SLOVEN ]9 Ano (Leto) VH. Buenos Aires, 13. oktobra (octubre) 1949. No. (Štev.) 41. Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Prevzvišeni! Kot dar z neba ste stopili med nas. S temi besedami Vas je po¬ zdravilo slovensko dekle, ko ste stopili z letala na svobodna argen¬ tinska tla, ki so postala za nas druga domovina. Naša srca čutijo v teh dneh srečo, kot so jo čutila v domovini, kadar ste prihajali v naše župnije, da nas poučite in u- trdite v veri in da nam delite bo¬ žje milosti. Še več, čim dalje smo od svoje domovine, tem bolj po¬ trebujemo Vaše besede in Vašega blagoslova. Ponosni smo ob Va¬ šem visokem obisku in radi bi za¬ klicali celemu svetu: Glejte, to je naš škof! To je mož, ki nam ga je Previdnost poslala tedaj, ko smo po preroških besedah nadškofa Jegliča “doživljali velik čas, ki je delal veliko hudobijo in nam je bil potreben velik mož”. Slovenci! Med nami je sedaj ta veliki mož, škof Gregorij Rožman, deleč z na¬ mi usodo begunstva, obsojen in obrekovan od ljudi, ki drže v veri¬ gah naš narod, a spoštovan in lju¬ bljen bolj kot kdajkoli od vseh Slovencev v domovini in izven nje Zakaj, zdrav čut našega naroda za resnico in pravico je tam v domo¬ vini privedel velikansko večino onih, ki so morda včasih podvo¬ mili v pravilnost škofovega ravna¬ nja in v resničnost njegovih be¬ sed do spoznanja, kako prav je svoje vernike vodil in učil škof Gregorij. In nam, ki v begunstvu delimo s svojim nadpastirjem le¬ pe in grenke dni, je v veliko tolaž¬ bo zavest, da smo poslušali glas svojega nadpastirja in mu sledili pokorno tedaj, ko je kot odgovorni nadpastir svojih vernikov nemara prvi v Evropi nedvoumno razložil, kakšno je stališče Cerkve in stali¬ šče vsakega pravega katoličana do brezbožnega komunizma. Proti nauku komunizma, ki uči sovraštvo, je naš škof učil nauk ljubezni. Kot pravi pastir je dobro ločil med grehom in grešniki. Ne¬ spravljivo stališče je kot škof mo¬ ral zavzeti do komunistične zmo¬ te, ni pa sovražil oseb. Če je bilo treba reševati komunističnega ve¬ ljaka izpred okupatorjevih pušk, je to storil z isto očetovsko ljubez¬ nijo, s katero je reševal najboljše katoličane, ki so po krivdi komuni¬ stov trpeli po ječah in koncentra¬ cijskih taboriščih. Vsi tudi njego¬ vi sovražniki, dobro vedo, kako so dan za dnem stale dolge vrste ljudi pred njegovo sprejemno so¬ bo in kako je on vsem brez razlike pomagal, kakor in kolikor je mo¬ gel. Psovke o škofu “vojnem zlo¬ čincu in izdajalcu” gredo mimo nas, ne da bi se nam zdelo vredno nanje odgovarjati. Mi, ki pozna¬ mo komunizem od blizu, vemo, da je edino orožje v rokah škofovih sovražnikov danes psovka in laž. Prevzvišeni! Prihajate med nas kot veliki du¬ hovnik katoliške Cerkve in kot naš odgovorni višji pastir. Prosimo Vas Vašega pastirske¬ ga in očetovskega blagoslova. Po¬ trebni smo Vaše tople besede. Utrdite nas v veri. Naša vera je v nevarnosti, živimo v Babilonu. Na vsak korak preži na nas sa¬ tan, da bi nam iztrgal iz srca naš najdražji zaklad: vero naših oče¬ tov. Premnogo slabih vzgledov nas zavaja na stranpota. Bojimo se, da se bomo vtopili v poplavi pa- ganskega materializma. Maloduš- ni postajamo včasih, ko prihajajo vedno nove Jobove vesti iz trpe¬ če domovine, ki naznanjajo vedno novo trpljenje naših žena, očetov, otrok, prijateljev. Razložite nam ponovno skrivnost trpljenja, Vii veliki trpin, vrednost naših žrtev, Vi, ki ste žrtvovali za nas vse, in vlijte nam poguma in zaupanja, da nas Bog in Njegova Mati ne bosta zapustila. Blagoslovite, prevzvišeni, pred¬ vsem naše družine: one, ki žive skupaj tu in posebno one, ki jim ni dano, da bi se združile. Kot ve¬ liki borilec z Bogom izprosite prav posebnega varstva za našo mladi¬ no, za naj mlaj še, ki se, revčki, ne zavedajo, kje je tekla zibelka nji¬ hovim očetom in za naše fante in dekleta, ki so bili kot negodni ptički prezgodaj vrženi iz toplega gnezda, in so morali v mrzli svet in njega nevarnosti. Blagoslovite posebej naše skrušene očete in ma¬ tere, ki ne vedo, kje so grobovi njihovih sinov-mučencev in jim ni dano, da bi za Vse svete prižgali svečo na grobu svojih naj dražjih. Blagoslovite vse naše bolnike in trpeče, žalostne in obupane, ki jim je življenje posebno grenko. Blagoslovite potom nas, Pre- vzvišeni, svoj trpeči narod v do¬ movini. Sto tisoči naših nesrečnih bratov bi danes radi pokleknili pred Vas, poljubili tla, koder bi hodila Vaša noga, Vas prosili, da jim vlijete moči v groznem trplje¬ nju in Vas prosili odpuščanja. Slovenci! Dnevi škofovega obiska morajo biti za nas dnevi milosti. Pripra- vima svoja srca, da bodo vredna blagoslova, ki ga Bog deli po ško¬ fovih rokah. Združimo se vsi kot dobri sinovi okrog svojega očeta. Besede, ki jih bomo slišali iz Nje¬ govih ust, nam bodo svete in jih ne smemo nikdar pozabiti. Po nje¬ govem svetlem vzgledu bo v naših srcih znova zaživela globoka vera v Boga in zvestoba do Cerkve, pa tudi prava, nesebična ljubezen do svojega naroda bo ob vzgledu ve¬ likega Slovenca še bolj zažarela. Pod očetovskim varstvom svoje¬ ga škofa bomo šli polni trdnega li¬ pan ja boljšim časom naproti. MNOŽIČNE ARETACIJE V ČEŠKOSLOVAŠKI Iz Prage poročajo, da policija še ved¬ no v množicah zapira zlasti pripadnike srednjih slojev. Pred policijskim ravna¬ teljstvom vsako jutro stoje dolge vrste sorodnikov, ki hočejo izvedeti za usodo tistih, ki jih je policija ponoči zaprla. Med temi čakajočimi opažajo pretreslji¬ ve prizore žalosti in nesreče; zlasti že¬ ne in matere jokajo in moledujejo za obvestila. Toda policija ne zapira samo navad¬ nih meščanov, ampak sedaj tudi čast¬ nike in vodilne uradnike, ki so veljali za zaupnike ali pristaše komunist i č n e stranke. Aretacije duhovnikov, redovni¬ kov in redovnic se nadaljujejo; samo v enem dnevu so zaprli trideset duhovni¬ kov in redovnic in sicer zaradi tega, ker niso priznali novih predpisov o tem, ka¬ ko je treba ravnati z imovino cerkve oz. reda. Poznavalci razmer v državah za že¬ lezno zaveso pravijo, da bo v nekaj dneh vlada objavila, da je odkrila veli¬ ko zaroto proti sedanjemu režimu in da je vse te, ki jih je dosedaj zaprla, ob¬ tožila sodelovanja pri tej zaroti. De¬ jansko pa bodo ves postopek proti vsem tem izvedli zaradi tega, da jim bodo lahko zaplenili obrate in premoženje. VZHODNA NEMČIJA - NOV SOVJETSKI SATELIT Sovjeti so v vzhodni Nemčiji ponovili dejanje, ki dokazuje, da se bo sovjetska oblast trdno usidrala povsod tam, kjer se je najprej ustalil sovjetski vojak. V Berlinu so komunistični voditelji okli¬ cali vzhodno nemško državo in voditelj komunistične stranke Pieck je bil že iz¬ voljen za predsednika te države. Pred¬ sednik vlade bo njegov sopredsednik ko¬ munistične in socialistične koalicije dr. Grotewohl. Vse to se je zgodilo na seji od komunistov imenovanega parlamen¬ ta, ki je v nekaj minutah sprejel in odo¬ bril vse predloge komunistov. Nova vla¬ da bo lahko opravljala nekatere uprav¬ ne posle, toda zakonodajno delo parla¬ menta ostane pod nadzorstvom sovje¬ tov. Sovjetski manevri v U N 0 Na glavni skupščini UNO se priprav- vljajo na volitve nestalnih članov Var¬ nostnega sveta UNO. Letos izpade U- krajina in sovjeti žele, da bi na to mesto prišla češkoslovaška. Toda mno- 17 DE OCTUBRE Ya se esta haciendo tradicion la efe- merides del diez y siete de Octubre, dia que marca nuevos rumbos en la historia argentina. El acto principal tendra lugar en la Plaza de Mayo de la Capital Federal, donde escucharan las multitudes reuni- das las vibrantes palabras de su gran defensor y protector. Las masas populares haran este dia el balance de su trabajo, para ver en cuanto el objetivo ha sido obtenido y para subrayar las multiples actividades de la economia argentina que bajo su actual Presidente hizo realidad tambien la independencia economica del Pais. Han pasado a ser propiedad de la Nacion los ferrocarriles y otros medios de locomocion. El telefono ya no es propiedad privada sino de la Nacion. La flota mercante del estado crece con pašo gigantesco. La flota aerea argen¬ tina esta conquistando las aires de to- do el continente y ya se ponen a hacer competencia a grandes lineas interna- cionales. El aeropuerto Pistarini es el orgullo de la Nacion Argentina. Las obras publicas, carreteras, puen- tes, diques para riego y fuerza motriz, depositos para productos del suelo ar- gentino y edificios publicos, el grandio- so gasoducto desde Comodoro Rivada- via hasta Buenos Aires son algunos puntales de las grandiosas realizaciones del Plan Quinquenal. Segun los terminos del mismo Presi¬ dente iba dirigida la primera parte del Plan Quinquenal hacia el objetivo in- dustrial que requera el desarrollo eco- nomico de la Nacion. La segunda par¬ te se dedicara a la modernizacion de la agricultura argentina. Tambien la parte social marcha pa- reja con lo industrial, pues la legisla- cion esta protegiendo čada vez mas al indefenso tanto en lo del obrero, cuan¬ to en lo de la juventud y anciandad, en- fermedad y accidente. Para poner ba- ses solidas para la reforma social se reformo la Constitucion. Un factor importante en la vigoriza- da vida industrial y economica es tam¬ bien la inmigracion de postguerra, en la cual formamos tambien los refugia- dos eslovenos, que, gracias a la amplia vision del Presidente Peron, tuvimos la suerte de hallar en la Argentina nues- tra segunda Patria. go se govori, da bi naj to mesto prejela Jugoslavija. Seveda bi to bilo zelo ne¬ ljubo sovjetom in Višinski se silno tru¬ di, da bi to preprečil. Tako intrigira zlasti med južnoameriškimi državami, ker bodo glasovi teh držav v veliki meri odločili, kam bo šla večina. V USA pa vojaški strokovnjaki sedaj bolj ko kdaj poprej povdarjajo strateško in obramb¬ no važnost Južne Amerike in vodja ge¬ neralnega štaba general Braden je te dni znova izjavil, da se mora atlanske- mu paktu podoben sistem raztegniti tu¬ di na Južno Ameriko. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 41. Škof g. Dr. Gregorij Rožman prispel na obisk v Argentino Po dolgem pričakovanju se je konč¬ no le izpolnila želja vseh protikomuni¬ stičnih Slovencev v Argentini, da bi lahko v svoji sredini pozdravili svojega ljubljenega škofa, ki je z njimi tako med vojno doma, kakor tudi pozneje v begunstvu, delil vse trpljenje in poni- ženje. Prevzvišeni je danes že med nami. V Buenos Aires je prispel z letalom v spremstvu č. g. Julija Slapšaka, kapla¬ na iz Clevelanda, v sredo ob 0.10 zju¬ traj. Letalo je pristalo na letališču Moron s peturno zamudo, s katero je nadaljevalo polet iz Miamija v Floridi, kjer se je prevzvišeni nanj tudi vkrcal. Do zamude je prišlo zaradi okvare na enem letalskem motorju, katerega so potem zamenjali z novim. Letalo, s ka¬ terim je potoval prevzvišeni v sprem¬ stvu g. Slapšaka, je štirimotorno letalo družbe Panamerican Grace Airways. Letalo je med potjo pristalo za nekaj minut v Peruju, za tri četrt ure pa v Santiagu de Chile. Ta čas so izkoristili Slovenski rojaki, ki žive v čilski prestol¬ nici in so prihiteli pozdravit svojega škofa na letališče, med drugimi g. prof. dr. Trdan in č. s. Vincencija Kaplja z več slov usmiljenkami. Prevzvišeni se je z vsemi ljubeznivo pogovarjal vse do odhoda letala. Med tem so se pa Slovenci v Buenos Airesu in njegovi okolici pripravljali na sprejem svojega dragega nadpastirja. Iz Capitala sta predstavnike vseh tuk. or¬ ganizacij pripeljala na letališče v Mo¬ ron dva velika omnibusa, Slovenci iz okoliških krajev so pa prišli peš. Ob 0.10 včeraj zjutraj je letalo pristalo na le¬ tališču. Poveljstvo letališča je zbrani slovenski duhovščini, katero sta vodila gg. Hladnik in Orehar in med katero je bil tudi župnik župnije Sv. Julije č. g. Figallo, dovolilo, da je prevzvišene- ga lahko sprejela in pozdravila že pred carinskim poslopjem na samem letališ¬ kem prostoru, vsi ostali so pa škofa pri¬ čakovali pred letališkim poslopjem iz¬ ven letališča. Prevzvišeni je zbrano du¬ hovščino pozdravil z mahanjem rok že iz samega letala, pozneje se je pa z vsa¬ kim rokoval in pozdravil. Carinski pre¬ gled je bil hitro končan, nakar se je prevzvišeni takoj podal na prostor pred letališkim poslopjem, kjer ga je kljub pozni uri pričakovalo nad 100 protiko¬ munističnih Slovencev in Slovenk med katerimi je bilo tudi precej starih slo¬ venskih naseljencev in vsi člani Narod¬ nega Odbora, ki žive v Argentini. Tu je prvi podal roko v pozdrav prevzvišenemu starosta slovenskih jav¬ nih delavcev g. ravnatelj Bogumil Re¬ mec, nakar se je prevzvišeni pojavil vidno zelo dobro razpoložen pred zbra¬ no slovensko množico, ki je svojega lju¬ bljenega nadpastirja pozdravila s plos¬ kanjem iz živijo vzkliki. Iz množice se je izločila gdč. Marjana Kovačeva. Izročila je škofu šopek na¬ geljnov in rožmarina z lepim pozdra¬ vom. V imenu Pripravljalnega odbora za škofov sprejem je izrekel dobrodošlico prevzvišenemu g. Franc Kremžar, na¬ kar je pristopil k njemu predsednik Društva Slovencev ter ga toplo pozdra¬ vil. Predsednik pripravljalnega odbora je nato prevzvišenemu predstavljal zastop¬ nike posameznih organizacij in skupin, med katerimi so bili lepo zastopani tu¬ di stari slovenski naseljenci, s katerimi je prevzvišeni ostal dalj časa v razgo¬ voru. Več otrok in fantov je izročilo prev¬ zvišenemu šopke. Prevzvišeni se je nato lepo zahvalil za sprejem, razložil zamudo in izrazil veselje, da ga je toliko ljudi čakalo kljub tako pozni uri. Dejal je tudi, da prinaša vsem polno blagoslova. Zatem je vstopil v avtomobil g. žup¬ nika Figalla ter se je s svojim sprem¬ stvom odpeljal v njegovo župnišče, kjer mu je dal na razpolago stanovanje ve¬ liki dobrotnik slovenskih protikomunis¬ tičnih beguncev. V župnišču je samo odložil svojo prt¬ ljago ter se je takoj podal v prostore Društva Slovencev, in si jih ogledal. Nad njihovo ureditvijo je izrazil svoje veliko zadovoljstvo, nato pa je stopil v cerkev sv. Julije in odmolil kratko mo¬ litev, nakar se je podal v svojo sobo. t NA ROMARSKO POT K LUJANSKI IN BREZJANSKI MARIJI Prvi dan svojega bivanja med nami je prevzvišeni porabil za romanje v Lu- jan in to prav na praznik Lujanske Ma¬ tere božje. V Lujan je s svojim sprem¬ stvom prispel malo pred deseto uro. Pred baziliko so ga pričakovali Sloven¬ ci iz Lujana, Jauregui-ja, Chivilcoja in Rodrigueza. Ker je bila pri glavnem oltarju pontifikalna maša, jer naš prevzvišeni maševal pri stranskem ol¬ tarju, v katerem je tudi podoba Brez¬ janske Matere božje. Po sv. maši so je vsa slovenska družina slikala s svojim nadpastirjem, nakar so vsi odšli na skupno kosilo, med katerim je prevzvi- šenega prvi pozdravil sedanji kurat lu¬ janske bolnišnice g. prof. dr. Jaklič, za njim pa g. Clemente, uradnik v jau- reški tovarni. Za oba pozdrava se je prevzvišeni takoj zahvalil. V svojem govoru je zla¬ sti poudarjal potrebo zaupanja v Mater Božjo. Dejal je, da tisti, ki se ji po¬ svete, gredo čez morje trpljenja do končne zmage. Ob treh popoldne so bile v baziliki še pete litanije, nakar je prevzvišeni s svojim spremstvom prisostvoval veliki procesiji po trgu pred baziliko. Po ponovnem pogovoru z rojaki se je vrnil v Buenos Aires. ARGENTINA Predsjednik republike general Juan D. Peron je v sobodo, 8. oktobra, praz¬ noval svoj 54. rojstni dan. Kakor ostale dni je tudi ta dan prebil v svoji delovni sobi v predsedstvu vlade, kamor so mu prišli čestitat člani vlade, predstavniki vojske in ostale odlične osebnosti. 457. obletnico odkritja Amerike in dan rase so zaradi narodne žalosti za ponesrečenim minolovcem Fournierjem slavile po vsej Argentini šole in razne kulturne ustanove v omejenem obsegu. Vse javne proslave so to leto iz pred¬ njih razlogov odpadle. Pogreb žrtev pomorske nesreče. Ar¬ gentinska fregata La Heroina bo jutri pripeljala v Bs. Aires 8 krst s trupli ponesrečenih mornarjev z minolovca Fournier. Krste bodo postavili na mr¬ tvaški oder v dvorani vojaške šole za mehaniko, truplo devetega najdenega mornarja bodo pa prepeljali v Capital z letalom. V soboto bo za vse žrtve te velike pomorske nesreče v omenjeni šo¬ li slovesna zadušnica, nakar se bo raz¬ vil pogrebni sprevod na Chacarito. Vla¬ da je za vse te žrtve odredila slovesen vojaški pogreb, pri katerem bodo sode¬ lovale najvišje državne oblasti in po¬ samezni oddelki vseh vrst argentinskih oboroženih sil. Ko se bo pogrebni spre¬ vod pomikal na pokopališče, se bodo dvignila vojaška pomorska letala ter bodo z nizkimi poleti nad pokopališčem izkazala zadnjo čast mornarjem, ki so izgubili svoja mlada življenja v vestni službi domovini. V znak žalosti za temi žrtvami, bodo 3 dni visele z vseh jav¬ nih poslopij argentinske narodne zasta¬ ve na pol droga. Težka železniška nesreča. V torek kmalu po enajsti uri zvečer se je na progi FCNGB Mitre zgodila težka že¬ lezniška nesreča. Električni osebni vlak, ki je vozil iz postaje Presidente Peron v Tigre je v Palermu v Capitalu zadel v tovorni vlak, ki je prihajal iz postaje Evita. Sunek obeh vlakov je bil ta¬ ko silen, da se je več vagonov osebnega vlaka prevrnilo, cisterna z nafto na tovarnem vlaku je pa eksplodirala, pri čemer je nastal požar, ki se je razširil tudi na nekaj vagonov osebnega vlaka. Pri trčenju obeh vlakov je izgubilo živ¬ ljenje 18 potnikov, okoli 80 ljudi je pa bilo ranjenih. Vlada je izdala potrebne ukrepe za nemoteno pridobivanje nafte in narav¬ nega plina. V vseh teh podjetjih stavke delavstva niso dovoljene. Mestna občina v Buenos Airesu izda letno za vzdržavanje svojih 20 bolnišnic s 15.000 posteljami, za razne ambula- torije, zdravila in za plače potrebnega zdraviškega osebja 120 milijonov pe¬ sov. Kakor po vseh državnih argentin¬ skih bolnišnicah je tudi zdravljenje v mestnih bolnišnicah za vsakogar popol¬ noma brezplačno ter so bolniki v njih deležni najskrbnejše nege. Dr. Esnilio P. Siri, kateremu je po¬ tekla predsedniška doba 30. septembra, je bil z dekretom predsednika republi¬ ke znova imenovan za predsednika bue- nosaireške občine. Zavod za bolezni srca. Minister za narodno zdravje dr. Ramon Corrillo je v Bs. Airesu odprl zavod za bolezni srca. Ustanovitev takega zavoda je nareko¬ vala nujna potreba, ker je po ministro¬ vi izjavi 30 odstotkov vseh smrtnih slučajev v državi pripisovati boleznim srca. Po njegovi izjavi je v državi vsaj 320.000 ljudi, ki bolehajo na srcu, pa se tega ali ne zavedajo, ali pa to obo¬ lenje zanemarjajo. Letno umre v Ar¬ gentini za obolenjem osrčja 45.000 ljudi. SliiviiMNfiia seja Prašiva Slovencev v pozdrav škofa g. dr. fložasaim Društvo Slovencev je sklicalo v sre¬ do zvečer slavnostno sejo odbora v po¬ častitev in pozdrav prihoda prevzviše- nega škofa dr. Rožmana. V navzočnosti vseh odbornikov je predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare začel slavnostno sejo. V svojem nagovoru je opisal nastanek društva ter poudaril idealno in požrtvovalno sode¬ lovanje članov. Temeljni okvir društva je označil v skupnosti vseh Slovencev na osnovi krščanstva in slovenstva; to je vseh protikomunističnih Slovencev ne glede na nekdanjo strankarsko opre¬ deljenost in svetovni nazor, ki ga v teh mejah vsak svobodno izpoveduje. Želel je prevzvišenemu prisrčno do¬ brodošlico kot škofu, ki je s svojim na- V km\\\\ se pripravljajo za volitve Kriza, ki se je v Angliji sprožila z ra vrednoten jem funta, se še ni polegla ampak še celo narašča. Vladi se ni po¬ srečilo, da bi omejila naraščanje infla¬ cije, ali pa da bi ustavila dviganje cen. Tudi se izvoz angleškega blaga ne raz¬ vija tako, da bi se mogel dovolj izrabiti padec cen angleškega blaga na zunanjih trgih. Tako se zdi, da je bil vladni u- krep o razvrednotenju denarja udarec v vodo. — Toda k tem notranjim teža¬ vam so se sedaj pridružili še važni pro¬ blemi zunanje politike: prva eksplozija atomske energije v Rusiji in pa razpad nacionalistične Kitajske. Oboje prinaša za najbližjo bodočnost toliko važnih od¬ ločitev, da menijo v Angliji, da je sedaj še časa dovolj, da se izvedejo volitve in da pride na vodstvo vlada, ki bo še izraz tistega razpoloženja, ki da vlada da- ¥al volitev in političnih kriz v Evropi Težave, ki silijo Anglijo na to, da se obrača na volivce same, da ti odločijo, v katero smer naj gre državna politika, pa niso omejene samo na ta del Evro¬ pe. V celi vrsti držav so že imeli ali pa bodo imeli volitve v najbližji bodočno¬ sti. Finančne spremembe v Angliji so namreč vplivale na skoraj vso Evropo. Najprej je prišlo do hudih težav v Franciji, kjer je vlada bila čisto nepri¬ pravljena na to, kaj se bo zg - odilo v Angliji. Ko je Anglija znižala vrednost funtu, je tudi francoska vlada hitro rodom delil trpljenje in ponižanje in de¬ li tudi usodo begunstva. Prevzvišeni je nato odgovoril v ži¬ vahnem govoru, v katerem je naglašal potrebo po takem društvu, pri čemer je navajal vzglede iz severoameriškega življenja, veliko toleranco v sožitju lju¬ di različnih nazorov, pa vendarle Slo¬ vencev in protikomunistov. Nato se je razvil živahen, prijateljski pomenek, v katerem so odborniki razla¬ gali položaj naseljenstva tukaj in je prevzvišeni rad odgovarjal s primerja¬ vo položaja v Severni Ameriki. Prevzvišeni je z zadovoljstvom vzel na znanje delo društva in ga potrdil v dosedanjem delu in mu želel mnogo us¬ pehov tudi v doboče. nes v angleških množicah. — Dejansko listi že pišejo, da bodo nove volitve v Angliji kar kmalu, najbrž dne 24. no¬ vembra. Delavska stranka je že povda- rila, da bo na volitvah zahtevala odobri¬ tev sedanjih-ukrepov vlade o socializa¬ ciji in pa pristanek še za nadaljnje ob¬ sežne spremembe v angleškem gospo¬ darstvu. Opozicija, ki jo vodi konserva¬ tivna stranka s Churchillom na čelu, pa meni iti na volitve predvsem z dokazi o tem, da je sedanja delavska vlada v teh štirih letih vladanja spravila ‘državo 1 na rob bankrota; ako pa ostane po voli¬ tvah še sedanja vlada na površju, te¬ daj bo šel val podržavljanja vseh podje¬ tij in industrij tako daleč, da bo tako- zvani srednji sloj popolnoma oropan in obubožan. znižala vrednost franku. Kakor v An¬ gliji, tako so tudi v Franciji začele na¬ raščati cene in delavstvo je začelo te¬ rjati višje mezde. Toda vlada, ki ji je predsedoval radikalni socialist Henry Queuille, ni mogla slediti tem zahtevam in je odstopila. Ker so bili socialistični sindikati tisti, ki so začeli gonjo proti vladi, je predsednik republike izbral so¬ cialističnega voditelja Julesa Mocha, da naj sestavi novo vlado. Jules Moch je bil ves čas aosedaj notranji minister in je on tisti, ki je zatrl val stavk, ki so (Nadaljevanje na 8. strani) Štev. 41. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz t FRANC SMODEJ V Belgradu je umrl neumorni sloven¬ ski javni delavec Franc Smodej. Poko¬ pali so ga 23. septembra. Pogrebne mo¬ litve za pokojnika je opravil belgrajski nadškof dr. Ujčič. Pokojni Smodej je bil štajerski ro¬ jak. Po končani gimnaziji je stopil v bogoslovje. Kot duhovnik je služboval na Koroškem, kjer se je predvsem udej¬ stvoval kot urednik celovškega “Mira” in kot tajnik “Političnega društva za Slovence na Koroškem”. Ob prevratu 1. 1918. je bil imenovan za komisarja za slovenski del Koroške. Po nesrečnem plebiscitu je moral bežati. Prišel je v Ljubljano, kjer je prevzel glavno ured¬ ništvo “Slovenca”. Leta 1925 je bil iz¬ voljen na listi Slov. ljudske stranke za poslanca za ljubljansko okolico. Posla- niški mandat je obdržal vse do razpusta narodne skupščine leta 1929. Pod Živko- vičevo vlado je bil nekaj časa šef odse¬ ka v Osrednjem tiskovnem uradu, na¬ to pa upokojen. Pozneje je bil senator. Med okupacijo je živel v Belgradu ter se je udeleževal podtalnega političnega dela ob strani pok. generala Mihajlovi- (Nadaljevanje z 2. strani) jih organizirali komunisti. Na drugi strani pa je Moch bivši osebni tajnik Leona Bluma in predstavlja zmerno le¬ vico socialistične stranke. Ako bo Moch uspel v sestavljanju vlade, tedaj se bo njegova vlada naslanjala na iste stran¬ ke, na kateri so slonele vse dosedanje protikomunistične vlade v Franciji; li¬ sti pišejo, da bo v vlado vstopil celo vo¬ ditelj neodvisne desnice, bivši predsed¬ nik vlade Paul Reynaud. Novo vlado bodo te dni sestavili tudi v Avstriji, kjer so bile v nedeljo dne 9. oktobra volitve za parlament in pokra¬ jinska ter krajevna predstavništva. Vo¬ lilna udeležba je bila izredno velika, po¬ litično razmerje sil pa se v glavnem ni spremenilo. Največ glasov je dobila ljudska stranka, ki jo vodi predsednik vlade Leopold Figi in sicer bo v parla¬ mentu imela 77 poslancev; socialisti bo¬ do imeli 67 poslancev, komunisti so od 4 narastli na 5 poslancev, 16 poslancev pa je dobila nova stranka, ki je tokrat prvič nastopila in ki jo označujejo kot neonacistično. Prva poročila pravijo, da sta se obe dosedanji vladni stranki — ljudska in socialistična — že sporazu¬ meli, da bosta s svojim složnim delom v vladi nadaljevali in tako bo v parla¬ mentu trdna antikomunistična fronta vladala naprej. Volitve so prav tako imeli na Norveš¬ kem. Prva poročila o volilnih izidih pra¬ vijo, da so komunisti doživeli tak po¬ raz, da je verjetno, da v parlamentu sploh ne bodo imeli nobenega poslanca. Tudi na Danskem so sklenili razpusti¬ ti parlament in razpisati nove volitve. Vse kaže, da so zlasti v zahodnih evrop¬ skih državah na tem, da hitro in pravo¬ časno spremene v volitvah sestave vlad tako, da bi bile te pozneje čim trdnej¬ še in stabilnejše. Nekateri opazovalci povdarjajo v svojih poročilih,da je vse to samo znak, da se računa, da stoji Evropa pred vrsto hudih pretresov. Fi¬ nančna kriza v Angliji je evropsko go¬ spodarstvo tako pretresla, da so šle v zgubo skoraj vse dobrobiti, ki jih je Evropi prinesel Marshallov načrt; na drugi strani pa se je zlasti v Evropi ravnotežje sil tako zamajalo, da bo tre¬ ba čvrstih vladnih rok, da bodo zadrža¬ le tiste (komunist), ki bodo gotovo pre¬ jeli iz Moskve nalog, kdaj naj sprožijo vrsto svojih udarov. Slovenije ča. Številnim Slovencem, ki so bili iz Štajerske in Gorenjske pregnani v Sr¬ bijo, je bil pravi oče. V tem času je ve¬ liko trpel, še bolj pa pod komunisti. Pred vojno je dokončal tudi obširno delo: srbsko - slovenski slovar, ki ga je nameravala založiti Mohorjeva druž¬ ba, med okupacijo je pa verjetno z o- stalim gradivom propadel tudi on. Pokojni Smodej je bil poklicni časni¬ kar ter se je vidno udejstvoval tudi v njihovi strokovni organizaciji, katere predsednik je dolga leta tudi bil. V predvojnem jugoslov. političnem življenju je kot predstavnik Slov. ljud¬ ske stranke igral vidno vlogo ter je pri vseh strankah užival glas sposob¬ nega, skrajno nesebičnega in poštenega javnega delavca. Njegov dom v Belgra¬ du je pa bil stalno odprt vsem, ki so bili v stiski in nadlogi. Naj počiva v miru! Mohorjeva družba v likvidaciji? Poročila! iz Trsta navajajo, da je Mo¬ horjeva družba v Celju v likvidaciji. Ka¬ kor znano je to družbo ustanovil škof Anton Martin Slomšek. V dolgih letih svojega obstoja je Mohorjeva družba 1 poslala med Slovence na milijone dob¬ rih knjig ter jel tako doprinesla v polni meri svoj delež k visoki kulturni stop¬ nji Slovencev. Titovi komunisti so svo¬ jo oblast uveljavili seveda tudi v njej. Zmeda med titovci. Od titovega spora s kominformom so čistke med komunisti na dnevnem re- redu. Kominformovci romajo v zapo¬ re prav tako, kakor protikomunisti. Za aretacijo zadostuje že besedica kriti¬ ke ali godrnjanja, ki jo kak komunist izreče morda v dobri veri, nič hudega sluteč, pa je brž osumljen kominfor- mizma in roma takoj v zapor. V nešte¬ tih slučajih ljudje sploh ne vedo več, ali je bil kdo zaprt kot kominformovec ali protikomunist. Pravtako ljudje ne vedo kam titovci odvažajo svoje žrtve. Stalni pobegi iz titovine. Prebegi iz titove komunistične dikta¬ ture v svobodni svet so na dnevnem re¬ du. Največkrat so usmerjeni proti Ita¬ liji ali na Svobodno Tržaško ozemlje. Mnogo poskusov pa se konča na meji pod kroglami brzostrelk. Nesrečne žrtve pokopljejo kar na licui mesta. Prebežni- ki ali njih vodniki občujejo z obmejni¬ mi stražniki samo z orožjem. Včasih pa¬ de kad obmejni stražnik, včasih kak vodnik ali pa njegov varovanec. Potnikom pa, ki prihajajo na tržaško področje legalno, na meji preiščejo ob¬ leko do zadnjega šiva. Podjetja in ustanove v Ljubljani ne smejo brez prethodnega dovoljenja predsedstva vlade sprejemati v službo absolventov nižjih srednjih šol. Vse že zaposlene absolvente so morali odpusti¬ ti, da so se mogli vpisati v srednje strokovne šole. Nova sprememba v slov. vladi. V slov. komunistični vladi je bil imenovan za ministra za gozdarstvo generallajt- nant Jaka Avšič, za ministra za delo pa Martin Greif. Jako Avšič je bil pred vojno polkovnik. Kot tak je že 1941 začel sodelovati s komunisti in je de¬ loval v Gradnikovi in Gregorčičevi kom. brigadi. Leta 1946. in 1947 je bil šef titovove vojaške misije v Berlinu, leta 1948 in do svojega imenovanja za mi¬ nistra pa politični predstavnik titove vlade v Avstriji. Martin Greif je pa ko¬ vinostrugar iz Zgornjega Dupleka pri Mariboru. V komunistični stranko je bil sprejet že leta 1936. Med okupacijo je bil med partizani in je kot tak “osvobo- jeval” tudi Primorsko kot poveljnik Gradnikove brigade. Od avgusta 1944 do 1. maja 1945 je bil tudi titov povelj¬ nik Trsta, nato je bil poveljnik titove milice najprej v Ljubljani, nato pa v marib. okrožju. Pred imenovanjem za manistra je bil organizacijski tajnik ko¬ munistične stranke za mariborsko ob¬ last. Radiodom v Ljubljani. Kakor ostalo premoženje Prosvetne zveze v Ljublja¬ ni, so titovi komunisti zaplenili tudi poslopje, ki ga je gradila Prosvetna zveza v Ljubljani na križišču Kolodvor¬ ske in Tavčarjeve ulice. To poslopje je bilo namenjeno za osrednji slovenski prosvetni dom. Komunisti so ga sedaj dogradili in prekrstili v radiodom. Stoletnico jugoslov. železnic so sep¬ tembra meseca praznovali tudi v Ljub¬ ljani, kjer je bila tudi posebna žel. raz¬ stava. V novembru bodo pa izdali tudi posebne spominske znamke. Kmetom titovi komunisti napovedu¬ jejo hude in težke čase. Davčnemu vi¬ jaku, ki kmete vedno bolj tlači, so se Slovenci v Buenos Aires, 12. oktobra ŠKOF G. DR. ROŽMAN MED NAMI V nedeljo, 16. oktobra bo ob osmih zjutraj v cerkvi sv. Julije, ki se na¬ haja v neposredni bližini društvenih prostorov na Victor Martinez 50, po¬ delil našim najmlajšim prvo sv. obha¬ jilo. Po cerkvenem opravilu se bo ude¬ ležil tudi zajtrka za prvoobhajanee. Istega dne — v nedeljo — popoldne ob štirih pa bo njemu v čast in pozdrav slavnostni sprejem v veliki dvorani je¬ zuitske gimnazije na Callao 542 (pet kvader od Plaza Congreso) Opozarjamo na policijski predpis, ki na ulici Callao, zaradi velikega prometa, ne dovoljuje zbiranja več kot treh oseb! Prosimo zato, da se po prireditvi ne zbirate na tej cesti. V ponedeljek, dne 17. oktobra ob devetih dopoldne bo v cerkvi San Carlos, ki se nahaja v neposredni bližini kape¬ le sv. Frančiška, kjer je vsako nedeljo slovenska služba božja, najprej sloves¬ na škofova maša, nato pa birma. Pri škofovi maši bo pel Slovenski pevski zbor Gallus naslednji latinski u- metniški spored. OBLETNICA DR. NATLAČENOVE SMRTI Dne 13. oktobra 1942. je padel, ubit od komunista, preoblečenega v duhovniško obleko, predstavnik slovenskih političnih oblasti pred zasedbo okupatorjev, zadnji ban dr. Marko Natlačen. Padel je kot zadnji v verigi ti¬ stih političnih umorov, ki so se začeli z Emerjem decembra 1941. in se gomilah vso zimo in pomlad in čez poletje v tisoče pobitih. Z dr. Natlačenom, o katerem pravi Velikonja, da je bil “najbolj slo¬ venski človek”, gotovo pa najbolj “ljudski ban” v pravem pomenu besede “ljudski”, je padel mož, ki je bil pripravljen žrtvovati tu¬ di svoj politični ugled, da bi čim več koristil narodu. Njegova smrt je tedaj še zad¬ njim dvomljivcem dokazala, da je vsa borba “osvobojevalcev” bila namenjena predvsem naši sloven¬ ski katoliški preteklosti, ki jo je v teh letih predstavljal dr. Natla¬ čen. Zato se vsako leto spomnimo te velike žrtve. Nasprotniki so oskrunili še njegov grob in njegov prah razmetali neznanokam. Spo¬ mina med nami mu niso izbrisali. V njem živi in bo živel. sedaj pričele pridruževati še grožnje vsem tistim, ki se še niso priključili “obdelovalnim zadrugam”, t. j. komu¬ nističnim kolhozom. Kolhoze ustanav¬ ljajo tudi po hribovitih in vinogradniš¬ kih krajih. Ponekod so že začeli po¬ stavljati tudi skupne hleve. Komunistično barbarstvo. V Mirnu pri Gorici so komunisti raztrelili kape¬ lico “Pod bregom”. Nato so ponujali še nagrado 500 dinarjev tistemu, ki bi po¬ rušil še Marijin kip zraven biv. tovar¬ ne Škaletarija. Ambrožev trg v Ljubljani so zazida¬ li vse do Lichtenturna. Podrli so vse stare hiše in postavili nove bloke sta¬ novanjskih hiš. Litostroj v Ljubljani še vedno ni do¬ grajen in ga še vedno zidajo. Za Ljubljano nameravajo pridelovati zelenjavo na kompleksu, ki so ga obde¬ lali “s prostovoljnim delom” ob Pšati med Trzinom in Domžalami. Argentini 1. Andrej Pogačar: Ecce sacerdos magnus! 2. Jože Osana: Tu es sacerdos. 3. Slavnostna maša W. A. Mozarta No. 14 v C-duru. 4. W. A. Mozart: Ave ve- rum... 5. Haendl: Aleluja iz oratorija “Mesija”. — Pevovodja dr. J. Savelli. Obiski prevzvišenega v okolici: 18. oktobra: v Ramos Mejii. 19. oktobra: v San Martinu. 20. oktobra: v Floridi. 21. oktobra: v Avellanedi. 7. novembra vrnitev Prevzvišenega v Capital, kjer bo imel vsak posameznik priliko govoriti z njim. “DESETI BRAT” v Uprizoritvi Izseljeniškega odra v Ciudadeli. Izseljeniški oder v Ramos Mejia je prejšnjo) nedeljo postavil na oder v cer¬ kveni dvorani v Ciudadeli Jurčičevega Desetega brata. Zanimanje občinstva za to našo ljudsko igro je bilo toliko, da je bila dvorana, že teden dni pred pred¬ stavo razprodana ter se je okoli 300 ljudi moralo vrniti, ker niso dobili vstopnic. Na predstavo je prišlo tudi precej staroslovenskih naseljencev, ki so s seboj pripeljali tudi nekaj argen¬ tinskih znancev. Vsi udeleženci so soglasni v svoji po¬ hvali in zadovoljnosti s to prireditvijo. In po pravici. Vse podajanje igre je ja¬ sno pokazalo, da to ne igra več kak preprost diletantski oder, marveč, da je umetniška višina te družine že zra¬ sla daleč nad povprečje. Martin Spak- Deseti brat v osebi Malavašiča je svo¬ jo vlogo od začetka do konca igre do¬ vršeno podal, čeprav so nekateri mne¬ nje, da je v nekaterih prizorih pokazal nekoliko utrujenosti. Razred zase sta bila Dolef (Adamič) in Krjavelj (Pi- kec). Manca (Čopova) je bila zelo do¬ bra v igri ter je od zadnjih nastopov tudi v glasu precej nepredovala. Tu pa tam je pokazala še nekolikanj oderske treme. Kvas (Jerebič) bi naj pokazal Jurčiča v času, ko je bil domači učitelj ra Dolenjskem, kar mu je več ali manj uspelo. Njegov partner Marjan (Krištof) sicer v kritičnem trenutku še ni bil do¬ volj izgrajen, vendar je držal ravno¬ vesje s Kvasom. Zelo dobre figure so bile Obrščak (Oven), Piškav (Kle¬ menc), graščak (Novak) in čevljar Krivec (čamernik) Omeniti je treba tudi dober nastop Franice (Brandste- terjeve) in Dražarjevega Franceljna (Žitnik). Pravtako pa so tudi ostali dobro rešili svoje vloge, predvsem Krivčevka (Kokaljeva). (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 41. (Nadaljevanje s 3. strani) Pevski nastopi ob spremljavi g. Job- sta so bili dobri. Vsa igra je bila pove¬ zana z recitacijo iz romana, ki jo je podajala, gdč. Brandsteterjeva v na¬ rodni noši. V odmorih je igral orke¬ ster iz San Martina pod Pavšerjevim vodstvom. K lepemu uspehu igre so pripomog¬ li g. Špeh, S. Jerebič s svojo režijo, g. Petkovšek pa z lepo scenerijo. Ljudje sc- iz dvorane odhajali zadovoljni. Po¬ novitev igre bo v soboto, 15. oktobra ob šestih zvečer v isti dvorani. NOV USPEH SLOVENSKE PRIDNOSTI Znani slovenski podjetnik g. Franc Uršič je sezidal veliko poslopje, ki ga bo uporabil za svoje zidarsko podjetje. Ob priliki dovršitve stavbe je po stari slovenski navadi priredil “likof’’. Na slovesnost je povabil precej ljudi, sta¬ rih in novih Slovencev, ki so se prav radi odzvali njegovemu povabilu. Pri¬ pravil je precej asada in pijače, a tudi potic in krofov ni manjkalo. Za raz¬ vedrilo in pa da so se ljudje lahko ma¬ lo zavrteli so igrali domače valčke in polke tri harmonikarji in kitarist. V prijetnem razpoloženju je potekel lep dan, ko so znaci lahko pokramljali drug z drugim. Podjetniku g. Uršiču pa iskreno čes¬ titamo k novemu uspehu. OSEBNE NOVICE Družinsko srečo je zakoncema Ma¬ tevžu in Francki Ogrin povečala hčer¬ kica, ki je pri krstu dne 8. oktobra do¬ bila ime Elizabeta - Frančiška. Sreč¬ nim staršem naše čestitke. Poroka. V soboto, 1. oktobra sta se poročila v San Martinu g. Anton Ma¬ rin in gdč. Joža Marolt. Čestitamo! SLOVENCI VENEZUELA Chivacoa, 27 septembra. Pred nekaj dnevi sem zvedel, da v Ar¬ gentini izdajate tednik “Svobodna Slo¬ venija’’. Prijatelji v Venezueli so se me zadnjič spomnili in mi poslali ne¬ kaj številk. List mi zelo ugaja. To je bil prvi slovenski list, ki sem ga po tolikem času zopet dobil v roke. V tej vasi sem čisto sam in daleč naokoli ni nobenega Slovenca. Prosim Vas, začni¬ te mi takoj pošiljati Svobodno Slove¬ nijo, da bom imel vsaj to slovensko branje pri hiši. Ob jjriliki Vam bom tu¬ di popisal svoje sedanje življenje. Tu pri nas smo tako raztepeni, da drug za drugega ne vemo. Pri Vas v Argentini je v tem oziru mnogo bolje, ker Vas je veliko. Zato pa tem bolj želim, da mi list redno pošiljate, da bom vsaj pre¬ ko lista z Vami in ostalimi Slovenci v stiku. Prejmite prisrčne pozdrave Vi in vsi ostali Slovenci! Teršek Stanko. LEP NAPREDEK NAŠEGA ROJAKA Sestre frančiškanke, ki vodijo enega najboljših dekliških zavodov v Caraca¬ su, Colegio de Nstra. Sra. de Guadalu- pe, so nastavile na svojem liceju naše¬ ga rojaka g. Vladka Kosa za profeso¬ rja deklamacije. G. Kosu želimo naj¬ lepših uspehov. VSEM SLOVENCEM V VENEZUELI! Caracas, 5 oktobra. Ker imamo tukaj v Caracasu že dalj časa namen, da ustanovimo slovenski klub, prosiva podpisana, da se vsi Slo¬ venci v Venezueli čimprej javijo na VSEM SLOVENSKIM ŠTUDENTKAM RELIKVIJE SV. METODA NAŠLI ŠTUDENTOM! Češkoslovaški arheologi so v steni ne¬ ke cerkve v Velehradu našli krsto z o- stanki sv. Metoda. Strokovnjaki meni¬ jo, da je truplo resnično truplo sv. Me¬ toda, ker so to ugotovili iz naslednjih dveh podrobnosti: sv. Metod je imel po¬ kvarjeno desno nogo in si je v mladosti zlomil roko. Kosti trupla nosijo znake obeh okvar. KITAJSKA VLADA ZAPUŠČA KANTON Komunistične čete so pri prodiranju proti jugu pridrle že na razdaljo 65 km od Kantona. Vlada sedaj seli glavne u- rade s pospešeno naglico v Čunking, kjer je bila prestolnica Kitajske v ča¬ su, ko so se Japonci vojskovali proti Kitajski. Odbor za legalizacijo spričeval obveš¬ ča, da je zadnji rok za oddajanje spri¬ čeval do 10. novembra t. 1. Kdor še na¬ merava legalizirati svoje šolske doku¬ mente, naj pohiti. Spričevala lahko od¬ date vsako nedeljo po slov. službi božji na Belgrano zastopnikom odbora, kjer dobite tudi potrebne informacije. Po pošti pošljite na naslov: za srednje¬ šolce: Pergar Ciril, Pavon 1483, Capi- tal< za visokošolce: Šušteršič Dušan, Ayacucho 115, San Martin, Prov. de Bs. As. — Vsakemu taboriščnemu spričeva¬ lu je treba priložiti $ 10.— za takse, italij. spričevalom (uradnim) pa zaen- krat $ 70.—. Tem zadnjim je treba pri¬ ložiti tudi potni list in po možnosti Carta d’identita iz Italije. — Odbor. "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. LEPA DARILA TRAJNE VREDNOSTI ZA BIRMO IN PRVO SV. OBHAJILO DAMSKE ZLATE ZAPESTNE URE (18 krt), Anker 15 rubinov moderne oblike od 280 pesov naprej; DAMSKE ZAPESTNE URE (krom) od 165 pe¬ sov naprej; MOŠKE ZAPESTNE URE od 120 pesov naprej; ZLATE VE¬ RIŽICE s križcem (18 krt) od 115 pesov naprej; ZLATE SVETINJICE (18 krt) od 65 pesov naprej; ZLATI UHANI (18 krt) od 35 pesov naprej; SREBRNE VERIŽICE s križcem z markaziti od 28 pesov naprej; SREBR¬ NE SVETINJICE z zlato 18 krt. ploščico 28 pesov; lepi SREBRNI rožni venci od 10 pesov naprej; LEPA IZBIRA zlatih prstanov (18 krt) od 80 pe¬ sov naprej; dalje pečatni prstani, srebrni svinčniki, okusne denarnice, lepe zaponke in druga spominska darila. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). PO SVETU spodnji naslov ter nam sporoče sedanje točne naslove, kamor jim bova lahko dostavila nadaljna obvestila. Prosiva, da obvestile o tem tudi vse Vaše pri¬ jatelje, za katere veste, da niso naro¬ čeni na noben naš list in bi jih zaradi tega to obvestilo ne moglo doseči. Prof. Vladko Kos, Dr. Peter Urbanc, Apartado 2298, Caracas, D. F. NOVICE IZ SLOVENIJE Vnema slovenskih komunistov. Slo-« venski komunisti svojo vdanost titu iz¬ pričujejo s tem, da hočejo kot pravi komunisti Slovenijo čim prej boljševi- zirati. Pravtako seveda tudi Slovensko Primorje. V teh pokrajinah komuni¬ sti izvajajo najhujše nasilje nad Cer¬ kvijo in tudi najbolj preganjajo duhov¬ ščino. Po Istri in na Hrvatskem du¬ hovniki n. pr. še smejo pobirati miloš¬ čino v cerkvi in dajatve od ljudi, med¬ tem, ko je v Sloveniji vse to strogo prepovedano in se ljudje tudi sami bo¬ je prinesti kak dar duhovniku v župni¬ šče. Komunisti propagirajo civilne poro- BOTRAM IN BOTROM sporočam, da bom slikal spominske slike birmancev dne 17. oktobra dopoldne pred in po birmi pred cerkvijo. San Carlos, popoldne istega dne pa studij¬ ske slike doma v ateljeu ALVARADO 350 — RAMOS MEJIA Prvoobhajance bom pa slikal po sv. obhajilu pred cerkvijo sv. Julije. LOJZE ERJAVEC, fotograf TRGOVINSKA POGODBA MED NEMČIJO IN URUGVAJEM Med Urugvajem in federalno republi¬ ko zahodne Nemčije je bila podpisana trgovinska pogodba, ki velja za dve le¬ ti in določa izmenjavo blaga v višini sedem miljonov dolarjev, to je enkrat več, kakor pa določa katerakoli pogodba, sklenjena med Nemčijo in kako drugo republiko v Južni Ameriki. Urugvaj bo izvažal v Nemčijo zlasti kože, zmrznje¬ no meso in žito, uvažal pa industrij¬ ske izdelke. --—i ke. Titovci po vsej Sloveniji stalno pro¬ pagirajo civilne poroke. Ljudi tudi na¬ govarjajo, naj ne dajejo krščevat svo¬ jih otrok. S tako propagando so v zad¬ njem času predvsem vznemirjali ljudi po Vipavski dolini. Prisilna mobilizacija delovnih moči na Primorskem za gozdarjenje na Ko¬ čevskem je v marsikateri družini upih¬ nila zadnji pojemajoči plamenček nav¬ dušenja za režim. Titove vojaške oblasti so na Primor¬ skem in v Istri razstrelile vse italijan¬ ske spomenike padlim vojakom iz prve svetovne vojne. Italijani so proti temu zagnali velik vrišč, pri tem so pa čisto pozabili, da so tudi oni pred leti raz¬ strelili spomenike slovenskih mož Gre¬ gorčiča, Volariča in Vilharja, požigali domove in slovenske knjižnice in ple¬ nili slovenske knjige celo po hišah. Titovci so za mladino uvedli že tudi predvojaške tečaje. Pravtako kot svoj- čas nacisti in fašisti. Titovi šolski učbeniki so polni “di¬ sciplinirane ideologije”. Da Kristus sploh ni živel se morajo dijaki učiti že pri prvih urah zgodovine v prvih gim¬ nazijskih razredih. f Umrl je 22. septembra na svojem domu med haloškimi goricami moj oče LOVRENC KRIVEC “Ko pa se je približal čas trgatve, je poslal Gospod k vi¬ nogradniku svojega služabnika (Smrt)... da bi prejel pridelek od njega... in dal mu je pridelek ob svojem času... Tako je naredil Gospod.” (Sv. Matej 21, 35, 42). Nad grobom jokajo klopotci. In daleč od njega sin — Dr. Jože z ženo Buenos Aires — Sela pri Ptuju. — Ljubljana SLOVENSKI IZSELJENIŠKI ODER Cerkvena dvorana Ciudadela Sobota, 15. oktobra ob 6-tih. zvečer Jurčič-Go vekar: “DESETi BRAT” Narodna igra v 5 dejanjih PONOVITEV Režiser: S. Jerebič Scenograf: V. Petrovšek Vstopnice v predprodaji v Ramos Mejia, Alvarado 350 V svojem modnem salonu izdelujem obleke, kostume, plašče itd. po zadnji modi. Rojakinjam, ki si same šivajo, krojim po meri. PAVLA ŽIROVNIK DORREGO 2645/1. Dpt. D — 1 kvadra Cabildo in Santa Fe — CAPITAL Pakete v Slovenijo POŠILJA IZ ŠVICE 5 kg. kave la. 5 kg. sladkorja 5 kg. riža la. 5 kg. mila la. 5 kg. kakao holand. 800 gr. Ceylon čaja Moka, začimbe, poper, čokolada, milo itd. Paketi po prosti izberi Streptomicin, zdravila itd. Pravtako pošiljamo živilske pakete iz Buenos Airesa po dnevnih cenah. Izvozno do¬ voljenje, pakiranje in poštnina ? 19.50 Novo tekstilno blago do 5 kg. $ 25.50 Staro blago do 5 kg. $ 22.50 Pakete iz Buenos Airesa še nadalje sprejemamo in jih tudi odpošiljamo P A N E T H Y Cia. DIAGONAL NORTE 501, of. 810 lmprenta ‘'Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644