V Ljubljani, torek dne ti. Julija «922
Posamezna števmra 75 par - 3 F
ob g g|irtra|.
Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18-— m
Oglasi po tarife.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
LjabJjana, Prešernovi oL it 64. Telet. št. 36
Podružnico:
Maribor. Barvarska ulic«
iti. Tel.št22. Celje, Aleksandr. cssta.
Račun pri poštn. cekor. zavodu štev. 11.842.
Politični položaj v Beogradu
POBOŽNE ŽELJE OPOZICIJE O KRIZL — JUGOSLOVANSKO-ITALI-JANSKORAZMERJE. - PRORAČUN IN AMERIŠKO POSOJILO. -SLO^NSKE ŽELEZNICE. - NOVI NOTRANJI MINISTER. - PO-VRATEK MINISTRA ŽERJAVA. - SLOVENSKE BOLNICE. - URAD-
ŠKA PRAGMATKA.
Beograd, 10. julija. (Izv.) Politični položaj je ustaljen. Domneva, da bo vsled pomilostitve atentatorja StejiČa prišlo do krize, ker se minister pravde h pomilostitvijo ni strinjal, je bila le pobožna, želja onih opozicijonalnib krogov, ki so upali, da bi na razvalinah sedanje vlade mogla iti v klanje njihova pšenica.
Diference v vladi radi zadenskega Vprašanja, so izravnane. Gospod PašiČ jo opustil svoje odklanjajoče stališče. Računati je, da bodo vse pogodbe tekom 10 dni podpisane in da se končno prične vzpostavitev normalnih razmer na naši jadranski obali. V tej zvozi se mnogo opaža prihod predsednika reške vlade g. Zanelle v Beograd. Za-nella se jo ponovno sestal z ministrom Ninčičem ter bo jutri konferiraJ s predsednikom Pašieem. O .celem jugosl> vansko-italijanskem problemu bo podal zunanji minister obširen ekspoze tekom proračunske razprave, morda že v najbližjih dneh.
Proračunska, debata je še vedno pri generalni razpravi. Vlada, pritiska, da bi se čim najbolj pospešila,, ker bi sicer redni proračun (kakor znano ogromna knjiga, številk in računov) ne mogel hiti pravočasno, to je do 1. avgusta dotifekan, objavljen in uveljavljen Seje se vršijo dopoldne in popoldne. Za jutri .je pričakovati načelno glasovanje. nakar prične špecijalna razprava.
V finančnem odboru je pričela, vele-ranimiva razprava o uporobi delavskega posojila. Prometni minister je izdelal načrt po katerem naj ee od 70 milijonov dolarjev potroši 8 milijonov za izboliasnje obstoječih prometnih zvez v celi državi, 14 milijonov za. popravo železnic v celi državi, 22 milijonov pa za izgradbo Jadranske železnice Beograd-Kotor ter železniških prog Niš-Morava, - Priština ter Kragujevac -Kraljevo - Raška - Mitrovica. SKS je zahtevala, da se v ta železniški gradbeni program sprejme tudi izgradba železniške zveze Ljubljana - Reka ter proga Št Janž - Sevnica. To zahtevo podpirajo tudi slovenski demokrati. »Samostojni izjavljajo, da bodo izstopili iz vlade, ako se tej zahtevi ne ugodi. Radikalni krogi jih skušajo plašiti,
da jih bodo v vladfi pač nadomestil klerikalci, ki s*> že ponujajo. Odločitev bi imela pasti žo v današnji seji finančnega odbora. Seja pa je bila vsled plenarne seje parlamenta predčasno zaključena in odločitev je preložena na .jutri. Pričakovati je. da bodeta v tem ozira dala izjave i prometni i fi-načni minister. Ako bodo negativne, ni izključeno, da pride do krize.
Demokratski klub je na današnji svoji popoldanski seji razpravljal o izpopolnitvi ministrskih mest Ker je klub izveščen, da se vrne minister Žerjav sredi mesca v Eeograd in je predsednik Ljuba Davidovie od drja Dinka Puea, kot poslevodečega funkei-jonarja demokratske stranke v Ljubljani prejel danes brzojavko, da, je dr. Žerjav včeraj že nastopil kot govornik na zboru zaupnikov v Ljubljani, je klub soglasno sklenil, da se to vprašanje odstavi z dnevnega, reda. Klub je potem razpravljal o izpopolnitvi ministrskega mesta za notranje zadeve in je po kratki diskusiji z večino določil posl. Dragutina Pečiča za to mesto. Posl. Pečič bo imenovan najbrž že jutri.
Novi notranji minister je bil že v predvojni Srbiji član vlade ter je eden izmed najodličnejših fimkcijonarjcv bivše samosLalne stranke. Jugoslaviji jo bil provizorni predsednik Pri-vremene-ga Narodnega predstavništva. Po poklicu je odvetnik; znan je kot dober poznavalec upravnega prava ia kot jako trezen politik. Gospod Pečic pozna, dooro tudi prilike v Sloveniji.
Opetovano je bilo že javljsno, da bo ministrski svet razpravljal o tem, ali naj ostaneta oba muslimanska ministra v kabinetu ali ne. Zdi se, da je to vprašanje odgodeno in da se v sestavi vlade v tem oziru ne bodo izvršilo nobeno spremembe.
Posl- dr. Kukovec je danes interveniral v raznih aktualuih zadevah ter skušal predvsem doseči primerno bu-džetarno rešitev bolniškega problema. Jutri prispe posl. Reisner, s katerim skupaj podvzameta korake, da. se v smislu sklepov ljubljanskega zbora zaupnikov Še pred počitnicami reši zade-|va uradniške pragmatike.
Seja narodne skupščine,
MONOTONA PRORAČUNSKA DEBATA,
Beograd, t©, julija (Iziv.) Današnja skupščinska seja se je začela ob 10.30 dopoldne. Prvi je govoril poslanec Taj-šič, ki je napadal ministra Trifkoviča in Markoviča zaradi pravilnika, industrijskega fonda, češ da js ta sestavljen tako, da. se morejo s fondom okoriščati samo banke. Očital jima je tudi pristransko postopanje, kar se tiče vprašanja zemljo-radničkih zvez. Kar se tiče zemljorad-niške stranke, je ugotovil, da zcmljorad-niški poslanci vsi skupaj nimajo drugega kriterija, kakor tistega, ki ga zahteva in vključuje pojem <zemljoradnik», da pa, ima tisto, kar oni zovejo zemlja, z zemljo (državo) toliko opraviti kakor tlak na Terazijah z zemljo (prstjo). Nar padal je dalje zemljoradnike, zakaj so glasovali proti ustavi in jim prerokoval, da se bo to še maščevalo nad njimi- Kar se tiče hrvatskega vprašanja, je ugotovil, da ga je kriv sam dr. Trumbič, M je, odkar ni več minister, izpremenil svojo politiko. Srbska ideja ne gre za zagospo-dovanjem nad brati, kakor trdijo bloka-S, k so v veliki zmoti.
Poslanec Uroš Brkič je razpravljal o jadevah v Vojvodini, radikalee. Pečaaac
pa je prišel na dan s bistorijatom hrvatske državne ideje, katero je obsodil kot v premi si napačno, in je napadal tudi dr. Trumbiča.
Seja je- bila končana ob 1. popoldne.
Popoldanska seja skupščine se je pričela ob petih popoldne. Prvi je na njej govoril Milan Sekulič (soc.), ki je ostro kritiziral delo vlade in proračun in izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za njim je govoril radikalee Velizar Janko-vič, ki je v daljšem govoru kritiziral finančno politiko dr. Kumanudija, proračun in delo finančnega odbora. Po njegovem mnenju je pri taki politiki deficit neizogiben. Vendar pa. je izjavil, da bo glasoval za proračun, ker je boljše imeti slab proračun kakor nobenega. Demokrat Laza Popovič je izjavil, da bo glasoval za proračun, vendar pa je grajal, da nekateri nujni zakoni še niso sprejeti in da se nekateri, že davno sprejeti, še ne izvršujejo. Zadnji je govoril socialist dr. Korun, ki je še dokaj stvarno kritiziral proračun in izjavil, da bo glasoval proti. Seja je bila končana, ob 9. uri zvečer.
Seja finančnega odbora.
Razprava o ameriškem posojilu. —■ Vprašanje naših železnic.
Beograd, 10. julija. (Izv.) Danes do-jjoidne je od 9. do 10 zboroval finančni odbor, ki je nadaljeval debato o ameriškem posoiilu. Posl. dr. Dulibič je nastopil zoper to, da bi se v teh dragih časih gradile železnice, poslanec Stanovnik je ssahteval. naj se pri vporabi posojila upoštevajo tndi potrebe Slovenije. Poslanec Cijonovič ie obsodil dejstvo, da je posojilo sklenjeno na podlagi dveh pogodb in d2 se niti ne ve, kdo in kai je vse v skupini, ki ji pravijo Blere. Nove železnice so za sedaj tudi še predrage, priznal pa je, da bi zgradba jadranske železnice po-Utiiaio dobro uslivala. Izjavil ie, da bo
glasoval proti posojilu. Govoril je še posL Nedelikovid, ki je izjavil, da bo glasoval za, nakar je bila seja zaključena, ker se je pričela seja skupščine.
VELIKA DEMOKRATSKA SKUP-SCINA.
Okučane, 10. julija- (Izv.) Včeraj se je tu vršila skupščina demokratov, ki je bila izborno obiskana. Minister pro-svete PribičeviS je na skupščini govoril o zunanjem in notranjem političnem položaju. Njegova izvajanja eo žela obilo burnega odobravanja.
NOV POSLANEC.
Beograd, ulija. (Izv.) Namesto poslanca Jankuloviča, ki postane državni svetnik, pride v parlament muslimanski veroučiteli Abdulah Ikmid.
Položaj v Nemil Ji*
Berlin, 10. julija. (Izv.) Situacija na Nemškem je obupna. Katastrofalnu P®>-dan je marke onemogoča državno gospodarstvo, izziva ogromne krize v industriji in trgovini Cene življenskih potrebščin skokoma rastejo. Uradni št to, delavstvo zahteva. povišanje plač. Nemčija ne bo mogla zadostiti svojim mednarodnim obvezam. Politična napetost je kritična. Povsodi slasti na Bavarskem se pojavljajo separatistična stremljenja- Na mnogih krajih je prišlo zopet do krvavih bojev med monarhi?ti in republikanci.
Današnja seja narodne skupščine se je pričela šele v poznih večernih urah, kar jasno kaže. da se glavno delo skupščino odigrava za kulisami khibovih prostorov.
Socialni demokratje so danes sklenili, odkloniti vsako zbližanje z nemško ljudsko stranko.
Berlin, 10- julija. (Izv.) Tiskarska stavka, je končana; od jutri naprej bodo pričeli izhajati zopet časopisi.
Sporazum o južni Sel.
Dunaj, 10. julija. (Izv.) Konferenca južne železnice v Benetkah je končala svoje delo. Vprašanje o razdelitvi omrežja in voznega parka je rešeno, dočim se bo o važnejših finančnih vpn^šanjih razpravljalo na. prihodnji konferenci, ki ee bo vršila koncem septembra sli pričetkom oktobra v Rimu. Zedinili so se. da lahko vsaka, izmed štirih udeleženih držav vzame na njo odpadajoči del južne železnice samostojno v najem ah pa prepusti vodstvo družbj sami, katere generalno ravnateljstvo bo ostalo še dalje ua, Dunaju.
Celotna najemnina, znaša 20 milijonov v:latih frankov, od katerih odpade na Avstrijo 6.76, na Madžarsko 3.3, na Jugoslavijo o.02 in na Italijo 4.92 milijonov. Poleg tega plača Italija za. vsako tono izvoznega ali uvoznega blaga, ki se bo vozilo preko enega milijona ton v ali iz tržaškega pristanišča, 4 zlate franke.
V zaključnem govoru se je predsednik Imperiali zahvalil vsem odposlancem, ogrski zastopnik Ernyov mu je odgovoril. Po teh formalnostih je bila konferenca zaključena-
Selit proti biokaiem.
Split, 10. julija. (Izv.) Včeraj sta sklicala dr. Smodlaka in žugan dr. Tartagiia v foyer Narodnega kazališta shod politično neorganiziranih inteligentov, na katerem se je govorilo o akciji, započeti na konferenci v Ilidžah. Dr. Smodlaka je govoril v državotvornem tonu in obsojal politiko hrvatskega bloka. Sklenilo se je sklicati kongres v Zagreb, na ka^ tferero hi se nastopilo za odstranitev sovraštva med Hrvati in Srbi.
Zadnji dr. Trumbičev govor v skupščini je napravil tu zelo nepovoljen vtis. Tudi Trumbičevi pristaši obsojajo ta govor in nacionalistična »Pobudam je prinesla oster članek proti Trumbicu.
Borza
Zagreb, devize; Amsterdam .35-50, Dunaj 0.3575 — 0.3750, Berlin 15.50 — 16^5, Budimpešta 6 — 6.50, Bukarešta 40 — 50, Italija 372 — 380, London (pl.) 372.50 — 385, London (ček) 0 — 383, Newyork (ček) 83.75 — 84.14, Pariz 670 — 679, Praga 182' — 188, Švica 1550 — 1650, valute: dolarji 83 — 83.75, avstr. krone 0 — 0.40, čsl- krone 178 — 180. 30 K v zlatu 250 — 0. napoleondori 225 — 0, n. marke 16 — 19, lire 370 — 372.50. Hrvat eskomptna banka 168 — 172. Jadaanska banka 425 — 450. Ljuh. kreditna banka 0 — 236.25. Praštediona 1150 — 1160. Slov. eskomptna banka 0 — 168.75. Slavonska banka 150 — 152.50. Strojne tovarne Ljubljana 0 — 207.
Beotgrad, devize: Budimpešta 6J0, Bukarešta 49, Italija 378, London -380, Pariz «73, Praga 178, Švica 1585.
Dona), devize: Zagreb 75.47 — 75.5S. Beograd .301.68 — 301-92. Berlin 47.70 — 47.80, Milan 1117.70 — 111830, Newyork 254.95 — .255.06, Curih 4868.75 — 4S7135 valute: dolarji 253.44 - 253.56, lire 1109.70 — 1110J(\, dinarji 301.68 — 301.92,
Praga, devize: Berlin 872.15 — 892.05, Curih 858 — 862, Milan 187.25 — 188.25, Pariz 299.90 — 301, Beograd 48.60 — 49.40, Dun^j 0.1525 — 02125, valute: n. marke 865 — 895. dolarji 4495 — 4555, dinarji 48.60 — 49.40, avstr. žigosane krone 0.1S — 0.34.
Curih, devize: Beriin 0^6, Newyork 522.75, London 23.24, Pariz 40.65, Milan 22.92, Praga 11.10, Budimpešta 0.40, Zagreb 1.575, Bukarešta 3.45, Varšava 0.10, Dunaj 0.0225, avstr. žig. krone 0.0250.
Berlin: Italija 2327.05 — 2332.95, New-vork 527.83 — 529.17, Pariz 4114.85 — 4125.15, Švica 11.008.73 - 11.112.65, Dunaj 2.18 — 222-
Zbor zaupnikov JDS
iz ljubljanske oblasti.
SIJAJNA UDELEŽBA. - POPOLNA EDINOST STRANKE. - GANLJIVE MANIFESTACIJE SPOŠTOVANJA IN ZAUPANJA DR. ŽERJAVU. - OBSODBA KLEVETNIKOV. - USTANOVITEV OBLASTNE SKUP
ŠČINE.
L,iubljana, 0. julija.
Današnji zbor zaupnikov .JDS iz ljubljanske oblasti se je razvil v pravo manifestacijo edinosti in življenske volje demokratske stranke- V dvorani Kazine se ie zbralo nad 300 delegatov organizaeij naše stranke — več nogo pri marsikaterem zaupnilkem zboru celokupne stranke. Iz nriioLiljTiejših krajev so prispeli zastopniki JDS. poleg starih borcev za napredno stvar, mnogo mladih, svežih ljudi iz v?*eh vrst našega nanvla. tako da jo nudil zbor zaupnikov krasno sliko konfiguracije stranke, ki po svojem programu in delu druži vse sloje našega, naroda. Če pomislimo, da se jc zborovanje vršilo krasno poletno nedeljo, ki neodoljiva vabi vsakogar v naravo in da ie danes na mnogih krajih cela vrsta velevažnih sokclski prireditev, smemo s ponosom reči. da takega zbora zaupnikov ne bi moda prirediti niti ena, druga stranka.
Po dolgih mesecih hude bolezni je dan-.s prvič zopet stopil minister Žerjav pred somišljenike. Ko s« je pojavil med njimi, še z vidnimi znaki trpljenja sicer. vendar že čvrstega koraka, so dvorano pretresle burne ovacije. kakor en mož e« je dvignil zbor, da pozdravi ljubljenega voditelja in ko je predsednik dr. Kukovor na oder sto-
krate morajo voditi proč od konzerva -tizma, na levo, v borbo proti vsaki reakciji. (Odobravanje). Ustanovitev oblastne organizacije stranke je nujni pogoj, da raorc stranka razviti potrebno intenzivne delo in se pripraviti za pozitivno soudeležbo v bodočih samoupravah. Ako zboi zaupnikov izbere za vodstvo nove organizacije prave može, energične delavce, potem notranja enotnost nikdar ne bo v opasnosti. (Veliko odobravanje.)
Prihod min. Žerjava-
V tem trenutku vstopi v dvorano minister dr. Gregor Zcriav. Zborovalci ga pozdravljajo s frenetičnimi in navdušenimi cZivkji klici, dvignejo sc s sedežev, ran burno ploskajo. Mnogi ga obkolijo in ga triumfalno spremijo k govorniškemu odrn. Dr. Kukovec med ponovnim burnim ploskanjem cele dvorane objame in poljubi dr. Žerjava in ga po vede h govorniški mizi. Nato naznani kratek pravilnik za razpravo in izroči besedo dr. Žerjavu kot glavnemu referentu o političnem položaju.
Zahvala drja Žerjava.
Viharno pozdravljen prične dr. Zeriav svoja izvajanja, katerih glavne misli podajamo v naslednjem: Uvodoma naglaša.
"it. UU!\U V <y ■ I-U1 'jrj-.i . w j uciflmu -	• v-----------c-----
pivšega dragega prijatelja objel in po- da je prispe! na zbor zaupnikov, da po-
i- i • i _ _ _____"? _____1 ^ nX< T a	J_ :«	<a tolr» c!iK»\
ijnbil, so marsikomu zarosile oči. Le
polagoma se je poleglo radostno ra.z-	—------------ -- —
burjenje, da ic dr. Žerjav mogel pričo-	ijuje za izraze zaupanja m prijateljstva
ti svoj referat. Tudi pozneje so zaupni-	povodom svoie bolezni in prav posebno
T • ____ u______ _ __C r.	■ 7A*iorni	v	__i______•UMl/nf^l««
ki opetovano prirejali ministru Žerjavu
prisrčne ovacije ter mu pri vsaki prili-	njc. Ta kampanja je imela jasen namen
ki izkazovali svoje neomajno zaupanje	razbiti stranko, a dosegla ie nasprotno;
in svoje spoštovanje, lepšega, zado-	stranka ie danes enotnejša in trdnejša
šcenja za vse klevete si dr. Žerjav ni	poprej! (Burno pritrjevanje.) Od aie-
mopel želeti in jasnejše obsodbe vseh tistih, ki so bodelovali pri obrekovalni kampanji, najvišja inštanca stranke, ni mogla izreči.
V presenonem protokolu je bilo vpisanih 256 izkazanih delegatov stranke. Zastopana je bila sleherna organizacija v ljubljanski oblasti. Volitve v oblastni izvrševalni odbor in v oblasta no načelstvo JDS so se izvršile, soglasno, kakor so bili tudi vsi ostali sklepi soglasno sprejeti. Novo oblastno vodstvo stranke je že po svoji sestavi najboljši dokaz, kako prazno jo besedičenje o <starinih» in <mladinih>.
Med burnim odobravanjem je bfla enodusno sprejeta, zaupnica drju Žerjavu. poslancem in funkcijonarjem stranice ter obsojena zahrbtna klevet-nilka gonja proti delavcem demokratske stranke.
Zboru je presedoval načelnik stranke posl- dr. Kukovec in navzočih je bilo tudi več delegatov mariborskega oblastnega načelstva. Razprave so trajale skoraj pet ur. Po končanem zborovanju so so razhajali zaupniki v vzvišenem razpoloženju, zavedujoč se, da ima beležiti stranka, danes enega najlepših svojih notranjih uspehov.
Otvoritev zborovanja.
Zbor zaupnikov je otvori! načelnik J. D. S. dr. Kukovec ob 8. in 20 min. s pozdravnim nagovorom, v katerem je po-vdaril: Še nikdar ni bila naša stranka v tako burnih razmerah, kakor zadnje mesece, ko se je nad njo spravilo vse, kar je sovražnikov njenih idej m njenih voditeljev. Pa še nikdar niso zaupniki stranke tako odločno pokazali s svojo tako odlično udeležbo, da so napadi in klevete le še povečali solidarnost in disciplino stranke. (Burno odobravanje.) Na to je dr. Kukovec podal pregled političnih in notranjih dogodkov v stranki od oktobrskega zbora zaupnikov dalje. Omenjal je odstop dr. Ravniharia, ki ie odložil svoj mandat v načelstvu glasom svojega pisma »vsled izpadov načelnika proti njemu m ker kot poslevodeči podpredsednik ni našel povsod potrebnega zaupanja*. Ako je dr. Ravnihar smatral kot izraz nezaupanja , da so funkcijonarji stranke brez njegove vednosti uporabili sredstvo, ki so jim bila dana na razpolago v strankine svrhe. ie nasproti temu treba kon-statirati, da za časa teh dogodkov on nI bil poslevodeči podpredsednik stranke. Dr. Kukovec vidi v notranji borbi, ki se ie celo leto vršila v načelstvu stranke,
kaže, da je treba, četudi je telo slabo, storiti svojo dolžnost. Iskreno se zahva-
■a
šc povodom zadnje obrekovalne kampa-
nega krepkega debla odpadajo le suhe je. Z zaupanjem, ki ga ie stranka na tako manifestančen način govorniku izrazila, je položaj za njega v stranki razSščen, široka javnost pa bo povodom sodns razprave proti obrekovalcem imela priliko se prepričati, kako grde in neosnova-ne so klevete nasprotnikov. Dr. Zeriav se Iskreno zahvaljuje ljubljanskim io podeželskim političnim organizacijam, ki so mn od prvega dne brez izjeme poklanjale svoje neomajno zaupanic, poslancema dr. Kukovcu m Reisnerju. dr. Kramerju, W so vodili njegovo obrambo in strankinemu časopisju, zlasti cJutnu, ki Je pri tei priliki pokazalo, kaj bi bilo, če bi naša stranka ne imela svojega odličnega časopisja. (Živo odobravanje.)
Pozitivno delo naše stranke.
Govornik je nato podal pregled poetičnih dogodkov v tekočem letu. Naša stranka aktivno sodeluje v vladi. Priznati moramo, da smo povsodi in zlasti tudi v državni upravi nekoliko napredovali. Mnogo važnih zakonov jc pod streho predvsem volilni red; kmalu bo izpolnjena tudi beseda, dana uredništvu glede njegove pragmatike. Ureditev samouprave v oblasti in okraju je pred durmi- Nova avtonomija, ki io dobi oblast, je večja, nego je bila bivša deželna avtonomija. Od tega, kako sc bomo praktično uveljavljali v samoupravi, bo odvisno, ali bodo oblasti in srezi življenja sposobni. Naši politični nasprotniki nam ne znajo o tem ničesar stvarnega povedati. Kritizirajo le, da dobi Slovenija dve oblasti Reči moram, da tisti, kdor hujska proti temn, kar je rešeno z ustavo, ščuva proti usta\i sami- (Živahno pritrjevanje.) Ravno s tem, da smo poleg ljubljanske ustvarili tudi mariborsko obast smo odbili ost provincializmu in njegovi agitaciji, ki bi lahko postala nevarna. Bodočnost Ljubljane ne leži pri uradih, temveč v obrti in industriji. (Odobravanje.)
Hrvati in Slovenci.
Oblastna razdelitev je naletela ua težko nasprotje velikega dela hrvatskega plemena. Toda sporazum so onemogočil tisti hrvatski zastopniki, ki niso hotel priti k pogajanjem in ki vstrajajo T Važnosti hrvatske republike. Mi Slovenci imamo dragoceno lastnost praktičnega realnega pogleda Pa veudaT poskušajo sedaj mnogi, da zanesejo republikanskr bolezen tudi med nas. Ni dobro spričeva-
1C CClu 1CIVJ tuoiia -	•>-.	-------------,
borbo med tradicijami prvaštva in nače-	lo za našo politično treznost da se sme-
Iom da naj stranko vodijo njeni pravi	jo med nami pojavljati neprestano neKi
'	.	.	t •	* ' i i_____: .. r.AJniom ifal-ti lfi
aktivni delavci. Toda osebna vprašanja morajo v ozadje pred velikimi prograraa-
proroki, kakor oni v srednjem veku, ki
UIVJ4B „ ______ _______________ so napovedovali konec sveta. Po^ «Sk>-
tižnimi nalogami stranke, "ki nas^denao- vencu* Čaka zosnod Protič 3 Smuk*
Poroko poslanca Reisneria.
Toplicah samo na telegram z Bleda da; nrevzame z gospodom Korošcem vlado >
in orevrne ustavo. (Viharna veselost.)1	.
Bratom Hrvatom moramo vedno znova	je podal poslanec Reisner ponov-
refi. da s silo ne bodo ničesar dosegli. n° živahno pozdravljen. po_ Mlogn na-
Selstva poročilo o takozvani Kamenaro-vičevi aferi ter je nato razpravljal o aktualnih parlamentarnih vprašanjih, zlasti
Kakor pokažejo voljo za bratsko sporaz •imevanje. bomo mi Slovenci prvi. ki jim Homo delali pot. saj mi najboli čutimo vso težino njihove abstinenčne politike. Pozitivno sodelovanje sedanje hrvatske ipozicije pri upravi države bi baš Hrvatom dalo položaj pravih arbitrov v naši državni politiki. (Veliko odobravanje.) Naša država pa je na drugi strani močna dovolj, da premaga vse abstinente. Iskreno želimo, da se tudi večina hrvatskih zastopnikov loti praktičnega dela v državni politiki, ki ga mi skušamo vršiti.
JDS pred novimi
nalogami.
Poitični dogodki pri nas na Slovenskem imajo tem večji pomen, ker se nahajamo na najobčutnejši točki Jugoslavije. Tudi pozicija demokratske stranke ie na Slovenskem ena najvažnejših. Pri volitvah v konstituanto je JDS žrtvovala lastne interese, da okrepi iormalno moč zastopnikov državnega in narodnega je-dinstva. Tako je bila naša stranka nekoliko oslabljena. Pokazalo se je pa, da na dve strani ni mogoče delati, ker se drug izgovarja na drugega in se končno nihče ne čuti odgovornega Naša stranka bo morala pričeti krepkejšo iniciativo na deželi. (Pritrjevanje.) S čistim agrarnim programom ni mogoče pridobiti pri nas ljudskih src. Ce pa kmečki program po-menia dviganje kmečke izobrazbe in skrb /a zboljšanje kmečke produkcije, potem je to tudi naš program. Seveda, s samim kmečkim delom Slovenci ne morejo izhajati. Če ne bomo ustvarili lastne industrije in razširili svoje obrti, bomo gospodarsko zaostali. (Odobravanje.) Po-■ebno mi Slovenci moramo videti, kako ►otreben ie harmoničen razvoj vseh sta-rov. Delo naše stranke ie bilo tudi takrat. ko je na zunaj izgledalo skoraj ne-idno, precej intenzivno. Vendar nas pomanjkanje sredstev povsodi zadržuje. Po-j,oi za delo je edinstvo v stranki. Struje nič ne škodijo, ako nas združuje delo. Razveseljivo je. da se stranka krepko Jemokratizira. Povsodi prihajajo na dan iovi delavni ljudje. Pričeli smo z lepimi -tiki s stanovskimi organizacijami, mnogo smo storili za obrtnike, a tudi za de-:.ivce. V stalni zvezi smo s trgovskimi organizacijami. Kmetu hočemo prinesti zavarovanje zoper elementarne nezgode. KonsoHdirani smo tudi v programatičnem -jžiru. Hočemo močno državo, ki je enot-■10 organizirana in nam nudi možnost ši-oke lokalne samouprave. Vemo, da je svobodomiselna izobrazba edina, ki more uidstvu odpreti pot do blagostanja. Pravilno smo sodili, ko smo smatrali revolu-'.ocarne gospodarske reforme za škod-iive. Svojo poltiko branimo proti frazi lasprotnikov s tehtnimi argumenti.
Programski bankrot kierikslizma.
Nasprotne stranke presojamo mirno in objektivno. Šusteršič ima prav, da pri nas m več razlogov za obstoj klerikalizma. Sedaj ga negirajo celo klerikalni časopisi, sramujejo se lastnega imena (Tako je!) Posvetne inteligence, ki se je obesila duhovščini na plašč, se nam ni bati. O njej se vedno velja Šusteršičeva sodba. Duhovščina pa nosi sama v svojem plašču i-nir ali vojno. Mi smo jej pustili stare predpraviee, cerkveno veleposestvo je >dtegnjeno agrarni reformi in še vedno se pobira pri nas zlati davek za duhov-?ilta, — kmečka bera, največji davek v -'oveniji Ne dopuščamo pa trajne zlora->..' prižnice in spovednice. (2ivo pritrjevanje. Klici: Kje je kancelparagrai?) Kle-; ikalizem moralno propada. Nahaja se v V rogramskem bankrotu. Ena struja se krčevito drži starega reda. druga pripravlja boljševiški prevrat, prvi ustanav-ajo banke, drugi napovedujejo uničenje pitalizma. Za vsak stan imajo kltrikal-; drug program. Eni so monarhisti, dru-: so republikanci- vsi skupai pa ne veji. ali so federalisti. ali ne.
¥@šernjafci is ItiSS.
Programsko zmedo opažamo tudi pri i arodnih socialistih. Zato pa jc njihova —ktika silno veternjaška. Danes imajo : erikalce za grdo svojat, jutri gredo z : uni čez drn in strn. Prepogosto pozabijo, da brez kulturnega dela ni social-i .^Lt dela, in da je kulturno delo nemo-)če brez dela proti klerikalizmu. Od-' ieni smo iz svoje stranke izključiti vse,, v ar bi temu nasprotovalo. (Burno pritr-; i-, anje.)
Tudi socialna demokracija se nahaja v hudih krčih, naravno, ko se prepirajo ined seboj nesposobni ljudje in je stran--i v nekaki koaliciji s klerikalci. Mi pa Jimo konsolidacijo delavstva. Morda oride iz komunizma treznejša struja, ki bo hotela nadaljevati delo prejšnje socialne demokracije.
Mm na straži lugoslo-^anske demokracije.
Dek> v naši ožji domovini je važno. Dvignimo čut lokalne odgovornosti. Iščimo povsodi novih ljudi, vstrajnih delavcev' Držimo v stranki vez med vodstvom in strankinimi organizacijami, med voditelji in pristaši in uspešno bomo vršili svojo veliko nalogo, da smo krepka in nepremagljiva posadka velike misli jugoslovenske demokracije na našem zapadu! (Dolgotrajno, burno in navdušeno ploskanje in klicanieJ
pa o uradniškem vprašanju. Za svoja izvajanja, ki jih se priobčimo, je žel veliko pritrjevanje.
Zsypnic@ dr!u Žerjavu in vodstvu stranke.
K besedi se je oglasil delegat Fincin-
ger iz Litije, ki je predložil sledečo resolucijo:
«Zbor zaupnikov JDS z iskrenim veseljem pozdravlja v svoji sredini prvobori-telja demokratske Jugoslovanske misli, ministra Gregorja Žerjava, katerega zagotavlja, da bo stranka z vsemi močmi sledila svetlemu vzgledu njegove požrtvovalnosti ln njegovega neumornega dela za visoke ideje jugoslovanske demokracije. Ogorčeno protestiramo proti podlim napadom na ministra Žerjava in po-edine strankine funkcionarje ter jih obsojamo kot nizkoten prozoren poizkus, uničujoče zadeti celokupno demokratsko stranko na njeni najobčutljivejši, ker najbolj izpostavljeni postojanki v Sloveniji
Izrekamo neomajno zaupanje načelstvu in poslancem demokratske stranke.
Resolucija je bila soglasno in x burnim odobravanjem sprejeta.
Pozdrav Davidoviiu.
Istotako je zbor zaupnikov z odobravanjem sprejel predlog g. A. Petriča, da se pošlje predsedniku stranke Lj. Davido-viču pozdravni telegram
Nova oblastna orga-niiBCila JDS.
Sledil je nato referat dr. Kramerja o novi oblastni organizaciji stranke. Referent je v prvem delu svojega poročila naglašal velike naloge, pred katerimi stoji demokratska stranka, in je podrobno razpravljal tudi o vprašanju demokratskega tiska. Nato je predložil načrt oblastne organizacije stranke. Krajevne organizacije imajo v vsakem srezu Bvoj okraj ni odbor. Za vso oblast obstoja v Ljubljani oblastni Izvrševalni odbor, v katerem so vsi poslanci in oblastni mandatarji stranke ter predsedniki okrajnih organizacij, delegati okrajnih organizacij (4 do 6 za vsak okraj, v Ljubljani 1 do 3 za vsako politično društvo), zastopniki stanovskih organizacij, iz plenuma zaupnikov izvoljeni člani in glavni uredniki onih listov, ki se pismeno prijavijo in prevzamejo obvezo, da bodo podpirali program stranke in da se v političnih vprašanjih podvržejo disciplini stranke, fzvrševalni odbor se sestaja vsaj dvakrat na leto. Oblastno načelstvo sestoji iz predsedstva ter sledečih članov: Strankini poslanci, predsednik in tajnik ljubljanske okrajne organizacije, kot virilisti: po 1 delegat vsakega okrajnega odbora. 5 do 7 delegatov ljubljanske okrajne or ganizacije, 10 do 14 zastopnikov stanovskih in strokovnih organizacij, 6 iz plenuma zaupnikov izvoljenih članov ter končno iz zastopnikov časopisja. Načelstvo ima omejeno pravo kooptacije do največjega števila pet članov. Predsedstvu je podrejena oblastna strankina pi sarna. Staro načelstvo JDS obstoja naprej kot. skupni izvrševalni organ za vprašanja, ki se tičejo mariborske in ljubljanske oblasti.
Predlog dr. Kramerja je bil po kratki debati soglasno odobren.
Dir. Žerfav izv©l!en ze
Igo Stembov, gradbeni nadsvenuk, dr. Albert Kramer, novinar. Kot zastopniki stanovskih organizacij: Engelbert Fran-
chetti. predsednik Splošnega obrtnega
upravičene <premfnjevatee predloge 1 tika! g. Kamenarovič. po oMikl pa ČU-osrednjih uradniških organizacij. Zbor | nek njegovo arnavtiščino še prekaš1.. zaupnikov poživlja vlado, naj takoj iz-j Slog je isti! Isti gospod v Jadranski dela načrt pokojninskega zakona za j banki, ki jo ravnatelju Kamenarovič j
cnetti. preaseoniK spiosnega, nmm^jjuua ua^n.	........... ----------j- --— - - -- .
društva, Ivan Brioelj, obrtnik, L Zebal. pred pragmatične uradnike in stare i sestavljal ins«rirane pamflete, te zcUJ ____----.. imVi_ nnoknipne." Glede dra/Hniskih doklad I novišan v uvodničarje »Jugoslavije:.
predsednik trgovskega gremija sa ljubljansko okolico. Franjo Golob, tovarnar, Alojzij Javornik, posestnik. Škofljica, D. Tory, poslovodja, L Ros, predsednik invalidske organizacije, abs. jur. Stane Ra-pe, zastopnik omladine, M. Gregorka, in rev. Drenovec, železniška uradnika tn dr. M. Pire, odvetnik in hišni posestnik v Ljubljani
Zbor zaupnikov je r.adalje potrdil od posameznih organizacij prezentirane delegate. katerih imena objavimo naknadno. Sledila je debata o poročilih, ki je bila živahna in plodonosna. Razprave so se udeležili dr. Puc, Josip Turk, dr. K.vrba. poslanec Reisner. nadučitelj Jamšek, nadučitelj Lapajne, nadučitelj Perko, dr. Kramer, notar dr. Mavrer. A. Petrič, nadučitelj Likozar. gdč. Žgur, M. Gergorka. dr. Kukovec, 0. Fincinger in drugi. Po končani debati so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
Resolucije.
L
Zbor zaupnikov ostro obsoja pojave nediscipline, ki so jih zagrešili nekateri pristaši in svari pred vsakim cep Ijenjem, ki more samo krepiti naše nasprotnike in povdarja kar najodloč-nejše. da je potrebna koncentracija na rodnih demokratskih in naprednih mislečih sil v Sloveniji.
n
Zbor zaupnikov n videva potrebo ta-košnje provedbe strankine organizacije v ljubljansko oblast. Okrajne organizacije, ki se imajo provesti iz krajevnih organizacij stranke, določijo primerno število zaupnikov, ki tvorijo zbor zaupnikov oblastne organizacije. Leta voli sorazmerno po okrajih izvrševalni odbor, ta pa zopet oziraie se na sorazmerno zastopstvo okrajnih organizacij načelstvo, v katero poleg tega odbere še zastopnike raznih stanovskih in strokovnih organizacij. Kot načelo pri vseh teh volitvah veljaj: naj si izberejo somišljeniki, ki vrše praktično delo v stranki in strokovnih organizaci-
Politične beležke
-r Obramba. Pod tem naslovom polemizira sinočni »Slov. Narod» proti nedeljskemu uvodniku našega lista, v katerem smo med drugim povdarjali tudi to, da stranka ne more trpeti poskusov, rušiti njeno moralo in disciplino, pa naj izhajajo iz konjunkturalpe politike ali pa iz užaljene ambicije. »Sl w. Narod» ima prav, da »Jutro* in »gospoda okoli njega* še ue predstavljajo demokratske stranke — pač na predstavlja stranko n. pr. zbor zaupnikov, kakršen je bil v nedeljo in pred katerega bi morali iti tisti, ki danes pravijo, da smo mi kršili disciplino in moralo. Da bi bil »Slov. Narod* primerno ožigosal kršenje strankine morale in discipline nam je novo, razen če smatra priobčevanje plačanih Kamena-iu v ?uuiim m cuuftu>i»u ui-.oinrovičevih klevetniških inseratov za ta-jah. Stranka naj se potrudi, da se iz-iko primerno ^žigosanje*. Ne vemo tu-obrazijo za njene, fukcijonarje in vodi- ^i, kaj meni »SI. N.» s tem, da pravi:
^nli^ vtsNfM-svs) in t»	vrv Or! I^rtrm.	- -	- - - I.nni>n1'<>oni>n«
Nato so se vršile volitve. Pred volit-vijo predsednika se je oglasil k besedi g. Josip Turk, ki je v navdušenem govoru slavil zasluge ministra dr. Žerjava ter poudarjal, da je treba tega neumornega delavca postaviti na čelo oblastne orga nizacije. ako hočemo, da se bo razvilo njeno delo z največjo energijo. Izvolimo dr. Žerjava za predsednika ter mu tudi na ta, manifestanten način pokažimo svoje neomajno zaupanje in dajmo skrom no zadoščenje za vse, kar je moral pretrpeti zaradi svojega požrtvovalnega de la za ideje naše stranke!
Govor g. Turka starega naprednega borca, je bil sprejet z velikim navduše njem. Sledile so mu zopet viharne ovacije za dr. Žerjava, predsednik Kukovec je dal predmet na glasovanje, ter je bil soglasno sprejet s ponovnim ploskanjem.
Predsedstvo oblastne organizacije.
Na predlog dr. Kramerja je bilo natr« izvoljeno sledeče predsedstvo: Dr. Dinko Puc, poslevodeči prvi podpredsednik: župan Ciril Pire (Kranj), obrtnik in podjetnik Josip Turk (Ljubljana), ravnatelj Luka Jelene (Ljubljana), podpredsedniki; glavni tajnik liceiski ravnatelj Anton Jug (Ljubljana!, njegov namestnik dr. Josip Klepec (Ljubljana); glavni blagajnik Fran Mara, nadoficial agrarne direkcije, njegov namestnik Milan Sterlekar, urad nik Mestne hranilnice v Ljubljani
Oblastno načelstvo.
Kot člani načelstva so bili iztvoljeni iz plenuma zaupnikov gg. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani; dr. Josip Plemelj, univerzitetni profesor v Ljubljani; Ivan Moborič. pristav Trgovsko-obrtne zbornice, dr. Pavel Avramovič, zdravnik. Janko Mačkovšek. mestni inženiar. inž.
— - —— —--- j— c---«r T
odgovarja spreminjajoč se cenam glavnih življenjskih potrebščin.
vm.
Zbor zaupnikov poživlja celokupno
tovitev. da »Jugoslavija* ni nič drugega nego kupljeni reptil g. Kamen-roviča. Quod Tat demonstrandum.
Radič in hrvatski blok. Kakor zn.--
delavstvo, naj sooeluje pri potrebni
sanaciji socijalnih. zlasti delavsko zavarovalnih zavodov. Politika naj se čimbolj izloči i i strokovnih in gospodarskih organizacij delavstva. Stranka naj podpira na vso moč vsako stremljenje za izboljšanje moralnih sanitd'-nih razmer, posebne v večjih centrih in za povzdigo ljudske izobrazbe. Delavstvo naj se podpira tudi v njegovem gmotnem stremljenju, kjer gre za
pravično plačilo dela.
•
Vse resolucije so bile soglasno sprejete, nakar je predsednik Knkovee po 1. uri z besedami zahvale in priznanja referentom in zborovalc-em zaključil sijajno uspeli zbor.
no si je Radič v nekem nagrobnem govoru privoščil tudi škofe in duhovnike. Duhovščino je to strahovito razburilo, posebno ker je govor bil izrečen v na vzočnosti župnika dr. liittiga. ^neg.; najodličnejših članov hrv. bloka. Dr. Rittig je tudi poslal blokaškim listom nekak odgovor na Radičev govor, ar-pak hlokaški listi odgovora niso hotel' priobčiti in zato ga je dr. Rittig pr. občil v »Kat lis'u». Ta odgovor je zvilo zanimiv, posebno ta-Ie odstavek: ' »Vi mnogo govorite o paeifizmu. To je lepa ideja. Ali paciflzem se začenja * notranji pacifikaciji, v pomirjenjn la«t nega naroda Prosim Va«. da s izprašate vest. ako Vaše delo prinaša po mirjenje v naš narod; da premislite, ali ste Vi državnik v onem visokem moralnem pomenu, ali pa demagog, ki ne izbira sredstev...* Tako se voditelji hrvatskega bloka pogovarjajo med sabo! Lepa družba ki jo drži skupaj sa mo negacija in ki se čuva vsakega po zitivnega dela, ker gospodje dobro ve do, da bi si morali poMn takoj skoči ti v lase in se — raziti.
Samostojno politično društvo * GoricL Kakor nam poročajo iz Trsta, je skupni odbor [»liričnega društva »Edinost* na svoji sobotni seji vzel na znanje ustanovitev samostojnega poli tičneoa društva v Gorici ter sklepal o predlogih za občni zbor, ki se vrsi da nes na Opčinah pri Trstu. Ustanovni občni zbor samostojnega ^ politicneg? društva v Gorici se viši 13. tm.
telje povsod in v največji meri doma čini iz vseh slojev naroda. V to svrho naj se priredi tajniški tečaj. V vseh organizacijah naj se na vso moč froji čut strankine solidarnosti, izloči naj se vsako nedemokratsko postopanje in skuša odpraviti, oziroma ublažiti krajevna stanovska in osebna nasprot-stva.
ITL
Zbor zaupnikov zahteva, da se čimprej izvede imenovanj« velikh župaarv in konstitucija oblasti in okraja. Vlada se poživlja, da predloži skupščini občinski red. Da se zagotovi uspeh občinski okrajni in oblastni samoti,^travi, naj se izdela načrt, ki bo pridelil posameznim samoupravnim telesom njihovim nalogam odgovarjajoče prihode iz diriktnih in indirektnih davkov. Pri razračunavanju razmeija med državo in oblastmi radi aktivnega in pasivnega imetja bivših dežol. naj se postavi načelo, da se oblastem zagotovi imetje, ki odgovarja njihovemu zakonitemu delokragu in začne svojo delavnost, brez prevzet.ja kakih starih dolgov.
IV.
Zbor zaupnikov odobrava delo stranke v korist obrtniškemu stanu, v katerem vidi enega glavnih stebrov pri-lobifnih krogov v Sloveniji. Odobriva, da se je krepko poseglo v nočuvene razmere nri Okrajni bolniški blagij-ni
izvajali smo konsekvence*. Kdo? Mi nismo nikogar videli izvajati konse-kvenc radi znane afere. Svoji želji po
Sokolstvo
Lfnhljanskl SokoL Vadba redovnik vaj. obvezna za vse brate telovadce m
netelnvadce. ki se ndolezijo pokrajinske <ra zleta dne 16. julija v Ljubljani, je v torek U. in četrtek_ 13. julija ob 19. ur ua letnem telovadišču.	_
Širša seja prehranjevalnega odseka
Kvenc ra u znane	jvuji a^iji h" oum "^ji" r--------- ~ . ... .
javni diskusiji je v ostalem vsak so- j zletnega odbora se vrši dne 14 julija. ot> mišljenik stranke mogel radostni na ; ga uri v restavraciji Narodnega. 0oow nedeljskem zboru, ki je bil sklican tu- i Ker so zletni dnevi pred durmi, vatnjr di v to svrho in kjer je predsednik po-! 8e člani tega odseka- da se se.ve zanesiji novno pozival, da vsakdo reče svoje vo udeleže in pohabijo tudi nov« ®w mišljenje- Mnogo se jih je odzvalo, pi-jki so pripravljeni sodelovat' v prehra sec notice v »Slov. Narodu* pa je oči- i njevalnem odseku.
vidno smatral za korektnejše. da svoje j Sokol I. r zivlja vse članstvo, saie-nazore objavi pest festiun mod dnevni- j r0 hoče nastopati v zletnih dneh v so mi vestoil.	^ kolskem kroju, da se udelefc vadbe re-
N«va 'opovSčlna «Bankoslavije».; kovnih vaj v četrtek dne IS.
" "•	* s uri zvečer na. Ledini. T^avedajte se —
ter poživlja strankino vodstvo, na nadaljuje deio čiščenja in za večjo
V ned-"^}skem uvodniku navaja »Jugi slaviia», da .je prejšnji načelnik IDS ^ jtreskrbel stranki 400.000 K podere ki in namiguje, da je tu/l i s tem denarjem' nekam čudno. Prejšnji načelnik stranke je bil dr. Ivan Tavčar. Ker stranka tega denarja nikdar dobila ni, izgleda, da htoče rJugo-lavija* namigavati, da <ra ie stari dr" Tavčar ali sam »po svoje* aiporahil ali pa da. so ga »mladini* poh?«saij, S rwvo domnevo bi »Banko-slavfja* rada izzvala eventualno novo afej-o" z drugo doprinesla nov »dokaz* za ncp-ištenos.t strankinih funkcijonar-JDS. Take špekulacije je sposoben le gla«nik iz amavt.luka.
— Da gospodje pri «JugosIavijh< ne bodo v skrheh. kako je bil sklican zbor Oblastnih zaupnikov JDS, jim povrrn-i. "ki [>f;[!olnoma drugače, nego r>ri večini tlrugih strank, kjer si voditelji zbere.io osebe, katere povabijo kot poslušalce ored sel>c. JDS prepušča določanje de
in izpolnite svojo dolžnost.
Predniač
Sporf
: iu,uai |U jc	v.icvv.iju	—■—	. ' »r'Jli Sti",. Ul/O	uujuvu-hii'
štedl.iivost, da se morejo znižati PrH| logatov izključno svojim organizacijam
_____t-1 __ !	rtrtrifl	TI	•	JI -S: -t* 2___X	niri
;pevki pa istočasno storiti več za zdravstveno stanje našega delavstva* Vlada naj predloži skupščini načrt za» kona o obrtniškem zavarovanju za bolezen, nezgode in onemoglost Zbor za-upnikov zahteva večjo pažnjo obrtniškemu nadaljevalnemu šolstvu. Zahteva končno, da da država na razpolago •20 milijonov dinarjev za brt-zobr ^eri ali cenen kredit obrtništvu v Sloveniji.
V.
Zbor zaupnikov priporoča, vodstvu stranke, naj v vseh zadevah ptflpira želje strokovnih organizacij take* obrtnikov, kakor tudi trgovcev, ki jih je treba vzeti v zaščito napram neupravičenim šikanam in zlasti napram nelegitimni trgovini.
VL
Zbor zaupnikov priporoča načelstvu. naj posveti vso pozornost gospodarskim željam kmečkega stanu. Izvvde naj se. zavarovanje proti elementarnim nezgodam in izvrše priprave za zavarovanje poljedelcev za slučaj onemoglosti. Protestira se proti temu, da okrajna glavarstva zadržujejo izvedbo odkupa bere. Vlada naj predloži zakonodajnemu odboru enotejn zadružen zaken in preskrbi potrebne vsote za cenen kredit poljedelcem za izboljšanje njihovega gospodarstva
vn.
Zbor zaupnikov jemlje, z zadovoljstvom na znanje, da je vlada v načelu v glavnem osvojila posrečeni načrt uradniške službene pragmatike. Zakonski načrt naj «e nemudoma predi .v ži zakonodajnemu odboru. Demokratski poslanci naj pri razjtravi, ki se naj kar naiboli oosoešL zavzamejo ia
v mestu in na deželi in načelstvo niti najmanje ne vpliva na izbiro zaupnikov. Poleg zaunnikov pa ima na zbor pristop tudi vsak organiziran somišljenik, ki se izkaže pri vodstvu zbora- Te pravice se je poslužilo v nedeljo pre ko 50 somišljenikov in se jo je moglo
poslužit.i več
»starinov*, »mladi now in drusiih »—inov*. ki jih bo morda iznajdljivost »Bankoslavije* še izmislila.
, Napad na naše sodnike si je do
volila nedeljska »Jugoslavija*, in .sicer ua prav nekvalificiran način. Ta-ko-le piši". »Jugoslavija*: »Za slučai namreč, da bi mladini in njihova dela pogorela pred stvarno kritiko starino v. tedaj bi se morali umakniti iz stranke. S tem bi izgubili vsako socijalno in politično ozadje ter bi sodnija oziroma sodniki z drugačnimi očmi in drugačno logiko reševala tekoče kazenske procese proti njim.* Naša sodišča so stala vedno na popolni višini, pa pride šmok in imputira tem sodnikom — vdinjanjo tej ali oni stranki pri razsojanju v raznih procesih! To je -Jug >-slavijino* maščevanje za številne obsodbe njenih urednikov.
Quod erat demonstrandum. G. Kamenarovič je žo nekaj tednov opustil svoje arnavtske napade v poslanih raznih listov, ker se je že zadosti bla-miral in potrošil že dosti stotisočev za svoje interssantno delo v prid občemu gospodarstvu. V nedeljski »Jugoslivi-ji» pa je objavljen v uredniškem delu kot, pozdrav zaunnikom JDS na uvodnem' mestu napad na demokratsko stranko, ki po vsebini sicer ne pove nič drugega kot dvakrat potvorjeno to. kar ie pred tedni ohrekoval in aod-
SK cILIRIJA* : SSK »MARIBOR 5:1 (2:1.)
cllirijz* prvak Slovenije-
V nedeljo se je vršila na igriSčn »Ei rije* odločilna nogometna tekma za v-enstvo Slovenije V finale prvenstva s« prišla SK »Ilirija* kot prvak Liubljacp is SSK »Maribor* kot prvak Maribora. Igre se je vršila ves čas ▼ precej ostrem t*m pu "ter je končala z nezaslnženo velikiir porazom »Maribora** s 5:1 (3: IV
oTliriia* je bila mnogo boljša knt t zadniib tekmah. Napadalna vrsta, ki je nastopila v malo izpremenjeni postavi, (i Pevalekom in Weiblom na krilih ter ■> Vidmarjem v levi zvezi, se je odlikovala oo lepi kombinaei iski igri in je to por tu di ostro streljala na gol. Zelo dobra, sta bila Učak in Oman; tudi Vidmajer se jr odlikoval Kril':i so svojo nalogo izvršili dobro, le notranji krilec Zupančič n; imel posebno srečnega dneva- Obramba .ie svojo nalogo rešila dobro. Pretnar pa je zopet igraJ malo preostro, tako da ga ;e moral sodnik proti koncu drugega polčasa zaradi nesportnega na&topa proti nekemu Mariborčann izključiti Golmar Soklič je bD popolnoma na mestu in ie zlasti v drugi polovici držal mnogo ne varnih in ostrih strelov.
Mariborčani so nas s svojo igro zadovoljili. najboljši igralci med njimi so bit' levo krilo in desna 7r<7eza- Krilci so dobro podpirali napadalno vrsto, ki je tudi v dragi polovici pošiljala krasne strele na gol. Najslabši del moštva pa sta. branilca, ki sta največ zakrivila tako občuten poraz svojega moštva. Golman je storil svojo dolžnost.
Tekmo je vodfl g. Šepni, iz Mariborski pa je često premalo odločen. Obisk ie bil dober. Razmerje kotov 8:1 za Ei rijp. Po tekmi je upravni odbor LNP izročil zmagovalcu »niriji* slovensko tro
bojnico na kraenem podstavka *
Nogometna tekma v AvstrijL
Dunaju je igral graski »Sturm* prot-»Rudolfshugel* 6:1 (2:1) gražki «Ama teure* proti »Ilakoah* 2:2 (2:1). Igr< so trpele vsled neznosne vročine in sc potekle brez liana — Pri sobotnih in nedeljskih nogometnih tekmah s 7 igralci si je priboru prvenstvo rSpo~tklubi, drugo mesto pa »Vienna*. — V Celovcu so igrali v soboto in nedeljo graški »At letiki* e oportkluboin-: rezultat v go-.boto 2:2. v nedeljo 2:0.
Domače vcsfi
*	Odkritje spominske plošče na roj-i Sini hiSi dr. Janeza Mencingerja. V
nedeljo se je vršila v Brodu pri Bohinjski Bistrici lepa svečanost, odkritji? spominske plošče na rojstni hiši •iaSega pisatelja dr. Janeza Mencingerja. Vrli Bohinjci so iz lastnih sredstev nabavili in dali vzidati krasno ploščo h črnega marmorja, ki nosi napi?: »V tej hiši se je rodil 26. marca 1888. dr. Tanes Mencinger, pisatelj buditelj slovenskega naroda in glasnik Bohinja*. Tadi ostali Slovenci so prispevali v ta namen in zbrali okoli 20.000 K, ta znesek pa se porabi kot Mencingerjeva dijaška ustanova. Svečanosti se je udeležilo veliko število ljudi iz vseh krajev Slovenije, med udeleženci so bila iastopana, tudi številna kulturna in sokolska društva. Vsa vas je bila v zastavah, s hribov pa je donelo streljanje topičev. Mencingerjeva rojstna hiša sama je bila prav lepo okrašena. Slavnostno odkritje spominske plošče jse jo izvršilo ob 12. O Mencingerju in njegovem delu je v lepih besedah govoril urednik njegovih spisov dr. K. Tominšek. Ploščo so izročili v varstvo .sedanjemu lastniku hiše Janezu Mencingerju.	. _ ,
*	Nova imena naših polkov. Nj. Vel. kralj je odredil, da se imenuje odslej 25. pešadijski polk »Pehotni polk Ferdinanda I. kralja rumunskega*. 3. konjeniški *Polk kraljice Marije rumun--,ke», 5. konjeniški »Polk kraljice Marije* in 6. konjniški »Polk kneza Ar-
*	Dunajski dvorni arhiv. Član državnega odbora za ureditev arliiva v Beogradu dr. Vladimir Corovič je pro-slo soboto odpotoval na Dunaj kot vladni delegat za prevzemanje zaostalega dela arhiva dunajskega dvornega sveta. Prevzel bo listine, ki se tičejo Jugoslavije.
*	Prihodnji kongres meščanskih nči-celjev Jugoslavije. Kakor se nam naknadno še poroča, se bo prihodnji kon-gres meščanskošolfkih učiteljev Jugoslavije vršil v Ljubljani.
*	Za zgradbo poslopja gelerije upodabljajočih umetnosti je daroval pokrajinski namestnik Ivan Hribar društvo »Narodna galerija* v Ljubljani milijon kron. Znesek je bil društvu po Slovenski banki že nakazan.
*	Dr. Korošec na Bavarskem. PosL Ir. Korošec odide te dni na daljše le-Senje v neko bavarsko letovišče.
*	Češki dijaki v Jugoslaviji. Osrednja zveza češkoslovaških dijakov pri--adi prihodnji mesec skupno potovanje po Jugoslaviji. Izletniki se dne 5. av-gosta odpeljejo iz Prage preko Maribo- i po 25 par, znamke po S, 20 in i!0 ra do Ljubljane, od<od na Bled in v ; pa iz. znamk po 15 par. Na znamkah Bohinj, potem pa preko Kari ovca do TSakra, kjer se ukrcajo in obiščejo naj-
rivijere do
"JSvTJeaje v nemškem zmista. Doiai rge-! niče se je tako Hflberju ponesrečil, vsled j tega je bil obsojen na 100.000 K globe Banket ▼ čaat poljskim trgovskim. alf ^ ^ Mp0ra. Dr. Walter Schmid je —*	i v Ljubljani in zunaj nje dobro znana
osebnost iz dobe pred vojdo. Po prevratu je zapustil Ljubljano in postal profesor na graškem vseučilišču. Poročilo o njegovem vedno »vestem in odločnem nemškem delovanju bo zato » marsiko-
ttavnasfna oworflw Soaol- j Q QS D q darStVO
dana v SkofU	WM4*1
akademikom. Včeraj ob 1. uri popoldne se je vršil v »srebrni dvorani« hotela »Union. banket, katerega je priredilo društvo ljubljanskih trgevskih akademikov v čast poljskim trgovskim akademikom, ki so dospeli ie VarSave v Ljubljano, da si ogledajo razne tovarne in industrijska podjetja najprej v Sloveniji, potem v Dalmaciji. Hrvatski in Srbiji. Pri banketu je pozdravil bratske poljske goste v imenu pokrajinske uprave dvorni svetnik dr. Starš, v imenu ministrstva za trgovino in industrijo dr. Mam, v imenu trgovske in obrtniške zbornice dr. Pless ter v imenu trgovske akademije ravnatelj BOhm. Nadalje je pozdravil poljske goste eden ljubljanskih akademikov v imenu svojih tovarišev. V poljščini je imel nagovor prof. dr. M0I6. Za pogostitev in prijazen sprejem se je zahva-10 starešina poljskih akademikov.
*	Promocija V soboto sta promovirala na staroslavni praški češki univerzi za doktorja filozofije Ferdo Kozak, sin ljubljanskega meščana in bivšega dolgoletnega občinskega svetnika g. Kozaka in g. France Mesesnel iz Ajdovščina Mladima doktorjema iskreno čestitamo!
*	Osebna vest Sodnijski izpit sta položila včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani avskultanta gg. dr. Artur Mrevlje in Anton Radej — oba pri okrožnem sodišču v Celju.
*	Občinske volitve na Dolu pri Hrastniku. Prejeli smo: Na Dolu pri Hrastniku so se vršile v nedeljo dne 9. julija nadomestne občinske volitve za 5 razveljavljenih komunističnih mandatov. Dobili so: Napredna lista 50 glasov, socialisti 27 in klerikalna stranka z bivšimi pristaši komunistične stranke 78 glasov. Volilo je 66 odst. volilcev. V te dosedaj popolnoma klerikalni občini je napredna stranka napredovala od 28 glasov pri volitvah v konstituanto na današnje število. Zares lep napredek, s katerim je za enkrat vsak naprednjak lahko zadovoljen. Napredno stranko je pa ta volitev posebno naučila, da ne sme pozabiti ubogih Kalancev, ki so se dosedaj le dali za nos voditi od komunistov in klerikalcev in za katere se noben naprednjak ni pobrigal, ker so malo previsoko v hribih. Zato jim bomo pa v bodoče malo oči odprli in jih poučili, koga so dosedaj volili. Upamo, da ne zaman.
Pretiskane poštne znamke. Poštno
ga zanimivo.
• Organizacija zdravniške službe pri Okrožnem urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Dne 2. julija 1922 se je vršila, odborova seja Zveze blagajničnih zdravnikov. Te seje se je udeležil tudi šef-zdravnik dr. Bleiireis. Predsednik Zveze in šef-zdravnik sta obširno poročala odboru o poteku pogajanj za kolektivno pogodbo in o vzrokih, zakaj se pogodba še do danes ni uveljavila. Ker je med tem časom stopil v moč novi zakon za zavarovanje delavcev, je prenehala bolniška blagajna svoje avtonomno živle-nje ter posula Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je pa podrejen Osrednjemu uradu v Zagrebu. Nastal je vsled tega nov položaj, vendar pa je odbor dobil zagotovilo, da vlada pri Okrožnem uradu slej kot prej trdna volja, da sklene z Zvezo blagajničnih zdravnikov kolektivno pogodbo, ki jo bo pa moral odobriti osrednji urad. Odbor Zveze blagajničnih zdravnikov je sklenil.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZ STAVA V MARIBORU.
(od 8. do 17. septembra 1921)
Razstavni prostor ie sedaj ngotovfiw Gotzova dvorana (tedi prostori Glasbe* Matice, dvorišče, ir dvorišča prehod čer Prešernovo ulico na veliki vrt Dijaškes* doma (kjer sc razstav! vrtnarstvo*, ir tega vrta prehod na dvorišče meščanske šole (kier razstavijo zvonovi in sploii težka industrija). Iz tega dvorišča >e izhod v Razlagovo ulico. Ves razstavni prostor obsega čez 21.900 kvadratnih me-
nadaljevati legalium potom borbo za po-,	naraUa, v višlem a
godbo, ki se pa ima e.m prej skleniU. Do-	Jesenictf. „. vrsta Bled.
tlej bodo blagajn.čm rilravmki yših ^	Pristov Ivan (Jescni......
jo službo. D* pr.de do	^ ' Bokal Stanko (Jesenice). III. Plemelj Ur-
skega doma v Skotil Loki.
Bližamo se cilju, katerera nam ie pokazal ranjki br. MIha Verovšek, mar-kantni zastavonoša ljubianskega Sokola. Vedno večje število sokolskih domov se dviga na naših tleh. predvsem na lepi Gorenjski. Kranj, Tržič, 2iri, Radovljica, Škofja Loka, to so trdnjave sokolske misli, katere so sezidali naši pridni Gorenjci. Slavnostna otvoritev zadnje teh trdnjav, sokolskega doma v Skolji Lok! se je vršila v nedeljo 9. t m. V kratkem času si je marljivo škofjeloško društvo postavilo svojo lastno streho. Postavilo jo je s pomočjo požtrvovalnih bratov, j trov.
med katerimi moramo predvsem omeniti! Prčetck pripravljalnih del. v pondebe*. brata, ki bi dal zadnji belič za Sokoli,! 10. t. m. so se pričela pripravljalna de. a to je ata Dolenc. Njegova zasluga v pr- j na vrtu: tesarska dela, priprave za na-vi vrsti ie, da ima danes Škofja Loka! sane vrtnarskega društv,. postavljanje dom, ki je mord3 najlepši, najbolj mo- j paviljonov itd. derno urejeni sokolsk dom Jugoslavije.
Škofja Loka je oblekla svojo praznično obleko; že na predvečer so plapolale zastave skoro z vsake hiše: iz topičev Je grmelo kot v vojski. Na ta predvečer in drugo jutro so se izvršile zapne tekme članic, moškega m ženskega naraščaja, ki so lepo uspele. Rezultati so sledeči: Članice: I. Mlakar Lojzka (Radovljica), II. Pogačar Mici (Javornik-Koroška Bela). III. Kreutzer Ana (Javornik-Koroška
oddelka: Posa-
Pozor na priprave. Da se i-ti tej v^Hm razstavi ne bo nihče izgovarjal, da n: liri-* dovoli časa razstaviti svoji!, izdelkov, sc je rok za prijave do preklica podaljš, . Svetujemo pa vsakomur v lastnem interesu, da se prijave čiinpreje vpošlič.o razstavnem odbart:. Aleksandrov a št. 22.
Preskrba -tanovan:. /.c po sedaniiii prijavah smemo računati na velik obisk ino-zemcev, ki bodo ostali mnogi za ves Ca-, drugi pa več uni med razstavo v .Mariboru. Javna prenočišča daleko nc bodo zadostovala. Zato ic danes opozarjamo vse
tlej bodo blagajnični zdravniki vršili svo-,*-	I one- ki im2'°- aH ki M » si!o lfk" i!rf
. J . ..	tfiAr,.,,1 mn mft/l (mezniki. 1. rristov ivan ura™w. 1 j preno£jšča na razpolago. da na ta
zdravniki in Okrožnim uradom, zahtevaj	oddelka: I. vrsta
javni interes in želeti je, da se vprašanje i	„, Kranl
blagajničnih zdravnikov pravično m vse-j stransko zadovoljivo reši.
* Državna razredna loterija. Dne 6. in j 7. julija se je v Beogradu vršilo žrebanje j
Škofja Loka, II. Ziri, III. Kranl, IV. Kranj, V. Jesenice, VL Kranj, VII. Jesenice. Posamezniki: I. Kavčič Franc (Kranj), II. Ahlin Bojan (Kranj), IIL Govekar Leo-Zenski naraščaj: L vrsta
7. julija se ]e v eeograuu	,, ..
srečk 1. razreda četrtega kola državne ^ *	Javornik-Koroška Bela,
razredne loterije. Večji dobitki so odpad-, li na naslednje srečke: štev. 10.630 dobi
! obisk računajo. Maribo; sc mora ob tc' priliki izkazati soitdneie. kakor sc e izkazal Zagreb.
Reklame na ograji. Opozarjamo ponovno vse one tvrdke, ki so najele reklair.<-na novo zgrajeni ograji Dijaškega dottK. da puste takoj iste izdelati in sicer sam j
2000 Din. štev. 18.977 1 000 Din. «ev., -	s (Kranj)
, 19 763 100O Din štev. 20.966 10.000 Din. • mk). III. Birtič biava IKranu.
štev 84 «5 1W0 Din. štev. 36.346 20.000! Velike množice ljudstva od blizu »n da-" Din štev 59 747 1000 Din. štov. 87.M81 leč so poselile to vebko slavie skoljelo-& Dto inltev 4fi27 5000 Din. - Do-i škega Sokola Ze mirozov na predvečer 1000 db.b «eoktobra 1922 in podoknica kumici a Angel. Ziherlov,
^ J	sta privabila veliko ljudi, ki so storili
sijajen sprevod, ki se je med sviranjem godbe Dravske dvizije in navdušenimi •Zdravo* klici pomikal po ulicah. V ne-
vrsta javorm*-™™«	oficijelnib Sikarjih: Franjo Horvat v
III. vrsta Kran,. Posameznice: I. Kapus: slovenskj u!ici 10 in Franjo Ambroži:-.
Grajska ulica 2. Drugi slikarji niso upra
Josipina (Bled), IL Ropret Jožica (Javor-1
bitki so
• Nesreča ali samomor? Naso-' «i gasilnemu domu na Selu pri Ljubljani so našli v nedeljo dopoldne pasant.i naplav.
--------; ,	t itiMiinfop «*-Uravo» Milil lamina. FV	• —
Ijeno mrtvo žensko v strog, ^dN^	končanih skušnjah za
Agnosciral. so jo kot 20 let staro	,	vaje se je ob n. razvU veličasten
Frepeluh, bivajočo do nedav^ pn -o ,h; P™ * ^ ^ ^ ^ jezdecev.Sokolov starših v Ljubljani. Vsled^ neke	^ j 7Pzastavo iezdnega odseka ljubljanskega
bolezni se je zdravila nekaj časa v IjnO- ^^ y sprevodu- katerega se ie ude-
ministrstvo je odredilo, naj se takoj dajo j ljanski bolnici. Ko je bila iz bolnice od- j - - -- 1000 Sokolov in Sokolic. je bi-	J
v promet znamke po 1. 8, 20 in 30 dinar- i puščena, se je klatila nekaj dni po ljub- f ,.............. c.....^ co 11cfavi, Manborc
i., mlnrter.ka DOI
S Vičeni izdelovati teh reklamnih tabel.
Razstava vajeniških del. Pokrajinsk i obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu :iarašiaju-obrtniškim vajencem. Razstavni odbo' dal v ta namen brezplačno na razpolag'' poseben oddelek, v katerem se razstavijo doposiana dela obrtniškil- vajencev, p? prijavi za taka dela. ki se >-prejemai<-najkasneie do 31. avgusta, ie navesti razen imena tudi starost vajenca in kakff dolgo se uči svoie stroke. Razstavne predmete je doposlati do 4. septembra odboru pokrajinske obrtne razstave v
lev, ki so bile pretiskane iz invalidskih , ljanski okolieL Ali je mladenka ponesre-znamk na novo vrednost. Znamke po 1 j čila ali pa šla prostovoljno v smrt n.
k) dvanajst zastav. Sprevod se Je ustavil; pred Sokolskim domom na glavnem trgu. j kjer je brat Stevo Šink v jedrnatih be
TRŽNA POROČILA.
Din so napravljene iz invalidskih znamk znano. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. ££ > dariaj vtliki pomen tega slav-: .. ?ivinkkem trKU v Karlove«
i rv« OS r,,-	n« S 90 !n jlrt nin prj pv. Krištofu.	I-	- . , .	___________'	t-1'	v, „
* Požar v Trbovljah. V Trbovljah je
lpp?e točke dalmatinske Boke Kotorsko. Iz Boke odpotujejo z eleznico v Hercegovino in Bosno ter oreko Brada v Beograd. Iz jugoslovanske prestolnice se izletniki vrnejo '-o Donavi v Bratislavo.
*	Naučno potovanje berlinskih jugoslovanskih akademikov. Naš berlinski konzul g. Wiener je sklenil, da pokale v sporazum z društvom »Jugotdo-vansMh akademikova v Berlinu našim dijakom vsa znamenitejša nemška po-1--jatja in njihov znanstveni in socialni ustroj, brez vsakih stroškov za poedin-iia. Tako so naši dijaki pod vodstvom g. Wienera pregledali tvornico Maffoi-Schwarzkopf-Werke v Wildau pri Berlinu. Akademiki so se s posebnim --ln.-kom odpeljali v Wildau in tam pod vodstvom ravnateljstva in inženjerj?v nregledali tvornico. Uprava tovarne je naše dijake tudi pogostila. Ob tej orili-ki se .je predsednik «Jugoslovanskih akademikov* zahvalil g. konzulu Wie-nerju za njegov trud in naglasil, da se s takimi .>otovanfi dijakom olajšuje študij in ,5m daje prilika, da se sp> rnajo % na[>ravimi v tujih državah. G. Wiener se je zahvalil ravnateljstvu za gostoljubnost in rekel: »Upam. da bo tako delo pripravilo temelj za prijateljski sporazum obeh narodova. _
*	Jugoslovanska ekonomska dijaška meta.. Kakor nam poročajo iz Beograda. so se zbrali tamkaj pretekli petek sastopniki jugoslovanskih dijaških pod-Viornih društev iz Ljubljane, Beograda, Zagreba. Subotice, Skoplja, Prage, Dunaja, Gradca. Varšave in Krakova v vrbo, da ustanove edinstveno Jugoslovansko ekonomsko dijaško zvezo. Izvoljen je bil odbor, ki naj čim prej iidela pravila nove zveze. Za predsed-»ika je bil izvoljen prof. dr. Todorovič.
*	»Trdinov vrh* v Beli krajini Vsled prošnja krajanov je ministrstvo notra-n.ja. zadev določilo za najvišji. 1181 m visoki vrh v Gorjancih naziv »Trdinov -rhv namesto dosedanjih neenakih r.a-dvov »Gorjanc*. oziroma »Vrh svete J>re»
*	aBalkan* v Trstu. Slovenski narodni dom »Balkan* v Trstu, katerega -o — kakor znano — fašisti zažgali in
onišOi. je pravi trn v očeh oficijelne in neoficijelne Italije. Pred dohodom italijanska kraljevske dvojice v Trst so italijanski oFicijozni krogi ponujali za ruševine »Balkana* pet milijonov lir, a ker se je zvedelo, da se za ponudniki krijejo fašisti, je bila ponudba odklonjena. Sedaj so italijanske oblasti krenile na drugo pot. Da se tuj-eem zakrijejo ruševine »Balkana*, nameravajo del trga pred »Balkanom* prodati in zazidati. Na ta način hočejo svetu prikriti glasno pričo italijanskega, kuharstva.
Din po
1 Din je prvotna vrednost zakrita s črnim četverokotnikom. nova vrednost pa je črno natisnjena. Na znamkah po 8 Din je oboje temnozeleno. na znamkah po 20 Din črno in na znamkah po 30 Din modro
notnic. prične razpošiljati kor hitro jih dobi iz glavne zaloge v Be. ogrado.
izbruhnil na dosedaj še neznan	po-	Semrova, ki je ob veli-
žar v noči od četrtka na petek ter un.od k«	navdušcniu občinstva pozdravil
hlev in kozolec posestnika Lazn.ka Sko- ^kem «	kraljico Ma-
lja za Sokoistvo. Po bodrilnih govorih 7 '^m V so bile sledeče cene za kg žive zastopnika J. S. S. br. Bajžlja, župnega te-e;	voli 35 _ K, slabši 25 -
. I rijo, in kmetskega posestnika Ažmana,
da je ogromna. Da se ni pripetila še ve )in čmo in na znamkah po 30 Dm čja nesreča se je zahvaliti edino le pro- .	^^ feurno odobravanie
ro. Ljubljanska zaloga poštnih vred-1 stovoljnima gasi nuna društvoma Trbov- ^ s	, kumica s. Ziher-
ic prične razpošiljati te znamke kaplje n in Hrastnik, katen sta takoj pre- j P^msa«^knia rdeč
hiteli na mesto nesreče, ter sta precej i pričeli s fvojo rešilno akcijo. Pohvaliti
* Stalni volilni imeniki Mestni magi-^ moramo oboje društvi k taki disciplini
in točnosti	, .
•	Najstarejši Jugoslovan. Seljak Dimitrije Divae. iz Ivanje pri Prijepolju v Sr-biji je danes najstarejši človek v naši državi. Star ie 108 let in se počuti popolnoma dobro.
*	Odmev KSpenfldjade v Mariboru. Limbuški .-narednik" je bil danes pred mariborskim okrožuim sodiščem obsojen
strat. ljubljanski pozJva v svrho sestave imenikov vse one volilne opravičence, ki so se priselili v Ljubljano od L junija 1921 pa do današnjega dne. da se zglase v mestnem popisovalnem uradu. Ouiui, ki so bili že pred 1. junijem 1921 v Ljubljani, se ni treba prijaviti. Tozadevni razglas objavljamo med oglasi današnje številke «Jutra».
• Izlet srbskih sirot v Ljubljano. V soboto dne 15. julija popoldne ob pol 3. uri pride v Ljubljano 60 srbskih sirot, dečkov in deklic, ki so izgubili v svetovni vojni svoje roditelje. Kakor v Celju in j
lova na prapor škofjeloškega Sokola rdeč trak ter izrazila željo, da bi bil prapor Sokolstvu vodnik do ciljev, ki sta jih začrtala prvaka Ffigner in Tyrš. Br. Matevž Hafner ie nato izročil ključe doma podstarosti br. Ziherlu, ki se je v svojem govoru spomnil naših zasužnjenih bratov v Primorju in Koroškem
Nato je načelnik br. Potočnik v telovadnici nagovoril zbrane škofjeloške Sokole ter zlasti naraščaj pozvai k vztraj-
26 K, slaba živina 1? - 20 K. krave 1P — 22 K. svinje debele 75 — R6 K. Pngnz no ie bilo 750 volov (prodano 480 V s vin? 1500 (prodano 415). telet 200 (prodanr 122), krav- 200 (prodano 147), kotli <fflf (prodano 133) itd. V inozemstvo se ie prodalo: v Italijo 10 konj, 107 volov 1t 12 telet, v Češkoslovaško 87 svinj, ost* lo so kupili domači trgovci in mesarji
Žateški hmeljski trg. Iz Zatca Poročajo z dne 8. t. m.: Kupčija pretecen« teden ni bila živahna. Cene so se gibale med 2500 — 2900 Kč za 50 kg. - Poročilo Zveze hmeljarjev o stanju hineh skih nasadov obeta dobro btneljsko letino Računa se. da bo letošnji pridelek znašal okrog 50.000 metrskih stotov, to-
nemu sokolskemu delu. Prvi načelnik io- i	enkT.at Več nego lani
r»_t._t_ t-_	rironilr hitmn nr^- ' 1
na 14 mesecev ječe. Pi&e se za Omana, i škega Sokola br. Bojan Drenik. burno po-"mpaTpa je p^o potrebi tudi kot Ki- i ^^avljen,Je izrazd svoie ve. 1* nad na-
ster in Stefe, in je svo V iandarskega narednika, in s ponarejenimi listinami policijskega komisariata in
;ečasno preoblečen; predkom društva ter pri tem omenil ve-; like zasluge staroste br. Dolenca. Omeniti
vojni svoje roditelje, itakor v »Jeljti m * nimi listinami poucijo»cg» ^um.^.«.«. ...; moramo, da je bl,o za^)Da'10 "a
v vsakem oziru krasno
bljani narodno ženstvo, da pripravi ma- j dirja dobil orožniško asistenco, da je
,-_ J___-____.____:L«_ _ — x - '_______.cridirnl	jno neke„._	.
ti-i uspela. Občinstva in telovadečih je bilo tvorila"špa-1 soT^rskm bankovcev pri njem. Slu j nepričakovano veliko. Vsi oddelki so
iem. Naša šolska mladina do i»oiib pjia-1 soc sluuuuuoihu	•■ t--- -j------1 •	...__,,, , ,i«,»„;Tr.i nrnstimi va-
Ur od južnega kolodvora po Dunajski ce- ] čaj je svoječasno vzbudil veliko pozor-1 vzorno na^topdi z zletnimi prostim, a-
sti, Selenburgovi ulici, mimo Zvezde po Kongresnem trgu, WoIfovi ulici, Marijinem trgu. Miklošičevi cesti, Dalmatinov4 in Komenskega ulici ter po Vidovdanski cesti do belgijske vojašnice, kjer bo nastanjena deca s svojimi spremljevalci Uverjeni smo, da boste vi, dragi starši, poslali radevolje svoje otroke v soboto dne 15. julija eno uro pred prihodom vlaka, to je ob pol 2. uri v isto šolo. katero so otroci obiskovali, da pozdravijo svoje drage bratce in sestrice s cvetjem in zastavicami ter jim tako izkažejo ljubav in sočutje. Še istega dne popoldne ob 6. uri priredi srbska deca na vrtu ^Narodnega doma* koncert. Natan-
^t.^:drSoTXvoir7abib do- jami moške 'dece ^oJB^e ^ ! vtiri.v	■ moškega naraščaja 99, ženskega 54, ci^-
.PV Spodnji Hudinji je umri vri na- mc 90. članov 102. Presenetilo £ vse
prednjak naduHtelj Zopf. Blag mu spo-: zlasti precizno izvajanje	^
F. , "	1 vaj članov m članic. Pri orodni telovadbi
m'*h Drave so potegnili v petek ribiči j so nastopile dobre vrste na krogih in dve pri sv. Petru neznanega utopljenca sta-i na bradljah, na drogu. s skokom ob pa-rega približno 35 let. V žepu je imel sa-! Uci. Pozornost je vzbujala vrsUja kro-e r	gih in pa vrsta naraščaja iz Sipke, ki ;e
mo en dinar denarja
•	Utopljenko so potegnili v soboto dopoldne iz Save pri Hrastniku. Truplo je ležalo že več tedi.ov v vodi. Bržčas gre za samomor, kajti žena je biLa oblečena in obuta Stara je bila 25 do 30 let. močna z izrazito zdravimi lepimi zobmi.
•	S češnje je padel Frane Mohar, po-
čen program koncerta sledi prihodnje sestaik iz Kresniškega Vrha ie dobil dva
prijatelja z družinami na obisk. Hotel jim je postreči s češnjami. Splezal je ra drevo, veja pa, na kateri je stal se je odlomila ter je Mohar padel na tla in si pri padcii zlomil desno nogo.
* Zoraida krema, sestavljena po receptu božanstvene lepotice orientalke Zorai-de, zvezde harema sultana Abdula Hami-da. Cisti rastlinski proizvod. Najpopolnejše sredstvo moderne kosmetike za dosego omamljive lepote. Prijatelji parfuma dobijo parfum na dekagrame v sledečih dišavah: akacija, ciklame, byacin-the. heliotrop, lilaflor, španski bezeg, jasmin, šmarnice, karamfil, reseda, roža orhideja, vijolica, chvpre, tuberoza. deteljica, incarmant, ideal passion, mirakle. peau de Espa^ne. Californiaa, Poppi in Haubigant. Cena znaša za en deka-sram od 30 do 40 K. Dobiva se pri p.ir-fumeriji »Uran«, Ljubljana- Mestni trg 11, podružnica: Zdravilišče Rogaška Slatina,
dni. Vse tiste učenke Št Jakobske dekliške šole, ki so pele na koncertu v »Unio-nu». naj pridejo v četrtek, dne 13. julija, popoldne ob pol 3. uri v šolo k pevski vaji, ker bodo nastopile v eni točki pri koncertu, ki ga prirede srbski otroci * Rehabilitirani «slovenškutar». Profesor na graški univerzi dr. Hilber je očital kolegi dr. Walterju Schmidu, rojenemu na Gašteju pri Kranju, nekdanjemu kustosu ljubljanskega deželnega muzeja in arheologu, da je Slovenec, odnosno »slo-venškutar*. Schmid je Hilberja tožil zaradi žaljenja časti, toženi pa je nastopil dokaz resnice. Cela vrsta prič je bila zaslišana Sodnik Eržen iz Škofje Loke je kot priča potrdil, da so vsi člani Schmidove rodbine bili po mišljenju in vzgoji Nemci.. Dr. Blankensteiner, potovalni učitelj »Sudmarke», je i- *avil t.o-žitelju izpričevalo, da je bil vt no odločen Nemec, ki ie tudi deloval vae svoie
izvajala slikovite skupine. Posebej je stopila krasna vrsta 9 telovadcev, sestavljena po večini iz telovadcev, ki se pripravljajo za mednarodno tekmo. Izvedli so pa eno vajo na drogu in brad-lil Nato je pokazal naraščaj (16) jeseniškega Sokola »Mlade vojake.. Telovadbo v "ožjem zmislu je zaključilo 9 članov Sokola v Šiški, ki so vzorno skladno izvajali vaje s kiji. Nastopila je nato še sokolska konjenica. Tri trojice članov ljubljanskega jezdnega odseka so strme-čemu občinstvu, ki je z veliko napetostjo sledilo tej točki, pokazale tekmovalno igro španskega izvora: »lov za trakom».
Vse telovadne točke je s požrtvovalno vztrajnostjo spremljala godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Cerina. Igrala je tudi pri sijajno uspeli veselici, ki se je po telovadnem nastopu vršila. Veliko število odličnih gostov, med gledalci in telovadci nam je dokaz, za velike -simpatije, katere povsod vživa škofjeloško sokolsko gnezdo. Priborili so si te simpatije in spoštovanje vseh z svojim vztrajnim, nesebičnim delom. Prepričani smo, da bodo vrli Ločani, sedaj, ko ima-
_ V upravni svet kemične tovarne Abel na Hrastniku je vstopil ljubljanska pokrajinski namestnik Ivan Hribar
= Dohodki državnih rudnikov v Bosm in Hercegovini so znašali po podatkin ministrstva za šume in rudo v prvi ponvici 1922 10 in pol milijona dinarjev.
=> Izvoz dalmatinskega vina v Francijo. Iz Splita poročajo: Vsled nepodaljšaneg trgovinskega dogovora med Francijo Španijo, ki" je potekel pred par mesec.. je prišlo v Dalmacijo mnogo francoskih vinskih trgovcev. Nakupovali so le črn-. vino, ki je narastlo vsled tega v ceni o-1 okoli 100 K na 140 do 150 K po stopinj BeLa vina cene niso spremenila in sta nejo 160 K po stopinji. Po dalmatui.V.er vinu povprašuje tudi Švica. Čim pa se ;• te dni trgovinska pogodba med Franu -in Španijo zopet podaljšala- se zopc" opaža v vinski trgovini v Dalmaciji stagnacija. Sicer pa zaloge nerazprodaaeg;«. vina niso več tako velike.
= Svinjsko meso iz Jugoslavije v Parizu. V zadnjem času se jo ia£elo izvažati meso iz Jugoslavije tudi v Francijo, zlasti v Pariz. Francosko časopisje pi-<-zelo pohvalno o našem blagu in pripravah. kako se ohrani meso na pre vožnji sveže. Ako si hočemo ohraniti francoski trg, moramo tudi v bodoče skrbeti, da bo prišlo meso iz naše države v Francijo vedno lepo ohranjeno.
= Obtok bankovcev v Nemčiji je t> = rastel po izkazu dne 30. junija za 1L276.'* milijona na 169.21LS milijona, mark-
=■ Padanje nemške marke. Angleško in francosko časopisje živo komentira naglo padanje nemške marke. Zlasti paniko Časopisje piše zelo pesimistično o f, nančnem položaju Nemčije in pravi, d» je s padcem marke uničen celi načrt r.n reparacijska plačila v letu 1922.
^ Vzrok padanja francoskega franka. Francoski frank že dalje časa pada. »Ma-
;0 svoj dom, še bolj napeli svoje sile, in | lin. piše. da je to posledica amer-.skeg.-f da pripomorejo k temu, da se povede i manevra. Amerika namreč mere na trži-naš uarod v lepšo bodočnost. — Zdravo!J. šču velika množine francoskih teriiu
Hči papeža
— Lukrecija Borgia
baša pode Viotetti i« rok. Gecnaro frlhiti in jo hoče vzdigniti ter podati «?voji gospodarici, toda Violetta odrine dečka z nezavestno kretnjo od sebe. vstane, zašepeta z muko: »Nenadoma jtd je slabo, oprostite!* in odhiti iz dvorane. Dvortmki. ki hiti za njo. bra.nl vstop v spalnico. Zaklene se naglo hi tam jeeaje pade na posteljo:
<lzgubila. sem ga . . . IzgubOa . . . iz Francije se vrne oženjen ... in niti toliko nsu nisem vredna, da bi se raz-F-tal, poslovil x besedico . . . kakor tat v noči se mi amakne ... to je dokaz ...»
Nenadoma pa umolkne, vnfigne glavo, napeto prisluškuje, potem vstane, obriše solze m se postavi v sredo sobe, oča strmo nprte v ogledalo na nasprotni steni. V njem se odbija vsa njema vitka krasna postava
Izsa ogledal, visokega do stropa, se račuje nekak šnm. Ogledalo se na to prične naenkrat gibati, okrene se m izza. njega vstopi iz tajnega hodnika v spalnico krasotice — Cezar Borgia.
.Zastavonoša cerkve« ne izgleda prav nič cerkveno. Na rijem je temno-Aiva obleka, popotna, baržunasta- in velik baret s peresi Z ramen mu pada teman pJažč. Obleka ®r. je kakor vlita.
«• Cesar 1» klikne grofica. «Cessar! Ti
SetprfEasjae Pa »kaj tajno? Zal» «-
ti ndelešal moje veselice,*
»Prihajam,* odvrne Cesar. <da ae poslovim. Pri teh besedah tesno objame grofico, ki ae ma je vrgla v objem. »To slovo pa ni halo mogofe v prisotnosti tvojih gostov.*
< Torej je ree» vpraša žalostno grofica. <Ti odhajaš nocoj?*
<Da, ie nocoj. Moje potovanje ae ne more odgoditi. Ono slnši veliki svrhl Ja® ne potujem iz lastne volje, ampak na izrecno željo in ukaz Svetega Oče-tal*
»Na Francosko greš. na kralje^ dvor, da~. dobro vem. kakšni višji svrhi slnfi ta pot! Po ženo si greš na dvor kralja Ludvika. XII!*
»Pa četudi,* odvrne mimo Oerar Borgia, sede na posteljo in si posadi grofico na kolena. *— ali misliš, da te kdaj neham ljubiti? Zaročnica, ki čaka mirne v Parizu, se ne more meriti s teboj! Ljubezen, ki na>i je spojila, bo trajala še dolgo, morda preko groba. Vidiš, ljuba moja, dacw sem celo nekoliko c^n tirnem taien,* — doda Cezar in se naenkrat zopet porogljivo nasmeje; »ali tako je, pri moji duži, odkar sva padla drug dragemu v naročje, da od takrat ne morem misliti na drugo ženo. Vsa moja radost je le pri tebi in pri tebi ostanejo tadi vse moje misli tudi ko bom daleč proo_.»
Lepa rdečelaska pa prične plakad in stresati z glavo.
»Varaš me, varaš me!> klikne Vio-
letta. »Na razkošnem dvom Llodevi-ta xn. boš mene kmalu pozabiL Jaz pa nočem umreti ljubezni, zato zahtevam, da mi izpolniš eno željo.*
Radovedno pogleda Cezar v ofi svoje ljubice. Lepe. velike, modre, sijajne, strastne oči!
»Seboj me vrani!* zaprosi Viotetta. <S teboj pojdem v Francijo!*
»Nemogoče!* odgovori naglo Cezar. »Kaj naj mislijo na francoskem dvom, če pridem v snubce, pa privedem ljubico seboj! Sicer na dvoru Ljudevita XII. niso preveč natančni, ali čez neko mero vendar ne smem!*
»Saj ni treba, da bi kdo slutil, da sem tvoja ljubica! Moja prisotocst naj K ti prina&Ua samo dobro, ničesar pa. kar bi ti moglo škodovati Zvest prijatelj, ki pazi nate z ostrim očesom, ti more tudi v tuji zemlji le koristiti! Oh. ne odreci mi moje prošnje, dovoli mi da se smem še nocoj pridružiti tvojemu spremstvu! Nikdo ne bo vedel, da sem ženska. Oblečeno se v moško obleko, sluga ti bom. Ne boj ee. Cezar, ne bom ti delala napotja!* Cezar Borgia se smeje. »To je čodnol* zašepeta lepi ženi. »Hotel sem te namreč prositi, da mi daš na pot spremljevalca. Hotel sem te zaprositi za malega tvojega paža. a ti ae mi nudiš sama namesto njega!* »Evo, tako boš imel pri sebi dvoje zvestih slug. Gennaro naj nas tudi spremlja. Pa zakaj si ga hotel vzeti seboj v Francijo? Ali naj bi ti služil v
'kakSno posebno svrbo?*	'temnem hodniku sa ogledalom. M se
' »Mogoče!* odvrne Cezar zamišljeno, j tiho zatvori za njim. »toda ni mi ljubo, da bi m* o tej stva- Grofica Orsini ostane vsa opojen* ri še dalje izpraševala.*	j sreče. Skoraj četrt ure je potrebovala.
»Pa mojo prošnjo mi izpolniš?* da se nekoliko umiri m da se zoppt »Ako zares hočeš z menoj v :noski i zbrana vrne k svojim gostom.
obleki in jo obdržiš do konca, potem ni zamft nikakršne nevarnosti, potem je d0b"0 in prav vesel sem, če me. zares spremiš!*
Ko vstopi zapazi da je Genmaro uprl vanjo svoj zvedavi pogled- Dečko radostno priskoči k njej in jej po ljubi roko. Ze se je bal, da bi bila nje
6 aprvuiic-*	—----—	. '	uii
V3a izven sebe objame Violetta s srova lepa gospodarica resno obolela, svojimi belimi rokami ljubljenega mo-' Nežno »ogladi grofica dečka po svde-ža. poljublja njegovo bledo lice in mu: nih kodrih. Pri tem pa vstane nenado-jamc strastno pripovedovati, kakšno !ma v njeni duši vprašanje: Zakaj je bo njuno skupno potovanje v Pariz. j Cezar zahteval, da gre to dete z njun »Ne boj se. Cezar, da bom ljubo- i v Francijo? On ničesar ne stori brez sum na! Miruo snubi princesa zaroči se j izvirnega razloga in povsod išče svoj ž njo in oženi se, samo da ostaneš me-1 dobiček. Kaj mu znači Gennaro. ni zvest! Sedaj pa hitro povej, kam, »Bflo kar bilo, on želi, da vzamem nai nocoj pridem in ob kateri uri?* Gennara seboj. Njegova želja mi y »-Odrinemo pred volnenim izhodom.* zapoved. Sedaj, ko vem. da veze C.-
_	r	.... , ____• .» _____• __i -	c t^m naTPTTl
odvrne Cezar: »pridi torej nocoj ob treh ponoči na dvorišče moje palače. Pobrigal se bom. da bodo zate in Gen-nara pripravljeni posebno dobri konji. Moje spremstvo je prav veliko, zato bodo tebe in dečka jedva opazili, ali vsaj zelo se ne bodo brigali za. vaju. Sedaj pa zbogom, ljubljena moja. nocoj imam opraviti še mnogo posla pred odhodom. Ko j>ri>pemo do Genove. 6e ukrcamo v velik brod, ki leži pripravljen v luki tega me-ta. Tam pa najdeš vse udobnosti, na katere si navajena. In sedaj— na svidenje!*
Še buren objem, in Cezar se odtrga j jejo solze, od strastne žene ter zopet izgine
zarja neki tajni interes s tem pažem. mi jc aočko še prijetnejši Pridi Gor. naro, poljubi me!»
Bujna, lepa žena se nagne k in pritisne svoje ustne na njegove. Bil je vroč, strasten poljub ker je bilo Violetti, kakor da poljublja Cezarja samega-
Lukrecija j* dobro oipazala ta mali jirizor. ki se je odigral v vhodu v jedilnico. Z za vidnim" pogledom je gl" dala svojega sina v objemu grofice, divje je pričelo utripati njeno srce. Obraz jej pobledi in naenkrat jo obli
(Dalje prihodnjič.'!
Dopisi
TRBOVELJ E. V" Trbovljah smo lepo obhajali predvečer sv. Cirila m Metoda.
Na iniciativo g. Fr. Gučeka, odličnega trboveljskega napredniaka in narodnjaka, so napravili zavedni Trboveljčani lep kres. Med tem. ko je gorel kres, je gerent učitelj K. Plavšak imel lep govor. Spominjaj nae je na solunska brata, kar vera sta prva prinesla k nam luč Slovan-čtva ter prižgala v naših srcih velike kresove. Gerent je dal mladini vzgled g. )aaje ln	prem tcu.u uuaiuhuiiu Gučeka, kateri ni klonil svojega narod- j ^ nahaja še vedno na dnevnem redu. nega mišljenja tudi v najhujših časih, i Razvija se s strani države in s privatne Dijaški oktet 'Sraka- je zapel nato pravj jnjcjjative močna propaganda za porast Upo narod, himno in ljudstvo je veselo J francoskega prebivalstva. Poslužujejo sc vzklikalo Jugoslaviji, kralju in kraljici.1 vse5, sredstev, o katerih upajo, da bi mo-
, _____I,___1-___A, _ - _____X„—.-.. Sta
DOLNJA LENDAVA. Naš župnik ima <joleg črne in papežke zastave tudi narodno madžarsko zastavo, nima pa niti uaše državne niti slovenske narodne. Radi
in v Belgijo ln če so te obveznosti označene v kaki pogodbi ali v kakšnem točnem dogovoru. Na vprašanje je odgovoril vojni minister, da ne obstoja nikak vojaški dogovor in sploh ne kaka obveza kakor jo misli interpelant. Razpravlja pa se res o sklepu nekega dogovora med Anglijo in Francijo za medsebojno pomoč v gotovih primerih, vendar bi bilo pre-ranjeno govoriti o tem, kakšno smer bodo zavzela ta pogajanja.
— Proti nazadovanju populacije. Francosko vprašanje nazadovanja populacije in borbe proti temu nazadovanju
pri sv. Jakobe v Ljubljani so nabrale nčenke ITL b razreda po malih prispevkih 143 K za neosvobojene brate — hvalevredna zavednost naše mladine. Kako brezskrbno K gledala ^Družba* v bodočnost in kako intenzivno bi se lahko razvilo njeno kulturno delovanje, če bi se vzgajala vsepovsod naša mladina v tako zavednem in požtrvovalnem duhu! Daro-1 vaicem Iskrena hvala!
* Važno sa društva. Obceslovensko! obrtno društvo v Celju ima v zalogi tiskovine za društvene članske imenike. Tiskovine so izdelane na močnem papirju pregledno m tako praktično, da se pri vsakem imenu poleg vseh potrebnih osebnih podatkov lahko mesečno vknii-žnjc tadi vplačana članarina. Ena pola zadostuje za 12 članov skoz 16 let. Cena
Um}, dO BO bH.jl Dia. 3'-. .Milk	6 bsaed) 1 Dt». - TreoraH ogla«!, *op
„l£ntM da 80 baaadl S Dhu, vMfctti ud«f]«lth 5 bM»dl 2 DH -	" ««pr»l.	tol »
. zunkah.) Na «praita|a a* odjortrlt la, iko la rprUa«(o prtiotaaa inamlu n »dgoror. —~
" --—--- , --------
gle povoljno nplivati na povečanje 5te-; zjjaja Din 130 za polo. S to tiskovino bo vila porodov. Tako ie sedaj nadjonalni < zc]0 ustreženo društvom, ki radi pomanj-
...... ^n—oViii_ ,	___i,
U3
2137
OospodlSna,
zmožna slo ven. stenografije, strojepisja in vseh pisarni- j ekih del, U6e primerne službe, i Našlo* pove upravo »Jutra*.;
Proda M	• najemnino, e»entualno —
pločevinasta kopalna banja 1 srado. Pismene ponudbe por. v Ljubljani na Gosposvotski šifro A. F. na upravo »Jutra>
eeeti št. 13 fkolizej), trata « št. 83. 2166 > 37}
vua purmiut.	it Kua.	zcl0 ustreženo arusrvom, ni rjui yum<mj-
savez za povečatnie francoskega prebival- Vanja praktičnih tiskovin dozdai sploh 2130 Proda a«	_
stva razpisal neko nagrado pod imenom niso vodila članskih imenikov al pa člane Tec loških mladičev starih;^
vpisala le na mesečnih plačilnih polah. > 3 mesece. Odda se tudi^ V«1
---- -- ----. „„ «Prix Michelm de la natalhe», v zneskn
zvedeli, ka, prav. k temu ^preča^U go- ^^ frankQ S£ ^ nakloniia ^^
^od »slovenski* kaplan Berden uretok,	^	n	propasandi-
•Novm*. dasta,državnega^sfenca Kk' ^ ^	^ napredovan}e populacije.
' ^^	V?d!te'! To delo se	bo tiskalo v 500.000 izvodih
^SK^^ukaišnih lendavskih!^^	^ " »™sn>o stanovanj
! 2168 Mladenič,
____25 let star, v drž. službi z go-
Zračna »oba.	tonno 20.000 E in lepim po-
električno lučjo se ^ ! sestrin na Dolenjskem^ iS« cas počitnic. Naslov t gospodično, ne nad 20 lei - -	ptaro, neomadezevanoj ki lms
1 veselje do gostilne in tner-a-I rije. v svrao takojšnje zenitv» * Pod poštnoležeče »Črnomelj
; 2114 upravi »Jutra*.
vpisala le na mesečnih ptacimm poian.' 3 mesece, uaos se mujv. 17--- »t^aovanja , 20 inlii» Tiskovine so na vpogled v tainištvu Ob-: leta stem lovska psi«*- Božo ; išče mirna drnnaa j Ljub- št. 83» s sl ko do 30 juliis SveMesa obrtnega društva v auMi, Adležiči p. Črnomelj, j ljam ah okolici, ne glede na,-^--
Prešernova ulica št. 3, kjer je jih tudi,	nalTrlšjiJb dnevnih cenah
lahko naroči.	H J
* Dmšt\'o stanovanjskih najemnikov za'
if?SSSL	Š 40 DaSTrd ^ IT frfkOV £ i *vna odborova seja v sredo dne 12. t. m.
Kator"eJS"iujelo sedaj sami neko <dela' 50 W.se ^ poraHti v to svrho.,; ^ ^ nn v ^ dvoraBi Mestnega do-'
Statistika o boljševiških lečah.; raa
Pctrograiska »Pravda* prinaša statistiko; • pihana staiba. Razpisano jc mc-o prebivalstvu ieč v sovjetski Rusiji. Po - 5tQ podkovskega mojstra na drž. podkov- i
lipove cvetje, jedilne gobe,
* . ___j,___m., .^.aviinu ulli&v. korenin« itd.
kakor tudi različna zdravilna mU*6&- korenin* itd. Ponudbe se prosi na: v. H. ROHRMANN^ubljana
podobno akcijo, h kateri so vsa i na videz povabili tudi Slovence. Hm, hm...
S kolom po glavi ie udaril neki Madžar « --------— — —------- -------- - - j sto puuiw
iz Dolnje Lendave pograničnega vojaka, socialnem položaju ie v iečah 79 odst i ski ^ v Ljubljani; podrobnosti so na-ki si ie odtrgal par črešeni. S krvjo obli- delavcev, kmetov ir, nižjih uslužbencev.; vedenc v razpisu v »Uradnem listu*, tega vojaka so spravili v zasilno vojaško 8 odst. bivših carskih častnikov in urad- » Zatekel sc je lovski pes z ovratnikom j bolnico Madžara pa v lendavski zapor, uikov ter 12 odstotkov drugih zastopni-1 ,D05r0ta,. Dobi sc nazaj v Čopovi nlici
Nad demokrati stresa svojo medvedjo kov cburžuazije*. Po političnem prepri- j . podpritličje, iezo naš grajski pisar M., ker mu ti za | čauju je 51 odstotkov socialistov, .30 odst.' « iigubiia jc v vlaku, ki odhaja iz J
Ljubljane proti Zagrebu ob 18. uri v sobo-,	a	inventarjem, lepun gozdom in travniki. Lega kjerkoli v
itao iiajoiu	""i ""'	t	- - ^ -------------------- ■
njegovo drža\notvonio delo ne morejo i nadstrankarjev, 17 odstotkov desničarjev nuditi dveh obligatniii večerij. Prav radi i m 2 odstotka komunistov, mu verjamemo, da so mu kočevski pra-! ?\jovj francoski maršali. Ob priliki ijozdi boli prikladni nego dota jelen d avska j ,"raDCOskega narodnega praznika dne 14. močvirja.	j t. tu. bodo trije generali imenovani za
—-- " ------ '	j maršale. Predsednik republike jim bo
j osebno izročil maršalsko palico. Med te-' mi generali se nahaia tudi bivši povelj-
- Konec kovinarske stavke v .In- soh™kc iroete in ve,Lk PriiateI' I,a"
Po svetu
i se urejeno pos
se naproša, da pošlje omenjeno na naslov. ki jc v legitimaciji.
uy.	^ t---------- .	- r f
,Apondirano posestvo 777 .
2152
lijski krajini. Včeraj 9. t. m. se je do -,ege! med podjetniki in stavkujočimi kovinarji sporazum, s katerim se končuje siavka kovinarjev v Julijski Krajini. Te-rneli sporazuma je s ličen onemu, ki je bi! dosežen včeraj za Lombardijo in Beneči-: poatnic
Sega naroda Franchet d' Esperey.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d d. v Ljubljani.
Priporočajte „JUTRO'M
iCII vvtliii fa.	...-----, K-.^-t-.-------- —.— - - — —-
Delavstvo se zadovolji z redukcijo i pet'prvo sredo mescca septembra.
Dote**o uvedenega in reprezentativnega
.. . potovalca
* Splošno žensko društvo >e za časa jzve^!C1jj prvovrstni, trezne moči. Ponudbe	_ .
atnic prekinilo seie. Prva seja je zo- j ^ pigarno: Konfekoljaka tovarna j>ce velika tvornica likerja m ko-
Največja Ubira
819
m--"j	Sprejmejo se	1998
Ob] a ve trije prikrojevalci
-	A m m ■ .'>1»/i 1 A "f -) I^C 'i t	...	.	m	_ T? T>___JI__
ln rokavlo pri tvrdk!
A. & E. Skabepne
Ljubljana. Meatnt trg 10.
inezd po eno liro in dvajset čeutezimov na dan. Pač pa so mogoči poviški z nadurami- Manjka še sporazum za ilorentin-sko krajino, na kar bo splošni italijanski kovinarski strajk, ki traja že dokaj časa, končan in se bo delo iznova pričelo v \ podjetjih.
— Pismo Maksima Gorkega Anato-lu Franceu. Makshn Gorkij ie poslal Anatolu Franceu v znak protesta proti ^ aa -odnemu postopanju napram sociialnim j te]i£ dnJjtV: revolucijonarjem pismo sledeče vsebine: 1
tremi delavci se sprejmejo t tovarno. . 2153
Kongres narodnega ženskega saveza. Vse one. ki so vršile kakorštiekoli delo na kongresu ali imajo kake neplačane račune naj pridejo v sredo, 12. t. m., ob štirih popoldne v «Splošno žensko dru-štvor, Rimska ccsta 0 k seji.
* «Društvo konceptnih nradnikm• poli■ 1
tične uprave v Sloveniji ima v četrtek 13. j	,----
julija 1922 ob 4. popoldne izredni občni i §IRC - RA NT, KRANJ vabi vse člane in priia- j. , , int q in nnj; D0 najnižjih cena
„Frande", Ljubljana, Emonska o. 8. n=aka p0(j dobrimi pogoji. Ponudbe je Ietotam se cdda zanesljivim krojačem proti	,mčlT1; nretinec hr 255.,
kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in pošiljati na postni pretinec nr. ^u.,
Zagreb.
Suhe gobe, lipovo cvetje, bri-njevo olje In poljske pridelke
Waic eneiše
zboT na katerega
otroške votičkc, dvokolesa raznih modelov, -vsakovrstni deli za razne stroje, pnevmatika plaea najbolje t-rrdka	1802 ; jn zastopstvo malih pomožnih motorčkov za.
navadna kelesa ;	1878 j
i tetaf" int^ št. 9," in" nndi" po najnižjih cenaj .TRIBUNA" ^'iana
______—a - odbor.-	na debelo sUdkor, rlž, olj«, kavo Itd. hariovska cesta st. 4. Zvouarska ulica e,. I.
------------- .	, * Novi odbor Slovenskega zdravniške-1----:-!	Sprejemajo se tudi popravila.
Sodno postopanje proti socijalnim revo-1	-- -	■ - -
''.iciionarjein
•'h ubijanje ljudi, ki so iskreno služili svo- 11 m; jc !zvoIien "naslednji odbor: bodi ruskega naroda. Prosim Vas, da se predsednik: dr. josip Tičar, podpredsed-.ibrnete še enkrat do ri^ke vlade m na-	Antc aze,- , tajmk: dr. Ante
alasite, da ie takšen zločin absolutno ne- j	- -- ---
.iopnsten. Morda bo Vaša beseda v stanu rešiti dragoceno življenje socijalnih rcvoiuciionarjev. Pozdravlja Vas — laksim Gorkij.» — To pismo je napravilo v Rusiji pravo senzacijo, ker je odkrito Gorkij ž njim napadel sovjetsko vlado. V političnih krogih mislijo, da se \<!ei! tega pisma Gorkij ne bo smel več vrniti v domovino.
—---- 1 Sd društva. Na izrednem občnem zboru : Ve5l8 OUtOŽlCB DrVOVTStnega	_ «.«_C1IM IA
lem ima značaj odkrite priprave, slovenskega zdravniškega društva dne 6. i 1	r	, ^||el(SrnS 5Wf6J«
je ljudi, ki so iskreno sluzih svo-1	, M izvo„en naslednii odbor:! enlltelfOna PnHlaitfl	Saljo poitom . 1941
spmsKega rui imhu ,a,no fflMlD < hg fl!n
cementa Kuhano „ a . „ 38;-
na razpolago pri tvrdki: H. Petrtč, Ljub- TP331St Sir	. . „ »
ljana. skiadliS« „Balkan". '2035 5rO?BP Sir T . . „ .1 3"
-i^i od svake vrste od 5 hg gore.
' Goričar, tajnikov namestnik: dr. Matija
Urgole, blagajnik: dr. Robert Bhmiauer blagajnikov namestnik: dr. Matija Am- i brožič, knjižničar: dr. Janez Pintar ter j sledeči odborniki: dr. Zivko Lapaine, dr. j Tomo Zamik. dr. Franc Stčrba, dr. Alek- j sander Kuhar, dr. Rado Sfiligoj in dr. Al-1 bert Trtnik.
* Za 'Dražbo sv. Cirila in Metoda - so j
Skladiščnika
železninarja,
Kavarna v Mariboru
sredini mesta, se odda.
'nit,AVM^SToia5ki dogovori. Neki j nabrali po maiih doneskih učenci iv. ra^!	«w»wii—«»-|-> ^ sredini mesta, se odda v najem.
noshnecie vprašsdv londonski spodnji j reda mestne deške ljudske šole znesek j resn0 »tarejJo moč, kakor tna. vec■ gitaih	ki so v tej stroki izvežbani. Pismene ponudbe pod »Kavarna*.
S kakšne obveznosti ima sedaj ! 200 K- kot kamen v Pocasceme^sponn- P-^T Jl^tV v li^ubLlS"	'	"*ra>.
ZT^S^^ rr^oir. -Gospodina Franja,. Na dekliški
der t Verovšak v LJubljani.


Kreditni zavod za trgovin© in indysfriio, LHrbliana9
Ljubljana Prešernom ulica 50, v lastnem poslopiu. — Te,efon 40 ln 457
nie vloe nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, ber^a naročila, predujmi
Obrestovanje viog, naR«F«» h«^ - j«__nakazil? v tu- in inozemstvo, sa.e-deposits itd. ttd.
Sn krediti vsake vrste, eskompt in mkaso menic ter kuponov? na^asna v	~ . ..... . ................ |
■r
B
v