par, nekaterim celo 3—4 Din na uro. Višek razburjenja pa je povzročila okrožnica direkcije, da se uvede pri progovnih delavch tedensko dva dneva brezplačnega dopusta. Zato se vrše protestni shodi po celi državi in sicer v Sloveniji: 1. aprila je bil v Mariboru, v Gotzovi dvorani ob 7. zvečer, 2. aprila v Ljubljani, Mestni dom ob 7. uri zvečer in v Celju. 3. aprila dopoldne oziroma popoldne v Ptuju, Ormožu, Kranjski gori, Zalogu, Bistrici-Lim-bušu, Grobelnem, Celju, Brežicah, Borovnici, Sisku, Zidanem mostu, Litiji, Dravogradu, Breznem, Novem mestu, Vidmu-Krškem, Logatcu, Pragerskem. Na Hrvaškem v Indjiji, Brodu, Jesenovcu, Bjelovaru. Priobčujemo to, da se zainteresira javnost za mezdno gibanje železničarjev, ki se ne bore za kake pretirane zahteve, nego za vsakdanji kruh, ki jim je bil dosedaj itak zelo borno odmerjen. Telefonske vesti. ZAGREBŠKA »RIJEČ< PRENEHA IZHAJATI. Zagreb. 2. aprila. 1. julija preneha v Zagrebu izhajati samostojnodemokratski dnevnik >liiječ«, ki izhaja že 23. lot. Vzrok so denarne težave. S 1. aprilom je bilo vsem članom uredništva odpovedano. Prestanek lista se izvrši v obliki združitve z beograjsko >Rečjoc. To In ono. P AN'AT V ŠTEVILKAH. Trgovinska zbcrnica v Velikem Bečkere-ku ki je izdelala te dni statistiko o Banaiu, iz katere posnemamo sledeče: Naš Banat obsega 9700 kvadr. kilometrov. Število prebivalstva znaša 580.000, in sicer 245.000 Srbov; 135.00!) Nemcev; 102.000 Ma-djarov: 72.000 Rumunov, pripadnikov drugih narodnosti pa 25.000. V Banatu je pet okrožij s 173 občinami in pet mesti. Mesta so: Veliki Bečkerelc, ki šteje 35X00 prebi-v:,lcev Vi-šac, ki Šteje 26.500 prebivalcev, \ šteje 20.000 prebivalcev, Drncevo, ki šteje 19X00 prebivalcev, Bela cerkev, ki ima 9.600 prebivalcev. Obdelanega pol a je v Banatu l,Cf>7.273 kn-tastralnih oralov; vinogradov 29.579 kata-siralnih cralov, s sladkorno,peso je posejanih 8600, s tobakom pa 4550 kat. oralov; travniki zavzemajo površino 167.000 kat. oralov. Živine ima Banat: Konj 136.854, goved 99 000, prašičev 159.000, ovac 288.COO, koz 1412, oslov 767. V Banaiu je obrtnikov 11,096, trgovcev 4925, denarnih zavodov 45, tovarn 285, mlinov 115. V minulem letu je prišlo v kon-kurz 53 trgovcev, 1 industrijsko podjetje in en obrlnik. Kar se tiče transportnih možnosti, ima Banat 15 železniških prog, ki merijo 265 ZAGREB PODARIL NOVINARJEM STAVBIŠČE. Zagreb, 2. apri'a. Včeraj je bi'a seja samoupravnega odbora mestnega zastopstva, na kateri je bilo sklenjeno, da se novinarskemu udruženju v Zagrebu dodeli stavbišče na >Trgu 29. listopadac za novinarski dom. ŠE VEDNO NOVE ARETACIJE KOMUNISTOV V BEOGRADU. Beograd, 2. aprila. Policija še vedno ne daje nobenih obvestil o aretaciji komunistov, ki so izdajali tajni list. Dozna-\ a se, da sta bili odkriti še dve cefici in da bo prišlo do aretacij nadaljnih oseb, tako da se zdi, da bo stvar zavzela večje dimenzije, kakor se je prej mislilo. Organom policije je uspelo, da je odkrila malo tiskarno, kjer so izdajali komunisti tajni list >Mali boljševik.c Policija je obkolila hišo in prijela nekoliko komunistov. GRŠKO-RUMIJNSKA TRGOVINSKA POGODBA PODPISANA. Bukarešta, 2. aprila. Predvčerajšnjim je bila v Atenah podpisana grško-ru-munska trgovinska pogodba. Širite ..Nsr. Onevnšk14, vseh s sleomov ima vedno in v vsaki količini v /til »gi LUD. BiVRAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1. 6« priporoma za tisk VBeh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica mmum merkur. TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA O. D. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, štatute, vabila, letake, lepake, posetnice L t. 4 ^ e. « Viggo Cavling: Školjka. i. Posvečenje. Bilo je o božičnem času v Londonu. Na dveh najbolj odličnih trgovski i cestah, na Regent Streetu in na Piccadillyu sploh ni bilo mogoče priti preko ceste. Stražnik na oglu, veliki, rdečebradi Bobby, ki so ga milijoni v Londonu dobro poznali, je spustil svojo z jeklom okovano roko doli in nehal urejati promet. Stisnil je roke k bokom in se zadovoljen nasme nil. Kajti danes je šlo vse dobro. Ljudje so bili v prazničnih oblekah, kolesa so se premikala mirno in varno. Čustvo bratstva, sočustvovanja in medsebojne naklonjenosti je vladala kot žarek glorije v vseh srcih; vse je bilo tako razpoloženo, kakor da prinese jutrajšn i dan poslanstvo in znamenje miru in sreče za ljudi v bodočnosti. Najbolj marljivo gibanje pa je bilo v velikih ubožnih predmestjih, v Whitechapelu in Stepneyu. Po teh prostranih kamenitih puščavah je plavala radost z isto močjo kakor po z lesom tlakovanih avenijah West-Enda. Prodajalne so se preselile na trotoarje, okna so bila okrašena z bujnimi barvami; nad glavami ljudi je viselo božično zelenje, smrekove vejice so krasile stene hiš in sre- di širokih ulic so bile urejene izložbe, iz katerih je odseval pisano razkošje. Majhen šestleten deček je stal na cesti in opazoval z vlačnimi očmi vso to lepoto. Alfred se je upal prvič v življenju s svojega doma v Mile Erid Road, da si ogleda veliki svet. Ta krasota ga je očarala in pričel je tolči z rokami, ko je videl Pavliho ter prisluškovali ljubkim glasovom, ki so prihajali iz lesenih piščali lajne. Ni čutil mraza; pozabil je na materina svarila, stopal je vedno dalje, da se nagleda še več lepote in da se nadiha udobne svetlobe, ki je ni nikoli spoznal v malem, temnem stanovanju v Mille End Road. Pot ga je vodila tudi do londonskega pristanišča. Tu se je božič poznal bolj kot kje drugje. Visoka dvigala so se izpenjala kvišku, parniki so pluli v gostem številu. Težke vreče riža in moke so se zibale na železnih verigah, vsi živci so bili napeti, samo, da bi se blago izkrcalo še predno se prično prazniki. Nad parniki je plaval vonj vročega, skrivnostnega orienta, iz dimnikov in vrat so se dvigali težki oblaki in nad pristaniščem se je razstezala mastna megla. Alfredov pogled je krožil nad jeklenimi parniki. Oči so mu uživale ob tem bogatem življenju in globoko si je zaželel, da bi bil tega življenja deležen in da bi odšel preko modrega morja k jasnim, svetlim oba- lam. Ni videl zakaj, toda želel si je. Nato je odšel dalje. Stopal je po strmih, zavitih ulicah Citya, kjer so se nahajala velika trgovska poslopja, podobna svetlim ognjenim gradovom. Vrteča vrata so metala ljudi na cesto in sprejemala nove. Prekoračil je trg, stopil mimo dveh dolgih vrst avtomobilov in se naenkat znašel v ogromnem vestibulu — na kolodvoru Liverpool-Street, največjem kolodvoru v Londonu. Tu je vladalo neprimerno živahno vrvenje. Vlaki so ropotaje vozili pod oboki, množice so izstopale iz njih, potniki pa so se pripravljali k odhodu ter si krčili pot skozi omrežje tračnic, ki se je razcepljalo pod tuneli in viadukti in se izgubljalo v daljavo. Alfredu je postala glava vroča, ko je stal tu v tem hrupnem vrvežu. Odšel je dalje. Stopal je mimo velikih bank, mimo teh zamreženih ječ denarja, mimo okovanih oken, za katerimi je ležalo zlato, kakor je slišal, nakopičeno v ogromnih piramidah. Šetal se je skozi Cheapoide in je videl pred seboj prekop, po katerem so se gugali obni-busni parniki; ob abali je odšel do Trafalgar Squaro, kjer je opazil visoko nad seboj v zraku malega možička s sabljo — pomorskega junaka Nelsona. Šel je skozi tihe ulice, kjer so se dvigali razkošni marmorni portali nad vhodi v klubska poslopja, skozi ulice, kjer so drčali av- tomobili po mačje tiho preko mehkega asfalta. Prekoračil je trgovske avenije West-En-da, kjer je gulča grozila da onemogoči vsak promet. Omnibusi so drčali po lesenem tlaku in kondukterji so vabili ljudi, naj vstopi, o. »To pot! To pot! Do Elephant and Castev do Finchleya, (io Wimbledona, Batterseal, Stepueya! To pot!c Alfred je vtaknil roke v žep, da si jib ogreje. Ko ni to nič pomagalo, je tekel dalje, dokler se ni skoro brez sape znašel y nekem parku. Nad mestom se je že razprostirala tema-Velike vile s krasnimi fasadami, " mi slemeni in prikrnjenimi robovi so svetile vse v svetlobi. Božični prazniki 80 prihajali v vsako hišo. Prvič na vsem obhodu po mestu se j® spomnil Alfred na svoj dom. Domislil se J®i-da je najbrže že daleč zašel. In vendar n* izgubil poguma, nego je sklenil, da nad8' ljuje svojo pot. Prišel je v okraj vil v severnem Londonu. Iz vseh oken so žarele v or® luči, vozovi so vozili mimo, gospodje v crnU1 oblekah in belih ovratnikih ter dame v M" mečih krilih so izstopali, pri razsvetljen^ vratih pa so jih sprejemali drugi odlično oblečeni ljudje. Iz kleti so vonjale z masloD* obltžene pečenke in puddingi. (Dalje prih') Ah Najboljši šivalni stroi In kolo |a •ttlno 1« O M dom, obsrt tn Induatrlf« ▼ TMh oprmnah. »■tam platlM stroi OUSII0 IMMm garancij« Marin m piprn>«. losip Peteline Ljubil***8 tetama finskega kisa. d. i o. z., Ljublisna, nudi najjtinejSi In iiajolciissr&ejšl na-rnl^ni kis las vinskega kisa. j«T- ZAHTEVAJTE PON13BBOI -fc Tehnično lit hlglJenlCno najmoder-stteje urejena klsarna v Jugoslaviji. Kaaiaai IfnkOaaa, Dun«i«k« OMte M. ta, U. : B OOE GROM it. CARINSKO POSliEDMSK! IN SPEDI-CIJSKI BURKA.« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. So«io» braojavkam: T«ie.’on In!. 51. 45-4. PODHUŽ1KICE: Marlbci, Jesenice, Sakek. Obavlja v te stroko spadajoč« posl« najhitreje in pod kn-Eantnimi pogoji. Kastopnlkl družbe spalnih voa S. O. N. ra ekspresne poSilfke. Si \ TRIKO- PERILO K> motke, »«”• «** »“»t, ''roftna v ra/jilb i»arra!i. rokavice, irttsmvtc*, dokolenice, nahrbi-yilw« «1 Solarje i a love«, deilureSkS, k loti. liJeai, iepnl robci, palice, vilce, stoii, škarje, k« š».-vlije, kro-fevijarje, In »srivc« j edino le pri tvrdki I0SIP PETELINC JL1105*4|A]^A | Ha *«*« I* —*** i Gospod ie absolviral trg- MALI OGLASI. Z* vtato be*»do c« pisi. 50 par. Za rlukas pa Dia 1.—. Simon K 1 i m a n e k, LJUBLJANA, Šelcnburgova ulica št. 6 izdeluje obleke za gospode po najnovejši modi in zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše žeško in angleSlco sukno kateri je šolo in ima 1 t®t0 ^ iuj. niške prakse iS«e eVu* be. Gre tudi nekaj me-«ecev brezplačno. Ponudbe na upravo lisi* pod >Natančen<. Zastonj - spalno sobo novo kompletno dobite tomboli >l)om ubogih« ^ velikonočni pondelj®"-Srečke v trafikah a jrtr druzui pisarni .q.j. Maribor, koroška c- * KMETSKI HRANILNI .n POSOJILNI DOM reg. zadr. as ncom. asav. (afun poit«* hranilnic« It 14.457 reg. zadr. as ncom. asa-v. Brzojavk«: »KMETSKI D0H“. v lijubliaiu, Tavčatjeva (Sodr.a) ulica štev. i, Pr,,ut 03>restaje pre.KrBuJe: Daje Posojila na vknjiibo, proti poroiivu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. vloge na knjižice brez odpovedi ©7o čistm tfflie stalne vloge In vloge v tek, računu po dogovoru. Kavcije, inkas*. srečke in vrednostne papirje ter Ceke in nakaznice (nakazila) na drupa mesta, U?adne ure: Vsak delavnik od 8. — 12-7. od 5. — 4.’/r PooblaSčenl prodajalec srečk državne razredne loterije. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA a S m B m m i m m s Ustanovljena leta 1889. Telefon it«. 1«. (GRADSKA ŠTEDIONICA) Poštni tek. 10.333. Ustanovljena lat» LJUBLJANA, PreSernova ulica „1... __ t,Mn!ina imiifira kitknr iiifii na bk račun, in Sicer Stan!e vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev sprejema vloge na nranune kuhui iuui na ■ avu»i»» oroti naiugodneišemu obrestovanju. Hranilnica Dlafuie zlasti za vloge Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron oroti dogovorieni odoovedi v tekolem ražunu naivišie mogole obresti. , m. premoženjem tar M. «.9.. Km ndl ta,. m** «1 M »*. «W«taim m« »«»1 '* '"S"1« *""■ Naši rojaki « Ameriki nalagajo svoje prihranie naj»el « aašihraiilnld, ker je dener te popolnoroa laren. i m B II i i a i i i - IM« VUAlmlr - U «*•»« M.*«,. S"“ ™ ’ l|"1^