Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja t Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2 75 K. Posamezna številka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Ne frankirana pisma se ne sprejem ajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru. 35. štev. V Ljubljani, v torek, dne 30. aprila 1907. Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo ‘Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne po^iljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: 0’pravništvo • Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Prvi majnik. Večen je boj . .. Lani je bil delavski praznik v znamenju boja za splošno in enako volilno pravico. V temeljih razmajana država je iskala rešitve v zdravilu, katero so ji ponujali delavci že desetletja; ali njen organizem je bil že tako oslabljen, da ni našla eneržije za zavžitek medicine. In delavci, ki so potrebovali volilno pravico iz drugih razlogov kakor država, so ji morali po sili vlivati sredstvo, katero naj ji poyrne zdravje. Ošabno so v majskem času še dvigali glavo sovražniki splošne volilne pravice. Niti za hip niso delavci smeli odložiti orožja in ko so se pripravljali, da praznujejo svoj dan, so morali s skrbjo mislili na usodo volilne reforme in na odboj nevarnosti, ki ji je pretila. Letos je volilna pravica posest ljudstva. Zmagovito je končal boj proletarijata. A nobena zmaga ne da delavstvu miru in pokoja. Od boja mora stopati v boj. Priborilo si je orožje in sedaj ga mora vihteti. Tudi letošnji majnik je praznik boja, tistega večnega boja, ki lahko menja oblike, ki pa ne more biti končan nikoli, ker je življenje boj. Nič ne bi bilo žalostno, da mora imeti človek vedno pri rokah meč. Ali žalostno je, da je boj še tako surov in da se je treba boriti za nizke cilje, ki zapirajo prosti izgled k višjim in najvišjim. Žalostno je, da ni človeku zagotovljen njegov vsakdanji kruh, pa mora posvetiti največjo skrb vprašanju, kako si rešiti obstanek in pridobiti najnujnejše potrebe. Za visoko življenje jo ustvarjen človek. Nad vse živalstvo ga je dvignil razvoj. Take so njegove telesne in duševne zmožnosti, da se lahko spušča na vsakem polju v boj z naravo; otme ji lahko vsako njeno tajnost, v vsako njeno moč upreže v svojo službo. Navzgor gre lahko pot človeštva in oči ne dosežejo vrhunca, kamor ga lahko povzdigne njegovo delo. In vendar se potikamo po nižavah, tičimo v blatu, kajti gnusna skrb za potrebe želodca nas pritiska in tlači k tlom. Kakor orel bi se človek rad dvignil k solncu, ali po zemlji mora iskati hrane, pretepati se mora zanjo in njegove peruti oslabe. Zakaj tako? Ali more res biti tako? Prvi majnik je in tisti, ki ustvarjajo materialno bogastvo tega sveta, so odstopili od strojev, odložili so orodje, prišli so iz jam na dan, pa počivajo in praznujejo. Po sili jih gonijo gospodarji zlata v mučilnice, a oni, ki ljubijo delo; odgovarjajo: Dane3 je naš dan. Danes praznujemo. Oni praznujejo. A tisti, ki zbirajo plodove delavske pridnosti, vidijo, kako se razblinjujejo sanje o njih vsegamogočnosti in veličini. Kako bi bilo, ako bi praznovali otroci današnjega dne cele tedne, cele mesece? Kako bi bilo, ako se milioni rok ne bi gibali in ne bi ustvarjali, brez česar ne more živeti človeštvo? ... Delavci praznujejo svoj dan. ta dan, ki so si ga izbrali svobodni, s prosto voljo, s svojo voljo in s svojo solidarnostjo. Ne, da bi primanjkovalo praznikov v koledarju; še preveč jih je marsikateremu očetu velike družine. Ali njih praznovanje govori. Dočim so godovi cerkev in držav izgubili prvotni pomen, pa jih varuje le še tradicija, je prvi majnik simbolističen praznik in vsak zavedni delavec ve, zakaj ga praznuje. Človek sem, kakor drugi ljudje — ta ponosni konfiteor plava danes neizrečen na ustnah tisočerih, stotisočerih delavcev, ki so se dvignili iz po-niženja, pa upirajo oči v jasne višave. Silni so, kajti brez zlata in srebra, brez ponosnih palač, brez državnega in cerkvenega dostojanstva, brez zvenečih naslovov in bleščečih odlikovanj imajo velikansko moč. Njih rokam je izročeno delo in brez njih ni nobenega užitka na planetu Zemlja. Človek sem, ali vzeti ste mi hoteli človeško dostojanstvo. Ponižati ste me hoteli izpod črne živine, Vi, ki imate zahvaliti naši pridnosti vse, kar imate! Neizmerno je bogastvo, ki smo ga znesli na kup v potu svojega obraza; a kaj imamo od našega truda in od naših žrtev? Vi ste si uredili svet tako krasan in prijeten, kakor ni bil niti v raju; nas sle pahnili tja, kjer je hujše kakor v peklu. Storili ste tako, ker smo Vam izročili moč, misleči da bodete pravični. Ali pravica se opira na moč; in ker smo vam dali moč, smo ostali brez pravice. Toda glejte! Razpočil je led in kali poganjajo iz zemlje. V naših srcih pa se je zbudilo izpoznanje. Varuhi in jerobi so naš izdali. Samo z lastno močjo dosežemo svojo pravico. Trd je boj za vsakdanji kruh in malo je zadoščenja v njem. Ali vi ste hoteli, da se moramo obupno boriti za tisto, česar je dovolj na svetu in kar ustvarjamo sami dannadan, vsako uro in vsaki trenotek. Ko ste hoteli tako in bojevali se bodemo, dokler ne zmagamo. Šele kadar nam bode zagotovljen vsakdanji kruh, lahko dvignemo oči k višjim ciljem, k smotrom, po katerih hrepenimo kakor najplemenitejša srca v človeških prsih. Naša je moč. Poglejte našo armado danes, dne 1. majnika. Poglejte v prazne tovarne in jame danes, ko praznujemo mi. Ako Vas obhaja strah, je mirna naša vest. Vi ste hoteli tako. Prisilili ste nas na boj in bojevali se bodemo brez bojazni, kajti vsakega prvega majnika nas je več. Naša vojska narašča, naša duševna moč se dviga. In vesel in ponosen je naš klic: Naprej, naprej do zmage! Naloge državnega zbora. Meščanski političarji zagrinjajo naloge državnega zbora kaj radi s pajčolanom tajnosti, kakor sploh pokazujejo politiko za nekaj nadstvarnega, nekaj izvensvetovnega, za nekaj, kar je setavljeno iz samih ideologizmov, iz samih imaginarnosti in imponderabilij. Dolgo časa so si znali na ta način ohraniti patent do politike in braniti ljudstvu vstop v njen hram. S plošno in enako volilno pravico se izpre-meni to, in če se prav premisli, se ni Čuditi, da se je Tavčar do zadnjega upiral volilni reformi in da sta mu slepo sledila Ferjančič in Plantan, dočim se je Gabršček hladil v Tolminu. In bolj se je čuditi, da se je Šušteršič s svojimi ljudmi zavzemal za volilno reformo tako, kakor da ga more ona kar z enim mahom posaditi na ministrski stol. Prva posledica splošne in enake volilne pravice je ta, da začno doslej politično indiferentni ljudje vpraševati: Kaj je pravzaprav ta parlament? Kaj je ž njim? Kaj s temi poslanci, ki jih imamo voliti ? Prijetno je bilo v prejšnjih časih, ko se je kandidat v mestu potrkal na prsa, pa je zaklical: »Častita gospoda! Jaz Slovenec — .Vi Slovenci — mi Slovani — za Slovenstvo — naša mila domovina — domovina ..pa se je razlegalo «Živio» po dvorani, po okolici, po mestu . . . Prijetno je bilo, ko je stopil župnik na prižnico: »Ljubljeni v Kristusu! Bog je zapovedal, za sveto vero, proti antekristu, voliti moramo Naceta Pavliho iz devete dežele...» in ljudje so zmolili svoj očenaš, položili svoj ofer, pa je bilo vse prav. Kaj vse drugo!... Davki? ... »E, davke ge mora dajati cesarju!» — Militarizem? ... »I, Soldate jemlje cesar ...» In tega idiličnega življenja bo sedaj konec. Nič več se ne opravi vsega z ginjenim glasom in s solzo v očeh. Prihajajo ljudje pa vprašajo: Kaj pa kruh? Kaj je s kruhom, gospoda? Nam je treba kruha in našim otrokom in našim starcem. Treba nam ga je, dokler smo zdravi in kadar obolimo in kadar onemoremo; če umremo ga potrebujejo naše vdove in sirote. In dosti ga mora biti, in tečen mora biti in zdrav. Znati moramo, kar je treba, da se ga doseže. In zadovoljnosti nam je treba, da nam tekne. In vsa pota do njega morajo biti odprta. Kaj bo s kruhom — gospoda? Lepo je naštudiral kandidat svoj lepi govor, poln poezije; pa naenkrat ga vprašajo takole! Zaman pripoveduje in poje, kako surov je lak materializem, kaj je vzvišeno nad želodcem, kaj je idealno. Ljudstvo je zapopadlo, da so bile flavze, s katerimi se ga je pitalo; ljudstvo zapopada, da je politika zelo prozaična reč, zapopada, da je glavna naloga državnega zbora, skrbeti za kruh! Zato ne bo izročalo svoje usode tistim, ki so siti pogače in fazanov; ne tistim, ki beračijo za drobtinice, ampak volilo bode poslance, ki se bojujejo za pravičen kruh, katerega naj uživajo vsi v enaki meri in z enako slastjo. Ljudstvo ne bode volilo tistih, ki imajo nož v rokah, pa bi rezali sebi velike kose, drugim pa dajali odpadke, ampak hotelo bode imeti v državnem zboru zastopnike, ki se znajo upreti krivici in milosti, pa se bojujejo zgolj za pravico. Materialne so naloge parlamenta in kdor zatajuje to, njemu ni zaupati. S tega stališča bode odločevalo ljudstvo, ko pojde dne 14. maja volit svoje poslance. Kapitalistična mednarodnost. Brez števila so naši dokazi, da je mednarodna organizacija delavstva na gospodarskem polju neizogibna, ker je izkoriščanje delavnih moči mednarodno. In dokazovali smo, da nima ta mednarodna solidarnost prav nič opraviti z narodnimi čuti delavcev, temveč so mednarodno organizirani delavci lahko prav dobri Slovenci in Slovani. Naši narodnjaki ugovarjajo. Obesili so se za besedico »mednarodnost*, komentirali so jo za »breznarodnost*, pa glodajo kost, brez konca in kraja. Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada! Dobro! Ako je mednarodnost to, kar brezna* rodnost, tedaj so naši gospodje kapitalisti brezna rodni, bolj, kakor najbolj rdeči socialist. Na Dunaju je zboroval te dni kongres stavbnih podjetnikov. Bil je in t er na cio nal en, podjetniki vseh avstrijskih narodov so se ga udeležili. Osnovali so državno zvezo stavbinskili obrtnikov. Lep izraz: »Obrtniki*, ampak gospodje ga rabijo po krivem, ker so kapitalisti in induslrijalci. Seveda je tudi ta zveza mednarodna. Njen smoter je: Boj proti stavbinskim delavcem vseh narodov. Narodni čut, ki igra v volilnom boju naših liberalcev in klerikalcev glavno ulogo, je popolnoma potlačen. Nemški podjetniki bodo nastopali proti delavcem in pomagali jim bodo podjetniki vseh narodov. Slovenski podjetniki bodo hoteli porezati peroti delavcem in neslovenski podjetniki jih bodo podpirali. Slovenskim rojakom bodo hoteli slovenski kapitalisti zmanjšati vsakdanji košček kruha; gospodje ne bodo videli v njih slovanskih sobratov, oglasil se ne bode glas krvi in narodne solidarnosti. Samo kapitalistična korist jih vodi, profit jim je edino geslo in da ga dosežejo čim več, se združijo z Nemci in z Italijani, pa če bi imel vrag stav- binska podjetja, združili bi se tudi ž njim. \ Njih načrt je gotov. Z novim letom 1909 naj potečejo vsi kolektivni ugovori. Z novinr letom, torej v času, ko počiva vse stavbinsko delo, pa ne bi imeli delavci nobenega bojnega sredstva. Poteko naj vsi ugovori obenem, da bi bili delavci prisiljeni, sprejeti takoj na milost in nemilost pogoje, ki jih hočejo diktirati podjetniki, ali pa začeti boj na čeli črti, v tako velikem obsegu, da ne bi zadostovala zanj sredstva delavskih organizacij. Uzor iz Nemčije hočejo posnemati. Tako mislijo premagati strokovno organizacijo, vpeljati akordno delo, vpogniti delavce v najkrutejši jarem. In v svojo službo hočejo vpreči tudi državni zbor, sodnije in policijo. Postava naj bi prisilila strokovne organizacije, da povrnejo škodo, ki jo imajo podjetniki od štrajkov. Tako naj bi dobila organizacija zadnji udarec. Razredni boj v najokrutnejši obliki razglašajo podjetniki. Delavcem pa očitajo, da vodijo — razredni boj! In sedaj stojimo na pragu državnozborskih volitev. Liberalni in klerikalni kandidatje trobijo, da bodo zastopali na Dunaju koristi vseh. Mnogo jih je med njimi, ki niti ne vedo, kakšno neumnost so izrekli s tem. Tudi gospod Hribar je menda med njimi. Ali taka splošna fraza ne more zadostovati delavcem. Oni hočejo popolne jasnosti in natančnosti. Gospoda — tako je vprašanje: Kapitalisti zahtevajo, da se odpravi koalicijsko svobodo delavcev, delavci zahtevajo, da se jo razširi. Kapitalisti terjajo zakone proti štrajku, delavci terjajo popolno pravico štrajka. Kapitalisti zahtevajo naredbe, da naj sodišča strožje ravnajo z delavci, a delavci zahtevajo popolno enakost pred zakonom. Odgovarjajte, gospoda, ki lovite delavske glasove! Ali hočete ustrezati kapitalistom, ali delavcem ? Da oboje ni mogoče, vidite. Torej — odgovor ! Politični odsevi. Razžaljenje veličanstva. Vlada je predložila nemškemu drž. zboru načrt zakona glede razža-ljenja veličanstva. Zakon nima namena to pravno snov definitivno rešiti, načelna ureditev je pridržana za poznejši Čas, ko se bo ves kazenski zakonik temeljito revidiral. Cas je že, da se iz kazenskega zakonika vržejo zastarele določbe glede razžaljenja veličanstva, zastarele po izmeri kazni, ki ne stoji v nobenem razmerju s ostalimi kazenskimi čini, zastarele po svojem izjemnem stališču, kajti tudi čast veličanstva je po splošnih določilih glede varstva osebne časti zadosti varovana. Do take radikalne reforme se, kot rečeno, ni povzpela nemška vlada, novi načrj. določuje le, da treba za sodno preganjanje tega delikta izraženega in direktnega namena, ponižati veličanstvo v časti, dalje se uvede kazensko postopanje v slučaju nejavne žalitve le na privoljenje pravosodne uprave in stvar v 6 mesecih zastara. S tem se nekoliko pripre duri neokusni denuncijaciji, ki je baš v tej točki silno razvita. —■ Kdaj dočakamo v Avstriji zboljšanje? Afera Puttkamer V Nemčiji. Grehi kamerunskega guvernerja Puttkamra, ki so opozorili javnost na zanikerno kolonijalno gospodarstvo, so prejeli pred disciplinarno zbornico milo kazen: guver. Puttkamra je zadel oster ukor in 1000 mark denarne globe. Sodba je izredno mila, ker ne izključuje nadaljnega vstrajanja njegovega na dosedanjem mestu, in ni verjetno, da bi se državni zbor ž njo zadovoljil, tem manj, ker obsojen ni bil ves av-tokratični sistem Puttkamra, ki je nemško kolonijalno politiko silno oškodoval, temveč le nekaj posameznih pregreškov. Glavna točka, okrog katere se je gibala obtožba, je bila zgotovitev na napačno ime-se glasečega potnega lista svoji priležnici, ki jo je v oslajšanje svojega življenja privedel seboj iz Berolina, jo izdajal kot svojo sestrično in ki je nastopala v koloniji kot kraljica. Disciplinarna kamora se je postavila na čudno stališče da je Puttkamer ravnal v — dobri veri. Druga točka je bila protipostavno poseganje v pravosodje: nekega sodnika je zdelal vsled njegovega sodnega delovanja, češ, da je premil nasproti črncem. — Čudno in značilno za nemško kolonialno politiko je pač to, da je Puttkamer vzlic slabim spričevalom svojih prejšnjih predstojnikov, splezal na mesto z neomejeno močjo. Edina razlaga je dejstvo, da si je ta, po svojih zmožnostih zelo skromni mož, zbral za očeta nekdanjega ministra, in za strica državnega kancelarja Bismarcka. Francoska vlada in uradniški sindikati. Sindikati drž. uradnikov grenč vladi že nekaj časa življenje. Novo brco je prejela od disciplinarnega sveta v senskem departementu, ki se je postavil na stališče, da sindikati postavno niso prepovedani, takisto ne pripadništvo h konfederaciji dela. Ergo ne zadene učitelja noben kazni vreden greh. Francoska vlada mora pred vsakršno disciplinacijo uradnika, poslušati ukrep disciplinarnega sveta, ki je sestavljen iz uradnikov dotične stroke, ne da bi bila vezana nanj. Ni še gotovo, kaj bo vlada storila z učiteljem ali jih bo odpustila ali odložila odločitev za poznejši čas, da izreče parlament svojo besedo. Da ta sindikalni pravici drž. uradnikov ne bode preprijazna, je po njega kapitalistični večini precej naravno, in tudi iz nastopa izvrševalnih odborov radikalne in radikalno-socialistične stranke, da se sleharno disciplinarno postopanje ustavi, se ne da 'prav nič sklepati na bodoče stališče. Zagovorniki popolne koalicijske svobodo drž. uradništva bodo prejkotne vstali v manjšini, ki se bo skladala iz socialističnih skupin in dela radikalne ter radikalno-socialistične stranke. RDEČI PRAPOR” \ je najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-.—.— mači in splošni politiki. = 1“ je najmodernejši slovenski list, ki ne bi smel manjkati v nobenem bralnem društvu ali čitalnici ter napredni hiši. Dopisi. Hrastnik. V .Narodnem Listu* od 26. t. m. lažejo Roševi fantje, da smo socialni demokratje uvideli, da za nas^ ni zmage in da se jih je že cela vrsta odločila, da bodo glasovali za Roša. Dopis je tako nesramen in lažnjiv, da bi mogoče res v brežiškem ali sevniškem okraju naši pristaši mislili, da je na tem kaj resnice. Zaraditega izražamo na tem mestu, da je to najnesramnejša laž in podtikanje »Narodnega Lista*, zagrešeno po Roševi laži. V Hrastniku ne bo nihče nas glasoval za Roša, ker ga poznamo; če ne bode nikjer več simpatije za njega, ne bo dobil 5 ducatov glasov v celem volilnem okraju. Vse volilce pa opozorimo, da se ne dado premotiti od .narodnih lažnjivcev*. Mi bomo volili enoglasno MihaČobala iz Zagorja. Gospodu Koželju, vodju konsumnega društva, ki so ga socialni demokratje obvarovali, da ga ni trboveljski Draž segnal iz službe, za danes svetujemo, naj bode miren in naj ne menja svojega političnega prepričanja, kakoi se menja pomladno vreme. Sledi deset podpisov iz Hrastnika. Zagorje Ob Savi. Iz raznih občin, kakor iz Šmartna pri Litiji, Št. Vid pri Zatični, Višnjagora, Št. Jur pod Kumom, Radeče in Vače je dobil volilni odbor naše stranke dopise, kako grdo lažejo naši klerikalni nasprotniki in obrekujejo stranko, kakor tudi našega kandidata. V istih dopisih se nam zatrjuje, da je povsod večina za našega kandidata Ivana Cankarja. Ker pa imajo ti gospodje strah, da bode naš kandidat zmagal proti grajščaku Povšetu, se trudijo sedaj na vse mogoče načine, prirejajo shode na najvišjih hribih, lazijo od hiše do hiše, ter pripovedujejo ljudem razne bajke o socializmu. Nekaj iz teb pisem se nam zdi potrebno omeniti. Tako smo dobili par pisem, da agitatorji gospoda Povšeta pripovedujejo, da ga bo tudi liberalna stranka volila ter pravijo, da ustanovita v slučaju izvolitve Hribar in Povše svoj klub. Mi smo pa prepričani, da je to počenjanje klerikalnih agitatorjev samo volilni manever. Radovedni smo, kaj poreče »Slov. Narod* k temu. — Iz učiteljskih krogov nam prihajajo pisma, ki se navdušeno izražajo za našega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Tudi na vseh shodih, ki jih je dosedaj priredil Ivan Cankar, so se volilci izrekli enoglasno za njega. Volilci sodnih okrajev Litija, Radeče in Višnja gora naj se ne puste od klerikalcev zapeljati s takimi infamnimi in podlimi sredstvi in naj nevstrašeno volijo na dan 14. maja vsi, ki so napredni in svobodomisleci enoglasno našega kandidata Ivana Cankarja Socialni pregled. Železniška nesreča pri Krivi Vrbi pred sodiščem. Sodna razprava, o kateri smo že zadnjič na kratko poročali in ki je končala z dvemeseč-nim zaporom obtoženih uradnikov, je pokazala na kako nezaslišan način izkoriščajo železniška podjetja moči svojih uslužbencev in kako lehkomiselno se igrajo z življenjem potujočega občinstvain osobja.— Strojni asistent L e d e r o r je bil pred katastrofo v službi nepretrgoma od 8. ure zvečer do pol 10, zjutraj; potem se je vlegel k počitku, da je ob 2. popoldne zopet nastopil. Postajenačelnik Nieder-mayer pa je bil v službi od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer s polurno pavzo opoldne. Ta pretirana 14 in 15 urna napor na sl užb a je oba tako ubila, da sta bila za delo na progi, ki zahteva velike zbranosti, popolnoma nesposobna. Vsled nepazljivosti, ki je pri človeku, od pretirane službe utrujenem in ubitem, razumljiva in naravna, se je zgodila žalostna katastrofa velikih posledic; 2 osebi sta zgubila življenje, 13 jih je zadela težka, 72 lahka poškodba — 87 nedolžnih žrtev in k temu je treba prišteti še oba uradnika, ki ju je doletela sodna kazen. Oni, ki je kriv, je odšel prost in nekaznovan. Nekaznovan je ostal glavni in edini krivec, tisti lakomni sistem, ki zametava tuja življenja, ki z bičem velike odgovornosti goni utrjene uslužbence na težko delo, katero zahteva čilega človeka, iz edinega razloga, da prihrani pri osobju nekaj kron in izkaže koncem leta čimvečji — četudi krvav — dobiček. Ali bo to, sodno dokumentirano nečloveško in zločinsko ravnanje železniških kapitalistov, zbudilo in zganilo javno vest, da posadi prave krivce na ža-tožno klopo? Bolniški sklad tobačnega delavstva. Vsled popolnega nedostatka zavarovanja proti onemoglosti je osnovala tobačna režija po 1. 1882, ko je bil sklenjen zakon o bolniškem zavarovanju, t. zv. podporni fond v katerega vplačuje izključno delavstvo svoje doneske in iz katerega je prejemalo v slučaju onemoglosti podpore. Ker so se začele podpore izplačati koj ob ustanovitvi, je bil podporni fond od prvega začetka sem pasiven. Tobačna uprava si je pomagala s tem, da je protipostavno jemala denar iz bolniškega zaklada, tekom 17. let je odškodovala bolniški fond za približno 600.000 kron, vsled česar delovanje bolniških blagajn tobačnih tvornic daleč zaostaja za delovanjem od delavstva samega upravljanih bolniških blagajn. Dočim so nekatere poslednjih uvedle maksimalne prejemke, posvetile svoje delovanje oskrbovanju rekonvalescentov in jetičnih, gre tobačnim delavcem še za minimalne prejemke trda. Kakšna coklja za bolniški fond je bil podporni zaklad, je razvidno n. pr. iz tega, da je znašala povprečna bolniščina tobačnih delavcev in delavk 91 vinarjev na dan, dočim je plačevala — da vzamemo en vzgled — splošna delavska bolniška blagajna 1 K 58 vinarjev. Razumljivo je da se je organizovano tobačno delavstvo v prvi vrsti pote-zalo za preuredbo invalidnega preskrbo-vanja in pa za ločitev podpornega fonda od bolniškega fonda, s čimer s^ ustreže jasnemu besedilu postave, katera tako spojitev izrečno prepoveduje. Drugo vprašanje pa je: Kaj je z onimi 600.000, za katere je tobačna uprava tekom let protizakonito odškodovala bolniški zaklad? Nedvomno je prokleta dolžnost tobačne režije, da vrne vsoto, ki si jo je pritipostavno osvojila. S to vsoto bi bila zagotovljena ustanovitev doma za jetično tobačno delavstvo. Tretja zahteva delavstva je, da se onemoglim delavcem da, kar jim iz podpornega zaklada gre; to je njih pridobljena pravica, ko so se namreč delavci, pritožili proti gospodarstvu v bolniškem in podpornem fondu, je uprava kratko in malo ustavila izplačevanje podpor iz podpornega zaklada v slučaju onemoglosti in tako so tisti, ki so od ustanovitve dosedaj vplačali lepo svoto 6090 kron, v nadi, da ob onemoglosti prejmo mesečnih 6 kron podpore, ob ves denar. V tej točki se je izvršila po novem odloku pre-memba, da se provizorična reforma raztegne tudi na one delavce in delavke, ki so postale invalidne še pred letom 1907. Organizacija je dosegla torej zopet lep vspeh. Priloga »Rdečemu praporu" stisnjena pest, moj upor, gnev rudam z Bezkid in z gor. Tak malo mi, a še ta iz ust mi vrč. Ko grob pretkč mi trava, ko bom gnil, kdo na moje mesto, kdo dvigne moj ščit? ir Kandidatsko veselje. MARK TVVAIN. Pred nekaj meseci so me postavili neodvis-niki v veliki državi njujorški za guvernerskega kandidata. Moja nasprotnika sta bila gg. John T. Smith in Blank J. Blank. V nečem sem prekašal oba ta gospoda — tega sem se zavedal, — in sicer po dobrem značaju. Iz časopisja je bilo razvidno, da so za nju, če sta sploh kdaj imela dobro ime, ti časi že davno minuli; očividno je bilo, da sta se v poslednjih letih seznanila z vsakovrstnim zločinskim rokodelstvom. V tistem hipu, ko sem slavil svoje prednosti in se natihoma veselil, je razmedla globočine moje sreče misel, da bodo moje ime vlačili v najbližji dotiki z imeni teh ljudi. To me je vznemirjalo boljinbolj. Konečno sem pisal o taj stvari svoji stari materi, ki mi je koj in ostro odgovorila : «Vse moje življenje nisi ničesar zagrešil, da bi se moral sramovati — prav ničesar ne. Oglej si časopisje, — le oglej si, kakšne sorte človeka sta gg. Smith in Blank, in potem mi povej, če te je veselje, ponižati se na njiju njivo in poganjati se ž njima za mandat.* Kakor sem tudi sam mislil! Vso noč nisem zatisnil očesa. Toda, odstopiti se ni več dalo. Izbrali so me za bojevnika; torej v boj. Ko je med zajntrkom zdrsnil popolnoma nepozorno moj pogled preko listov, sem zadel ob sledeči članek in ostrmel sem kakor še nikoli. »Kriva prisega. — Morda si vzame gospod Mark T\vain sedaj, ko stopi kot guvernerski kandidat pred narodom, toliko časa, da pojasni, kako je bilo leta 1863 v Vakavaku v Gochinchini, ko je štiriintrideset prič dokazalo krivo prisego, s katero je uropal siromašni vdovi in nje zapuščeni rodbini suho njivico z bananami edino oporo v njih zapuščenosti in obupu. Gospod Twain je sam sebi kakor tudi velikemu narodu, katerega glasove išče, dolžan, da vso zadevo temeljito razjasni. Ali pa bode to storil?* Od začudenja sem odrevenil! Taka kruta, brezsrčna obdolžitev. Nikdar nisem v svojem življenju videl Gochinchinel O Vakavaku nikdar ničesar č u 1. Banane nisem ločil od kenguruja! Vedel nisem, kaj naj storim — pobit in zapuščen. In dan je minul, ne da bi kaj ukrenil. Drugo jutro je objavil isti list naslednje — nič druzega —: «Značilno. — Konstatujemo, da g. Twain o krivi prisegi v Gochinchini pomenljivo molči.* (NB! Ves čas volilnega boja me ta list ni drugače imenoval kot «podlega krivoprisežnika Twaina».) Temu je sledila »Gazett* z nastopnim: »Odgovori! — Ali bo novi guvernerski kandidat svojim državljanom postregel s pojasnilom, kako je bilo v Montani? Njegovi sostanovalci so od časa do časa pogrešili drobne vrednostne stvari, ki so se redno našle pri g. Tvvainu ali pa med časniškim papirjem, kamor je zavijal svoje dragocenosti, dokler mu niso v njegovem lastnem interesu dali dobrega pouka, ga namazali in obrili in mu končno svetovali, da naj v kotičku, kjer je navadno počival, pusti prazen prostor. Ali bo odgovoril?* Ali se da izmisliti večja zlobnost? Nikoli vse svoje žive dni nisem bil v Montani. (Potem je ta list vedno govoril o Twainu, tatu iz Montane.*) Strahoma sem odslej jemal časopise v roke — kakor odvrne bojazljivo človek odejo, pod katero sluti klopotačo. Nekoč je moje oko obviselo na sledečem: «Fribita laž. — Po izpovedbi zapriseženih prič iz Michael O' Flanagana, Esquire, iz Five-Points kakor tudi po izjavi gg. Snub Rafferty in Gatty Muligan iz Watter-Streeta je dognano, aaje nizkotna trditev g. Marka Twaina, češ, da je stari oče našega plemenitega voditelja Blanka zaradi cestnega ropa bil obešen, brutalna, iz zraka strgana laž, brez sledu kake podlage. Za poštene ljudi je žalosten prizor, po kakšnih sramotnih sredstvih se posega v dosego političnih vspehov, da celo mrtveci v grobeli že niso varni in da se neomadeževana njih imena vlačijo po blatu. Če pomislimo na tugo, ki jo je ta brezprimerna podlost povzročila nedolžnim sorodnikom in prijateljem rajnika, nas sili pero, da bi pozvali razlučeno in užaljeno občinstvo, da obrekovalca sumarično in nepostavno kaznuje. Toda ne! Toda ne! Vzročimo ga mukam pekoče vesti. (Seyeda če bi prevladala strast in bi množica v slepi jezi zračunala z obrekovalcem, je jasno, da nobena porota ne more spoznati storilcev krivimi in nobeno sodišče jih kaznovati.*) Pomenljivi sklepni stavek je imel za posledico, da sem moral nastopno noč urno iz postelje in skozi male duri, med tem ko je «razljučeno in užaljeno občinstvo* pred pročeljem se penilo in ob svojem prihodu v pravičnem ogorčenju razbilo okna in opravo, ob svojem odhodu pa vzelo seboj tolike stvari, kolikor jih je moglo vleč. In vendar lahko položim roko na sveto pismo in rečem da nisem nikol starega očeta g. Blanka obrekoval, da še celo slišal nisem do onega dne nič o njem, ne govoril. (Mimogrede omenjam, dame je citirani dvevnik tituliral odslej za «Tvaina», skrunilca mrličev.) Nato je zbudil mojo pozornost naslednji članek; < Čeden kandidat. — G. Mark Twain, ki bi naj bil na velikem včerajšnjem ljudskem shodu neodvisne stranke govoril velik, uničujoč govor, ni prišel ob napovedanem času. Brzojavka njegovega zdravnika je sporočila, da so ga splašeni konji povozili in mu zlomili nogo na dveh mestih. Bolnik trpi hude muke i. t. d. i. t. d. in cela grmada podobnih plavž. In neodvisniki so se trudili titr vse načine, da bi sprejeli ta revni izgovor ktft gotovino in so se delali, kakor da bi niti od daleč ne slutil pravega vzroka, zakaj je izostalo tisto zanemarjeno bitje, ki ga imenujejo svojega voditelja. Snoči so videli ljudje nekega človeka, ki seje vžinski pijanosti vpotekal v hišo g. Twaina. Prokleta dolžnost neodvisni-kov je, da dokažejo, da ta patron ni bil Mark Twain sam. Končno smo jih vjeli! Iz tega slučaja se ne morejo izviti. Grmeče vprašuje ljudski glas: »Kdo je bil ta mož?* V prvem hipu se mi je zdelo neverjetno, čisto neverjetno, da bi spravljal moje čine v zvezo s takim grdim natolcevanjem. Tri leta so minula kar nisem okusil piva, vina ali kakršnekoli opojne pijače. (Značilno je moč navade, če omenim, da me ni prav nič razburilo, ko me je prihodna številka tega lista krstila za »Delirium-Tren ens-Twaina», četudi sem vedel, da me bode list v potrpežljivi enoličnosti tako imenoval do konca volitev.) Tisti čas so me začela obsipavati anonimna pisma. Sledeča oblika je bila navadna: »Kako je bilo s staro ženico, ki ste jo, ko vas je ubogajme prosila, pretepli?* Pol Pry. Ali pa tudi tako-le: «Učinili ste stvari, ki jih nihče ne ve razen mene. Svetujem vam prijateljsko, da mi pošljete nekaj dolarjev, sicer bodo listi zagnali krik, da vas bodo ušesa bolela.* Handy Andy. In tako naprej. Nadaljeval bi na željo lehko, da bi imeli čitatelji več kot dosti. Kmalu mi je »dokazalo* najodličnejše republikansko glasilo podkupljivost en gros in vodilni organ demokratov je »pribil* težak slučaj, da sem hotel z denarjem odkupiti kazen. (Pri tej priložnosti sem prejel dve nadaljni imeni: «Twain, skupi mož korupcije* in «Twain, zoprni podkupovalec uradnikov.*) V tem času je krik po »odgovoru* na vse te strašne obtožbe, postal tako mogočen, da so izjavili uredniki in voditelji moje stranke, da po-menja še nadaljni molk zame politično smrt. V povdarek njih apela je bilo čitati prihodni dan v nekem listu sledeče: »Oglejte si moža! — Kandidat neodvisnikov še vedno trdovratno molči, ker se ne upa govoriti. Vse proti njemu dvignjene obtožbe so bogato podprte, in potrjuje jih in znova potrjuje njegov zgovorni molk, tako da je obsojen za vse večne čase. Oglejte si svojega kandidata neodvisniki! Oglejte si podlega krivoprisežnika! Tata iz Montane! Skrunilca mrličev! Opazujte svoj včlovečeni delirium-tremens! Svojega lakomnega moža korupcije! Svojega zoprnega podkupovalca uradnikov! Občudujte ga — merite ga prav — in potem govorite, če morete odati svoje glasove stvoru, ki si je poslužil z ostudnimi zločini vso to žalostno vrsto naslovov in ki se ne upa odpreti ust, da bi le eno teh dejanj utajil!* Nisem se mogel izogniti in začel sem »odgovarjati*, ves ponižen, na to grmado neutemeljenih obtožb in podlih, hudobnih laži. Toda končal nisem, kajti že prihodnega dne je objavil neki list novo nesramnost, svežo podlost in me z resnim obličjem dolžil, da sem zažgal blaznico s stanovalci vred, ker je zapirala razgled mojemu stanovanju. To mi je zbudilo nepopisen strah. Temu je sledila obtožba, da sem zavdal svojemu stricu v svrho prilastitve njegovega imetja, z nujnim pozivom, da se odpre njegov grob in preišče. To me je gnalo naravnost v blaznost. Potem so me obdolžili, da sem kot načelnik najdišnice poveril brezzobim, nesposobnim starim znamkam pripravljanje jedil. Omahoval sem — omahoval. In končno, kot dostojen in primeren vrhunec vse nesramne gonje, ki jo je proti meni vodilo strankarsko sovraštvo, so naučili nasprotniki devet malih otročajev v vseh možnih barvah, raztrganih, da., so na ljudskem shodu pritekli na govorniški oder, objemali me za kolena in klicali »ateki* Svoj prapor sem položil in sem se oddal. Zahtevam guvernerske volitve v New-Yorku nisem bil kos; umaknil sem svojo kandidaturo in svojo izjavo grenkega srca podpisal: udani, nekdaj spodoben mož, sedaj Mark Tvain, p. k., t. i. M., S. M., d. t., 1. m. k. in p. u. Najnovejše vesti. Baded, 29. aprila. Pri volitvah v okrajno bolniško blagajno so zmagali s o c i-alno-demokratični kandidatje na celi črti; krščanski socialci so ostali s 94 glasovi v manjšini. Dona], 29. aprila. Cesar se je pripeljal ob 8/*3 in se je odpeljal v Sch&nbrunn. Zagreb, 29. aprila. Naprednjaška in pravaška stranka sta imeli seje in sta sprejeli resolucije, ki zahtevajo, haj se na Ogrskem ugodi hrvatskim zahtevam relke resolucije. Fraga, 29. aprila. Cesar si je ogledal ob dveurnr vožnji kanalizacijo Vltave. fraga, 29. aprila. Minister dr. Paca k je sprejel več deputacij, med njimi tudi dijaško. Slovenec JLipold mu je priporočil slov. vseučilišče. Prag, 29. aprila. Cesar je izdal manifest, v katerem poziva Cehe in Nemce, naj si podajo roko za sporazum. Budimpešta, 29. aprila. Avstrijski ministri pridejo 2. maja sem. Dne 3. maja se nadaljujejo na-godbena pogajanja za tri dni. Benetke, 29. aprila. V vsej naglici grade tu nove forte in popravljajo stare utrdbe. Mesina, 29. aprila. Na otoku Strombali je izbruhnil vulkan, izbruh so spremljali močni potresni sunki. Škoda na poljih je velika. Brzojavna zveza z liparskimi otoki je pretrgana. Bourg, 29. aprila. Porotno sodišče je po tridnevni razpravi Marža in Georgesa, ki sta 21. januarja t. 1. med železniško vožnjo umorila arhitekta in ravnatelja ženskega kursalona, Durela, obsodilo na smrt. Rim, 29. aprila. Ministrski svet je imenoval bivšega ministra Fusinata, pariškega poslanika Tor-niella in drž. tajnika v vnanjem ministrstvu. Pom-pilija za italijanske odposlance na mirovni konferenc i v Hagu. Pariz, 29. aprila. V Honecourtu se je v delavnici mornarice utrgal kotel s tekočim jeklom. 21 delavcev je ubitih, 3 težko, 4 lahko ranjeni. Atene, 29. aprila. V Dedeagaču je eksplodirala dinarnitna zaloga v bolgarskem skladišču, kar je povzročilo velik strah. Lastnika so zaprli. Pariz, 29. aprila. Minister predsednik Clemenceau je sprejel deputacijo kavarnarjev in restavratorjev in vplival na nje, da se zravnajo z uslužbenci. Čudil se je, da delodajalci ne priznavajo organizacije delojemalcev, ko so sami tudi organizovani v sindikatu. Peterburg, 29. aprila. Danes se določi v tajni seji dume višina rekrutnega kontingenta. Ker je mnogo desničarjev in kadetov odpotovalo že na velikonočne počitnice, utegne zmagati levica, kar bi bilo za usodo dume odločilnega pomena. Odločitev je v rokah trudovikov, ki jih skušajo kadeti pridobiti. Peterburg, 29. aprila. 44 članov poljskega kola je sklenilo na tajni seji, glasovati za rekrute, češ, da so nasprotniki ruski vladi, pa ne ruski državi. Tako utegne biti sprejet zakon o rekrutih. Simferopol, 29. aprila. Na policijskem uradu se je vsled neprevidnosti razletela konfiscirana bomba, ki je eno osebo ubila, 4 težko ranila. Fort Worth (Texas), 29. aprila. Velikanski tornado je uničil vas Hemning; osem oseb je ubitih; tudi v okoiici se je vsled viharja več ljudi ponesrečilo. Baltimore, 28. aprila. P o d r 1 se je neki most; mrtvih je 40 oseb. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče v Trstu. Člani slovenskega gledališča prirede gledališke predstave v Trstu in Sežani. Dne 4. maja ob pol 9. uri zvečer »Elgo* in 5. maja zvečer burko »Na letovišču* v gledaliških prostorih »Balkana*. — V nedeljo popoldne ob 4. uri ljudsko predstavo »Ženski Otelo* pri sv. Ivanu v prostorih »Narodnega doma*. — V praznik 9. maja v rojanski čitalnici ob 4. uri popoldne »Gospa, ki je bila v Parizu*. — »Ženski Otelo* se igra na mnogostransko željo občinstva, ker je imela ta igra svoj čas velik uspeh in je gospa Danilova briljirala v ulogi ljubosumne in prebrisane kuharice. To pot igra gospod Verovšek kapitana in gospod Danilo slugo Toneta. Shodi. Napovedani so: Gaborje. Dne 1. maja ob osmih zvečer volilni shod v gostilni »pii lastovki*. Poroča sodrug Vidmar. Črešnjevci pri Pragerskem. 1. maja ob desetih dopoldne se v vrši v gostilni gosp. Kresnika volilni shod, na katerem poroča kandidat sodrug Vidmar. Pragersko. Dne 1. maja ob dveh popoldne volilni shod v gostilni gospe Ivane Lipavc. Govornik: državnozborski kandidat sodrug Vidmar. Domače stvari. Zlobneži in nevedneži. Dosedaj smo živeli v najivni veri, da so tudi tista tretjina prebivalcev mile slovenske domovine, ki sestavljajo jugoslovansko soc. dem. stranke, pošteni člani slovenskega naroda. Sedaj pa vemo, po zatrdilu tržaške Edinosti, da so tisti ljudje sami nevedneži ali pa, če so prilično naobraženi, zlobneži prve vrste. In obšel nas je velik strah, kaj bo s slovenskim narodom? Sicer bo še vedno današnjem številu primerno ljudi, ki bodo govorili slovenski jezik. Cankar bo še pisal slovenske knjige, Kristan tudi, profesorji in učitelji bodo še učili v slovenskem jeziku v Ljubljani v Trstu in drugih mestih na deželi bodo eksistirali še ljudje, ki bodo skrbeli z vsemi svojimi močmi, da se število teh za slovenski jezik gorečih ljudi ne bode skrčilo, skrbeli bodo, da ti ljudje ne bodo gladu umirali, da jim ne bo manjkalo izobrazbe in dušnega razvedrila v slovenskem jeziku, toda naroda, slovenskega naroda ne bo več. Vse to pa se bo, kakor vse kaže, zgodilo v kratkem času, kajti število slovenskih zlobnežev, (ti namreč niso nevedneži, ker so približno na-obraženi ljudje) raste od dne do dne, čim spoznavajo, da je socialno-demokratično umevanje in tolmačenje naroda pravilnejše in resničnejše^ Socialni demokratje mnogo ne pijo, to je bil refren petkovega uvodnika v «Slov. Narodu*. Sama treznost jih je, kakor v politiki tako v pijači. Tolažil je tiste posamezne gostilničarje, ki vidijo svoj poklic v tem, da so se zagnali dosti nepremišljeno v agitacijo proti našemu kandidatu, da ne bodo imele zelo občutne škode, če se jih bomo začeli izogibati. Potem pa tudi takole od strani bahavo namigava, da se socialni demokratje puneto pijače, niti ne morejo meriti s čistokrvnimi liberalci. Mi se v to konkurenco z Narodovci ne spuščamo, in morda je to res le izraz tozadevne naše slabosti. Narodove teze še celo lojalno potrdimo, saj je naša lepa navada tudi nasprotniku priznati sposobnosti, ki se mu odrekati ne dado. Toliko, kar se tika «Naroda». Kolikor se zadeva dotičnih gostilničarjev, pa tole. Stojimo na stališču absolutne volilne svobode: vsakdo imej neskaljeno prostost glasovati po svojem najboljšem prepričanju. Zatorej zahtevamo, da vživajo tudi tisti gostilničarji, ki se v svoji politični kratkovidnosti prištevajo liberalcem, popolno volilno svobodo in naj prejemajo zaslužek od kogarkoli. Zatorej bomo tudi z vso strogostjo stopili na prste liberalni gospodi, ki gradi vse svoje politično upanje na precejšnje število gospodarsko odvisnih ljudij: uradnikov, uslužbencev, hlapcev i. t. d. Glede agitacij pa je stvar taka. Nespodobno je od gostilničarjev, če napravljajo iz svojega lokala, ki vabijo vanj pristaše vseh strank, permanentni agitacijski lokal, v katerem se na neokusen in brezobrazen način žali tuje politično pre-pri čanjepo inicijativigospodarjasamega. Naši ljudje ne obiskujejo gostiln zato, da bi se jih nadlegovalo z razpečavanjem trohlega liberalizma in zato naj si dotični gostilničarji, ki goje v svojih prostorih tako počenjanje, sami pripišejo vse posledice, ki izvirajo iz tega. Naša stran-karsko-politična dolžnost pa je, da opozarjamo somišljenike na take gostilne, in to bomo tudi storili. Delavci tvrdk Matthian in Binder so prosili, naj se jim dovoli mesto prvega majnika letos izjemoma praznovati dne 14. maja. Obe tvrdke sta to odklenili, češ, da imajo delavci po pogodbi prvi majnik prost. Svetovali bi gospodom podjetnikom, naj ne uganjajo neslanih burk s to rečjo. Nihče ne bode zabranil zavednim delavcem, da se po-služijo svoje volilne pravice. Dan 14. majnika bode prost, ker je potrebno, pa je gotovo v interesu delodajalcev, da ne izzovejo zaradi tega konfliktov. Okoličanska stranka. Tako se je prekrstila tržaška narodna stranka, če smemo verjeti besedam italijanskega agitatorija dr. Mandiča. Čudno znamenje na vsak način, če je to resnica, za stranko, ki si ne upa več v okolico pod staro firmo narodnjaštva. Vidijo torej, da fraze o narodnjaštvu ne vplivajo preveč na ljudstvo, pa so si izmislili drugo, to je »skrb za okolico*. S tem so pokazali tržaški narodnjaki, da so pravcati politični harlekini, katere bo treba izbrisati iz zapisnika resnih politikov. Le tako dalje, gospodje, in kmalu vas bo slana vzela. Program socialne demokracije bi tudi radi kritizirali, toda se še ne upate biti tako predrzni. Dočakamo pa tudi to še v najkrajšem času; saj prve potezice že delate po shodih. Ali ne pojde tako? Plemenita borba. V petek je bil liberalen agitator pri treh socialnih demokratih in vsakemu je ponujal po 40 kron — seveda ne, da ga podkupi — le da bi agitiral za Hribarja! Mož je vedel, da ima opraviti s socialnimi demokrati. Zahteval je torej od njih izdajstvo in za to jim je ponujal denarja, ralci! Res s plemenitim orožjem se bojujejo libe- Cankarjevo predavanje v Trstu. — Dne 24. in 25. aprila je predaval Ivan Cankar o »slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi*. Obširnejši referat bi ne bil na mestu, ker izide predavanje kot brošura pri Schwentnerju. Predavatelja ni prišlo poslušat samo organizirano delavstvo, temveč tudi precejšnje število tržaških rodoljubov; dvorana »Delavskega doma* je bila obadva večera polna. Viharno odobravanje občinstva je dokazovalo, da je govoril Cankar naravnost iz srca ne samo izobraženemu tržaškemu delavstvu, temveč tudi tistim redkim nesocialističnim Slovencem, ki še niso popolnoma omamljeni od puhlih narodnjaških fraz, ali pa, ki so začeli polagoma spoznavati smešnost in brezkoristnost teh fraz. Z napetim zanimanjem je poslušalo občinstvo Cankarjeva izvajanja o bankerotu naše takoimeno-vane kulture in o edini poti do resnične kulture: osvobojenja ljudstva iz rnaterijalne in duševne suž-nosti. —*■ Naša ljubezniva »Edinost*, ki je to pot pozabila na svojo principijelno dolgočasnost, je prinesla o prvem predavanju perfidno notico; o drugem predavanju je molčala — in je vedela, zakaj! Cankarjeva govora sta bila hud udarec za slamorezno politiko naših kulturno - političnih sla-morezccv! r cT\ !! NAZNANILO H P. n. slav. občinstva uljudao naznanjam, da so moja (poproje FR. IGLIČ v Ljubljani) Mcidenična tiskarna M ne nahaja več na Glavnem trgu št 11, temveč »sr v Židovskih ulicah št. 4 v Ljubljani. Kdor želi torej poceni tiskovine, naj jih naroča direktna iz pwe roke, in sicer pri L. PElMiEKlf (popreje Fr. Iglič) Akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem % J LJUBLJANA, Židovske utice 4. 3-1 -J dJ Objava. Načelstvo podpisane blagajne daje s tem na znanje, da se bodo vršile iii iiA 11 i e d 1 s b k občnim zborom te blagajne za dobo štirih let na podlagi imenika volilcev, sestavljenega po stanju članov z dne 31. marcija t. 1. v skupinah po mestnih oddelkih tako-le: • I. mestni oddelek, šolski del imenovan, volil bode 8 delegatov (rujave glasovnice) V četrtek, dne 9- majnika 190’ '• od 9. do 11. ure predpoldne, v restavracijskem salonu pri Ferlincu na cesarja Jožefa trgu. II. mestni oddelek, šentjakobski del imenovan, volil bode 18 delegatov (bele glasovnice) v nedeljo, dne 5 majnika 1907 I. od 9. do 11. ure predpoldne, v restavraciji »Katoliškega doma“ na Turjaškem trgu. III. mestni oddelek, dvorni del imenovan, volil bode 52 delegatov (višnjeve glasovnice) w nedeljo, dne 5. majniKa'1907 I. ob 8. do 11. ure predpoldne v pisarni podpisane blagajne. .... e ... IV. mestni oddelek, kolodvorski del imenovan, volil bode 55 delegatov (zelene glasovnice) V nedeljo, dne 5. majnika 1907 I. ob 8. do 11. ure predpoldne, v restavracijskem salonu »Pri levu“ na Marije Tereziji cesti. ^ V. mestni oddelek, predkraji imenovan, volit bode 1 delegata (rdeče glasovnice) V četrtek, dne 9- majnika 1907. I. od 9. do 10. ure predpoldne, v restavraciji »Katoliškega doma“ na Turjaškem trgu. VI. mestni oddelek, mestu priklopljeni del Vodmata, volil bode 6 delegatov (rumene glasovnice) V Četrtek, dne 9. majnika 1907 I. Od 9. do ll. ure predpoldne, v pisarni podpisane blagajne. Število vseh delegatov vgotovljeno je po skupnem številu blagajniških članov z dne 31. marca 1907 1., število delegatov v posameznih mestnih oddelkih Vsem delodajalcem bode pravočasno še dostavilo toliko . „ _ t sovnic, kolikor so prvi imeli dne 31. marcija 1907. 1. takih delojemalcev, zglašenih pri blagajni, v svrho, da jih med dotičmke porazdele. Kdor izmed delojemalcev-volilcev ne bi iz kateregakoli vzroku dobil vabila in glasovnice, zglasiti se moic za ti listini v pisal ni podpisane blagajne ob navadnih uradnih urah. Za uvrščenje delojemalcev v posamezne skupine po mestnih oddelkih je bilo merodajno obrtno stojahšče njihovih delodajalcev dne 31. marca t. 1. in zamorejo prvi svojo volilno pravico izvršiti le v oni skupini, v katero so uvrščeni. Katere ulice in trgi spadajo k enemu ali drugemu mestnemu oddelku, poizvedeti je v blagajniški pisarni ah pri mestnem magistratu. Volilni imeniki so vsakateremu na vpogled in v svrho morebitne reklamacije razgrnjeni v blagajniški pisarni. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani •. Jos. Breskvar, načelnik. na^fkrale sveff Prosjiii, zajtjevajle m vse Kidie sraa, veliki cenik, ki se Najcenejša, največja pošlje zastonj in eksportna tvrdka! poštnine prosto! H. Sottner urar, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih širicas«skili ur, //%% briljantov, zlatnine i. srebrnine Ir jf/L :%ioj v veliki izberi po najnižjih ceoah. V Ljubljani [ Mestni trg št. 15 priporoča dežnike m solnčnike po najnižji ceni. Sotočji, somišlicniKi! JjaVarn« in brivnice, Hler je na razpolago Vaše poVsoj za==== »Rtofl prapor"! fVsaka ponareflaa u joaanseK jt Kaznivo. Edino pravi je Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. Tiiierrvevo cectilolijiio mazilo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka ISslBVgSShlflsItaB k 3*60. Razpošilja se le proti potu am Uufem+ifrfMi vzetju ali za poslani denar. L TfiMr/E fcer.Ai Te dve domači zdravili sta po- vsod znani in de od nekdaj sloveči. Naročila se naj naslovljajo na: Celarnar A.Thierry V Pregradi p. ftogašKi Stalini. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisein zastonj in franko. Lepa birmartsKa darila! Zahtevajte samo „Unlon“ ure ker so najboljše, švl-_l|r carske, le 1. vrste. Srebrna cilinder rem. . . il. 3-20 zlata damska ura . . . . « 13 Velika zaloga briljantov, zlatnine In srebrnine, č/o/ni/vč i' 1 (f^trtOfiJeo Jfateri xeiijo dač/v, po ceni in rttmesl/ivo'poiovuli tuy .se obrnejo cSi/Jio/icTyf/?icte/Xn v Jtyub/jani tficlcdvorske ulice2&. 'd&akvvrstna CPo/usniln tia/csel>reyi/ačno. pogrebnega društva uslužbencev c. kr. drž. žel., c. kr. priv. ]už. želez, in c. kr. poštnih in brzo-javnih uradov v Ljubljani S8BSBS asaesa se OpOZai'jajo i.-11 'J; da se mesečni doneski za v Ljubljani bivajoče vplačujejo izključno le v gostilni „pri Dalmatincu41, Sodnij sko ulice št. 4, in sicer vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure dopoldan. V Šiški stanujoči člani vplačujejo svoje doneske vsako tretjo nedeljo v gostilni „pri Celarcu“ v Spod. Šiški od 9. do 12. ure dopoldan. 6-6 Ravnotam in ob istem času sprejemajo se tudi novi člani, ki lahko prijavijo svoj vstop tam poslujočim društvenim funkcionarjem. Za doneske, ki se drugje vplačujejo, na noben način društvo ne jamči, kar naj blagovole člani vpoštevati. Za društveno .vodstvo Komac Anton Petrič Josip tč. blagajnik tč. predsednik. urar in trgovec na drobno in ileDelo lis siroti franCiš. cerkve v Ljubljani. Voltki novi cen k s koledarjem linli po pošti zastonj. Tiskarna Iv. Pr. Lampret @11 Krapj » Gorenjsko :: Kranj UD se priporoča p. n. občinstvu v vsako\ rstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račupe, pismeno papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne listo, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i.t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi, pomnoženi izdaji Novi državnozborski volilni red. I',i