It- PROSVETA cljjgttp slovenske narodne podporne jednote Uredniški la upravni Akt proeWrl »667 «. Lawndak Ave. Office of Publications MÖ7 South Lawndale An. Telephone, Rockwell 4904 Komentarji _ ie Uhek. - Zn«reU A JTJTmak) »govornikov Arthur Brisbane vpra Ameriko? Vsaka ton i: fiitikov jo lahko potegne Lg.nge koruptnežev, ra-K banditov jo ropajo Li filmi in druge zabave Z sramoto in štrajki ter ¡1 ji ogražajo javni mir. AH Lene države postale za-a Kitajca", ki si ne more pomagati? Kam bre lirika?" . . Ipvor je lahek: privatni E , j« glavna nesreča, ki po-* vsa zla, ki jih našteva „„e in se veliko več. Sle-u politika, korupcija, rake-fo, ropi in roparski umori, ¡vi filmi in lažnjivi tisk — „ in Se veliko več takega (iivira iz gonje za dolar b gonje za "something for tf Mi i . ijki in nasilja so tudi po-i divje gonje za profitom. liki industrij imajo indu-le za sredstvo svojega pri p dobička in pri tem po-i, da morajo delavci tudi , Zato so stavke. Do napa pride navadno takrat se stavkujoči delavci ne pobijati kakor divjačina v d brede Amerika? Narav-propast sistema privatne-ofita! Cim prej propade i privatnega profita, tem 0 konec omenjenih lopov- 1 tem prej bo človek prebiti zver. Da bi le hitro ■olini je menda edini, ki a zagovarjati Hitlerjevo rsko početje z njegovimi ii. Vsaj Mussolinijev list ial opravičiti "likvidacijo" ih na:ijev v Nemčiji. S i italijanski diktator poda bi on storil isto s svo-ratci, če bi stregli po nje« tati. ^ trijski Dollfuss, ki je z • «rcem dal postreliti de-njih žene in otroke ter ti socialistične voditelje, K uporne pristaše "samo Dollfuss je hinavsko za-proti nebu in zahvalil »Boga, da on ni tak kot buržujsko - demokratičnih k v«e na splošno obsoja i»- fašiste na Fran-Holandskem in v Angli-10 prej imeli rešpekt do i*, je zdaj sram. Poroča-: je mnogo francoskih fašistih svoje organizacije adnjih dogodkov v Nem- tolj pa mora boleti Hitlerji očitke, da so ruski "«'bolj civilizirani kakor **t«vi krvniki. Stalin, Pravijo, da sploh ni-m dal T ročki ja ustre-1 sprla; najhujša kl> zadela u|>orne troc-* f"la ta, da so bili iz- * Sibirijo in Trockij je J^titi Rusijo, je pa še A Boljševiki so usmrti'" črednih nasprotni-** noben.*« u|»ornika v in kar se tiče ' r»zn-dnih nasprotnl-v kredit bol j -'•'a niso nikogar mu-y Hitlerjevi bar- koncetracljskih ta- ^ ^nda se zdaj pere i ' Prepričati, da u, r ' »-•trebi», Kakor liret. Aceeptaace for »ailing at special „te of po.tag. provided for ia Chicago, III., torek, 17. julija (July 17), 1934. Subscription 94.00 Yearly $TKV.—NUMBER 138 tmUl OBLA Sil POSTAJAJO NERVOZNE Zupan in policija nastopajo pro vokativno. Aretacije "radikal cev" brez vsakih vzrokov >rirtacija je prenehala; edina izjema so mestni električni vozovi, ki vozijo aastra-ženl. Stavkovni islbor je odločil, da unijski vozniki, ki (»obirajo in (slvažajo smeti in islpadke ter pogrebni vozniki ostanejo na delu. Portland, Ore„ 16. jul. — Tu-kajšnje delavske unije so zaključile, da generalna stavka v Portland u se začne v sredo. San Kranclsco, (al., 16. jul.— Generalna stavka, prva v igodo-vini na obali Pacifika. Je danes objela vsa |>ristanlščna mesta v rudarji za končanje stavke so Callfomljl, Oregonu n Waahing-hlla do zdaj neuspešna, čeprav tonu In čez 2WMWX) delavcev se je vršilo že mnogo sestankov. Rudarji pri Anaconda Copper Mining so zastavkali 8. maja za zvišanje plač. Ker ima družba pa velike zaloge in obratuje bakrene rudnike tudi v drugih krajih Amerike, se zahtevani rudarjev uspešno upira. Dalavtki odbor stopil na prsta oljnim družbam Odredil je. da ne smejo kratili delavcem pravice do izvolitve nvojih zastopnikov. Volitve ntorajo bili nepristranske Na stotine o*eh utonilo na Japonskem in v Indiji Tokio, 16. jul. — Okrog 300 os«4i je izgubilo življenje v po-vodnji, ki je zadela pokrajino v zafiadnl JajKinski. Cvz I5,OiM> domov je prizadetih. Simla. Indija, 16. jul.—Več ko 300 štirijaških milj sveta v o-kolici Assam je pod vodo. Večje število ljudi je utonilo. Sovjeti zvliall mezdo munlclj-skim dela vtem Moskva. 16. Jul. - Sovjetska vlada Je zvišala melde za 10 od-utotkov vsem delavcem, ki proizvajajo bojni material. 'Sn-nem je tem delavcem znižala dohodninski davek In jim obljubila (s>-sebna doplačila (Ismus), je, da bi sama ne natopila s takim orožjem proti njim. "Vprašanje ohranitve miru In reda je pač zadeva lokalnih oblasti. Jaz Jim gotovo ne bom Javno svetovala, kaj naj store." Dokler bodo visoki vladni u-radnikl, ki več ali manj slmpa-tizirajo z delavstvom, "nevtralni" glede policijske brutalnosti v stavkah, toliko ča*a Wlo tu»jtve di Izvajali "red in mir r bomba- |*,r Washington. — (KP) — Notranji tajnik Harold L. Icfct« je te dni objavil važen odlok Petroleum Labor Policy Boarda, ki Je večjega pomena za oljne delavce. Nanaša se na delavske razmere pri Phillip* Petroleum kompaniji in po Izjavi notranjega tajnika tvori nekakšna pravila za tovarniške volitve v vsej oljni industriji. Delavski jietrolejakl odbor Je prejel več pritožb proti postopanju te družbe v Texasu in Oklahomf, nakar je uvedel preiskavo. S to preiskavo Je dognal, da drutba vodi aktivno |w>-litiko proti organiziranju delavcev v svoje unije, na drugi strani jih pa forsira v svojo kompanijsko unijo.- Odbor je odredil, da mora družim tskoj prenehati s b» politiko, "ki je kršitev sekcije 7, člena H, oljnega pravilnika Jn sekcije 7a NIHA " Odbor pravi, da morajo imeti delavci neomejeno pravico, da izvolijo kogar hoecjn za svojega zaitopni-ka ali zastopnike in *e izrečejo za katerokoli in za kolikor unij hočejo — lahko tudi za kompa-nijsko. Volitve morajo biti tajne in (sfd nadzorstvom delavskih za atoprilkov, ki pa m smejo biti "formani* ali ljudje, ki jih na* stavijo tfossi. Nadzorovanje v o- j litev za evoje zasUd^AJke delavci lahko poverijo kaki nevtralni atranki". (tega nI mogoče aranžirati, tedaj I/o vodil voli-j (»a prtrolejftki delavski od »am," **• gla*i njegova od vseh (siklicev počiva. Generalne stavka je Izbruhnila, da enforslra zahteve pristaniščnih in mornarskih delavcev, ki stavkajo že od 0. maja. Istočasno je governer ('allfornlje mobiliziral nadaljnjih 2000 miličnikov, «ločim Je okrajni šerif deputlziral enako število mož pomožne policije. Atevllo *tavkuJIJa med delavce ua velikih farmah in v sadovnjakih, še ni znano. Centralni stavkovni odbor, ki vodi veliko bitko, je odredil sinoči, da razvažanje mleka In kruha m Ih» nadaljevalo do pri. hodnjega naznanila; ljudje n<* bodo trpeli lakote, zlasti družinam stavkujočih delavcev n« sme zmanjkati živil, Governer Merriam je ukazal sinodi, da mora milica držati ce-•te od prte in neovirano dovajanje živil s farni v Sar» Franclaco. V aktivni služIli Je HHMl vo-jak»»v državne milice. Sari Francijo Je danea dezer-ti rano mesto, kar s«* tiCe navadnih avtov ftra civilnega življenja; na ulicah so le |toliciJnkc patro-Ije In nešteta vozila stavkovnih etraž. » Dva kulaka hImiimim ns amrl v Kunlji Minsk, irsKK. 16 jul Dva kulaka (premožna kmeta) v Be. II Kusijl sla bila včeraj obsoj*. na na amrl, ker »ta olola straž' rrtka čred«- rm kolektivni kmetiji. mi, puškami in drugim orožjem redba Manj drla < Cleveland, O tem meatu se Jt za en «alstotek poročilo trgov*k bazirano na |iol«r>aju duetrijah. ( lr» eland u !J|*oslerio*t V ■ juniju znižala pravi meae/no z born Ice, ki Je PS» m- prosveta the enlightenment A«UI I« LA-TKIKA «¿J5J KASOUNK rOUPOKSK JKDNOTS Organ M«; »•*>* 4rUv« lllM« Chi- ST «HO « iirt Irl* .. < " CO IM «»lo 1*1"■ ' ' ,.„ lh# Unit«! Htmum /¿Tie« P-r r-r. Ckliil* •'»«> <»«■"» cvuMtrU. IV 00 Otn« «*!••«» f **u,"riJ «rate» », rl^t» will IM»» b. rM-r» , ---- L Mr Uli. » I» » Na>l"v t* ihohveta A»* ikkii«. IIH»*i», MI-H S*. I.»*^« MKMSES OK THF. ^«»«»ATCU - . okraju. r.. primm «J«»* »•• liatum » ' __ „. nA.|uvu po- m- Uliti. » P"**--. - »m It.t M U.Unrt- Domač drobiž Nov grob v Penni Parkhill, Pa. — l>ne 13. julija je v bolnišnici umrl Anton Cuk, ntar M let in doma h Pla. nine pri Rakeku. V AimrUcl je bil okrog let in član SNI J ter JSKJ. Zapušča ženo in dve sestri. • Samomor v Penni Duquesne, Pa. — Jakob Frank, Htar 60 let, je bil zadnji petek zjutraj najden obešen v tukajšnji policijski ječi, kjer je bil zaprt zaradi neustavnega izdelovanja in prodajanja žganja. Policija je zahtevalu l&OOO kav-cije zanj, ker pa ni hotel .nihče podpisati toliko, je moral revež ostati v zaporu in to ga je tako po trlo, da si je končal življenje. Bil je dolgo časa brez dela. Pokojnik je bil član društva št. .'147 SNPJ. Dve amrtni ne* reč i Cleveland. — August J. Žele, najstarejši sin znanega pogrtb-nika, je pred nekaj dnevi padel z drevesa, k I ga je trebil in se tako poškodoval v notranjosti, da je drugi dan umrl v bolnišnici. Star je bil 28 let in lani je nans! II izpit za pogrebne |w>sle. Zapušča starše, ženo, brata in dve sestri. Kil je član mnogih društev In med temi tudi št. 126 SNPJ. Vlak je povozi! in na mestu usmrtil rojaka Johna Pobego, starega 44 let. l)oma je bi! iz I utre in v Ameriki 16 I« t. Zapušča ženo in pet otrok. Se dva nova grobova New York.—Tu je umrl John Prelovšek, star 17 let in rojen tu. Zapušča mater, brata in sestro. Cleveland. — Za poAkmlbami, ki jih je dobil pri padcu, je umrl Anton Mejač, star 45 let, samec in doma iz Spodnjih Kašelj pri Devici Mariji v Polju. Ni bil pri nol>enem društvu. Nenreča na centi Calumet, Mich. — Avto je f>odrl leno Antona Svetiča, ki stanuje na Yellow Jaoketu. <)d-lndjali so jo v bolnišnico. Lma zlomljeno vratno kost in rano na irlavi, toda zdravniki u|>ajo, tla ji ohranijo življenje. Glasovi iz naselbin Zaftfaftive bafaftfc« Is raalh krajev Zabava SND v Indianapollau IndianapoliH Ind. — Zelo redko se kdo oglasi iz naše naselbine ;iv Prosveti. Izgleda, da vlada med tukajšnjimi Slovenci nekakšno mrtvilo, ker je premalo zanimanja za napredno stvar. Kakor običajno vsako lato, tako smo imeli tudi letos tridnevno zabavo v korist SND, ki se je pričela 4. julija. Žaloatno je pri tem to, ker se zabave niso udeležili niti nekateri delničarji. Prva dva dni smo opazili le člane pripravljalnega odbora in nekaj direktorjev, v soboto pa je prišla mladina, ki se je vrtela ob zvokih godbe našega godbenika Radeža. Potrebno bi bilo, da bi se tukajšnji Slovenci bolj zanimali | za SND in se potrudili, da bi se izpolnila naša želja glede zgrar j ditve novega doma, ker imamo lep proator, na katerem naj bi1 stala nova zgradba, že kupljen. Samd dobre volje in sloge je treba, pa se bo ideja uresnfčila. Zavedati se moramo, da bo dom naša lastnina, ne drugih. V naselbini je sicer neka druga stavba, o kateri so Slovenci mislili, da je njihova, a sedaj so spozpali, da so tam tujci gospodarji. Kljub temu so nekateri še slepi in ne vidijo resnice. Nekaj jih je tudi takih, ki želijo n delajo na to, da bi se vsaka napredna in koristna stvar že v kali zatrla. Rojaki, skrbimo za obstanek našega doma. Potrudimo se in delajmo na to, da se bomo kma-u sesti v novih prostorih doma, tar bo v ponos našemu narodu v tej naselbini. Naši mladini bomo, zapustili lepo dedščino, ako jim pomagamo zgraditi prostore, v katerih se bo skupno in svobodno zabavala. Čast zaslužijo tisti, ki se zavedajo svojih dolžnosti in podpirajo narodno ustanovo na eden ali drugi način. Delničar. vini. Prosveto, ki sem jo vsak dan prečital od prve do zadnje strani, zelo pogrešam. No, ko pridem domov, jo bom spet či-tal, ker sem jo naročil na naslov mojega očeta. Na tem mestu se z ženo zahvaljujeva mr. in mra. Zakrajšek v New Yorku, ki sta naju tako lepo sprejela. Mr. Zakrajšek je naju vodil po mestu in razkazal mnogo zanimivih stvari, ki nama bodo ostale v trajnem spominu. Zakrajšekova firma nama je šla v vseh ozirih na roko in jo priporočava Slovencem mi Hrvatom, ki nameravajo posetiti stari kraj. Dalje pošiljava pozdrave najinima otrokoma Anici in Bessie Žajec, mr. in mrs. Jartz, mojim bratom, prijateljem ter družini Alesh v Chica-gu. Slednji izrekava zahvalo za vse, kar je storila za naju presno sva se odpravila na to dolgo potovanje. — Louis in Tkreaa Zajec, člana društva Sloga št. 16 SNPJ. Ihfj delavMki zmagi Philadclphia, Pa. — Kapid Transi! C«»., ki obratuje sistem uličnih železnic, Je sprejela po-goje uuije svojih nameščencev in stavka je bila odvrnjena. Devet nameščencev, ki so bili od-"lovljeni prvi teden v juliju zaradi linijskih aktivnosti, je bilo "prejetih nazaj v službo. Danhurry, Conn. — Stavka v tukajšnjih klebučarskih tovarnah. kl je trajala devet t-kanju bomb, iz Nemčije pa o Hitlerjevem preganjanju delavcev. Na parniku slišimo tudi debate o socializmu, komunizmu, fašizmu in kapitalizmu. Neka ženska dela veliko propagando za komunizem in mislim, da je za to delo najeta od stranke. Kam potuje, ne vem. Neki dan se je razvila vroča debata, ki bi kmalu izzvala tepež. Neki boKa-tin se je tako ujezil v teku delate, da je {»ograbil stol, da ga vnže v komunistko, a so ga drugi zadržali. Vat to je bilo seveda za nas zanimivo, kajti človek m' bi verjel, da se ljudje tudi na parniku tako navdušujejo za jk»-litiko. Jaz sem se stisnil v kot in lopo poslušal ter opazoval, da bi videl, na kateri atranl je večina. Vse je izgledalo, da jih/ju največ, ki se ogrevajo za mK-ia-llzem. iNeki profesor s čikaške univerze je rekel, da je socializem edini izhod iz kapitalistični ga sistema. Socializem bo prišel, ker so a«» ljudje že naveli a-II raznih obljub s atranl kapitalistov. IVlavec pro luciru razne dobrine. a pokupiti Jih ne more, ker ne zasluži dovolj. Tak je kapitalistični sistem. Nek! učitelj je de. jal. ako bi smel učiti v šolah aocialitem, bi to rad delal par ur na dan brezplačno, satno du bi otroke imkIučM, da se Ijiidem ol*» ta lepi» življenje pod socialistično upravo, v kateri bi imeli *o-cialiati vae glavne posirije. V*e Je |doakalo njegovi it javi in ta ko je Idk» debate konec za tisti dan. Na par^^i so ljudje vaeh na-rodnoftti in med temi štirje Sk* w»ncl-- lti|i «mejo (Krniti uruija. ki n«*ip, frlene «trajee. r^iiiiri rifi«Mi Angleški fašfetl so še bolj pohlevni in se je p» «a marsikaj paziti. ¿Î v v^df S^UI? v vodo. Močno gibanje i slaba 1 »b»ba, Posledice w moter b»ve, pa tudi krči t omedlevica itd. Med , ^panjem naj preteč, " Vprašanje osebnega oi ¿e naj «e kopljemo ^ tešče. Zdravniki tako 1 Pogosto odsvetujejo čei telo pred zajtrkom prerr Pomosti. Ce «mo teše čnemo pri kopanju kar ti že to nam pravi, da neka Prav. Kdor se pa hoč, ; način že pred zajtrkom naj si izbere za to vsaj prav topel dan, naj ne časa v vodi kot pet minu takoj nato pije vroč čaj u kavo. Bistveno je tudi takoj po kopeli gibljemo, čemo, telovadimo itd. Zelo veliko grešimo 8 ostanemo predolgo v v<* kor hitro imamo tudi na občutek mraza, moramo vode ven. S kurjo pc modrikastimi prsti po vo trapati se pravi telo mu< telo se za tako ravnanje je maščuje. Kdor ni dol vač, naj ne gre predaleč ga; kajti nihče nam n jamčiti, da nas ne bo pri Premnogo od neàtévilnih v kopalni seziji ima svo v lahkomiselnosti kopalci obrežja se oddaljenost prav oceniti ; če smo v vt vidimo, kako daleč smo » ljilL Na dolge razdalje ni tako lahko in naj bi t samo tisti, ki so res ij Večkrat na dan kopati ravno priporočljivo; i* preveč toplote. Vsaj v osmih dneh kopanja pojdi mo enkrat v vodo. V zvezi s kopanjem n govoriti tudi o solnčnih I Večina kopalcev se vleže, dej o iz vode, mokri na so mislijo, da bodo tako prav posebno lepo rjavi, ni res. Bolj res je, da nai koža peči in da se olupio ne eno ne drugo ni dobro, se najprvo obrišemo in | nato vležemo na solnce. j moramo tudi dobo solnčne le polagoma raztegniti in začetku ne bo daljša ko minut. Pozneje jo lah daljšamo. Solnce je do zdravo, a kar je preveč, ; več. Solnce je nevaren telj, ki nam kožo suši in j tako poškodovati, da imi zmeraj dovolj. Dobro je solnčnih kopelih upora kakšno olje ali mazilo, I napravi kožo gibčno in l Obraz in vrat moramo n način zaščititi. Žgoče soli pravi obraz gubast in m starejši kot smo. Sto potrebno je varstvo ot solnčnimi žarki. Solnčni niki sicer ne dvignejo nai te, a na to vendar ne boJ dali. Solnčno kopel užival drugače, če vemo, da «• <1 more nič zgoditi; oči so I najdragocenejši zaklad.! in trepalnice moramo pol mazati s kakšno m**tj»J preveč ne osušijo. Skril ramo tudi za lase. I>obrl •i lasišče vsakih štirimi temeljito odrgnemo 1 1 oljem, si privežemo niti čez in jo čez noč ;>uxtimoJ » vi. Drugo jutro m umu^ i se kot običajno, in »srerl vadno zeleno milo zelo !«■ (Nato si zmijemo Use k 1 (vodo; če smo plavolati, nfl Istimo vodo s karniliioim« kom. 1 Za roke..ki tudi_ poleti rade počijo, «1 napravi mo pr«> umivalno sredatvo. IU n» ■ V enakih delih zm< rin, citronin sok. vod«. »M Skovodo. Todenem«*»« co, jo dobro stvo je pripn^^rm pri roki. ko g» ke si s tekočino , 00 predli — Ü^'v'bla^jno zastav-P1 w nhrtne ban- jah vlomilcev spenjanje v blagaj . hlsirajno Obrtne ban-¡¿^ad itd. Vdrli so Tna Vrhniki, v občin- ŠT. podrli, drugi I menda malo odpočivali. 'več mesecih šele morasti spet vlom v bla- . vlom so morali biti tudi ^ naročeni. Izvršen je • hladnokrvno in najbri *ii, da je kar verjetno, pri vlomu sodeloval kdo, ,|utbi pri tej zavaroval-r j« poznal blagajno in hfej je v nji denar. len je bil vlom v za varo* , -Jugoslavija", ki ima pottore na Dunajski cenjen je bil v noči na 26. Po navadi ni čez noč no* ,denarja v blagajni, prav pi je bilo. v nji 37 tisoč i denarja v bankovcih in , In prav to noč je bil j^ráen. In navrtali so rtiiti predal, kjer je bil Vse to je precej sumlji-omilci so imeli najmanj k» med zavarovalničnimi ki. l je bil izvršen spretno: i je vrtal v blagajno z strani, pepel, ki je bil lojna steno, je lepo zavil i laljo ter položil kupček delal je z rokavicami, ker «ih prstnih odtiskov. Débil v zgornjem predalu, lje, odprtino pa spet po-runimi akti. Ko je zju-IH pospravljal po pisarji naključju ¿el ter brisal idi po zgornji steni bla-kr opazil odprtino. Na-ebvestil o tem ravnatelja kijo. Hišnik je opažif i okrog šestih nekoga, ki H ir pisarne zavarovalnico pod pazduho, a je milje kdo od uradnikov, ki »potovanje. Bil je to vlo-Kazmere je torej dobro hvalnica je zavarovana ■uovalnici "Dunav" in ji * povrnjena. Policija pa J. da bi aretirala vlomilki* v bližnji okolici zafia in na deželi. Uspe-kj * ni. * veliki letalski nesreči pu Čolnar ja iz Ljub-K- letalo zapeljalo v <*em mrtvih ljubljanskega dir-*kuia "Lojzeta" in nje-1 P^ota Janka Čolnarja Poročali, letalo "Lojze" «Pajtno v Ljubljani ter Jtk>, dirkalno letalo, ze-Jlivo in je edini stra-¡« «»urnostjo vodil naš civilni pilot Col-¡M ljubljanske pivo-WonM. U on edini ga P» todtr je letal nad »li pa ne j«. udeležil »Halsk«-ga mitinga. Z m prirejal tudi le-'n prav pri tem »tubJI /;.!.),nje, letajo ' < "Inar je v Junij« odlet*l t f • fcagreb, kjer so • Zagrebu zgrajeno J' t" letalo zelo ■HHpHpi ■ Čolnarjevo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer se je 27. t m. vršil pogreb. Štiri letala so spremljala pogreb na pokopališče ter krožila nad grobom. Čolnar zapušča ženo in sina, gimnazijca. Druga letalska nesreča je zahtevala doslej že osem žrtev. Zgodila se je v Belišču v Slavoniji. Imeli so tamkaj letalski meeting. Pri tem se je letalo "Gerner" zaletelo v . občinstvo, ki je prisostvovalo meetin-gu. Pilotiral je Bogumil Jaklič. Pet oseb je obležalo takoj mrtvih, devet hudo ranjenih so prepeljali v Osjek v bolnišnico, kjer so trije že podlegli, tako da je zahtevala ta nesreča doslej že osem žrtev. Letalo je last osješkega trgovca Teodorja Drndarskega. Pilot Jaklič je bil težko ranjen ter se je šele naslednje jutro prebudil iz nezavesti, vendar pa bo ostal živ. Kako je prišlo do nesreče, še ni preiskano. Treba bo zaslišati predvsem pilota Jakliča. Tako zahteva jugoslovansko letalstvo stalno svoje žrtve. Samo ljubljanski Aero klub ima že dve hudi nesreči: lani ona velika nesreča, ko se je trimotorno letalo zaletelo v zid norišnice ter so bili vsi potniki s pilotom mrtvi, in zdaj Čolnar s svojim "Lojzetom". Ce prištejemo še pogoste letalske nesreče pri vojski in mornarici, lahko rečemo, da so te vrste nesreče pri nas pogoste, da bi bilo treba stroge, nepristranske preiskave, ki naj ugotovi kakšne motorje imajo naša letala, ki jih kajpada za drag denar kupujemo v inozemstvu. Avto povozil kolesarja. — V nedeljo 24. junija je neki celjski avtomobilist pri Dobrtešivasi podrl kolesarja Rudolfa Ločičnika, 38 letnega posestnika iz Št. Petra v Savinjski dolini. Ločični-ku je počila lobanja, prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, a je tamkaj že čez nekaj ur umrl. BlvH minister dr. Kramer je po dolgem času napisal spet daljši uvodnik v "Jutru" in sicer piše o novem udarcu železničarjem, ki jim je prometni minister vzel režijske karte, s katerimi so imeli pravico do znižane, 10% voznine na vseh vlakih in parnikih. V članku hvali de* lavnost naših železničarjev, nato pa omenja novi udarec ter pravi, da sicer razume težki položaj prometnega ministra, vendar pa se mu novi odlok glede režijskih kart ne zdi pameten ne koristen, pač pa škodljiv, ker se s tem življenje železničarjev zelo poslabša, koristi pa ne bo imela železniška blagajna nobenih. Škodljivo se zdi bivšemu ministru dr. Kramerju tudi zaradi tega, ker se železničarji razburjajo in se s tem neti pun-tarskega duha. Dr. Kramer ni več minister, ni več kolega prometnega ministra, zato je napisal ta članek. Ce bi bil dr. Kramer še minister, bi tega članka ne napisal. Tudi za časa njegovega ministrovanja je bilo izdanih več odredb, ki so prebivalstvo samo razburjale, koristi državni blagajni pa niso prinesle bog ve koliko. Gael ano Salvemini: Giacomo Matteotti 10. VI. 1924—»10. VI. 1M4 Divji lovec ubil lovskega čuvaja V noči na 27. junij so našli v potoku Lomščici pri Tržiču hudo poškodovanega 37 letnega čuvaja Janeza Megliča, uslužbe-nega pri tržiškem lastniku predilnice Gassnerju. Bil je nezavesten, po vsem telesu je imel strašne rane, prizadejane z nožem. Odnesli so ga domov, a je kmalu podlegel ranam, ne da bi se bil še kaj zavedel. Orožniki so takoj našli morilca v osebi Valentina Megliča, ki ni z umorjenim v nikakršnem sorodstvu. Ta je dejanje takoj priznal. Izpovedal je: Janez Meglic se je vračal 26. julija zvečer iz Tržiča v Lom, kjer je bil doma. Spotoma se je ustavil v Krvinovi gostilni na Slapu. Tdmkaj se mu je pridružil Valentin Meglič, znani divji lovec, ki je Zelo sovražil Janeza Megliča, ki ga je pogosto zasačil na lovu. Ko je Meglič odšel iz gostilne, je odšel z njim tudi Valentin. Prepirala sta se, nenadoma pa je Valentin potegnil nož ter ga zasadil Janezu v bok pod srce. Janez je omahnil na tla, hotel se je dvigniti, toda Valen- Giacomo Matteotti je zbral cel trn je začel zabadati vanj nož kup faktov in dokumentov, s kater mu zaiial 23 ran, med njimi terimi je poskušal osvetliti me- umi.ftnW> Kini» _„ i_ l^iM X- I . ■ . _ Letos poteka 10-letnica muče-ni*ke smrti *namenite#a italijanskega »ocialutičnega prvaka in poslanca G i aroma MatUottl-ja. ki so ga faftisti zavrat»o u-morili. Umor jo karakterističen ia faiistovski reiim in ta moralo njegovih voditeljev, ter J« Inval ogromno senzacijo ▼ Italiji in v inozemstvu ter meče avojo senco dale* naprej na ono, kar bo ** Vodilo v Italiji. Nihča ni bolje zbral podatkov o tem umoru in dokumentirano opisal vim stvar IUJ*° (Jaetano Salvemini, nekdaj profesor zgodovin« na florentin-•ki univerii, a sedaj edan iimed najuglednejših italijanskih orni» gruntov, ki iivi v Londonu. NJe-gova knjiga "Fašistovaka diktatura v Italiji1*, ki jo je napisal v izgnanstvu in ki je izila najprej v angiettini v Londonu, j« razdeljena na pet delov i naslovi: "Revolucija, ki se v resnici ni igodila", "Kako je prlilo do diktature", l "Vlada pibljaleev", "Pravica do ubijanja", ter pati In največji del t dodatki, ki Je po-«večen »lučaju Matteottija. Ii diod njega prinašamo sledeče: danes —. jutri bo ta gospoda o-kusila.usodo bingljanja na vaša-lih." A neki drugi novinar je izjavil pred sodiščem, kako je Ros-si isti v*čer razburjen rekel: "Z ljudmi kot je Matteotti, je edino, kar je treba nurediti, da se da beseda revolverju", in kasneje je dejal nekomu: "To krdelo (opozicija) je v zmoli, ako misli, da se Mussolini, kadar groai zabava z retoričnimi frasaml. Mussolini je popolnoma o«Močen da svoje grožnje tudi izvede!" 10. junija popoldne so najeti plačanci odvedli v čudnih okoliščinah Matteottija; šiloma so ga porinili v neki avtomobil in ga v njem ubili, ker se je upiral, in se ni hotel dati odvesti, kamor so oni hoteli, šele 16. avgusta so se mu prlibliža in ga močno udari tako, da je padel na tla. Go-»pod Matteotti začne vpiti. Tedaj pristopi tudi ostala četvori-ca in eden izmed njih ga udari močno po obrazu. Potem so ga prijeli za roke in noge in ga odvlekli v avtomobil. Več nismo videli . . ." Sodna preiskava je ugotovila, da Je bil Matteotti umorjen v avtomobilu. Medtem ko ju vpil na pomoč in se upiral, mu je nekdo nasprotni strani vrne v Rim. Ker se je pa umor Izvršil v avtomobilu, je blb> treba Mm prej vrniti avtomobil in zbrl-tati sledove krvi; kajti lastnik našli njegovo truplo v nekem f garaže b| te sledove gotovo apra- več smrtnih. Nato se je lotil žrtve še s kolom. Ko je videl, da ae lovski čuvaj ne gane več, je zavlekel truplo v potok. Tamkaj so ga našli v zadnjih izdihljajih. Aretiranega Megliča so izročili sodišču. Ogenj. — Pod Sv. Katarino v Hrastniku, je ogenj uničil hišo posestnika Sitarja. Doma sta bila takrat le njegova mati in 4-letni otrok. On sam se je mudil v Trbovljah za delom. Prihiteli so sosedje ter gasilci, vendar pa niso rešili nič. Hiša je pogorela do tal in ima posestnik veliko škodo. Teta iz Amerike se tudi v teh časih kdaj obnese. Državni pravdnik v Veliki Kikindi (Ba-nat) je prejel pred kratkim sporočilo, da mu je teta Pavlina Di-mič, ki je umrla pred kratkim v Južni Ameriki, zapustila 200,-000 dolarjev, kar znaša pri nas tode in plodove faširftovske dik tature ter jih je >bjavil poleti 1924 (še isto leto je izšla angleška izdaja.) Aprila 1924 so bile splošne volitve v parlament in 30. maja je imel velik govor v skupščini, kjer je našteval vse nezakonitosti in goljufijo ob priliki teh volitev. Prekinjan z grožnjami in psovkami iz fašistov-skih klopi, je govoril dve uri, dokazujoč, da fašistovska večina nima pravice predstavljati in zastopati italijanskega naroda, a takoj je zaslutil, v kakšni sredini se nahaja, ter je še isti večer, odhajajoč iz zbornice, izjavil svojemu tovarišu poslancu: "A seda ji glej, da mi napraviš nagrobni govor." Ko je namreč govoril, so padali klici, da ga je treba ubiti, a Giunta, eden od fašistovskih vodij (ki je dal tudi pobudo, da se zažge Narodni dom v Trstu) je — po skupščin- okrog 10 milijonov dinarjev. Dr- sk«m vpisniku — vpil: "Mi bo- žavni pravdnik se bo zdaj takoj oženil, nato pa se bo z zrakoplovom "Grofom Zeppelinom" odpeljal na poročno potovanje v Buenos Aires, da prevzame tamkaj dedščino. Previdnost "Gospod Perku, ali bi bili toliko prijazni, da bi mi odkritosrčno povedali, kaj mislite o meni!" "Prav rad, ljubi prijatelj, toda le na — telefon!" V trgovini s klobuki "Rad bi kupil klobuk za svojo ženo . . ." "Kakšno glavo pa ima gospa soproga?" "Trdo." * Pri čaju so sosede opravljale gospo Verižnikovo. "Pomislite," pravi ena. "Kar dva hišna zdravnika ima. Kden je star, drugi je mlad. Starega pokliče, kadar je bolna, mladega pa, kadar ji kaj manjka." • V uradu — Gospod šef, tega pa že ne bom trpel — gospod knjigovodja me je ozmerjal s tepcem. _ Pa ga tožite zaradi uradne tajnosti. itk> že poskrbeli, da s prepriče valniimi argumenti spravimo na pri^vo mesto vašo bando bedakov (masnada)." Drugo jutro, 1. ju nija je zapisal fašistovsJci Hit "Po po i o d' Italia," ki ga je iz la jal Mussolinijev brat, da Matte-ottijev govor zasluži konkretnejši odgovor, nego je naslov "ban-da bedakov". Ta članek je napisal 31. maja sam Mussolini. Potem je Matteotti 4. junija ponovno napadel ministrskega predsednika v skupščini, a 6. junija je nastal hud konflikt med Mussolinijem in skupino 'levičarjev ter je Mussolini ob tej priliki kričal: "Mi imamo odlične učitelje v Rusiji in je treba samo, da se spomnimo na tisto, kar oni tam delajo . . . Treba vam je spustiti salvo svinca v hrbet. Nam m« iwimanjkuje hrabrosti, kar vam bomo še dokazali. Imamo še dosti časa in izkazali vam bomo še prej, nego si vi mislite! . . ." Neki novinar je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da je oni večer po Mat-titottijevem govoru sliAal, gre-doč mimo šefa Presbiroja, tesarja Rossija, ko je izrekd strsA-ne grožnje na račun opozicije: "Fašistični režim je napravil veliko napako, ker Jih ni pobil takoj spočetka; ali kar je zagrešil tedaj, se lahko naredi sedaj — M 'few© j "M»rk„ ■»•ITI« teltr Ift *t zelo nekoliko pogovarjali in hitrejše. Na-¿agrebško le-' "'»Jprej, nato ( "Inur s svo-'"^'l in prehi- je Col-'«'tališče, je akrobacije. za*lo v sve-r sukajoč osi naglo mar Kit ^ bil že pre. - h"P je še •alo ne bi P j'* I «'talo l'*r «e raz- )* Cikala razstav.: obt*k»*.lke ogledujejo mehanik krsvo, ki nahaja v paviljonu dru*W Intrrnatioaal Hane-ter. daje pr.i*o mleko. Krava se gozdu štirinajst milj daleč od Rima. Malo pred tem je prosil Matteotti za potni «list v inozemstvo, a ga ni dobil. 4. junija je pa rimska policija dobila navodila od privatnega tajnika ministrskega predsednika, da se "da dovoljenj« za potni list v Avstrijo g. Matteottiju" in po-icija nvu je potni list tako izda-a. Nekdo od Musaolinijevih tajnikov, zaslišan pred sodiščem (4. avgusta 11)24), je izpovedal, da Mussolini ni pripisoval mnogo važnosti glasovom o Izginotju Matteottija; on mu je, pravi, u-kazal, da o tem obvesti šefa policije, ali da ga hkrati oporfthi, "da je nekoliko dni pred tem Matteotti dobil potni list za inozemstvo". Isto verzijo o potnem listu in o inozemstvu so širili tudi drugi ljudje iz bliiine ministrskega predsednika; a "Corriere Italiano", list Filippa KiUppeja, v čigar avtomobilu je bil Mut teoti ubit, je prinesel v svoji jutranji izdaji 12. junija članek, v katerem pravi, da je Matteotti odšel v inozemstvo, da je "imel navado" delati takšna dolga potovanja, "ne da bi kdaj o tem pravil svojim prijateljem in svoji rodbini". To je Matteottijeva žena takoj označila za izmišljotino. In vendar se je komedija s potnim listom nadaljevala. Šef rimske policijc je dobil navodila, da pošJje v Postojno brzojavko z vprašanjem, ali je Matteotti potoval preko meje na Dunaj — da bi se publika in policija zanimula v tej smeri. Ali dogodilo se je nekaj nepredvidenega, kar je vso stvar vrnilo v Rim, odkrivajoč v isti mah sokrivce pri umoru. 31. maja 1U24 po onem prvem MatteoUlJevem govoru v skupščini po volitvah, j« Glovanl Ma-rinelli, blagajnik in član ekseku-tive (kvadrumvlrata) fašlstov-ske stranke, napisal pismo upra-vltelju kaznilnice Poggio Rualu v Neaplu, da odpusti jetnika O-tona Tirschwalda in da ga po*lje v Rim v hotel Dragoni, kjer s« bo prijavil nekemu gospodu 1*1-anehijo. Pod tem Imenom se Je skrival proalull razbojnik in u-bijalec Dumini, ki r o ga uporabljali fašisti za različne naloge iti ki Je bival v tem hotelu. Tirseh-wald Je bil v r«*nici izpušne« 2. junija In je prišel 4. junija v Rim in tukaj mu je Dumini po veril, da špljonlra za Matleottl-jem hi poizve za njegove navade, 7. junija je odšH sam Mari-nelll v Milan, kjer je dal potreben dermr drugemu fašlstovske* mu razbojniku Albinu Volpiju, ki ga je Dumini brzojavno pozval, naj pride v Rim In naj privede s sel »o j vešČMga šoferja. Ta Je v resnici «»d|*»loval iz Milana, prišel v Rim zvečer tf. jiKilja In se javil pri Ihjmiaiju, ki j« bil medlem po (Miki ne pri Fillifsdliju, da M mu t>o»odil avtomobil, katerega bi mu vrnil če» dva, tri dni. Teh pet ljudi — Dumini In V«jI|h s U-eml pomaga/i (Pove-romo, Vioia. MaJaehria), navad-ni »JočiiMi, tuy izvršili umor v av-tonu bilo, ki so »i ** priskrbeli pri Flllipelliju 10. junija po|s>l-! dne. "liilo je okoli polu petih." — [taki* Je pravil neki dvanajatiet* ni d«*č»k pred »odiščem — "Jaz 'sem a* igral s svojimi tovariši ' na ulici. V biltini Je »tal ih ki av* tomobil. tik ulici \uUtnia ! Jklaloia. IZ njega je izstopilo OS4*), ki »o se š»tale gor in dol. Hipoma žag led am goap«>da Mat-I teottija, da «*fhaja Ir. hiš*. Kden ' od onih p*tih gre proti njemu, vil v zvezo z Izginotjem Matte ottija. Zato se je zdelo morilcem najboljše, da skrijejo truplo, da bi se Čim kasneje našlo. Toda nni in njihovi gos|>odnrji niso mislili, da bo skrivnostno izginotje Matteottija povzročilo tolikšno razburjenje meti njegovimi sorodniki in prijatelji, a potem tudi v Urokih množicah rimskih meščanov. Še manj pa so sokrivci pri limoni računali s nekim nepredvidenim malim dejstvom: podnajemnik neke male hiše blizu Matteottijeve je videl, kako dolgo je stal avtomobil na istem mestu. Zasumil je, da so morda ljudje v nJem In okrog nJega kakšni lopovi, pa si je zapisal številko avtomobila in prijavil zadevo policiji 12. Junija. S pomočjo te številke se je preiskava zasuknila v pravo smer, za Fili|>ellijem in Duminljem. Brez te številke bi zločinci — verjetno —- ostali neodkriti. Za Duminljem se je vedelo, kdo je in kaj je, pa se Je takoj vsililo vprašanje, odkod je prišel nalog za umor Matteottija in kdo ga je naročil? . . , (Konec prihodnjič.) SLADKOR ŠKODUJK OTROKOM Pretirano uživanje nladkorja povzroča izpadanje zob in las Mnoge matere dujejo svojim otrokom velike množine Čistega sladkorja, ker ao slišale, da je zelo redilen, kar je tudi resnica. A že sloviti proučevaleo prehrano HI nd hode Je opozoril, da je preobilica čistega sladkorja brez njegovih naravnih spremljevalnih snovi škodljiva. Sedaj so japonski .učenjaki prof. dr. Katazo, Jamakami, Fuzisava in Suzuki izvršili celo vrsto eksperimentov, ki naj bi ugotovili, kako je a to stvarjo. Med Japonskim ljudstvom Je razširjeno mnenje, da povzroča pretirano uživunje sladkorja iz-pud las In zob. Poskusi so po> kazali, du Je ua tem mnogo resnice. Mladim kuncem, ki so jim na vsak kilogram telesne teže dajali |mi 3 desetin« grama čistega sladkorja, so »«t v kratkem času pokadile okvare na zobeh in kosteh. Grozdni sladkor je imel pri tem inti učinek kakor rafinirani sladkor iz trsa. Ce so ljudje prav tako občutljivi kakor kunci, tedaj bi A do brez vaške škode. He reči — Denarja nimamo, pač vam I ta lahko damo delo. — No. to lahko asmi pobira« te, če nimate denarja. Nato je nastala tišina in vsi so se za trenotek oddahnili v mrkem neugodju tako brezupnih izgledov. I>e kadar je bil poleg oče Bonne-mort, je začudeno odpiral oči, kajti njega dni se ljudje niso ubijali s takimi-le rečmi: rodil •i se v premogu, pa si hodil v jamo kopat, vse drugo ti ni bilo mar; dandanes pa piha takéen veter, da ho postali premogarji domišljavi. — Nič ne pljuvajte na nikogar! je godrnjal. Dober vrček je dober vrček . . . Gospodarji so večkrat kanalije, toda ostali bodo zmerom gospodarji, jel? Zakaj bi si trapil glavo in modroval o tem. Zdajci se je Stefan razvnel. Kako? Torej je prepovedano delavcu misliti ! E, saj to je tisto, ker delavec dandanes premišljuje, se bodo reči spremenile! Za starčevih časov je rudar živel v rudniku kakor živina, kakor stroj za dviganje premoga, zmerom pod zemljo, in njega oči in ušesa so bila zamašena za vse, kar se godi zunaj. Zato so se bogataši, ki vladajo, kaj lahko strinjali, ko so jih prodajali in kupovali, da so jih odirali na meh: saj se ni nihče tega zavedal. A zdaj se rudar v jami prebuja in klije v zemlji kakor pravo seme; a nekega jutra se bo videlo, kaj je zraslo prav sredi polja: da, zrasli »o možje, vojska mož, ki bo postavila pravico. Kaj niso izza revolucije vsi državljani enaki? In če oba volita, ali naj delavec ostane plačan gospodarjev suženj? Velike družbe so s svojimi stroji vse podrle in človek nima več zoper nje niti pravic iz starih časov, ko so se ljudje istega obrta združevali v cehe ter se mogli braniti. Prav zato, strela božja, in še zaradi drugih reči bo nekega dne zaropotalo, in sicer po zaslugi izobrazbe. Treba se je le ozreti po koloniji: dedje se niso znali niti podpisati, očetje se že podpisujejo, a sinovi, ti pa že čitajo in pišejo kakor profesorji. O, rase, počasi rase čvrsta žetev mož, ki zorijo v solncu! Cemu ne bi človek od tistega trenotka, odkar se lepi več vse življenje na istem mestu in odkar sme stremeti, da zavzame sosedovo mesto, čemu ne bi uporabil pesti in skušal postati najmočnejši? Maheuja je zmedlo, četudi je bil še ves nezaupljiv. — Ce le črhneš, ti vrnejo delavsko knjižico, je dejal. Stari ima prav, zmeraj bo rudar tisti, ki bo garal in se ne bo smel nikdar nadejati, da bi dobil včasi vsaj janjčje stegno za priboljšek. Maheujka, ki je nekaj časa molčala, se je zbudila kakor iz sna. — Ce bi bilo res vsaj tisto, kar oznanjajo duhovni, da bodo siromaki tega sveta bogataši na onem svetu! Prekinil jo je grohot, celo otroci so skomigali z rameni, kajti po tem, kar se je dogajalo okoli njih, so postali brezverci in so se skrivoma bali le jamskih strahov, a praznim nebesom so se posmehoval!. — Eh, kaj še, duhovni! je vzkliknil Maheu. Ce bi sami kaj v to verovali, bi manj jedli in se bolj trudili, da bi si tam gori zagotovili dober prostor . . . Ne, kdor je mrtev, je mrtev. — O moj Bog, moj Bog ! Potem je spustila roke na kolena in dejala z neznansko pobitim obrazom: — Tak, da Je res, da smo vsi prekleti. Vsi ao se spogledali. Oče Bonncmort je pljunil v robec, Maheu pa je pozabil v ustih pipo, ki mu je bila ugasnila. Leonora in Henri sta zaspala za mizo, Alzira pa je med njima poslušala. Zlasti Katarina, podpirajoča si glavo z roko, je gledala nepremično Štefana z velikimi, jasnimi očmi, ko je glasno ugovarjal, izpovedujoč svojo vero, in razodeval očarljivo bodočnost svojih socialnih sanj. Okrog njih so vsi po koloniji že polegli, v daljavi se je slišal le otroški jok ali pa glas zapoznelega pijanca, prepi-rajočoga se s samim seboj. Počasi je tiktakala v izbi kukavica in kljub zatohlostl se je dvigala sveža vlaga s tal. posutih s peskom. — Pa še tole! je dejal mladenič. Cemu neki Óe to ta veriga pre- potrebujete dobrega Boga in njegov paradiž, da boste srečni ? Kaj si ne morete sami ustvariti sreče na zemlji? S silno vnemo je govoril in govoril. Na mah He jim Je razsvetlilo obzorje in žarek luči je posijal v mračno življenje teh ubogih ljudi. Večno spovračanje bed, živinsko delo, ta usoda živali, ki daje volno in jo potem iakoljejo, vsa nesreča je izginila, kakor da jo je pregnal aolnčni žarek, in v čarobnem sijaju se je spuščala pravica z neba. Ker je ljubi Bog umrl, bo pravica zajamčila ljudem srečo tako, da bosta zakraljevala enakost in bratstvo. Nekega dne bo nastala nova družba, kakor zrase v sanjah ogromno, ko fata morgana sijajno mesto, kjer živi vsak prebivalec od svojega dela in uživa skupno z ostalimi veselje. Stari, trhli svet se je zruiil v prah; mlado človeštvo, očiščeno svojih grehov, se je strnilo v eno samo ljudstvo delavcev, ki mu je geslo: Vsakomur po zaslu-ženju in vsako zasluženje po njegovem delu. In te sanje so se neprestano širile, postajale vse lepše, vse zapeljivejše, čim bolj so se dvigale v nemožnost. Sprva je Maheu j ko prevzela nekaka pod-molkla groza in ni hotela več poslušati. Ne, ne, to bi bilo prelepo, človek se ne bi smel predajati takim mislim, ker bi bilo poslej zaradi njih življenje neznosno in bi človek, da čimprej doseže srečo, vse pomendral. Ko je opazila, kako so se Maheu ju, ki je bil zmeden, prevzet, jele svetiti oči, se je vznemirila, prekinila je Štefana in vzkliknila: — Mož, nikar ne poslušaj! Saj vidiš, da so to pravljice . . . Kdaj neki bo gospoda hotela delati, kakor delamo mi? A polagoma se je tudi ona bolj in bolj predajala omami. iNaposled se je jela smehljati, vzbudila se ji je domišljija, stopila je v ta bajni svet Upanja. Kako sladko je bilo, pozabiti za kako uro žalostno resničnost!. Ce živiš kakor živinče z nosom v tla, moraš imeti kotiček laži, kjer se kratkočasiš s tem, da si privoščiš reči, ki jih ne boš nikdar imel. Najbolj pa jo je raz-paljala misel, in v tem se je strinjala z mladeničem, misel o pravičnosti. — To imate prav! je zaklicala, kadar gre za pravično stvar, bi se dala tudi razkosati . . . In zares, pošteno bi bilo, ko bi se tudi nam kdaj dobro godilo. Zdaj se je Maheu upal razvneti. — Gromska strela! Bogat nisem, pa bi rad dal nekaj stotakov, da ne bi umrl prej, ko se bo vse to zgodilo . . . Kakšen preobrat bo to! A? Ali bo že kaj kmalu in kako se bo to začelo? Štefan je spet začel govoriti. Stara družba se maje, to ne more trajati več ko nekaj mesecev, je odločno trdil. O sredstvih, s katerimi se bo to godilo, je govoril bolj zmedeno in mešal je, kar je čital, ne da bi se bal, zaplesti se pred temi nevedneži v razlage, kjer bi mu utegnilo zmanjkati tal. Vrstili so se vsi sistemi, vsi omiljeni po gotovosti lahke zmage in bratskem objemu, ki bo napravil konec nesporazumi jen ju med razredi, kar pa seveda ne izključuje, da bi ne bilo med gospodarji in meščani tudi trmo-glavcev, ki jih bo treba morda s silo izpameto-vati. In zdelo se je, kakor da Maheujevi razumejo, se strinjajo in odobravajo to čudežno rešitev s tisto slepo vero novih vernikov kakor prvi kristjani, ki so ob nastanku cerkve pričakovali, da bo na gnojišču starega sveta zrasla popolna človeška družba. Mala Alzira je lovila besede in si predstavljala srečo kot zelo toplo hišo, kjer se otroci igrajo In jedo, kolikor jih je volja. Katarina si je, ne da bi se ganila, še vedno podpirala glavo z roko in upirala oči v Štefana; in kakor hitro je umolknil, je vsa po-bledela. rahlo je vztrepetala, kakor da jo zebe. A Maheujka je pogledala na kukavico. — Devet je proč, kaj je mogoče! Kako bomo pa jutri vstali? , Dalje prihodnjič.) trga Napisni Andre It ira hrau "Moja ljuba Lili! Mislili smo jutri zvečer skupaj kam iti, ti s svojim prijateljem, jaz s svojim Nič! Nikamor ne pojde-mo! Nikoli več! Jaz vsaj ne: izgubila sem namreč svojega prijatelja. Ne objokuj ga. zakaj mrtev ni. Stvar je še mnogo hujAa: napravil Je konec. l«ahko si misliš .v kakšnem razpoloženju sem! . tak človek pusti na se človek ne bi od časa do časa zaljubil, bi bilo življenje le preveč žalostno. Ne moreš si misliti, kako o-p rez na sem bila! Nikoli nisem Rolicrta povabila k sebi, tudi če sem popolnoma zanesljivo vedela, da je moj prijatelj na potovanju. Tudi nisem Roberta nikdar poklicala doma. (I.ahko bi bila sobarica v sosedni sobi, in četudi bi se vikala ali se izražala na dogovorjeni tajni način, če človek koga tako blazno ljubi, se to tudi na jeziku spozna.) Nikoli niaem šla z Kober- . . Da mestom na izprehod, niti v. najbolj cedilu, člo- odijudena predmestja ... in vek s toliko denarja! Odšel je vendar, ali al moreš misliti kaj meni nič tebi nič in ml ni pusti^ lepšega kakor hoditi s človekom, niti centima! lx» vrata je za-'LI "*" ,"'U1A 4 loputnil x« seboj, /.avpila sem še ta njim: "Gentleman ženske na tak način ne zapusti!" pa mi Moj prijatelj se je bil nekega večera vrnil in mi prinesel knjige, magazine itd., kakor je že imel navado; veselilo ga je, če je mogel reči: "Tole moraš prebrati !" . . . "Tole si moraš ogledati !" Bil je samosilnež, čeprav vljuden in ljubezniv. Med temi magazini je bil tudi eden, ki je bil poln reprodukcij raznih slik. V zvezi s tem je navezal pogovor na slikarijo in Hlikarje in me vprašal, ali poznam Marija I*aurencina. Pa Vlamicka. Odgovorila aem: "Ne," ali: "Po imenu, te. Vse vem. Doslej sem mislil, da ste se lepo in spodobno obnašali. Ne bom tajil, da sem tu pa tam iztegnil svoje tipalke pri postrežčkih in vrataricah ... Moj Bog, zakaj bi tajil . . . In vse kar sem izvedel, mi je utrdilo vero, da ste . . . pametni. Nu, prejšnji teden sem pa na docela nedvoumen način dognal, da se zanimate za nekega Roberta Zermatta . . , Toda to zanimanje je utegnilo biti čisto nedolžno ... In tedaj sem našel pretvezo, da sem vas vprašal, ali tega gospoda poznate . . . Ce bi mi bili rekli, da je vaš star tovariš, ali niti to, denimo, samo znanec, bi bil najbrž toliko neumen, da bi vam bil verjel. .. Toda vi ste mi odgovorili, da ga niti po imenu ne poznate ... Ko sem vendar vedel, da vam je celo znano, kje stanuje . . . Nato sem ga dal nadzirati. Evo vam poročila detektivskega urada. Ali naj vam preberem, katere ure ste prejšnji teden prebili pri njem?" Potegnil je nekake lističe iz žepa. Tajenje bi mi bilo malo pomagalo. Zato tudi nisem več mislila na to, da bi tajila; hotela sem le še dognati, kako je pri» šel stvari na sled. Lepo! Zadeva je urejena! Izneverila sem se vam, pa ste me postavili pred vrata. Prosim vam le tega, da mi poveste, kdo vam je izdal, da se zanimam za gospoda Zermatta." Nasmehnil se je: "Zakaj?" "Ker mislim temu lopovu, naj že bo ženska ali moški, prisoliti par spodobnih klofut." Zasmejal se je še zlobneje, n»e prijel za roko in me peljal pred zrcalo: "Tale dama je bila." Odprla sem oči na stežaj. Pokazal mi je enega izmed lističev, ki jih je bil prej potegnil iz žepa. Bilo je verižno pismo, Li ii! Veriga sreče! Tudi ti. si jo gotovo dobila. Pismo, v katerem piše: "Pošljite to pismo de vetim osebam, ki jim želite srečo. Verigo je začel neki ame riški častnik in mora trikrat ob-jadrati svet. Ne raztrgajte verige, drugače vam prinese nesre čo." In potem imena Članov verige: "Gospod X. gospodu Y.", "Gospod Y. gospe Z.", "Gospa Z. gospodu V." itd. Lili, gotovo veš, da sem strašno praznoverna in na vsem svetu ni nikogar, ki bi mu želela toliko, tako brezmejno srečo kakor Robertu ... In tako je bil pač Robert prva od devetih o-seb, ki sem jim poslala verigo. Samo da sem morala kakor vsi drugi natanko podpisati: "Gospodična Roza Tourainova gospodu Robertu Zermattu . . . In Robert — iz pisma sem videla — je poslal verigo nekemu gospodu Verdoisu (svojemu prijatelju iz mladih let, ki mi je njem dostikrat govoril) in gospod Verdois jo je poslal gospodu Balaru-Durouru, gospod Ba-laru gospodu X., itd., dokler je ni dobil gospod Baveuntal, ki jo je poslal mojemu prijatelju . | Tako da sem mu res jaz sama izdala, da želi gospodična Roza Tourainova gospodu Robertu Zermattu mnogo sreče v živijo nju. In tega tudi ni moči tajiti: Če dekle kakor jaz želi moškemu sreče, mu jo je bila navadno že dala . . Klančarjeva rodbina Pripoveduje Milan Vrtačnik Klančarjeva rodbina je bogata. kakor malokatera v mostu, naj jo cenijo na nekaj milijonov, ki ho varno naloženi v vrednostnih papirjih tujih, a činto doma-< e imenovanih podjetij. Ta po<|-Se nikoli ga nisem vi-ijetja uživajo velik sloves v ofl ki ga IjubiA, tesno priieta k nje mu? Nikoli si niHem privoščila, da bi šla i njim v še tako predmestno gostilno na kozarec dela." Zdajci me je vprašal: "Ali poznaš Roberta Zermatta?" Mojega Roberta! Rekla sem: 1' Ne!" Kakor bi govorila o naj-, bolj vsakdanji stvari, ki si jo I ki imenu ne?' je samo odgovoril: "prav tal. vina. in nikdar ne nisem ui ne-Posvaril sem vas!" In to je res. 'deljaki počitek peljala z njim v Posvaril me Je. fte u\aj ga sli- ' njegovem malem avtu. Prejwv šim : "Samo nečesa bi te prosil. ] védala sem mu celo. da bi mi pifo bi ti bila stvar kdaj preteft- **!• in tudi sama mu nisem poka. mi odkrito povej! Mnogo *lala niti enega pisemca mi Je do tega, da me m- varaš"; Skratka . . . rasen tega da Kajpada sem mu obljubila to* sem ga varala, kajpada, je bilo llko ljubrsni in sv estol», kolikor Je Je le hotel. Kajpada svoje besede tudi niaem <1 rta la. IV met no to seveda ni bilo. toda če moje razmerje s mojim tel jem docela neoporečno In zato me ni preteki iob*la niti najmanjša zla prija- t «»d« utni cijelnih listih radi svoje izborne plačilne možnosti in visoko zaščito radi previdnih ravnateljev, ki se znajo hitro prilagoditi kateremukoli stanju. Gospod Klan moreš misliti. On pa ni odne-|**r J«* delničar povsod in s svojo hal. "Tudi "Sploh ne." Davi je prišel t zlobnim nasmeškom in stisnjenimi ustnicami in dejal: "IMr moje, nekaj prijetnega vam imam povedati, i Danes vas poalednjič nadlegujem s svojo navzočnostjo. Po-1 «loj se lahko v*a posvetit« jemu Roliertu Zermattu." Menda ni treba, da ti *> Isrj |w>\rm, da *em in jokala. "Nikar No, če se tu pa tam oglasi kak prismojen človek proti kartelom v imenu ljudstva in zakriči nekaj brezbožnih besed ali naj to razburi gospoda Klančarja, da bi prodajal papirje, ki so zlata vredni. Krije jih sto Klančar-jev, ki tvorijo sol zemlje in njen edini obstoj. Kaj bi bilo brez njih, brez te soli? Kaj bi delali ljudje, te blebetave ovce, ki se niti dostojno vesti ne znajo? Gospod Klančar ni podoben bogatinu, ker je suhljat, a njegova obleka pove, da je iz boljših slojev, saj je vedno po najnovejši pariški modi urezana. Tako more biti, če si hoče ohraniti spoštovanje svojih podrejenih. Lopov v lepi obleki prevari večkrat pravico, a poštenjak v ^pkrptni suknji ji nikoli ne uide. Gospod Klančar ima ženo. Kupil jo je na življenjskem semnju, kakor večkrat store bogatini, ki jim sredi izrazite realnosti ugaja nekoliko romantike. Iztrgal jo je revnemu uradniku, ki je gospo Otilijo ljubil do blaznosti. Gospodična Otilija je bila takrat hči tobačne delavke. Rasla je v bedi sredi bednih in zapuščenih, kakor rastejo vse nezakonske hčere tobačnih delavk. Same borbe, prividi, reskav smeh in zvodništva, saj je že s štirinajstim letom grešila, kakor grešijo odrasla dekleta. Se zanosila bi, da jo ni mati pravočasno rešila s pomočjo neke zakotne babice. Potem se je naselil on sredi njih, bil je magistratni uradnik. Kako je zašel med nje, tega si ni mogla razložiti. Nekoč ji je dejal, da je lepo dekle in od takrat sta se imela rada, kakor se imajo radi ljudje, ki so preživeli že nekaj gorja in iščejo veliko sreče. Otilija je spoznala, da ji magistratni uslužbenec ne more nuditi veliko sreče. Odločila se je za balet in tam spoznala gospoda Klančarja, ki je imel denar in srečo. To je odločilo, da je s svojo izredno lepoto postala gospa Klančarjeva in stopila iz nižin v boljšo družbo, kjer je kmalu zaslovela, kakor jih zaslovi tisoč drugih. Pozabila je, da je kedaj živela v Zeljarski ulici in da je njena mati valjala smod-ke v tobačni tovarni, ki jih je kadil njen gospod. Tudi na nekdanjega gospoda Otmarja je pozabila, kaj bi z magistratnim uslužbencem, čeprav jo je v bedi resnično ljubil. Gospa Otilija si lahko nabavi obleko, ki ji ugaja, lahko potuje k morju ali na Bled, kjer imajo vilo. Gospa Otilija ima svoj avto, svojega šoferja, mladega Ivana, s katerim včasih ljubimka, saj je tako moderno in delajo tudi druge mlade gospe enako. Ima krasno angorsko mačko, za katero je dala napraviti lično posteljico. V omarici ima pristne dragulje, mož ji kupi za vsako prireditev novo obleko. Poleg tega pa je predsednica petih dobrodelnih društev. Ali bi ji mogel kaj takega nuditi uradnik? Gospodična Vera je hčerka gospe Otilije. Prcsrčkan otrok je bil že dvakrat izvoljen za kraljico plesa. In to s petnajstim letom. Ali ni to uspeh in migljaj za sijajno bodočnost? Gospodična Vera obožuje angleške hrte. Poluksa ^va ima: v. 1 i" trnejr» Njun rodovnik s,,' nazaj in označuje ^ kegaslove^a.dvab^ Poluks in Kastor ¡Jteo. kakor v in srebrne j* fe. Okna so velika.^ b,cl ve? ^n poln« J «enco skrbijo zaatori k s»h spušča gospodična! mala otročička preveč . Zadnjič je Poluk.su J in 81 "Prasnil „0K0, nrupa je napravila »< Vera. Očka je moral takoj zivinozdravnika | gemu ranjencu obvezal predpisal potrebna zdn leg tega pa je moral vsak drug dan, dokler nec povsem okrevaj. Ko se je gospej Otili dila angorska mačka, j dala vse seje dobrode štev in celo večja pri, morala odpasti, ki je h njena bednim brezi*).* Služinčad je tiste trpela. Kuharica je službo, ker je mački premalo sladko mleko, je morala tudi oditi. \ zabila zakuriti sobo in angorsko mačko previ Se šofer Ivan se je za je namesto živinozdra* peljal pravega zdravn res jezno odšel, ko je i mu so ga poklicali. Tako se je radi pra ske mačke, katero je 1 nul prehlad, čisto služinčad gospe Otiliji vzamemo Še muhe f Vere, ki tudi niso bi! od muh gospe Otilije, čemo, da se je služim Otilije neprestano mer spod se ni vtikal v tal le grdih služkinj ni m ti, kar pa je gospa Oti uredila v splošno za I*1* Cm Plátte po foi S.N.P.J. PRINTS 2657-69 Sa. LswaSak Arts* ToMm i9h