rllka 36 • leto XXXVII. cena 12 din
Celje, 8. septembra 1983
jpVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
'osnetek je z nedeljskega tabora ljudske fronte, ki je bil na Mrzlici. Več o tem pišemo na drugi strani. (Foto:
J. VEDENIK)
Možnosti za skok
iz manjše razvitosti
Občani šmarske občine
praznujemo 9. septembra
svoj praznik na dan, ko je
bilo leta 1944 osvobojeno
Kozje. To je počastitev
praznika delovnih ljudi in
občanov, je spomin na veli-
ke dni, na velika junaštva,
aa rojstvo svobode in socia-
lizma. Naše vsakodnevno
tivljenje je vedno povezano
oa spomine na revolucio-
narno borbo, zato je praznik
občine - praznik zmage in
svobode ter številnih rezul-
tetov, ki smo jih v povoj-
em obdobju dosegli v naši
občini. Praznovanje je vsa-
koletna prilika, da ocenimo
doseženo stopnjo razvoja in
na tej osnovi začrtamo
"ove smeri in cilje.
Ko se oziramo na prehoje-
no pot v letih svobode, vidi-
jo velik napredek. Zgrajeni
so že ali pa še rastejo gospo-
darski in kulturni objekti,
ste, pridobivamo nova
°sušena zemljišča in še ni
konca seznama pridobitev,
ki pomenijo temelj za lepšo
sedanjost ter boljšo prihod-
nost.
Res je, da smo v naši skup-
nosti nekoliko zaostali za hi-
Jjtoi tempom razvoja prete-
kih let, vendar, drugače ne
Trošili smo več kot smo
jtetvarili, in živeli na račun
^stega, kar bomo ustvarili
Umiriti moramo vse
"iste porabe, povečati pa
Proizvodnjo na vseh ravneh,
^ si ustvarimo trdne osnove
hitrejši nadaljnji razvoj.
V**pričan sem, da imamo
možnosti, da s složnostjo
^ veliko mero solidarnosti
brodimo sedanje teške
*&nere. Prav vsak bo moral
"ispevati svoj delež k skup-
naporom in to dokazati
dejanji, ne le z besedami.
V okviru prednostnih na-
log, kot so večji izvoz, večja
pridelava hrane, imamo v
naši občini še veliko razvoj-
nih možnosti. Težji gospo-
darski pogoji nas silijo, da
vse sile, znanje in sredstva
usmerjamo tja, kjer bomo
čimprej dosegli ugodne re-
zultate. Osnovni gospodar-
ski razvoj mora temeljiti na
nas samih, na razvoju naših
organizacij združenega dela,
a vendar pričakujemo, da bo
širša slovenska skupnost po-
novno uvidela potrebo in tu-
di svoj gospodarski interes
za pospešen razvoj manj raz-
vitih področij vSR Sloveniji.
Izvozno usmerjeni industrij-
ski obrati, kmetijstvo, turi-
zem, razvoj Spominskega
parka Trebče, so naše naloge
in možnosti, so dolg in zago-
tovilo nadaljnjega razvoja in
lepše prihodnosti.
Veliko nalog nas še čaka
na kmetijskem področju, da
bi dosegli načrtovani obseg
proizvodnje in odkup tržnih
viškov. Neurejene razmere
na trgu in politika cen, so še
vedno vzrok za precejšnji
odliv kmetijskih proizvodov,
predvsem živine, mimo or-
ganiziranega odkupa naše
kmetijske organizacije. To
ovira nadaljnje povečanje
kmetijske proizvodnje in
krha odnose med kooperanti
in kmetijsko organizacijo.
Kljub težavam je najvaž-
nejše zaupanje v nas same, v
našo enotnost in moč, in pre-
pričan sem, da nam tega ne
manjka. Imamo občane,
dlovne ljudi in kmete, ki so
večkrat dokazali, da za skup-
ne interese pripravljeni žr-
tvovati vse, in da smo v naj-
težjih razmerah še bolj
složni.
ANTON DIRNBEK
Shod Slandrovcev
Na Trojanah bo to soboto slavnostno. Ob 40. oblet-
nici ustanovitve 6. slovenske narodno-osvobodilne
udarne brigade Slavka Šlandra pripravlja namreč
odbor skupnosti borcev te brigade slovesnost. Na
njej bodo ob 11. uri počastili obletnico ustanovitve,
borci pa bodo shod izkoristili tudi za obujanje spo-
minov na viharne dni, ko je ta slovenska brigada bila
najtežje boje za osvoboditev domovine
Ničelna rast zaposlenosti
zaskrbljuje predvsem mlade
Samoupravni sporazum prinaša nova Kvalitete
zaposlovanje
Število brezposelnih v
celjski občini neenakomer-
no, vendar postopno nara-
šča. V gibanju zaposlovanja
pa je čutiti kvalitetne pre-
mike, ki odražajo skrb de-
lovnih organizacij za pro-
duktivno zaposlovanje.
Število brezposelnih se je
od leta 1979 podvojilo. Vzro-
ki so znani. Zaradi naugo-
dnih gospodarskih razmer,
zmanjšanja investicij, nižje
fluktuacije in nenazadnje za-
Med brezposelnimi v celj-
ski občini je trenutno naj-
več gimnazijskih maturan-
tov, ekonomskih, gradbenih
in strojnih tehnikov, proda-
jalcev, frizerjev, admini-
stratorjev, šivilij, avtome-
hanikov, predmetnih učite-
ljev jezikov (3), pravnikov
(2), gradbenih inženirjev (2)
in ekonomistov (2).
radi večjega odstotka mladi-
ne, ki se odloča za nadaljne
šolanje in to predvsem v po-
klice, ki jih omogoča mreža
šol na celjskem območju.
To povzroča po eni strani
pomanjkanje kadrov ozkega
profila, ki ga industrija na
tem območju še vedno veli-
ko potrebuje, po drugi strani
pa večje število brezposelnih
z višjo strokovno izobrazbo.
Tako se je naprimer delež
brezposelnih strokovnih ka-
drov v primerjavi z ozkim
profilom od leta 1979, ko je
bilo razmerje 33:67, povečal
na 45:55 odstotkov. Zato mo-
rajo delovne organizacije še
vedno iskati ustrezne kadre
v drugih republikah, med-
tem ko vedno višje težnje po
izobrazbi med domačo mla-
dino, povzroča večje število
čakajočih na zaposlitev,
(nadaljevanje na 3. strani)
Kolo razvoja se je
sramežljivo zavrtelo
V Spominskem parku Trebče posto-
poma oblikujejo celovito kulturno
ponudbo spominskega območja.
Stran 5.
Flor lan se nI Izkazal, zato pa so se
ljudje
Strela je upepelila Metuljev hlev, ljudje okolu Luč pa so
znova izkazali žlahtno solidarnost. Stran 16.
Obujanje spominov
zadaja nove naloge
vmHmmmmmmmmmmmmmmKamBamam
Občani mozirske občine
smo za svoj praznik izbrali
12. september - dan pred 39
leti, ko je v srditem napadu
borcev Šlandrove brigade
klonilo Mozirje kot zadnje
okupatorjevo oporišče v
Gornji Savinjski dolini.
Praznično obujanje spomi-
nov na te prelomne dogod-
ke, ki so omogočili oblikova-
nje prvih zametkov demo-
kratične ljudske oblasti na
žačasno osvobojenem ozem-
lju, pomeni našo iskreno in
trajno hvaležnost herojskim
borcem partizanskih enot,
pa tudi vsem aktivistom OF,
narodno-zavednim domači-
nom, posebno še našim širo-
kosrčnim kmetom.
Ob praznovanju našega
občinskega praznika pa obi-
čajno tudi naredimo pregled
uspehov, pa tudi neuspehov
na najpomembnejših po-
dročjih družbenega življenja
v preteklem letu.
Ohrabrujoča je ugotovitev,
da se je naše gospodarstvo
resno spoprijelo s stabiliza-
cijskimi nalogami in da veči-
na delovnih organizacij
kljub vedno bolj zaostrenim
pogojem gospodarjenja ven-
darle dosega dokaj ugodne
poslovne rezultate. To še zla-
sti velja za tiste, ki se morajo
s surovinami za proizvodnjo
v celoti oskrbovati drugod.
V kmetijstvu, kot najpo-
membnejši prednostni pano-
gi našega gospodarstva smo
po krajšem zastoju zopet za-
beležili spodbuden napre-
dek. Povečali smo domačo
krmsko osnovč za večjo
tržno proizvodnjo v živinore-
ji, z dodatnimi spodbudami
se je povečala prireja in s
tem tržni viški mleka in
mesa.
Spodbudne, pa čeprav še
vedno skromne rezultate be-
ležimo na področju turizma,
ki smo ga prav tako opredeli-
li kot prednostno nalogo.
Uspeli smo napraviti prve
odločujoče korake pri poe-
notenju turistične ponudbe,
beležimo bistveno poveča-
nje števila nočitev tako do-
mačih kot tujih gostov.
Naše drobno gospodarstvo
se je letos dostojno predsta-
vilo domači in širši javnosti s
prvo Obrtno razstavo, ki je
prijetno presenetila. Pokaza-
la je, da imamo med našimi
obrtniki veliko novatorske
iniciative in neizkoriščenih
možnosti za produktivnejše
zaposlovanje, za nadomešča-
nje uvoza, pa tudi za izvozno
usmeritev.
Ob množični zavesti, da za-
radi stabilizacijskih proble-
mov, vendarle ne smemo po-
polnoma zaustaviti družbe-
nega napredka v naših kra-
jevnih skupnostih, smo v le-
tošnji pomladi pozitivno iz-
glasovali podaljšanje samo-
prispevka. S tem smo po-
novno potrdili že tolikokrat
izkazano solidarnost pri ure-
sničevanju skupnih razvoj-
nih ciljev z naslonitvijo na
lastne sile. Na osnovi uspeš-
nega izida referenduma bo-
mo že za letošnji občinski
praznik dobili nekaj po-
membnih posodobitev.
Naš bodoči razvoj bomo
lahko gradili edinole z mno-
go več ustvarjalne zavzeto-
sti, delovne discipline, po-
štenja in resnične odgovor-
nosti za svoja dejanja. Za vse
to pa bomo črpali moralno
moč iz svetlih tradicij NOB.
Enake vrline, kot so odliko-
vale naše borce za svobodo,
morajo postati nujna sestavi-
na življenja in dela tudi nas
vseh - današnjih borcev za
srečno sedcinjost in še lepšo
ter varno prihodnost.
ALOJZ PLAZNIK
2. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
Tabor ljudske fronte - zlet
naprednih delavskih množic
Slavja na ISfczilcl ss Je umiažllo okoli 2000 Hutšl Iz revirjev
In Iz Sevlnjske dolino
Številni delovni ljudje in
občani, udeleženci predvoj-
nih srečanj proletariata iz
Zasavja in Savinjske doli-
ne, prvoborci, mladina, pla-
ninci in taborniki so se v
nedeljo udeležili tabora
ljudske fronte na Mrzlici, ki
ga medobčinska sveta
SZDL Celje in Trbovlje or-
ganizirata v spomin na
predvojna srečanja delav-
cev. Nedeljskega tabora sta
se udeležila tudi članica
sveta federacije Pepca Kar-
delj ter predsednik republi-
škega sveta Zveze sindika-
tov Slovenije Marjan Oro-
žen.
Slavnostni govornik je bil
Peter Šprajc, prvoborec in
udeleženec nekdanjih pred-
vojnih srečanj na Mrzlici.
Obudil je spomin na delav-
sko revolucionarno gibanje
med obema vojnama tako v
Zasavju, kot tudi v Savinjski
dolini oziroma v delavskih
središčih Prebolda, Zabuko-
vice in Liboj. Nekdanje izle-
te so organizirali ob 1. maju
in drugih praznikih ali do-
godkih. Organizirali so jih
komunisti, napredni sindi-
kati in drugi. Vedno bolj so
preraščali v organizirano
ljudsko fronto. Na teh zboro-
vanjih sta se kovala prija-
teljstvo in tovarištvo. Utrje-
vala se je zavest delavstva po
enotnem revolucionarnem
delavskem gibanju. Prav ra-
zvite oblike delavskega giba-
nja so bile na območju revir-
jev in Savinjske doline ter
Celja osnova za hiter organi-
ziran odpor proti okupa-
torju.
Nekdanja povezanost in
skupen narodnoosvobodilni
boj je zbližal obe območji
kljub naravnim preprekam
in oddaljenosti. Zbliževali so
se Mrzlica, Kal in Šmohor,
pa legendarne Cebine in
Smiglova zidanica. Se danes
je veliko oblik organizirane-
ga gospodarskega, kulturne-
ga in političnega sodelova-
nja med žalsko občino in
celjskim območjem ter Za-
savjem.
Prvoborec Peter Šprajc je
povedal, da so med vojno na
področju Mrzlice našle sku-
pine partizanov zavetje pri
dobrih ljudeh. Ko je govoril
o današnjih razmerah, je me-
nil, da smo doslej živeli s
preveliko žlico. Večja odgo-
vornost na vseh ravneh, raz-
ni ukrepi, od katerih nekate-
ri zadirajo v bistvo samo-
upravljanja, pa so trenutno
verjetno nujni, če zavest po-
nekod popušča. Upirati se je
treba malodušju. Najboljše
zdravilo proti njemu je pro-
duktivno delo. Tudi samo
čakati na ukrepe Zveznega
izvršnega sveta ni dobro. Ta-
koj je treba pričeti uresniče-
vat smernice Kraigherjeve
komisije. Zaustaviti je treba
nerazumljivo rast cen. Ce
uspevamo v izvoznih priza-
devanjih in če proizvodnja
ne upada, potem je to že ne-
kaj. Daje nam upanje, da bo-
mo sedanje težave premagali
v nekaj letih, če smo prema-
gali že toliko težav, potem
bomo tudi sedanje.
V kulturnem sporedu so
sodelovali mošld pevski
zbor Svobode iz Žalca, reci-
tatorji kulturno-zabavnega
društva Golding iz Prebolda,
ansambel Vokali ter pihalni
orkester.
JANEZ VEDENIK
Prvoborec Peter Šprajc je
bil slavnostni govornik na
taboru ljudske fronte na
Mrzlici. Obudil je spomin
na predvojno revolucionar-
no delavsko gibanje v Re-
virjih in Savinjski dolini.
Ko je govoril o današnjih
razmerah, je menil, da je
najhujši sovražnik malo-
dušje.
Takole so se Kranjci z Gozda z raztegnjeno harmoniko prepeljali po černivskem asfaltu
na štajersko stran.
Slavje na Črnivcu
Asfalt čez Crnlvoc In srečanje borcev II. grupe odredov
Ko so pred štirimi leti na
slavnostni seji mozirske ob-
činske skupščine cesto Gor-
nji grad-Kamnik poimeno-
vali po II. grupi odredov, je
ostalo še 12 kilometrov ma-
kadamskih vzpetin in ovin-
kov. Od minule sobote na-
prej pa je mogoče iz Gornje
Savinjske oziroma Zadreč-
ke doline priti do Ljubljane
že po asfaltni prevleki, sa-
ma razdalja med Mozirjem
in republiško prestolnico
pa se je zmanjšala za 25 ki-
lometrov.
Cesta II. grupe odredov
ima gospodarski, strateški in
turistični pomen, je poudaril
v svojem uvodnem nagovo-
ru predsednik mozirske ob-
činske skupščine Alojz Plaz-
nik. Slavnostni govornik je
bil narodni heroj in general-
polkovnik Franc Poglajen-
Krajnc, ki je obudil spomin
na revolucionarne korenine
povezanosti teh krajev in lju-
di z borci II. grupe odredov
in NOB.
Srečanja borcev II. grupe
odredov ob dokončanju del
na cestnem prelazu Črnivec
so se poleg predstavnikov
skupščin in družbenopolitič-
nih organizacij občin Mozir-
je in Kamnik udeležili tudi
številni ugledni gostje; med
njimi predsednik predsed-
stva SRS Viktor Avbelj,
član CK ZKJ Mitja Ribičič,
predsednik CK ZKS Andrej
Marine, narodni heroj in ko-
mandant Slandrove brigade
Mirko Jerman in drugi.
O gospodarskem pomenu
ceste priča tudi podatek, da
iz mozirske občine vsak dan
vozi sedem avtobusov delav-
ce v kamniške in tudi ljub-
ljanske delovne organizacije,
že tako naporna vožnja pa bo
po novi in krajši cestni pove-
zavi čez Črnivec prijetnejša.
Borci II. grupe odredov so
ves čas podpirali izgradnjo
te ceste, prav tako so mozir-
ski občani iz sredstev zad-
njega samoprispevka deset
milijonov dinarjev namenili
prav za modernizacijo ceste
II. grupe odredov.
MITJA UMNIK
Ukrepi ne omejujejo pravic uporabnikov
Celjske samoupravne Interesne skupnosti v stabilizaciji
Samoupravne interesne
skupnosti družbenih dejav-
nosti v celjski občini so na
svojih odborih že sprejele
ukrepe za zagotavljanje
normalnih pogojev poslo-
vanja v okviru stabilizaci-
je. O njih bo še razpravljal
izvršni svet skupščine obči-
ne in skupščine posameznih
skupnosti. Ukrepi ne ome-
jujejo pravic uporabnikov,
ampak terjajo od izvajalcev
in skupnosti čimbolj varč-
no obnašanje, zato je tudi
zadnji čas za njihovo dosle-
dno izvajanje.
Najbolj konkretne stabili-
zacijske ukrepe so oblikovali
v skupnosti otroškega var-
stva, izobraževalni skupno-
sti in zdravstveni skupnosti.
Tako se bodo v skupnosti
otroškega varstva denarne
pomoči otrokom preobliko-
vale v funkcionalne oblike
pomoči. Sredstva bodo torej
dobivale vzgojno varstvene
organizacije in z njimi razpo-
lagale za vse otroke v ustano-
vi. Izvajalci bodo upoštevali
enotne normative in kriterije
pri vpisu in zasedbi vzgojno-
varstvene ustanove. Posa-
mezne ustanove ne bodo
prezasedene ob tem, ko bi
bilo v drugih še dovolj pro-
stora. Seveda pa bo potreb-
no razumevanje staršev, saj
ne bodo mogli vedno imeti
otroka v najbližji varstveni
ustanovi.
Na področju zdravstvene-
ga varstva bodo morali izva-
jalci čimbolj smotrno trošiti
sredstva, kar velja tudi za ti-
sta, ki so namenjena za
zdravljenje izven celjske
zdravstvene regije. V temelj-
nih organizacijah Zdravstve-
nega centra bodo morali
opraviti vse, kar morejo,
skupnost pa bo tudi nadzira-
la pošiljanje na zdravljenje
izven območja. Organizacije
združenega dela pa morajo
dosledneje nadzorovati bol-
niški stalež, ki v celjski obči-
ni še kar narašča in ne pred-
stavlja le velikih stroškov za
zdravstveno službo, temveč
tudi izpad dohodka pri orga-
nizacijah združenega dela.
V izobraževalni skupnosti
v novem šolskem letu
zmanjšujejo število oddel-
kov za 278 na 274 in omejuje-
jo jutranje varstvo otrok. Od-
slej naj bi bilo to namenjeno
le za učence prvih in drugih
razredov. Racionalizirati na-
meravajo tudi pokrivanje
stroškov za prevoz učencev,
kar velja v celi republiki.
Zmanjšalo se bo tudi število
novih štipendij od 16 na 14.
Tako kot v drugih skupno-
stih pa bodo tudi tu lahko
obračunavali amortizacijo le
za 50 odstotkov.
V skupnosti socialnega
skrbstva bodo nadzirali
upravičenost do posameznih
socialno varstvenih pomoči.
To bo mogoče z enotno evi-
denco uporabnikov za vse
samoupravne interesne
skupnosti, ki zagotavljajo so-
cialno varstvene pomoči ob-
čanom. Z evidenco so pri
Centru za socialno delo že
pričeli. V Domu upokojen-
cev v Celju in v domu Nine
Pokorn Grmovje, kjer je tudi
precej celjskih uporabnikov,
morajo doseči čimbolj še po-
slovanje s spremljanjem gi-
banja stroškov, dosledno
uporabo normativov za zase-
denost in analiziranjem cene
oskrbnega dne, ki naj bo us-
klajena z gibanjem življenj-
skih stroškov.
MILENA B. POKLIC
V samoupravnih in-
teresnih skupnostih družbe-
nih dejavnosti je bilo v
prvem polletju 25,537.000
dinarjev presežkov. Presež-
ki so v posameznih mesecih
različni, odvisni od usklaje-
vanja skupne porabe s pri-
spevnimi stopnjami in gi-
banjem osebnih dohodkov
v občini. S 1. septembrom
se prispevne stopnje znižu-
jejo glede na 31. 12. 1982 za
1,35 odstotka, glede na ve-
ljavne v avgustu pa za 0,44
odstotka. Znižali so jih že 1.
januarja in 1. aprila. Priča-
kujejo, da se bodo presežki
zmanjšali, sedanji pa po na-
vodilih SDK ostajajo bloki-
rani pri SDK in se naj ne bi
uporabljali do leta 1985.
Alenka Buh, vodja analit-
sko statistične službe pri
skupnih skužbah SIS pa je
opozorila, da je tako po se-
daj veljavnih zakonih in na-
vodilih, ki pa se lahko spre-
mene.
Priznanfa in nagrade občinske
skupščine Smarle pri Jelšah
Na slavnostni seji občinske skupščine in vodstev druž-
benopolitičnih organizacij v nedeljo v Podsredi bodo ob
prazniku občine Šmarje pri Jelšah podeljena občinska
priznanja.
Plaketo »9. september* bosta prejela Janez Slovenc-
Popaj, prvoborec in nosilec Partizanske spomenice 1941 iz
Ljubljane, ki je bil med NOB komisar II. čete Kozjanskega
bataljona in Jože Unverdorben iz Rogaške Slatine, ki je že
dolgo vrsto let eden najaktivnejših družbenopolitičnih de-
lavcev v šmarski občini.
Priznanje »9. september« bodo prejeli: Gozdno gospo-
darstvo Brežice, Ivan Jagrič iz Osredka, Vekoslav Skrabl
iz Kristan vrha, Franc Škerbec iz Pokleka pri Podsredi,
Ivan Drofenik iz Hanjskega, Svet ZKS v krajevni skup-
nosti Kozje, Aero klub Velenje.
Denarne nagrade bodo prejeli: Združenje borcev NOV
Podsreda, aktiv mladih zadružnikov TO kooperantov
Šmarje pri Jelšah ter Franc Komerički iz Rogaške Sla-
tine.
Oskrba z živili in proizvodi bo ustrezna
Prodaja ozimnice dobro teče. Prihodnji teden še krompir In čebula
Po zagotovilih sestavlje-
ne organizacije Merx oziro-
ma direktorja marketinga
in njegovega pomočnika
Franca Petauerja in Maksa
Mačka, lahko z optimi-
zmom pričakujemo letošnjo
preskrbo z osnovnimi in
proizvodi široke potrošnje.
Pšeničnih mok je dovolj,
prav tako pšenice in drugih
žitaric. Prav gotovo bo letoš-
nja proizvodnja sladkorja za-
dovoljila vse potrebe, v Mer-
xu pa ga imajo zagotovljene-
ga. Pričakujejo, da bo kave
na policah več kot doslej, a
ne zaradi večjih količin, am-
pak zaradi visokih cen, ki
omejujejo potrošnjo. Limon
bo dovolj, ostalega južnega
sadja pa ne bo, vendar ob
zadostnih količinah domače-
ga sadja to ne bi smel biti
problem.
Oskrba s svežim mesom
bo verjetno boljša, zlasti z
govejim in z junetino, še ve-
dno pa bodo težave s svinj-
skim mesom in perutnino.
Za teletino pa smo se tako
sprijaznili, da je ni. Kaže, da
bo na trgu kmalu nova vrsta
mesa in sicer zajčje. Cene bo-
do primerne.
Oskrba z mlekom, mlečni-
mi proizvodi in margarino
bo dobra, saj je že sedaj bi-
stveno boljša. Maslo in mar-
garina sta že redno v prodaji.
Tudi sirov bo več. Slabše pa
bo z izdelki na osnovi kaka-
vovca.
Za pralne praške in deter-
gente sicer tudi pričakujejo,
da se bo preskrba uravnove-'
sila, vendar so le še težave z
uvozom. Kljub temu naj bi
bila preskrba zadovoljiva.
Pri industrij sko-tehničnih
izdelkih pa so obeti različni.
Tekstila, tekstilne konfekci-
je in trikotaže bo dovolj, saj
cene umirjajo povpraševa-
nje. Težave bodo še z belo
tehniko in akustičnimi apa-
rati, ker industrija večino teh
usmerja v izvoz. Za kemične
izdelke in gradbeni material
bo še naprej značilna desor-
tiranost. Res je sicer, da je
težko predvideti motnje v
preskrbi, a v Merxu so pre-
pričani, da bo ponudba bla-
ga široke potrošnje zadovo-
ljiva ali pa vsaj takšna, kot v
prvem polletju.
Prodaja ozimnice dobro
poteka, glede na količine, bi
je tudi moralo biti dovolj.
Paprika, slive, česen in fižol
so že nekaj časa v prodaji.
Čebulo in sveže zelje so pri-
čeli prodajati danes in ju bo-
do prodajali do konca mese-
ca, krompir bo v prodaji pri-
hodnji teden, jabolka pa še
pozneje. Ozimna prodaja bo
do 10. oktobra oziroma za ja-
bolka do 20. oktobra. S pro-
dajo paprike pa so že zaklju-
čili.
Ce se bodo vsi obeti za pre-
skrbo uresničili, bo to še nov
dokaz ustreznosti dolgoroč-
no zastavljenega programa v
Merxu, ki temelji na združe-
vanju dela in sredstev. Sice'
pa - tudi sedaj smo dobre
založeni z oljem, sladkorje^
in moko, ki jih sicer marsikje
primanjkuje.
MILENA B. POKLIC
Potsratlmsfvo s
KoslerlčMi
Ze nekaj let se krepijo
vezi med pobratenima
občinama Kosjerič iz Sr-
bije in Slovenskimi Ko-
njicami. Pred nedavnim
pa je svet za družbeno-
ekonomski položaj žensk
iz pobratene občine Kos-
jerič povabil na praznova-
nje občinskega praznika
med 9. in 11. septembrom
ženske iz konjiške obči'
ne. Praznika se bo udele-
žilo 42 aktivistk iz konji;
ške občine, ki jih vod1
Zofka Pavlič.
MP
SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
inovacijo na Celjskem dajejo
velike gospodarske koristi
dovoli, čo lih vzpodbujajo So sindikati
Za celjsko območje je zad-
nje čase značilen precej ve-
lik razmah množične inven-
tivne dejavnosti. Seveda to
„e velja v enaki meri za vse
0bčine. Izstopajo predvsem
Celje, Titovo Velenje in Ža-
lec.
Vzpodbujanje množične
inventivne dejavnosti pa do-
slej sloni predvsem na sindi-
katu, čas pa je, da doprinese-
jo svoj delež tudi drugi, kot
'so na primer gospodarske
zbornice. To so ugotavljali
tudi prejšnji četrtek na ob-
močnem posvetu o inovaci-
jah, ki ga je pripravil Medob-
činski svet Zveze sindikatov
v Celju.
V vseh občinah območja
so inovacijsko področje do-
bro normativno uredili, ven-
dar je očitno, da je inovacij-
ska dejavnost živahnejša v
tistih okoljih, kjer jo tudi
profesionalno spremljajo.
Pri vseh občinskih sindikal-
nih svetih delujejo komisije
za inventivno dejavnost, ki o
njej tudi razpravljajo, prav
tako pa tudi koordinacijski
odbori ali sveti za znanost
pri SZDL. Zal pa še vedno ni
spremljanje te dejavnosti
vključeno v redne razprave o
poslovanju.
Ne vzpodbudno nagrajeva-
nje v številnih okoljih še ovi-
ra večji razmah inovacij, zato
je tudi razumljiva odločnost
vseh, ki so na posvetu sode-
lovali, da je obdavčitev na-
grad za inovacije povsem ne-
sprejemljiva. Toda, čeprav je
sicer stimulacija posamezni-
kov še dokaj urejena, pa je
povsem nerazvita stimulaci-
ja delovnih organizacij, kjer
jih uresničujejo. To in pa ob-
veznost, da v vsaki temeljni
organizaciji ustvarijo vsaj
eno inovacijo, bi gotovo
močno povečalo njihovo šte-
vilo. Veliko pa bi pri tem po-
menilo že samo aktivno so-
delovanje tako poslovodnih
delavcev kot samoupravnih
organov.
Na posvetu so opozorili tu-
di na potrebo po hitrejšem
reševanju inovacijskih pred-
logov, izobraževanju delav-
cev za to področje, pretoku
informacij in na arbitražna
reševanja sporov med inova-
torji in delovnimi organizaci-
jami.
MILENA B. POKLIC
Skupno 1100 inovatorjev
je omogočilo za 250 milijo-
nov gospodarskih koristi
(podatki so brez občine Mo-
zirje, ki jih ni posredovala),
zanje pa so izplačali le 8 mi-
lijonov dinarjev nadome-
stil za inovacijske dosežke.
Največjo korist so ustvarili
v občini Celje - 140 milijo-
nov dinarjev, medtem ko v
občini Laško najmanj - 1,4
milijona dinarjev.
Največ inovatorjev je v
celjski delovni organizaciji
Libela - kar 10 odstotkov
zaposlenih. To so dosegli ta-
ko z vključevanjem poslo-
vodnih delavcev kot s pove-
čanjem stimulacij za inova-
cije s 7 na 11 odstotkov. Za-
drževanje inovacij pri nji-
hovem uresničevanju po-
meni pri njih disciplinski
postopek.
Plaketo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za inovacije s področja izboljšanja pogojev
in humanizacije dela je Stanko Stepišnik iz celjske ITCprejel za rešitev kontejnerskega
skladišča, ki ga je oblikoval še v delovni organizaciji Emo. Izročil mu jo je predsednik
odbora ZSJ za inovacije Lazar Zarič, ki je skupno z Matejem Ignjatovičem izročil takšno
visoko priznanje tudi Martinu Kenetu iz Zdravilišča v Rogaški Slatini za rešitev
priprave hrane v hotelu, ki bistveno olajšuje delo gostinskim delavcem. Oba sta sodelo-
vala tudi na območnem posvetu o množični inventivni dejavnosti.
Posojilo za zagotovitev
32.000 ton rjavega premoga
Izvršilni odbor Ljubljan-
ske banke Splošne banke
Celje je odobril dolgoročno
dinarsko posojilo celjski
Kovinotehni oziroma njeni
temeljni organizaciji Te-
hnična trgovina v znesku
11,4 milijona dinarjev za
združevanje sredstev za pri-
dobitev komercialnega pre-
moga v tem letu.
Kovinotehna, TOZD Te-
hnična trgovina, je namreč
sklenila z nekaterimi bosan-
skimi premogovniki samo-
upravne sporazume o dolgo-
ročni dobavi rjavega premo-
ga z namenom, da s slovlaga-
njem zagotovi potrebne koli-
čine premoga za Celje in nje-
govo regijo. V tem letu znaša
obveznost vlaganj Kovinote-
hne po teh sporazumih 16,4
milijona dinarjev za dobavo
32.000 ton rjavega premoga.
Na seji je tekla tudi prva
razprava o osnutku samo-
upravnega sporazuma med
bankami v državi o politiki
obrestnih mer in o predlogu
sprememb sporazuma o
ustanovitvi bančnega kon-
zorcija za uresničevanje raz-
vojnega programa črne me-
talurgije v okviru Sloven-
skih železarn. V tej zvezi so
imeli nekatere pripombe, še
zlasti glede vrstnega reda no-
vih vlaganj. Menili so na-
mreč, da bi morala biti re-
konstrukcija jeklarne v Žele-
zarni Štore na prvem mestu
vlaganj med slovenskimi že-
lezarnami.
Potrdili so še razporeditev
dosedanjega vodje ekspozi-
ture v Laškem, Bertolda
Hartmana, na delovno mesto
vdje notranje kontrole. V tej
zvezi so soglašali z uvedbo
razpisnega postopka za vo-
djo laške ekspoziture ter z
začasno razporeditvijo Mar-
tine Šuhel na to delovno me-
sto.
Nekaj dni pred tem re-
dnim delom so člani izvršil-
nega odbora na izredni seji
odobrili DO EMO, TOZD To-
varna posede, dolgoročno di-
narsko posojilo v znesku 50
milijonov dinarjev za prvo
etapo tehnološke moderni-
zacije te temeljne organizaci-
je, nadalje konjiškemu Ko-
nusu za TOZD Umetno us-
nje, devizno posojilo v zne-
sku 290 tisoč DM in 192 mili-
jonov lir za modernizacijo
opreme za proizvodnjo
umetnega usnja in končno
celjski Metki za TOZD Proiz-
vodnja tkanin dolgoročno
posojilo v znesku 3,6 milijo-
na dinarjev za nakup
opreme.	M.BOZlC
Bor In
Cementarna še v
sanaciji
V	Cementarni PGM Zidani
most in v Boru Laško so pollet-
je zaključili z izgubo, ki je več-
ja kot ob tromesečju.
V	Boru imajo, kljub novemu
pohištvenemu programu in
uresničevanju ostalih ukrepov
iz sanacijskega programa, še
vedno težave s kadrovanjem
strokovnjakov, z organizacijo
dela ter z zastarelo tehnologijo.
Ob tem je tudi delo družbeno-
političnih in samoupravnih or-
ganov slabo, kar se odraža v
izredno slabem delovnem
vzdušju.
V	Cementarni pa so se ravno
delavci z vso zagnanostjo lotili
dela in je že nekaj dobrih rezul-
tatov. ob polletju se je povečal
tudi fizični obseg dela. Toda
sanacijskega programa še ve-
dno ne bodo mogli uresničiti,
saj je pogoj za prehod na pro-
izvodnjo apnenčeve moke, za-
gotovitev tržišča in nove inve-
sticije v opremo.
Na samostojni seji zbora
združenega dela občinske
skupščine Laško so v torek
ocenili, da si obe temeljni orga-
nizaciji prizadevata za sanacijo
razmer, vendar je očitno, da do
konca leta večjega uspeha ne
bo.
Ničelna rast zaposlenosti
zaskrbljuje predvsem mlade
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delovne organizacije so za
letos načrtovale boljšo struk-
turo novozaposlenih kot
prejšnja leta. Delež strokov-
nih kadrov naj bi bil polovi-
čen. To so seveda načrti, pol-
letni podatki pa kažejo, da
jim tega ni uspelo v celoti
uresničiti, saj je od 531 novo-
zaposlenih delavcev le nekaj
več kot 44 odstotkov stro-
kovnih kadrov. To pa je še
vedno za odstotek in pol
ugodnejše kot lani ob pollet-
ju. Verjetno se bo struktura
novozaposlenih v drugi po-
lovici leta izboljšala, ker de-
lovne organizacije pridvide-
vajo zaposlitev kadrov, ki so
letos zaključili šolanje. Kljub
temu bo nemogoče do konca
leta izpolniti letni načrt za-
poslovanja, ki predvideva 74
odstotni delež strokovnih
kadrov med novo zaposleni-
mi. Veča se delež novozapo-
slenih na proizvodnih delih
In znižuje novo zaposlovanje
na administrativno režijskih
delih.
K nekoliko temnejši sliki
^poslovanja v celjski občini
prav gotovo pripomore dej-
stvo, da ne bodo dosegli na-
črtovane stopnje rasti zapo-
slovanja, ki naj bi bila 0,9 od-
sotna po načrtu in 0,8 po re-
soluciji. Stopnja zaposleno-
sti je ob polletju ostala na
ravni lanskega leta, kljub te-
tou, da so se potrebe po de-
lavcih v primerjavi z istim
obdobjem lani povečale za
13 odstotkov. Gre pa pred-
vsem za dodatne nadomest-
ne zaposlitve in podobno.
Večina
pripravnikov le za
določen čas
Po načrtu zaposlovanja naj
bi združeno delo letos zapo-
slilo 469 pripravnikov, od te-
ga nekaj več kot polovico za
določen čas. Trenutno dela
218 pripravnikov od tretje do
sedme stopnje strokovne
izobrazbe. Zal pa je kar 58
odstotkov teh zaposlenih za
določen čas. Vendar delovne
organizacije iščejo možnosti,
da bi svojim pripravnikom
omogočili stalno zaposlitev.
Zato zaenkrat ni vzroka za
zaskrbljenost. Podobno sta-
nje je bilo tudi lani. Nazad-
nje pa so večini pripravni-
kov za določen čas za stalno
zaposlili. Tistim, ki niso do-
bili takojšnjo zapolitev pa je
pomagala tudi skupnost za
zaposlovanje. Tako od lan-
skoletne generacije (366) pri-
pravnikov le trije dobivajo
denarno nadomestilo in ča-
kajo na zaposlitev.
ZmanJ&ge so tudi
pogodbeno doki
V prvem polletju je bilo
sklenjenih 1090 pogodb o de-
lu, od tega 557 v negospodar-
stvu in 533 v gospodarstvu.
To je za 11 odstotkov manj
kot v enakem obdobju lani.
Za 8,8 odstotkov se je znižalo
tudi število opravljenih ur v
podaljšanem delovnem
času.
Ti podatki so sicer ugodni,
vendar delovne organizacije
v zvezi s tem ne izpolnjujejo
določila zakona o delovnih
razmerjih po katerem mora-
jo za tovrstno zaposlovanje
iskati soglasje skupnosti za
zaposlovanje. Delovne orga-
nizacije so iskale soglasje le
za 376 delavcev.
Gibanje zaposlovanja v ob-
čini torej kaže na nekatere
kvalitetne premike v zaposli-
tveni politiki. Vendar nas ne-
kateri podatki opozarjajo, da
bitka okoli zaposlovanja še
ni končana, dokazujejo pa
tudi, da z načrtnim ravna-
njem in s pametno kadrov-
sko politiko lahko omejio, če
že ne ustavimo rast števila
brezposelnih.
VIOLETA V. EINSPIELER
Jf Vlrttajmi nov
'oprav obrat
Ob prazniku občine Šmar-
^ bodo v Virštajnu odprli
Jbrat celjskega Topra. Od
pihodnjega tedna naprej bo
^ 20 novozaposlenih delavk
lvalo predvsem izdelke iz
ppgrama športne konfekci-
Za kraj je nov obrat izre-
^ega pomena.
L	DS
Zapleti ob letalu, ki ga ni
Poletje bil običajen, rutinski, kot
se reče. New York-Anchorage (na
Aljaski)-Tokio-Seul. Boeing 747,
imenovan tudi jumbo jet, »kot slon
veliki reaktivec«, kar ni posebno
pretiravanje za vsakogar, ki ga je
videl ali se peljal z njim, je bil
zmerno poln potnikov: 269 ljudi,
med njimi 30 Američanov in med
njimi en član Kongresa ZDA.
Znano je, da je družba Boeing
najuspešnejša izdelovalka potni-
ških letal na svetu, Najmanj ne-
sreč, največ nakupov, kratko reče-
no. Ko sedeš v jumbo jet, se naivno
laično čudiš, kako more taka orja-
ška, težka gmota sploh vzleteti in
leteti. Kaj kmalu se prepričaš, da
lahko, brezhibno lahko. Kaj je torej
prešnji teden, v četrtek ob zori
zbrisalo enega od takih orjaških
boeingov z neba, njegovo posadko
in potnike pa pahnilo v smrt? Kje
je njihov grob? To vemo samo pri-
bližno. Kajti doslej razen nekaj olj-
nih madežev na morski gladini ni-
so našli ničesar. Razen če je (more-
biti) najdeno skrbno varovana vo-
jaška in državna skrivnost.
Boeing 747 je najsodobnejše leta-
lo, torej ima vse najsodobnejše ra-
dijske in navigacijske naprave za
varen polet. Toda ta boeing južno-
korejske letalske družbe se je pre-
cej čudno obnašal. Tudi če ne ver-
jamemo trditvam s sovjetske stra-
ni, da ni imel prižganih signalnih
luči (ima pa jih osem in za povrh
dva vrteča se žarometa), je še zme-
rom nejasno, ali sta pilota, kapetan
letala in njegov pomočnik, bila v
radijski zvezi s kontrolo letenja,
kar bi morala biti, saj je to abeceda
vsakršnega sodobnega poleta. Za-
hodna stran trdi, da so slišali, kaj
so govorili piloti sovjetskih bojnih
letal, ki so dobri dve uri zasledova-
li južnokorejski boeing. Doslej pa
nismo zasledili, da bi kdo kaj na-
tančnejšega povedal o pogovoru
posadke letala s kontrolo letenja.
To je nemara pomembna skrivnost.
Dejstvo je namreč, da je boeing
letel zunaj letalskega zračnega ko-
ridorja. Baje celo do 500 km proč.
Zdaj zahodna stran trdi, da so v
računalnik letala pomotoma dali
napačne zemljepisne koordinate.
Za povrh se je v območju poleta,
torej v sovjetskem zračnem prosto-
ru ali blizu njega sukalo ameriško
izvidniško (vohunsko) letalo, resda
manjše od boeinga 747, toda ker je
ob zori vidljivost slaba...
Tudi razlage sovjetske strani, ki
je obdolžena, da je sestrelila potni-
ško letalo z 269potniki, niso poseb-
no prepričljive. Najprej so bili sko-
pobesedni, nato so dali prvo, krat-
ko verzijo, tej so sledile daljše. Se-
strelitve ne priznavajo. Vse skupaj
prikazujejo kot ameriško vohun-
sko dejanje, predvsem pa kot deja-
nje, ki naj bi bilo del protisovjetske
histerije.
Najbrž prave resnice o tragični
usodi letala južnokorejske družbe
še precej časa ne bomo zvedeli. Iz-
ginilo je na območju, kjer imata
dva svetovna vojaškopolitična blo-
ka eno od strateško ključnih meja.
Na vsaki strani do zob oboroženi
vojaki, 24-urno prisluškovanje, kaj
počne nasprotnik, morebitni jutriš-
nji sovražnik. Trupla ni, torej tudi
morilca ni, bi lahko rekli v stilu
klasičnih kriminal k. Toda tokrat
trupla nedvomno so. Ob tem se vsa-
ka stran dela nedolžno, ogorčeno s
prstom kaže na drugo.
Ob vsem tem je nemara - vsaj ob
času, ko to pišemo - tolažljivo, da
je tragedija južnokorejskega letala
sicer dodatno zastrupila odnose
med blokoma, ni pa prekinila dia-
loga med njima Ne v Ženevi ne v
Madridu.
Piše Jože Sircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
Uspehi Cinkarne ob obletnici
Celjska Cinkarna praznu-
je 110-letnico obstoja, 2322-
članski kolektiv pa se ob
tem visokem jubileju lahko
pohvali, da uspešno uresni-
čuje pred leti sprejet pro-
gram ekonomske in ekolo-
ške sanacije. Tako naj bi
Cinkarna letos prvič prese-
gla 10 milijard dinarjev ce-
lotnega prihodka, so pove-
dali na konferenci za novi-
narje člani kolektivnega
poslovodnega organa.
V Cinkarni so do konca ju-
lija ustvarili nekaj več kot 5,4
milijarde celotnega prihod-
ka, za 137 milijonov dolarjev
izdelkov pa so izvozili, od te-
ga kar za 4,6 milijonov dolar-
jev na konvertibilne trge.
Cinkarna tako postaja vse
pomembnejši izvoznik, ki si
za letos zastavlja smele načr-
te za prodajo v tujini. Ob pol-
letju so izvozni načrt uresni-
čili sicer samo 93-odstotno,
vendar gre manjši izvoz
predvsem na račun klirin-
ških trgov, medtem ko so na
konvertibilne trge prodali za
petino več izdelkov, kot so si
zastavili v začetku leta. Po-
datek je še toliko bolj vzpod-
buden, ker so tolikšen izvoz
dosegli v precej težkem po-
ložaju, ko so s konvertibilnih
trgov uvozili za 28 odstotkov
manj surovin kot so načrto-
vali.
Cinkarna na konvertibil-
nih trgih še vedno več kupu-
je kot prodaja, vendar, kot so
poudarili na tiskovni konfe-
renci, so precejšnje možno-
sti, da se bo razmerje kmalu
spremenilo. Sedaj pet proi-
zvodov (cinkova pločevina,
titanov dioksid, cinkov prah,
cinkovo belilo in cinkova ži-
ca) predstavlja 88 odstotkov
skupnega in 95 odstotkov
vsega konvertibilnega izvo-
za. Kot ugotavljajo v Cinkar-
ni pa so še precejšnje možno-
sti za izvoz večjih količin
drugih izdelkov, vendar je
izvozna cena pri vseh proi-
zvodih, razen pri cinkovi ži-
ci, nižja od lastne.
Seveda pa so uspešni po-
slovni in seveda tudi izvozni
rezultati odvisni od oskrblje-
nosti s surovinami. V letoš-
njem prvem polletju je šepa-
la tako dobava domačih su-
rovin, kot nakupi v tujini, za-
to se je fizični obseg proiz-
vodnje zmanjšal za osem od-
stotkov. Cinkarna zato pri-
pravlja nekatere dogovore o
so vlaganju, med njimi pa naj
bi bilo največje so vlaganje
(skupaj z Mežico) v novi ru-
dnik cinka v Drenici v Make-
doniji.	S.S.
Pomanjkanje elektrike »tepe«
jeklarje
Zadnje redukcije električne energije so najbolj priza-
dele štorsko Železarno, kjer so prejšnji teden morali
ustaviti elektroplavž, obe peči v jeklarni pa sta obrato-
vali od 6. do 24. ure samo s polovično zmogljivostjo. V
soboto in nedeljo so se dobave električne energije
povečale, tako, da je spet lahko začel delati elektro-
plavž in sicer s približno 40 odstotno zmogljivostjo. V
Železarni vsak dan dobivajo podatke z dispečerske
službe, koliko energije lahko porabijo, tako da lahko
prilagajajo obratovanje elektroplavža, vendar je 40 od-
stotkov izkoriščenosti spodnja meja, ko plavž še lahko
obratuje.
Zaradi zastojev oziroma manjše proizvodnje bo Žele-
zarna izvozila nekoliko manj jekla v tem mesecu,
manjše pa bodo tudi dobave domačim kupcem. Ker so
nekateri med njimi precej veliki izvozniki, se skupaj
dogovarjajo, kdo in koliko jekla bo dobil, da bi bili
izpadi proizvodnje za izvoz čimmanjši.
S. Š.
V laški Predilnici ni bilo zastojev
Znašli so se pri pridobivanju osnovnih surovin domače Izdelave
V času, ko se naše gospo-
darstvo otepa z najrazlič-
nejšimi težavami, le redko
še srečamo kolektive, kjer
so s svojim delom in doseže-
nimi rezultati zadovoljni.
Tako je v tozdu Predilnica
DO Dekorativna v Laškem,
kjer svoj uspeh pripisujejo
predvsem lastnemu trudu
in ne zunanjim dejavnikom,
kot je na primer rast cen. Ne
gre pa zanemarjati dejstva,
da je tekstilna industrija
trenutno v boljšem položa-
ju kot nekatere druge pano-
ge. Vendar se zadnje čase
tudi tu pojavljajo težave za-
radi pomanjkanja osnovnih
surovin. V laški Predilnici
teh težav ni bilo, ker so se
znašli...
O tem in nasploh o poslo-
vanju v tej temeljni organiza-
ciji smo se pogovarjali z Van-
do Prodan, vodjo predelave.
V. Prodan: »Naši polletni
rezultati so v primerjavi z
ostalimi temeljnimi organi-
zacijami v Dekorativni dosti
boljši. Presegli smo vse plan-
ske postavke, produktivnost
smo na primer povečali za
dva odstotka, kar pa je mak-
simum. Obstoječa tehnologi-
ja nam namreč onemogoča
večjo rast.«
To pomeni, da boste mo-
rali obnoviti strojni park.
Imate v zvezi s tem kakšne
načrte?
V. Prodan: »V srednjeroč-
ni program smo uvrstili re-
konstrukcijo starega obrata
Predilnice 1. Z njim bomo
pridobili nove zmogljivosti
in bomo z obstoječim ka-
drom lahko naredili mnogo
več.«
Edini v delovni organiza-
ciji niste imeli težav s suro-
vinami. Kako vam je to
uspelo.
V. Prodan: »Pomanjkanje
surovin smo rešili z naku-
pom predelanih odpadkov, s
katerimi smo skušali na čim
bolj racionalen način rešiti
pomanjkanje osnovnih suro-
vin za prejo. Mislim, da nam
je to v celoti uspelo, saj ni-
smo niti za en dan ustavili
proizvodnje. Surovine smo
dobili doma, to so odpadki iz
domače predelave, nekaj pa
smo jih kupili pri proizvajal-
cih regeneratov.«
Ste morali temu prilago-
diti tehnologijo?
V. Prodan: »Pri tem so bile
določene težave, vendar smo
uspeli to sami rešiti in tako
ni bilo večjih kvalitetnih ra-
zlik pri naši preji.«
Veliko pozornosti name-
njate tudi kadrovski politi-
ki. Rezultat tega je boljša'
kadrovska struktura. Kako
ste si zastavili kadrovske
načrte?
V. Prodan: »Zastavili smo
si srednjeročni kadrovski
plan, ki ga vsako leto sproti
dopolnjujemo z ozirom na
fluktuacijo. Letni kadrovski
plani predvidevajo tudi nove
štipendiste. Letos smo razpi-
sali 6 štipendij za skrajšani
program, v februarju pa bo-
mo zaposlili vseh šest štipen-
distov, ki bodo prav tako za-
ključili skrajšani program. V
prihodnje pa bomo razpisali
še nekaj štipendij za srednje
usmerjeno izobraževanje,
medtem ko imamo višjih in
visokošolskih kadrov do-
volj.«
Doseženi poslovni rezul-
tati verjetno vplivajo tudi
na osebne dohodke vaših
delavcev...
V. Prodan: »Naš povprečni
osebni dohodek se giblje
okoli 15.600 dinarjev. Naj-"
manjši osebni dohodek je
okoli 12.000 dinarjev in ga
dobijo delavci, ki čistijo pro-
store. Delavci pri strojih pa
dobijo od 16 do 17 tisoč di-
narjev osebnega dohodka.
Letos smo osebne dohodke
povečali za 15 odstotkov. Ob
polletnem obračunu smo
ugotavljali, da bi z ozirom na
dosežene rezultate osebne
dohodke lahko povečali tudi
za 40 odstotkov, vendar se
držimo družbenega dogovo-
ra o razporejanju sredstev za
osebne dohodke. Te usklaju-
jemo v okviru delovne orga-
nizacije.«
Vi ne izvažate, temveč se
zunanja trgovina izvaja na
ravni delovne organizacije.
Kakšni so bili izvozni rezul-
tati ob polletju?
V. Prodan: »Dekorativna
je povečala izvoz nad plani-
ranim in to predvsem na
konvertibilno tržišče, kamor
je šlo kar 19 odstotkov od
celotne proizvodnje. Sicer
pa se je izvoz v celoti povečal
v primerjavi z lanskim pol-
letjem za 60 odstotkov.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Popravek
V zadnji številki NT, z
dne 1. septembra, je v ru-
briki Ljubljanske banke
Splošne banke Celje in v
zapisu pod naslovom
»Vse več vezanih hranil-
nih vlog« tiskarski škrat
posegel med stopnje
obrestnih mer. Četudi je
v besedilu napisano, da
velja za vlogo na vpogled
7,5% letna obrestna mera,
je to dejstvo v prvem
stolpcu tabele spremenil
v 4,5%. To pa je seveda
narobe. Za vloge na vpo-
gled veljajo 7,5% obrest-
ne mere.
PO TREH LETIH
SE VLOGA PODVOJI
Obresti za vezane hranilne vloge, ki veljajo od prvega januarja letos
dalje, so prav gotovo tiste, ki najbolj vplivajo ne samo na rast privarče-
vanih sredstev delovnih ljudi in občanov, marveč tudi na njihovo ve-
zavo. Vse več varčevalcev se namreč odloča za vezavo svojih hranilnih
vlog. Razumljivo, saj so obrestne stopnje za vezane vloge neprimerno
višje od onih, ki veljajo za prihranke na vpogled.
Tako se nenamensko vezana vloga nad tri leta v tem času z obrestmi
vred že podvoji, po petih letih pa več kot potroji.
Od prvega januarja letos dalje veljajo pri Ljubljanski banki Splošni
banki Celje naslednje obrestne mere za nenamensko vezane dinarske
hranilne vloge:
nad 1 leto - 18%
nad 2 leti - 23%
nad 3 leta - 28%
Sicer pa poglejmo na tabeli, kaj se dogaja z vlogo 50.000dinarjev, če
je samo na vpogled, se pravi, da veljajo zanjo 7,5% obresti, oziroma, če
jo vežemo na več let:
Primer je zgovoren, najbolj pa seveda številke, ki pravzaprav ne
potrebujejo komentarja. Navzlic temu so vam v enotah Ljubljanske
banke Splošne banke Celje vsak čas na voljo za odgovor na kakršno
koli vprašanje.
V Gradnji uspešno prodajajo
Ce so v žalski Gradnji v
prvih letošnjih mesecih še
ugotavljali, da prodaja ne
poteka tako dobro kot so
načrtovali, potem je položaj
sedaj drugačen.
S prodajo svojih izdelkov
so v zadnjih mesecih dosegli
pomembne rezultate, ki so
odraz predvsem prizadevne-
ga dela in obdelave domače-
ga tržišča, ne samo v Slove-
niji, pač pa tudi v drugih re-
publikah. Sedaj ugotavljajo,
da so lahko z rezultati zado-
voljni, kljub zaostrenim raz-
meram v našem gradbeniš-
tvu.
Lepe rezultate so dosegli
tudi v izvozu, ki sicer še ne
predstavlja pomembnejšega
deleža, vendar se nenehno
povečuje. Izvažajo v Italijo,
Irak in na Cehoslovaško,
pred nedavnim pa precej tu-
di v Sovjetsko zvezo. Gre za
skupne nastope na tujih trži-
ščih, kjer jugoslovanska
gradbena operativa gradi po-
membne objekte.
Po osmih mesecih letoš-
njega leta ugotavljajo tudi,
da so dosegli za dva odstotka
večji fizični obseg proizvod-
nje in to z istim številom za-
poslenih delavcev. Ko oce-
njujejo nominalne rezultate,
poudarjajo, da so jih dosegli
ob cenah, ki so veljale ob
koncu lanskega leta. Cene se
niso spremenile vse do letoš-
njega polletja.
Osnovni cilj do konca le;
tošnjega leta je, da bi dosegli
ob enakem številu zaposle-
nih delavcev za pet do šest
odstotkov višji fizični obseg
proizvodnje, kar bi pomeni-
lo, da so zastavljeni plan pre-
segli za tri odstotke.
Večjih težav pri oskrbi rt
bilo. V začetku leta je bilo
sicer nekoliko težav z oskrbo
s prokromom, ki je potrebe!1
za izdelavo cevi, ki predstav-
ljajo osnovo za etažne dimn1'
ke. Tudi s cementom ni bil°
težav tako kot lansko leto.
Vzpodbuni rezultati so P0'
membni še toliko bolj, sajN
teh dneh praznuje Gradnj3
tridesetletnico obstoja. w
JANEZ VEDENJ
8> SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kolo razvoja se je sramežljivo zavrtelo
y spominskem parku Trebče postopoma obllkulelo celovito kulturno ponudbo
V mesecu decembru se bo-
sta iztekli dve leti, kar je
skupščina SR Slovenije
$prejela Zakon o spomin-
skem parku Trebče. Zakon
^ v skupščini sprejeli pred-
vsem s ciljem, da bi celovi-
to zaščitili kulturno in na-
ravno dediščino krajev, ki
50 tesno povezani z življe-
njem 'n revolucionarnim
delom Josipa Broza Tita in
ja bi bilo hkrati celotno ob-
močje deležno tudi hitrejše-
ga gospodarskega na-
predka.
Kaj se je torej premaknilo
fia bolje v tem spominskem
parku po sprejetju omenje-
nega zakona in kje so vzroki
omahovanja pri njegovem
hitrejšem gospodarskem
razvoju? O tem smo se pogo-
varjali s Francem Zidarjem,
vodjem delovne organizacije
Spominski park Trebče, ki je
v ustanavljanju.
NT: Bi morda v kratkem
najprej predstavili Spomin-
ski park Trebče?
F. Zidar: Spominski park
Trebče leži večinoma v
šmarski, le deloma pa tudi v
krški in brežiški občini. Na
197 kvadratnih kilometrih ži-
vi v njem nad 11 tisoč prebi-
valcev, ki pa se zaradi nera-
zvitosti območja in slabih za-
poslitvenih možnosti še na-
prej iz njega izseljujejo. V
šmarski občini zajema park
krajevne skupnosti Podsre-
da, Bistrica ob Sotli, Vir-
štanj, Kozje, Buče, Lesično
in Polje ob Sotli.
NT: Poldrugo leto je mini-
lo od sprejetja Zakona o
Spominskem parku Trebče.
Kako se njegova določila
uresničujejo?
F. Zidar: Kar takoj velja
poudariti, da le del določil
Zakona o Spominskem par-
ku Trebče postopoma ure-
sničujemo. Predvsem tisti
del, ki se nanaša na varova-
nje kulturne in zgodovinske
dediščine teh krajev in na
postopno oblikovanje celo-
vite kulturne ponudbe. V
zvezi s tem naj povem, da je
v postopku ustanavljanja de-
lovna organizacija Spomin-
ski park Trebče, ki naj bi po-
magala zavrteti kolo celovite
kulturne ponudbe v teh kra-
jih. Manj, pravzaprav nič, pa
ne storimo za uresničitev do-
ločil zakona, ki govore o nuj-
nosti hitrejšega gospodar-
skega razvoja parka, če naj
ostane živ kulturni in zgodo-
vinski pomnik. Zal se mi zdi,
da kaj dosti tudi ne bomo
naredili, če ne bo pri tem od-
govorno pomagala širša
skupnost.
NT: Pravite, da že obliku-
jete program skorajšnje
kulturne ponudbe Spomin-
skega parka Trebče. Kaj za-
jema?
F. Zidar: Naš cilj, ki smo
ga zapisali tudi v letošnji
program, saj srednjeročnega
programa razvoja Spomin-
ski park Trebče še nima, je,
da bi na celotnem, to je šir-
šem območju parka, posto-
poma razvili štiri nosilce kul-
turnega programa: Trebče,
grad Podsreda, Olimje in
grad Pišece na Bizeljskem.
Letos smo se lotili uresniče-
vanja tega programa, čeprav
nas veliko dela še čaka. Tako
smo postavili v Trebčah te-
melje za hišo Titove tete Ane
Kolar, ki jo bomo na novo
postavili ob muzeju, priprav-
ljamo tudi krajinsko uredi-
tveni načrt Trebč, ker želimo
ohraniti čimbolj avtentično
podobo kraja iz let, ko je v
njem prebival Tito. Predvi-
deno je, da bo obnovljen star
mlin, da bo deloma zasut se-
danji ribnik in da bosta ure-
jeni še Javerškova bajta v
Podsredi in stara apnenica.
Letos je bilo dosti narejene-
ga tudi na podsreškem gra-
du, saj bo ob prazniku v
njem odprta stalna razstava
o Kozjanskem med NOB.
Obnovitvena dela pa že lep
čas tečejo tudi na spomeni-
škem kompleksu v Olimju,
kjer je tudi znamenita lekar-
na. Morda še to, da je v za-
ključni fazi rekonstrukcija
ceste do Javerškove domači-
je in da smo letos dokončno
sanirali Preskarjev mlin na
Osredku, ki je pomemben
spomenik iz NOB.
NT: Letos so Spominski
park urejali tudi briga-
dirji ...
F. Zidar: V Bistrici ob Sot-
li je bilo naselje republiške
mladinske delovne akcije
Spominski park Trebče, za-
živel pa je tudi delovni tabor.
Kakorkoli že ocenjujejo bri-
gadirji sami svoje delo, naj
poudarim, da smo mi izre-
dno zadovoljni s tem, kar so
naredili. Samo na podsre-
škem gradu ocenjujemo vre-
dnost njihovega dela pri ure-
janju in čiščenju okolice in
pri delih na novi cesti na 1,3
milijona dinarjev.
NT: Polagoma se torej že
zaokrožuje kulturna ponud-
ba spominskega območja.
Kako pa je s turistično po-
nudbo teh krajev?
F. Zidar: Res je morda ne-
koliko nerazumljivo, vendar
v Spominskem parku Treb-
če zaenkrat oblikujemo kul-
turno ponudbo ločeno od ce-
lovite turistične ponudbe.
Zaenkrat smo v to primora-
ni, saj se nam zdi, da bo tudi
slednja v naslednjih letih
vendarle počasi dobivala
svojo podobo. Zal je tako, da
so v parku na izredno nizki
ravni gostinske usluge, da
Spominski park doslej ni
znal organizirano ponuditi
svojih lepot in znamenitosti,
kar se seveda pozna na števi-
lu obiskovalcev. Kulturna
ponudba je prva stopnica, ki
bo kmalu segla do ljudi v
obliki strnjene informacije v
katalogu o parku. Hkrati pa
seveda v šmarski občini ra-
zmišljamo o tem in se dogo-
varjamo, kako bi to ponudbo
popestrili in jo vključili v or-
ganizirano turistično ponud-
bo celotnega območja. Bo-
jim se, da to še ne bo tako
kmalu, saj mora biti vpeta v
celovit gospodarski razvoj
parka.
DS
Tekstilci - gasilci
110-letnlca gasilstva v Preboldu v
znamenju 740 gasilk
Praznovanje praznika tek-
stilne tovarne Prebold je bilo
letos v znamenju pomembne-
ga jubileja, Tamkajšnje indu-
strijsko gasilsko društvo je
namreč praznovalo 110-letni-
co obstoja in tako se uvršča
Jed najstarejša tovrstna
društva v Sloveniji. Ob tej
Priložnosti so v preboldski
tekstilni tovarni nameravali
v gasilske vrste sprejeti 110
gasilk, prijavilo pa se jih je
kar 141.
V petek so v tekstilni tovarni
Pripravili posvetovanje gasil-
skih društev slovenske tekstil-
r'e industrije, na katerem so
Predavali najvidnejši sloven-
ski in hrvaški strokovnjaki s
Področja požarne varnosti.
Največ pozornosti so namenili
Požarnemu varstvu v naši tek-
stni industriji. Praktično so
Prikazali tudi uporabnost tako
JpOč negorljivih tkanin Pre-
jjajti in Neplam. V soboto pa je
tekmovanje industrijskih
jfrsilskih društev slovenske
"^stilne industrije, ki se ga je
Udeležilo kar 45 moških in žen-
skih ekip.
, V popoldanski veliki gasil-
^ Paradi je sodelovalo 800 ga-
,^cev iz domala vse Slovenije,
^ so prikazali tudi tehnično
uPfemljenost.
% 110-letnici industrijske
£ gasilskega društva tekstil-
£ tovarne Prebold je bilo tu
JPubliško tekmovanje gasil-
desetin tekstilne indu-
Slovenije.
Skupaj je nastopilo kar 44
desetin. Tekmovali so v trodel-
nem napadu, štafetnem teku,
vajo z brentačo, vajo z hidran-
tom in štafetnem teku z gaše-
njem požara z gasilskim apara-
tom. Pri članih je prvo mesto
zasedla desetina tovarne noga-
vic Polzela, ki je zbrala 347,5
točke, sledi desetina Dekora-
tivne iz Ljubljane 329,5, Tek-
stil TOZD Filc iz Mengša 321
točk itd. Pri članicah je zmaga-
la desetina iz Juteksa Žalec, ki
je zbrala 389 točk, sledi deseti-
na tovarne volnenih odej Skof-
ja vas 386, skupne službe tek-
stilne tovarne Prebold 378
točk itd. Iz TT Prebold je na-
stopilo kar 12 desetin.
Odgovornost je srž
političnega dela
V mozirski občini tudi v
poletnem času skoraj ni bi-
lo četrtka, da ne bi na izvrš-
nem svetu skupščine občine
sprejemali odločitev, pri-
pravljali predlogov za na-
daljnje odločanje, pomemb-
ne za razvoj občinskega go-
spodarstva. Obremenitev
izvršnih svetov je v seda-
njem gospodarskem trenut-
ku vse večja, zatone tokrat-
ni gost tednikovega in-
tervjuja Franc Miklavc,
predsednik IS SO Mozirje.
Kakšna je torej obre-
menitev izvršnega sveta
danes, ko ukrepi z vrha
kar dežujejo, ko so po-
trebne hitre, a pretehta-
ne odločitve:
F. Miklavc: »Ob tem, da
vemo kakšna je profesional-
na struktura občinskih orga-
nov, je obremenitev izvršne-
ga sveta prevelika. Vsi zahte-
vajo, da se skoraj vse, količ-
kaj pomembne zadeve
obravnavajo na izvršnem
svetu in občutek imam, da
drugim organom nihče več
ne verjame. Kar prevečkrat
vsi od nas pričakujejo odlo-
čilne besede, sklepe in seve-
da na tej osnovi opredelitve,
vendar samo mi, kot pred-
stavniki širšega družbenega
življenja ali oblasti, če tako
hočete, ne bomo mogli pov-
sod sodelovati. Vemo na-
mreč, da same obljube ne
pomenijo ničesar in sem pro-
ti temu, da nekaj obljublja-
mo in potem tega ne uresni-
čimo. Moje načelo je delo in
ob delu obljubljati tisto, kar
lahko uresničimo.«
Večkrat je potrebno hi-
tro ukrepati, se odločati
v vrhu?
F. Miklavc: »Ker vsi sku-
paj ne dohajamo dinamike
zaradi prevelike obremeni-
tve, je interventno odločanje
še bolj prisotno. Res ima lah-
ko takšno hitro odločanje tu-
di negativne posledice, ven-
dar moramo pogosto zaradi
problemov, ki vpijejo po re-
šitvi, hitro ukrepati. Tudi
drugi organi, od republike
do zveze, morajo dostikrat
sprejemati odločitve na tak
način. Zelja vseh je seveda
kvalitetno delo in skozi to
sprejemanje dolgoročnih in
ustreznejših, odločitev, ven-
dar sem prepričan, da bodo
zaradi dinamike življenja tu-
di te delne in hitre odločitve
še nadalje prisotne.«
Možnost, da se kdaj pri
čem prenaglite, je torej
večja. Pa tudi osebna od-
govornost seveda?
F. Miklavc: »Res je, ven-
dar skušam svoje odločitve
sprejemati z največjo mero
odgovornosti. Za karkoli
sem se odločil sam ali v po-
svetu z ožjimi sodelavci, tudi
polno odgovarjam. Ne bojim
se torej, da ne bi odgovarjal,
sicer tudi ne bi sedel na tem
mestu.«
Tudi o javnosti dela
funkcionarjev dosti go-
vorimo?
F. Miklavc: »Naša občina
ni velika, zato še posebej no-
ben problem ne more in ne
sme ostati v zakulisju ali na-
menoma pozabljen, javnosti,
skrit. Karkoli se dogaja v eni
krajevni skupnosti ali v dru-
gi temeljni organizaciji, se
prej ali slej izve. Ravno zara-
di tega moramo funkcionarji
delati odkrito, odprto. Mi-
slim da pred skupščino ali
izvršnim svetom nisem za-
molčal nobenega problema,
ker vem, da so to organi, do
katerih sem predlagatelj,
polno odgovoren za svoje,
naše predloge.«
Za seboj imate 25 let
dela v gospodarstvu. Na
to mesto ste prišli iz
Smreke Gornji grad,
kjer ste bili direktor de-
lovne organizacije. Za-
kaj ste zapustili
Smreko?
F. Miklavc: »V Smreki
sem bil skoraj 12 let. Dolgo-
letnega dela v eni delovni or-
ganizaciji sem se naveličal
tudi, po pravici povedano,
zato, ker sem organizacijo
imel že kar preveč za svojo.
Kritike na račun poslovanja
Smreke sem imel že kar za
osebni napad name, sproščal
sem obrambne mehanizme,
kot da nekdo napada Franca
Miklavca in ne Smreke Gor-
nji grad. To seveda ni zdra-
vo. Mislim da je danes na vb-
dilnih mestih še dosti takih,
ki bi morali priti do takšnega
spoznanja in z umaknitvijo
prepustiti mesto sposobnim
strokovnjakom.
Ob dejstvu, da sem po po-
klicu lesni strokovnjak tudi
ocenjujem, da danes ne se-
dim na pravem mestu.«
In kako ob tem ocenju-
jete uspešnost dela, ki ga
opravljate sedaj?
F. Miklavc: »To oceno mo-
ra dati nekdo drug, skupšči-
na ali kakšen drugi organ.
Pripomb do sedaj ni bilo, če
pa bo potreba, ne bo težko
reči, da so drugi bolj uspo-
sobljeni za opravljanje tega
dela.»
Kaj vas pri delu naj-
bolj obremenjuje?
F. Miklavc: »Malo preveč
imamo papirnate vojske, ta-
ko da je ob današnji gospo-
darski situaciji dan kar pre-
kratek. Danes naprimer, ura
je nekaj čez poldan, sem
imel do tega časa v pisarni
najmanj 25 ljudi. Le doma
torej lahko kaj napišem, ker
se v pisarni temu ne morem
posvetiti.«
Vse več je tudi orga-
nov, stabilizacijskih ko-
misij?
F. Miklavc: »Res je, ven-
dar bi morali bolj gledati na
vsebino dela, kot na sestavo
raznih organov. Konkretno,
izdelali smo program delova-
nja v zoženih materialnih po-
gojih, na skupščini je bil pro-
gram z določenimi popravki
sprejet, medtem ko ustrezne
komisije, kar je inicirano z
republike, še nismo imeno-
vali. Saj imamo zvezo komu-
nistov, socialistično zvezo,
sindikat, občinske upravne
organe, ki smo vsi skupaj
enotno odgovorni za gospo-
darstvo, vsi skupaj dovolj
poznamo razmere v občini.
V kolikor jih ne, se medse-
bojno informiramo. Ce to ob-
vladujemo, potem kvaliteta
uresničevanja družbeno eko-
nomskih in samoupravnih
odnosov v občini ne bi smela
biti vprašljiva.«
Kaj pa prosti čas?
F. Miklavc: »Ah, prosti
čas. Če ga le imam, zavijem
na košarko, pa planinarim
rad, pa čebele gojim. Najraje
pa se ukvarjam z lesom. Z
mislimi sem vedno pri tem,
kako bi iz lesa, iz iverne plo-
šče, naredil nekaj kvalitetne-
ga. Noben avto, ki iz doline
pelje nepredelan les, mi ne
uide.«	R.PANTELIC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
Pomembno delo vzdrževalcev
mBmmammmmmmmamMummmmmmmmmmmmmmmmmmammmmma
V TE Šoštanj Je zaposlenih 290 različnih vzdrževalcev
Inženir Dušan Vukič je že
peto leto vodja TOZD Vzdr-
ževanje v Termoelektrarni
Šoštanj. V tem tozdu je za-
poslenih 290 delavcev, ki so
v glavnem kvalificirani za
področje strojne, elektro in
gradbene stroke.
Dušan Vukič: »Pri tako
pomemben objektu kot je
Termoelektrarna Šoštanj s
svojimi 750 MGW je vzdrže-
valna funkcija izredno po-
membna. Le z rednim vzdr-
ževanjem in strokovnimi
službami je možno proizva-
jati potrebno energijo. To je
še posebej pomembno zato,
ker TEŠ pokriva kar polovi-
co potreb Slovenije po ener-
giji, v času primanjkovanja
pa jo s svojimi rezervami tu-
di prodaja drugim jugoslo-
vanskim republikam. Svoje
proste kapacitete lahko tako
zamenjujemo za premog in
rešujemo pomanjkanje ener-
gije zlasti v BIH in Srbiji.
Naša osnovna dejavnost je
vzdrževanje vseh naprav in
objektov s področja rednega
in investicijskega vzdrževa-
nja.«
V času remonta določene-
ga objekta zaradi pomanjka-
nja svojih delavcev tesno so-
delujejo tudi s strokovnjaki
v Metalni, Hidromontaži,
Termiki... Sodelovanje je
potrebno tudi zato, ker je na-
pako treba čimprej odpravi-
ti, da termoelektrarna po-
novno lahko obratuje z ne-
zmanjšano zmogljivostjo.
»Takšno sodelovanje je tudi
cenejše, kot pa da bi sami
povečevali število zaposle-
nih, saj gre za primere v tako
imenovanih konicah. Pravi-
loma delamo v dopoldan-
skem času, če pa je potreb-
no, popoldne in celo ponoči.
TE ne sme stati in naši delav-
ci so pripravljeni, da v vsa-
kem trenutku pomagajo.«
Za vzdrževanje so potreb-
ne specializirane ekipe za
posamezna področja:
»Takšne ekipe imamo za
napajalni sistem, turbinske
in kondenzacijske naprave,
regulacijski sistem in kurilni
sistem. Skupaj imamo dvaj-
set skupin, od tega deset na
strojnem, sedem na elektro
in tri na gradbenem področ-
ju. Vsaka skupina opravlja
svoje delo, ko pa je potreb-
no, zlasti pri večjih delih, pa
se med seboj pomešajo in jih
sodeluje toliko, kolikor jih je
za odpravo napake ali pri re-
montu potrebno. Smo ver-
jetno edini v Jugoslaviji, ki
imamo remonte na vsaki dve
leti.«
TV
30 let
planinskega
društva Rimske
Toplice
Planinsko društvo iz Rim.
skih Toplic je preteklo nede-
ljo proslavilo pomemben ju-
bilej, 30. obletnico obstoja.
Na praznično nedeljo so se
na Kopitniku, pri planinski
koči planincev iz Rimskih
Toplic, zbrali številni člani
društva, med njimi znana hi-
malajca Franček Knez in Jo-
žek Zupan, vzornika mladih
privržencev alpinizma in
planinarjenja.
Kot vsako leto doslej so se
domačim planincem pridru-
žili tudi člani oziroma dele-
gacija pobratenega planin-
skega društva »Mosor«
Splita ter delegacije planin-
skih društev iz Zasavja. Na
predvečer jubilejne priredi-
tve je bila svečana seja pla-
ninskega društva iz Rimskih
Toplic.
I. S.
Marjan Potočnik, vodja strojne službe in namestnik tehnič-
nega vodje v Termoelektrarni Šoštanj: »Avgusta smo proi-
zvedli 438 milijonov 645 tisoč 300 kilovatnih ur energije, kar je
mesečni rekord. Sicer pa smo letos proizvedli že dve milijardi
600 milijonov ton energije in zato pokurili tri milijone 263
tisoč ton premoga. Večina je bila velenjskega lignita, 770 tisoč
ton premoga pa je bilo prepeljanega iz drugih jugoslovanskih
rudnikov.
Vsa remontna dela na petih blokih so opravljena in vsi razen
enega (problem hladilni sistem) delujejo s polno močjo. Tako
se iz šoštanjske termoelektrarne trenutno ne da potegniti kaj
več energije, ki jo tako potrebuje naše gospodarstvo. Delu-
jemo na mejah možnosti. Obratovalna pripravljenost je za
naše razmere na višku. Tudi premoga je dovolj. Stanje se bo
verjetno izboljšalo koncem meseca, ko bodo ponovno vključili
Krško in del Trbovelj.«
V konjiški občini vlšie cene
komunalnih storitev
Skupnost za cene v občini Slovenske Konjice je odobrila
15 odstotno povišanje cen komunalnih storitev. To je že
druga podražitev letos. Prva je bila od 1. aprila za 25 odstot-
kov, nova pa velja od 1. julija. Sočasno pa so znižali cene
kruha v skladu z republiškim dogovorom in pri tem opozo-
rili, da ni sprejemljivo, da so cene kruha tam, kjer so jih
neupravičeno dvignili že pomladi, lahko ostale nespreme-
njene. Na skupnosti za cene pa so zavrnili nekatere predloge
za višje cene, kar velja predvsem za gostinsko dejavnost.
MBP
Že petindvajset let lovec
Puška Jožeta Rovšnlka Je vedno pripravljena za novo troteje
Jože Rovšnik je že petin-
dvajset let član Lovske dru-
žine Braslovče, na njego-
vem zemljišču pa stoji tudi
lovska koča Bezovec. Lov-
ska družina Braslovče je že
pred vojno aktivno delova-
la, takoj po vojni, leta 1948,
pa so postavili tudi svojo
lovsko kočo.
Delavni so člani lovske
družine Braslovče. To se vidi
tudi po številnih diplomah
in priznanjih, ki jih je 56 bra-
slovških lovcev osvojilo na
meddružinskih tekmova-
njih. Takšni pa so bih tudi
takoj po vojni, ko so pričeli z
gradnjo lovske koče. Veliko
prostovoljnega dela in udar-
niških ur je bilo vloženih v
izgradnjo te koče in za to so
konec leta 1948 braslovški
lovci prejeli tudi spomenico.
Poleg koče na Bezovcu ima-
jo še dve lovski postojanki in
sicer kočo Pod grmado in
kočo Pri studencu. Lovska
družina pa ima v najemu tu-
di nekaj zemljišč kjer gojijo
ohrovt za srnjad in zajce ter
koruzo za divje prašiče. Na
svojem lovskem območju
imajo urejena tudi krmišča,
kjer dvakrat tedensko krmi-
jo živali.
Največ se na braslovškem
lovskem območju zadržuje
srnjad, divji prašiči, jelenjad,
včasih pa se v te kraje prikla-
ti tudi kakšen prehodni me-
dved. Jože se spominja, da
so največ divjih prašičev od-
strelih leta 1944. V svoji lov-
ski »karieri« pa se je srečal
tudi s pobesnelim divjim
prašičejn. Jožetu je zmanjka-
lo nabojev in tako je prašiča
le obstrelil. Prašič ga je na-
padel in lovcu ni preostalo
nič drugega, kot da pobesne-
lo žival zakolje. Jože pa se
spominja še enega divjega
prašiča. »Ta je bil še mladič
in z njim ni bilo nobenih te-
žav«, se nasmehne. Prinesel
ga je domov in Rovšnikovi
so potlej imeli poleg »doma-
čih« še divjega prašiča. Pa
vendar ni bila to edina žival,
ki so jo Rovšnikovi vzgojili.
Pred leti je Jože prinesel do-
mov tudi malo srnico, ki se
je hitro udomačila in priva-
bila na domače. Gospodar
Jože pa poleg svojih lovskih
pohodov najde čas tudi za
delo na kmetiji. Tega dela
sploh ni tako malo, saj meri
Rovšnikova kmetija kar 63
hektarjev. Sicer je od tega 42
hektarjev gozda, vendar je
dela na Rovšnikovi kmetiji
še vedno veliko. Rovšnikovi
pa so zadovoljni, da imajo na
kmetiji naslednika in da lah-
ko večino del opravijo stroj-
no. »Tako ostane več časa za
lov«, se je nasmehnil Jože in
že pogledal po puški, ki jo
ima vedno pripravljeno za
nove »lovske trofeje«.
IVANA FIDLER
Na Blagovni
bodo
praznovali
V	soboto in nedeljo bo
slovesno na Blagovni,
kjer bodo z različnimi pri-
reditvami počastili. kra-
jevni praznik.
V	soboto dopoldne se
bodo na nogometnem
turnirju pomerile ekipe
vaških skupnosti, popol-
dne pa bo zborovanje
pred partizansko bolnico-
zemljanko »Zima«.
Osrednja slovesnost se
bo pričela v nedeljo ob 15.
uri na prostoru pred
osnovno šolo na Blagov-
ni, kjer bodo najbolj ak-
tivnim krajanom podelili
priznanja in prizadevnim
učencem nagrade krajev-
ne skupnosti.
V	tej najmanj razviti
krajevni skupnosti v
šentjurski občini bodo
predali namenu tudi
funkcionalni del doma za
SLO in CZ, ki je v zaklju-
čni fazi gradnje.
MP
Ione Gaberšek
Zibiko in bližnje Koret-
no ima Tone Gaberšek ta-
ko rad, da bi teh krajev
nikoli, za nobeno ceno, ne
zapustil. Na Zibiko ga
priklenja vsakodnevno
delo, na Koretno pa dom,
spomini na otroštvo, ču-
dovita pokrajina.
Navezanost na to po-
krajino ne traja od njego-
vega rojstva. Kot neza-
konski otrok je prepoto-
val skoraj vso domovino,
od Maribora do Beogra-
da, kjer so se različni so-
rodniki potegovali zanj.
Ko mu je bilo dvanajst
let, je končno, prispel na
hribček Koretno v krajev-
ni skupnosti $marje in
tam ostal. K sebi ga je po-
vabil oče, ki ga dotlej ni
poznal. Spominja se, ko
je prvič stopil v očetovo
hišo. »Tako, zdaj sem pa
prišel«, je ves razburjen
od usodnega dogodka ko-
majda izustil.
Ker je vso rano mladost
pogrešal domače ognji-
šče, mu je novi dom veli-
ko pomenil. Študirat je
odšel v Maribor, za učite-
lja. Prve učiteljske kora-
ke je napravil v šoli v
Podčetrtku, kjer je bil po-
tem štiri leta, nato pa je
pristal v Zibiki, nedaleč
od svojega doma. Danes
je Tone Gaberšek vodja
zibiške šole, učitelj, pred-
sednik prosvetnega druš-
tva v Zibiki, tajnik gasil-
skega društva, aktivno
posega v krajevno sa-
moupravo in je sploh v
Zibiki nepogrešljiv, ka-
dar se kaj organizira, pri-
pravlja, načrtuje.
V šolo hodi s Koretnega
v Zibiko vsak dan peš. Za
rekreacijo, pravi, in doda:
»Sem otrok narave. Za-
ljubljen sem v to idilično
pokrajino, kjer v hlevu
muka živina, kjer okrog
hiše raste vinska trta, kjer
stoji »gorca« za prijatelje
in kjer dan ni dnevu
enak. Če ne drugače, se
dan razlikuje od prejšnje-
ga po tem, da je jabolko
na drevesu bolj rdeče.«
Letos morja ni videl. Pa
ga tudi ne pogreša. Počit-
nice je preživel delovno,
malo doma, malo v Zibi-
ki. Veseli se pričetka no-
vega šolskega leta, saj je
»svoje« otroke že močno
pogrešal. Če Tone Gaber-
šek še kaj pogreša, je to
gledališče. Na abonmaj-
sko predstavo v Šmarje
ne more vedno, potem pa
mu tovrstni kulturni do-
godki uhajajo. Če me ob-
čutek ne vara, je Tone Ga-
beršek resnično srečen
človek.
MARJELA AGREŽ
Vsak dan s kolesom v rudnik
Anton Grm Iz Brezna zdaj uživa zaslužen pokoj
Našli smo ga doma. Pred hišico v Breznu
pri Vitanju, je s krepkimi zamahi cepil
drva. Čeprav že krepko v sedemdesetem
letu, je Anton Grm še vedno krepak moža-
kar, ki se mu ne pozna šestnajst let garanja
v rudniku Zabukovica.
Bogata je življenjska pot tega predvojnega
delavca pri Kuzmanu v Vitanju, moža, ki je
spoznal grozote nemških koncentracijskih
taborišč in partizanskega bojevanja v gozdo-
vih, kasnejšega delavca pri Gozdnem gospo-
darstvu Vitanje in upokojenega rudarja, ki
sedaj, za kratek čas, kot sam pravi, kmetuje
na mah kmetiji v domačem Breznu. Kopanje
premoga je bilo težko delo. Anton se je vsak
dan s kolesom odpeljal iz Brezna v Zabuko-
vico, zlezel globoko pod zemljo in potem ko-
pal premog. Opravljal je dela ročnega kopa-
ča, saj rudnik ni bil mehaniziran in rudarji so
se vsak dan spuščali vanj s strahom pred
nesrečo. Rudarski SRfcCNO je imel v tistih
dneh še veliko večji pomen kot danes. »Kar
vesel sem, da so mimo težki časi dela v rudni-
ku, vsakodnevno kolesarjenje v dežju, snegu,
vetru ah pa v lepem vremenu v Zabukovico«,
nam je dejal ob koncu pogovora in že popri-
jel za sekiro. Drva morajo biti pripravljena,
moža, ki je šestnajst let preživel v rudniku,
vendarle ne sme zebsti, pa čeprav je ob Gr-
movi hišici zložena že velika skladovnica za
zimo pripravljenih polen. Prav tako morajo
biti dela na mali kmetiji vedno pravočasno
opravljena, saj ne gre, da bi delo čakalo.
IVANA FIDLER
Takole se je postavil Anton Grm pred
jektiv foto-aparata. Mirno, z roko v bokJ
stal, oči pa so se vendarle obračale k seW
ri, ki je čakala ob skladovnici drv.
veliko polen čaka, da jih nacepim za $
mof« je kot v opravičilo dejal Anton,
smo odhajali.
S^|PTEMBERJ983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Vsak obrtni sejem v Ceiju je
prinesel nekaj novega
0rka Kolnik pričakuje, sla bo tako tudi z letošnjim
Tako kot se razvijata
drobno gospodarstvo in
0l)rt se razvija tudi medna-
^ni obrtni sejem v Celju,
prihodnji petek ga bodo od-
prli že šestnajstič. Dolga
Jot je za sejmom in vsak je
prinesel kaj novega. Tudi
letošnji bo. Pripravljajo ga
tako kot lani Zveza obrtnih
^druženj Slovenije, Splošno
druženje Slovenije in Za-
vod športno-rekreaeijski
center Golovec. Da v pri-
pravah na sejem mislijo
prav na vse, nam je potrdil
tudi direktor Zavoda Golo-
vec Mirko Kolnik.
Za uspeh sejma jc brez
dvoma pomembno, kdo vse
na njem sodeluje. Kakšna
bo letošnja udeležba?
M. Kolnik: »Na 16. medna-
rodnem sejmu obrti v Celju
bo razstavljalo svoje izdelke
1400 zasebnih obrtnikov in
70 organizacij združenega
dela. 120 zasebnih obrtnikov
bo svoje izdelke tudi proda-
jalo, prav tako pa bodo izdel-
ke za široko potrošnjo, re-
promateriale in opremo za
obrtnike prodajale tudi orga-
nizacije združenega dela. Le-
tos pričakujemo tudi števil-
ne razstavljalce iz Avstrije,
Zvezne republike Nemčije,
Velike Britanije in Italije. Iz-
delki bodo razstavljeni na
3500 kvadratnih metrih po-
kritih površin in na 6000 kva-
dratnih metrov odprtih po-
vršin. «
Številna udeležba pa še
ne zagotavlja tudi kakovo-
sti sejma. Kakšen bo sejem
po vsebini?
M. Kolnik: »Sejem bo po
vsebini lahko pokazal priza-
devanja drobnega gospodar-
stva za zmanjševanje uvoza,
njegovo vključevanje v
izvozne tokove pa tudi šte-
vilne inovacijske dosežke.
Predstavljeno bo tudi koo-
peracij sko povezovanje
drobnega gospodarstva z
večjimi industrijskimi de-
lovnimi organizacijami.«
Pripravljate za letošnji
sejem kakšno novost?
M. Kolnik: »Posebna zani-
mivost sejma bo brez dvoma
informativna dejavnost. Po-
leg dopolnjenega lanskolet-
nega kataloga bo obiskoval-
cem na razpolago računalni-
ški center s podatki o vseh
razstavljalcih in razstavlje-
nih artiklih na sejmu.«
Kako pa boste poskrbeli
za obiskovalce?
M. Kolnik: »Za vse je že
poskrbljeno. Gostinski pro-
gram bo letos odličen, za naj-
mlajše pa bo spet zabavni
park. Tudi težav s parkira-
njem ne bo, saj smo parkirni
prostor razširili.«
Seveda pa razstavljanje,
prodaja, informiranje in za-
bava obiskovalcev ni edini
namen sejma?
M. Kolnik: »Nikakor. Ena-
ko pomembne so tako ime-
novane spremljajoče priredi-
tve, ki so tesno povezane s
celotno obrtno dejavnostjo v
zasebnem in družbenem
sektorju. Sem sodijo številna
srečanja in posvetovanja, ki
morajo dati tudi rešitve in
usmeritve za nadaljnje delo
in razvoj. Letos, na primer,
pripravljamo posvetovanja o
razvoju osebnega dela s
sredstvi v lasti občanov v re-
publiki s smernicami za na-
daljni razvoj, o vključevanju
zasebnih gostincev v turi-
stično dejavnost, o delu obrt-
nih združenj, zaščiti inovacij
pri obrtnikih...«
Kaj želite s sejmom do-
seči?
M. Kolnik: »Sejem bo
uspel, če bo na njem veliko
obiskovalcev, če bo na po-
svetih in pogovorih prišlo do
zaključkov o nadaljnjem raz-
voju drobnega gospodar-
stva, vzpodbude za še večje
vključevanje v izvoz in nado-
meščanje uvoza, za razmah
inovacij... Ce bomo pri tem
uspeli, bomo lahko rekli, da
je tudi 16. mednarodni sejem
uspel.«
MILENA B. POKLIC
Oaberčani prvič praznujejo
Krajevna skupnost Gaber-
je praznuje letos svoj praz-
nik prvič, čeprav je to ena
izmed najstarejših krajevnih
skupnosti v Celju. Krajani so
za svoj praznik izbrali 6. sep-
tember. Tega dne je bila leta
1936 končana velika stavka
delavcev tovarne Emo. Kaj
čutijo ob prvem prazniku
krajevne skupnosti nekateri
krajani?
Adolf Leskovšek: Pravza-
prav je že zadnji čas, da ima-
mo tudi Gaberčani svoj praz-
nik. Krajevna skupnost Ga-
berje je dosegla številne re-
zultate in uspehe. Datum se
mi zdi primeren, saj se bodo
starejši spomnili na težke ča-
se, pa tudi mlajši bodo več
zvedeli o štrajku v tovarni
Emo in takratnem težkem
življenju. Tudi sam bom obi-
skal osrednjo slovesnost.
Marija Zupane: Veselim
se tega praznika, o katerem
govorijo številni plakati in
Gaberčan, naš krajevni list.
Pa ne samo to, cela krajevna
skupnost živi za ta praznik.
Organiziranih je več priredi-
tev in nekatere izmed njih si
bom ogledala tudi sama.
Gabrijela Kavčič: O praz-
niku sem slišala že veliko.
Prav se mi zdi, da končno
tudi mi praznujemo svoj
praznik. Gaberje je zelo sta-
ro, pred vojno in med vojno
je bilo zelo revolucionarno,
zato se mi zdi tudi datam pri-
merno izbran. Ogledala si
bom prireditve, ki bodo po-
tekale na dvorišču Partizana.
Matilda Osolnik: Leta
1936 sem bila zaposlena v
Opekarni in z delavci tovar-
ne Emo smo skupaj stavkali.
Ta praznik doživljam ob spo-
minu na tiste dni. Upam, da
vreme ne bo nagajalo, saj bi
bilo res škoda, če bi dež zmo-
til proslavo v počastitev
praznika. Verjetno bom naš-
la toliko časa, da si jo bom
tudi sama ogledala.
BLANKA DECMAN
Krajevni praznik Mozirja
Doslej krajevna skupnost
Mozirje ni praznovala osvo-
boditve svojega kraja 12.
septembra, ker je to hkrati
občinski praznik in se praz-
nuje kot dan, ko je padla
zadnja okupatorska posto-
janka v Gornji Savinjski
dolini. Letos pa so se odloči-
li, da bi vendarle obeležili
tu svoj krajevni praznik.
Dogovorili so se za resnično
delovni spored, ki odraža
skromnost, pa tudi odgo-
varja sedanjim resnim ča-
som.
Da bi upoštevali svoje ob-
močje, so letos pripravili
osrednjo proslavo na Gneču.
Tam so krajani s pomočjo
KS Mozirje posodobili cesto
in jo v soboto, dne 3. septem-
bra slavnostno odprli. Ob tej
priliki so se spomnili žrtev
osvobodilnega boja in pred
spomenikom v vasi pripravi-
li kornemoracijo. Slavnostni
del pa so opravili pri Fideju,
kjer je uvodoma pozdravil
navzoče predsednik sveta
KS Mozirje Milan Sepec.
Opisal je težave, s katerimi
se krajevna samouprava sre-
čuje in pozval krajane k so-
delovanju, ker je le v skup-
nem delu pričakovati dobre
uspehe. Nato je nekdanji bo-
rec Bračičeve brigade Fran j o
Kaiser opisal krvave dogod-
ke leta 1944, ko so prav borci
te brigade na Gneču utrpeli
velike izgube. Okupator pa
se je nad vasjo maščeval in jo
zažgal.
V nedeljo, 4. septembra so
strelci in ZRVS Mozirje pri-
pravili manifestativni po-
hod. Udeležilo se ga je 14
skupin, v tekmovalnem delu
pa so bili prvi Bočani, drugi
Smarčani in tretji člani
Društva upokojencev iz Mo-
zirja. Posamično pa so zased-
li prvo mesto Franc Brinov-
šek, drugo Štefan Pungert-
nik in tretje Dušan Zehelj.
Odličja je predal v imenu
strelske zveze Mozirja Janez
Zager.
V sklopu praznovanja bo-
do krajani Mozirja odkrili
spominsko ploščo svojemu
slovitemu rojaku Marku
V. Lipoldu na njegovi rojstni
hiši. Lipold je bil prvi slo-
venski in jugoslovanski geo-
log ter kot tak znan v drugi
polovici preteklega stoletja
doma in v tujini.	a. V.
V	štev. 34 NT smo objavili
v sestavku Gasilska sloves-
nost v Vojniku, da je »pokale
in priznanja zmagovalnim
ekipam podelil Marko Zgai-
ner iz Vojnika«. Pravilno je:
Marko Zgajner je PODARIL
pokal.
V	štev. 35 NT je prišlo do
kar treh spodrsljajev v se-
stavku Predsednik z dvema
desnima rokama Častni po-
veljnik Gasilskega društva v
Prožinski vasi je FRANC FE-
RENCAK in ne Alojz Znidar,
kot je bilo zapisano ter dru-
gič, izmed ustanovnih članov
dmštva, ki še delujejo (in ne,
ki so ga ustanovili) so danes
aktivni Franc Ferenčak, Ivan
Buser, Franc Grčar, Andrej
Kramperšek, Ivan Suster in
Ivan Oberžan. Končno: Mar-
tin Znidar in Branko Skober-
ne sta bila »desna roka« pred-
sednika Ivana Stojana v času
gradnje gasilskega doma.
Tiskarski škrat še vedno
meša tekstovne štrene.
Jalta Sluten
Ko umre človek takšne-
ga vzrasta in osebnosti,
tako silovite življenjske
izkušnje in tako razsežne
tvornosti, je praznina, ki
za njim ostane, toliko bolj
občutna ob vsem reali-
zmu o začetku in koncu
življenja, pretresujoča,
malone osupljiva. Kako
smrt zmore takega člo-
veka ?
Sin številne kmečke
družine iz slikovitih Bra-
slovč v zeleni Savinjski
dolini je pustil za seboj
široko in globoko vtisnje-
no sled. V svojem hodu
skozi ta vek je stopal buč-
no, vzravnano, iz nemira
v nemir. Malo je tega, če-
sa bi se ne lotil, malo one-
ga, česar ne bi skusil.
Vsajen v zemljo je živel
na trdnih tleh.
Kot študent in predvoj-
ni pravnik je veljal za le-
vičarja, ker se je pač po
robu postavljal krivici.
Preziral je abotnost,
upognjeno hlapčevsko
držo duš in teles, a veliko
storil, da je take opogu-
mil, vzburil, razgibal. Ka-
zen in nagrada za svojo
narodnostno zavest mu je
bilo pregnanstvo v Srbi-
jo. Nagrada za priznanje,
da ni kameleon, ki barve
nnenja.
Po vojni je prijel za pe-
ro kot časnikar. Preuda-
ren, pretehtanih besed,
nizanja pribijajočih dej-
stev, brazdanja misli. Lju-
bil je zrnje, nikoli plev.
Posebej zavzet je bil za
zeleno zlato. Dal nam je
zgodovino razvoja hme-
ljarska v Savinjski doli-
ni, prevzet od opoja gren-
ke rože ni niti v najbolj
vztrajnih ljubljanskih le-
tih nehal biti hmeljar.
List takega imena je več
let urejal.
Tudi v našem časniku
je zastavljal pero. Nikoli
ni poslal česa takega, kar
bi ne imelo prednosti za
takojšnjo priobčitev.
Predvsem pa je bil naš
nestor,	svetovalec,
iskren, naravnosten kri-
tik.
Trajen spomin in hvala
mu bodita!
JURE KRAŠOVEC
Gobarska sezona
je šele pred vrati
Razen tistih nekaj junijskih
svetlih gobarskih trenutkov
je za prave in one, ne prave
gobarje, gobarska sezona šele
pri svojem začetku. Zakaj
sem razdelil gobarje na prave
in neprave? Povsem upravi-
čeno!
Zares imamo precej »gobar-
jev«, ki si tega imena ne zaslu-
žijo. Kar malce bolj ostro po-
glejte ob vašem gobarskem po-
hodu, kaj vse se dogaja.
Staro in mlado brca gobe
vsevprek, če ne zaradi objest-
nosti, pa zaradi ne dovolj raz-
širjenega obzorja gobarskega
znanja. Ce bi vsaj malo pomi-
slili, da se goba lahko ohranja
(razmnožuje) v glavnem le »ži-
va«, potem bi najbrž kaj takš-
nega ne počenjali. Tudi ob mi-
sli, da je goba pravzaprav eden
lepših okrasov naše narave, bi
se zlahka odrekli brcanju. Na-
števanje in oštevanje pa se šele
pričenja. Nepravi gobarji zme-
čejo v vrečko skoraj vse, kar
diši ali smrdi po gobi. Tudi te-
ga ne bi počenjali, če bi vedeli,
da je stara goba prav tako lah-
ko strupena. Smrtno nevarna
sicer ne more biti, strupena pa
še kako. Tudi s čiščenjem gob
marsikdo ni dovolj seznanjen.
Gobo je treba očistiti na rasti-
šču samem. S tem skrbimo za
razmnoževanje.
Nekateri »gobarji« se na de-
belo ukvarjajo s kmetijstvom.
Pa ne na svojih njivah, vrtovih
ali sadovnjakih. Vse te dobrine
raje vzamejo (ukradejo) kme-
tom, ki potem krivijo kar vse
gobarje po vrsti. Tudi prave
ljubitelje narave in gob. Ža-
lostna je tudi slika ob pogledu
na parkirišča ob gozdovih. Za
lastnike ni važno ali je parkiral
svoj predmet visokega stan-
darda na njivo, travnik ali celo
na rob vrta. Včasih pravimo
pokvarjena je mladina. Saj to
sploh ni res. Ze po obnašanju
po gozdovih si upam trditi
prav nasprotno.
Prihodnjič bom napisal ne-
kaj gobarskih pravil in vse o
gobi, ki je v naših (celjskih)
gozdovih po vsej verjetnosti
najbolj razširjena. Imenuje se
bisernica (rdečerjavkasta muš-
nica). Tako se od letos naprej
imenuje tudi celjska gobarska
družina. Člani omenjene druži-
ne vas vabijo v svojo sredino.
Spoznali boste res prave ljubi-
telje narave in dobre pozna-
valce gob. Družina ima bogat
program. Vse o njenem delo-
vanju in načrtih pa boste zve-
deli, če boste prišli na sedež
družine, ki je v prostorih kra-
jevne skupnosti Nova vas.
Uradne ure in predavanja so
vsak drugi ponedeljek v mese-
cu od 17. do 20. ure.
A. DOLENC
Pizza za prvi šolski tSasi
Natanko pred tednom dni se je prvič napotila v šolo tudi
Simonca Hren iz Slovenskih Konjic. K prvi tovarišici Milici
Brumec v 1. b. S prvo šolsko torbico na rami bo odslej vsak
dan odstopicala skupaj še z dvema bratcema v osnovno šolo
Dušana Jereba. Da pa bi Simonci prvi šolski dan ostal v
najlepšem spominu, jo je mamica povabila na pizzo, ki se je
mali šolarki z rumeno rutico okoli vratu zdela sila imenitna.
uatpia Dnnren
8. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
»Novo« slikarstvo - zdaj v besedi
Majski razstavi bo danos sledilo predavanje In razgovor; M ga bo vodil
umetnostni kritik Andrej Medved
Maja je bila v Likovnem salonu v
Celju predstavljena razstava z naslo-
vom »Nova evropska in ameriška ris-
ba«, ki je vzbudila pri celjski javno-
sti precej raznolika mnenja, kljub te-
mu pa dosegla rekorden obisk.
Z najvidnejšimi predstavniki »novega
slikarstva« smo želeli publiki približa-
ti najnovejše smernice v razvoju
evropskega in ameriškega slikarstva,
vendar pa ob razstavi žal še ni bilo na
razpolago kataloga, s^ tem pa je bila
tudi okrnjena informacija tako o avtor-
jih kot tudi o vsebini razstave, smo se
odločili za njeno ponovno predstavi-
tev, seveda v drugačni luči - s preda-
vanjem, ki bo danes v četrtek, 8. sep-
tembra ob 19. uri v prostorih Cankarje-
vega kluba na Tomšičevem trgu 7.
Ker je minilo že nekaj časa od za-
ključka razstave, bi želela s skopimi
besedami osvežiti gledalčev spomin,
tiste ki si razstave niso ogledali, pa
informirati o odnosu novega slikarstva
osemdesetih let na bližnjo preteklost.
Ko opazujemo umetnost osemdesetih
let v odnosu na sedemdeseta, smo ne-
malokrat primorani, da jih vidimo v
medsebojnem razdvajanju samo v pri-
meru, ko se pojavljajo v svojem domi-
nantnem toku. Umetnost sedemdese-
tih let je svet, ki ga je potrebno popra-
viti, leta svobode, kjer je prisostvovala
redukcija »jaz-a«, leta, ko je vladala
epistemologija, tautologija in demisti-
fikacija, leta mnogih medijev skozi ka-
tera je odseval nepikturalni interna-
cionalizem, leta v katerih je bila po-
membna vsebina, a ne forma.
V osemdesetih letih občutimo »novi
čas«, v katerem se je umetnost odkre-
kla racionalizaciji in se je vrnila sama
sebi, sledimo letom pikturalnega na-
cionalizma (nemško »hefige malerie«,
italijanska »transavagarda«, francoska
»figuration chic«), leta, v katerih je
vsebina, če sploh lahko o njej govori-
mo, podrejena formi.
Generacija sedemdesetih let se je
odrekla formi v korist vsebini, ki so jo
umetniki izražali skozi »land art«, »ar-
te poveru«, »konceptualno umetnost«,
»performance«, »video art«, »body
art«, itd...
Smisel umetnosti osemdesetih let je
nesporno v drugačnem svetu, čeprav
korenine le-te izhajajo iz tradicije Pi-
cassa (lakota za sliko), Picabia in De
Chirica. V osemdesetih letih se je vrni-
la »slika«, vrnila se je predstava, ven-
dar v drugačni luči (poudarjena ikono-
grafija, ki je odvisna od stanja realno-
sti ali stanja subjekta). Tako umetnost
postane ekspresija realnosti in ne več
tautologija, govorimo o nacionalni pri-
padnosti (vidno tudi na razstavi v Li-
kovnem salonu): italijanska trans-
avangarda - Donatella Scalesse, Mimo
Germana, Maria Patrizia Cantalupo,
Stefano Donati, Andrea Nelli, Alessan-
dro Perelli Canova, Emilio Vedova,
Sandro Chia, Enzo Cucchi, Valter de
Maria in Francesco Clemente; pred-
stavniki avstrijske transavangarde -
Osvvald Oberhuber, Gtinter Brus in
Hubert Schmalix; nemške - Milan
Kune, Reinhard Pods; španske - Mi-
quel Barcelo; portugalske - Juliano
Sarmento; ameriške - Brett de Palma
in Robert Kushner ter jugoslovanske -
Igor, Rončevič, Mileta Prodanovič,
Ferdinand Kulmer, Anja Sevčik, Mili-
voj Bijelič, Marina Ercegovič, Zvjezda-
na Fio in Nada Alavanja, Zivko Maru-
šič, Zvonko Coh, Milan Erič, Janez
Bernik, Metka Krašovec in Zmago Je-
raj.)
Italijanska transavangarda gradi
predvsem na liričnih in močno izpove-
dnih tendencah; jugoslovanska, ki jo
delimo na tri centre: Zagreb (pouda-
rek na dekorativnosti), Primorje (veza-
no na italijansko transavangardo) in
Ljubljana (vezana na tradicijo ljubljan-
ske grafične šole); nemški »divji ek-
spresionizem«; francoska »svobodna
figurativnost« ter »ameriško novo sli-
karstvo« s centrom v New Yorku in
vudno tradicijo pop-arta.
Na razstavi so bili zastopani najvi-
dnejši predstavniki imenovanega »no-
vega vala«, čeprav smo bili zaradi pro-
storske stiske prisiljeni napraviti izrez
iz celotno zasnovane razstave. Izbor
umetnikov je slonel na najvidnejših
dosežkih zadnjih petih let.
Govorimo o »novem slikarstvu«, o
predpostavkah umetnosti osemdese-
tih let, kajti štejemo šele leto 1983, pri
čemer je potrebno opozoriti, da bi be-
sedo »stil« neopravičeno uporabili,
opazujemo lahko le enoten občutek za
spontanost, trenutnost in neposre-
dnost likovno izraženega časa in do-
godkov, ki pa so nacionalno pogojeni.
Smrt, nasilje, apokalipsa in seks (iko-
nografske teme) sugerirajo intuitivne
in emocialne sfere, indicirajo melan-
holijo in nostalgičnost v vsej svoji ek-
stremni obliki. Razstavo kot tako smo
lahko interpretirali (neobremenjeno z
razumom, povsem svobodno) z izra-
zom »duh časa.«
Predavanje, ki ga organizira ZKP -
Likovni salon v sodelovanju z Obalni-
mi galerijami iz Pirana bo zanimivo za
vse ljubitelje likovne umetnosti, ne
glede na njihov odnos do najsodobnej-
ših likovnih tendenc.
ALENKA DOMJAN
Odličja Svobode tudi letos
Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tudi letos
podelila prizadevnim kulturnim delavcem, skupinam,
društvom in organizacijam tradicionalna priznanja od-
ličja »Svobode« za nadpoprečne uspehe pri kulturno
političnem in organizacijskem delovanju na področju
ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Razpis je objavljen v zadnji 57. številki Kulturnega
poročevalca, ki ga lahko zainteresirani dobijo v kultur-
nih društvih in na občinskih Zvezah kulturnih organi-
zacij.
Odličja se predvsem podeljujejo za vidne dosežke
pri spodbujanju in organiziranju kulturnega življenja,
zlasti delavcev in rniadine, za uvajanje sodobnih oblik,
raziskovanje kulturnih potreb, izobraževanje, načrto-
vanje, obveščanje, širjenje kulturne vzgoje in negova-
nje kulturnih tradicij NOB.
Kandidate lahko predlagajo poleg občinskih ZKO,
krajevne skupnosti, šole, delovne organizacije, združe-
nja, samoupravne interesne skupnosti, družbeno poli-
tične in kulturne delovne organizacije in druge organi-
zacije, ki se ukvarjajo tudi s kulturno dejavnostjo, ki
delujejo v vsem slovenskem kulturnem prostoru in
sorodne organizacije zunaj SR Slovenije.
Poletne prireditve v Lečah
V času počitnic in dopustov oživi kulturno-zabavno
življenje v Ločah. Prizadevni člani prosvetnega druš-
tva v kraju so letos že 13. zapored organizirali poletne
prireditve, ki so na grad Pogled zvabile številne obi-
skovalce. Tako je v kraju gostoval ansambel iz Kolum-
bije, vendar pa si je veliko več krajanov ogledalo na-
stop slavnega Daniela, vendar so bih mnogi razoča-
rani, saj so si od prireditve obetali več.
Veliko bolj živahno je bilo na nogometnem turnirju,
kjer se je na igrišču zbralo približno 3000 gledalcev.
Car prireditve tistega dne je bil namreč prikaz starih
kmečkih običajev in opravil. Nekaj gospodinj je pri-
pravilo kmečke jedi za degustacijo, ob zabavnih prire-
ditvah in zvokih ansambla Jožeta Krežeta. Ob zvokih
domače pesmi pa člani prosvetnega društva iz Loč že
pripravljajo prireditev »vesela trgatev«.
MP
^SEPTEMUJERJ^
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Slabša, a slajša
letina grozdja
....................MIMIKI ivmniin
y vinski kleti v Slov. Konllcah so
pripravljeni na odkup
Kmetijska zadruga Slo-
venske Konjice - tozd last-
na proizvodnja, ima tudi
vinsko klet, kjer nastaja be-
li in rdeči »Konjičan«. Vo-
dja kleti je Jože Topolšek.
povedal je, da bo letošnja
letina grozdja zaradi suše
Dekoliko slabša, zato pa bo
grozdje slajše in dobre kva-
litete.
- Koliko grozdja ste od-
kupili lani in koliko, pred-
videvate, ga boste letos?
»Iz kooperacije smo lani
odkupili 320.000 kilogramov
grozdja, iz lastne proizvod-
nje pa 200.000 kilogramov.
Letos pričakujemo za 10 do
20 odstotkov slabši odkup.«
-	Kakšna pa je zmoglji-
vost kleti?
»Vskladiščimo lahko
$9.000 litrov vina. Klet
zaenkrat še zadošča tem ko-
ličinam, vendar bomo morali
kmalu razmišljati o širitvi.«
-	Področje okrog konji-
čke občine, razen Pohorja,
ima odlične pogoje za raz-
voj vinogradništva. Koliko
kooperantov-vinogradni-
kov ima zadruga?
»Zanimivo je, da je pogod-
beno vezanih kmetov bolj
malo, le okrog 60. Grozdje pa
odkupimo od približno 300
strank, ki pridelajo tržne vi-
ške in nam grozdje pripeljejo
v odkup.«
-	Katere sorte grozdja go-
jijo kmetje in drugi pridelo-
valci?
»Edina čista sorta je laški
rizling, ostale so mešane. 60
do 70 odstotkov je modre
frankinje, ostalo je žametna
žrnina. Zanimivo je tudi, da
so nasadi rdečega grozdja
novejši, da kmetje prej teh
sort niso gojili in da je bila
tudi potrošnja rdečega vina
minimalna. V zadnjih letih
Pa se že izenačuje s porabo
belega vina.«
-	Zaradi dobre lanske le-
tine je v sodih in kleteh
Marsikje ostalo še precej vi-
Kako je pri vas?
»Imamo sicer še nekaj lan-
skega vina, a še zdaleč ne to-
Jjko, da bi se bilo bati, da ne
bo prostora za novega. Preko
Merxa in Vino-Šmartno ob
Paki prodamo mesečno tudi
Jo 40.000 litrov »Konjičana«.
v naši polnilnici lahko na-
polnimo na uro 700 steklenic
vina.«
~ Imate morda težave z
eRtf>alažo, oziroma stekleni-
cami?
»Ne, prehudih zaenkrat na
Srečo ne.«
-	Ponekod so kmetje že
**čeli obirati grozje. Letoš-
trgatev bo bolj zgodnja,
že veste, po kakšni ceni
®°ste odkupovali grozdje?
»Cena grozdju bo pogoje-
na z odstotkom sladkorja in
se bo gibala od 24 din dalje
za sortne vrste grozdja in od
22 din dalje za mešane
sorte.«
- V kleti, kjer stiskate,
šolate in polnite vino ste za-
posleni samo trije. Ali zmo-
rete vsa ta opravila?
»Nekoliko teže je v času
odkupa in prvih opravil, zato
takrat okrepimo naše vrste,
da bi bil prevzem grozdja
čim hitrejši in nemoten.«
MATEJA PODJED
GOSPODARNO KMETOVANJE
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž.
Ena krava s 4000 ali dve z 2000
kilogrami mleka? (6)
Ugotovili smo, da krava z mlečnostjo 4000 kilogramov
približno za 30 odstotkov gospodarneje izkorišča hra-
nilne snovi za tvorbo mleka kot njena vrstnica, ki daje
2000 kilogramov mleka letno. Vendar med nekaterimi
rejci vlada mišljenje, da to razliko v gospodarnosti za-
radi nižje mlečnosti pokrije ali celo preseže prodaja
večjega števila telet, ki jih dobimo, če redimo več manj
produktivnih krav. Z današnjim sestavkom želimo
ovreči takšno trditev,
Krava s 4000 kilogrami mleka letno porabi 2195 kilo-
gramov škrobnih enot (KŠE), krava z mlečnostjo 2000
kilogramov pa 1645 kilogramov škrobnih enot. Iz fega
lahko izračunamo, da požro tri krave s 4000 kilogrami
mleka toliko hranilnih snovi kot štiri z 2000 kilogrami.
Poglejmo, kakšen je prihodek od prodaje mleka in telet
v obeh primerih.
Tri intenzivnejše krave nam dajo letno 12.000 kilogra-
mov mleka in 2,4 telet pri 80 odstotni plodnosti. Ta teleta
popijejo do teže 100 kilogramov približno 600 kilogra-
mov mleka ah skupaj 1440 kilogramov. Za prodajo
ostane tako 10.560 kilogramov mleka, za katerega do-
bimo 221.200. dinarjev, če ga prodamo po 20 dinarjev za
liter. Za teleta dobimo pri poprečni odkupni ceni 300
dinarjev za kilogram 72.000 dinarjev. Skupni prihodek
znaša v tem primeru 283.200 dinarjev.
Pri isti količini krme lahko redimo štiri krave z mleč-
nostjo 2000 kilogramov, od katerih dobimo letno 8000
kilogramov mleka in 3,4 telet, če je plodnost 80 odstotna.
Teleta popijejo skupaj do teže 100 kilogramov 1920 litrov
mleka. Za prodajo ostane še 6080 kilogramov. Skupni
prihodek od prodaje telet in mleka pod enakimi pogoji
kot v prvem primeru znaša 217.600 dinarjev (96.000 za
teleta in za mleko 121.600 dinarjev).
Pri pridelku krme s 6580 KŠE lahko torej redimo tri
550 kilogramske krave s 4000 kilogrami mleka ali pa
štiri enako težke krave z mlečnostjo 2000 kilogramov.
Pridelek 6580 K SE lahko ob srednji intenzivnosti dose-
žemo na dveh hektarih travnikov. Na tej površini
ustvarimo letno za 65.600 dinarjev (šest in pol starih
milijonov) višji prihodek, če namesto štirih manj in-
tenzivnih krav redimo tri z dvakrat višjo proizvodnjo
mleka po kravi.
FRANC POTOČNIK, dipl. kmet. ing.
Bitka za kruh na Celjskem:
posejati 1000 ha s pšenico
mmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
To tudi pomenI v silose spraviti 3000 ton zrnja
Ne moremo reči, da so se
odgovorni kmetijci na Celj-
skem na zadnjem posvetu o
pripravah na jesensko setev
zaradi republiškega razreza
obveznosti ravno prepirali
s predstavniki republiške-
ga komiteja za. kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Še
manj moremo reči, da nima-
jo posluha za velike skupne
naloge v bitki za kruh. Pri-
trdimo lahko le njihovim
pomislekom, da se hitreje
na Celjskem pač ne morejo
večati površine, zasejane s
pšenico, preprosto zaradi
drugačne in dolgoletne
usmeritve v živinorejo,
mlečno pridelavo in hmelj.
Te usmeritve so danes dej-
stvo na Celjskem in to dej-
stvo, ki vzbuja celo optimi-
zem. O tem nas prepričujejo
rezultati kmetov-živinorej-
cev in mlečnih proizvajalcev
v Gornji Savinjski dolini,
izvrstni hmeljarski dosežki v
Spodnji Savinjski dolini,
spoštljivo obsežna framska
in drugačna čreda v šentjur-
ski in šmarski občini, plodo-
vi konjiškega kmetijstva,
preusmeritvene novosti v la-
ški (kunci) in pomemben
kmetijski napredek v indu-
strijskih občinah, kot sta
celjska in velenjska.
Pravzaprav je šlo za razli-
ko dobrih sto hektarov povr-
šin med načrti občin na Celj-
skem in načrti republike po
zasejanih površinah s pšeni-
co. V celjski občini je šlo ce-
lo za razliko 14 hektarov, v
žalski za 40, več kot toliko pa
tako nikjer. Ob sedanjih raz-
merah naj bi celjsko območ-
je ob prihodnji žetvi dalo v
silose, torej za kruh, okrog
3000 ton pšeničnega zrnja.
Tudi letos je celotno območ-
je izpolnilo svoj načrt in za
kruh pridelalo okrog 2500
ton, pa odkup še traja.
To torej pomeni, da celj-
sko območje še zdaleč ne
stoji ob strani vseslovenske
bitke za kruh. Gre le za to, da
se odgovorni ljudje v obči-
nah in na območju pametno
dogovorijo in mobilizirajo
vse strokovne in politične
moči, da bomo v slovenski
krušni bitki, kljub drugač-
nim usmeritvam območnega
kmetijstva, vendarle prispe-
vali vse večji delež. Pšenični
kolobar po republiškem
ključu ni nemogoče uresni-
čiti, prav pa bi bilo, da bi z
dnevnega reda takšnih mo-
bilizacijskih posvetovanj
vendarle že spravili nepo-
trebno prerekanje okrog na-
robe statističnih podatkov,
koliko ima katera občina res
kmetijskih površin, koliko
pa je te zemlje pozidane. V
zraku pač ni, ukradel pa je
tudi ni nobeden.
MITJA UMNIK
Živinorejska razstava v Šentjurju
Pod pokroviteljstvom slovenske živinorejske poslovne skup-
nosti in sozdov Merx in Hmezad je bila dopoldne v Šentjurju
tradicionalna živinorejska razstava govedi lisaste pasme. Na
prireditvenem prostoru pred šentjursko klavnico se je dogon
živine začel že ob 8. uri zjutraj, nato pa je bila razglasitev rezulta-
tov, ki pa jih bomo lahko objavili šele v prihodnji številki.
Razstavo govedi v Šentjurju so popestrili še rejci različnih
pasem konj, v povorki so bile tudi ovce in kmečki stroji.
Kmečke žene pa so pripravile degustacijo kmečkih specialitet.
Nosilec letošnje prireditve je bil Kmetijski kombinat Šentjur.
MP
Setev v velenjski občini
Tudi pri Kmetijstvu Šoštanj se že pripravljajo na jesensko
setev pšenice, ki jo bodo posejali na 50 hektarih v kooperaciji in
dveh do štirih hektarih v lastni proizvodnji. Semena in gnojila
imajo naročena ter upajo, da jih bodo pravočasno dobili. Letos
so pridelali 230 ton pšenice in toliko ali morda kaj več jo načrtu-
jejo tudi za prihodnjo sezono. Trenutno pa predstavlja največji
problem mehanizacija, saj ni rezervnih delov, zlasti gum. 2e vso
leto obljubljajo, da bo tudi rezervnih delov dovolj, žal pa zaen-
krat ostaja samo še pri besedah. Zdaj situacijo rešujejo tako, da
dele s posameznih strojev zamenjujejo, da jih je vsaj nekaj v
pogonu.	TV
ODDIH V RADENCIH
(1. 6. do 31. 10. 1983).
V Radencih prijetnem zdraviliško-letoviškem
kraju v severovzhodni Sloveniji, smo za vse,
ki želijo oddih koristno preživeti v mirnem in
slikovitem okolju, pripravili 7-dnevni paket
aktivnega programiranega bivanja.
Ta program vsebuje:
-	7 polnih penzionov v hotelu Radin
-	1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
-	3 -h COž kopeli
-	tečaj aerobike
-	neomejeno kopanje v hotelskem bazenu
-	neomejeno pitje mineralne vode Raden-
ska tri srca ves čas bivanja.
Cena paketa v 1/2 sobi 6530 din, doplačilo
za 1/1 sobo 448 din. Otroci do 7. leta imajo
prenočišče zastonj, če spijo s starši in 50%
popust pri penzionski prehrani.
Možnost podaljšanega bivanja po dnevni ce-
ni paketa.
Velike možnosti za šport in rekreativne de-
javnosti: letno kopališče z vrsto igrišč za igro
z žogo, tenis igrišča, kegljišče, mini golf,
balinišče, družabni prostori z različnimi TV
programi, biljard, namizni tenis, organiziran
popoldanski program animacij.
Radenci so tudi izhodišče za prijetne izlete
po Pomurju, kjer si gostje lahko ogledajo
turistične zanimivosti tega dela Slovenije
(Plečnikova cerkev v Bogojini, lončarji v Fi-
lovcih, Moravske toplice, vinske kleti, itd.).
Obiščite nas, ne bo vam žal!
Informacije in rezervacije
Tel: (069) 73-331, telex: 35269
10. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
Slavje na Menini planini
Veliko delovne vneme,
prostovoljnega dela, ljubezni
do planin ter veliko pomoči
in sodelovanja združenega
dela, družbenopolitične
skupnosti in občanov - vse
to je bilo vtkano v zado-
voljstvo in upravičeni ponos
gornjegrajskih planincev na
slavju, ko so na Menini pla-
nini slavili pomembno de-
lovno zmago. Namenu so
izročili novo Pristavo, zgrad-
bo z gospodarskimi prostori,
drvarnico in nekaj lično ure-
jenimi sobami. To je bila
prva prireditev ob letošnjem
prazniku občine Mozirje, z
njo pa se je nadaljevalo tudi
letošnje proslavljanje 90-let-
nice organiziranega planin-
stva na tem področju.
Prvo postojanko so si gor-
njegrajski planinci na tem
mestu postavili leta 1934, že
pred drugo vojno je pogore-
la. Sedanji prostoren dom so
odprli leta 1959, vse skupaj
pa so dopolnili še z lepim go-
spodarskim poslopjem. Obe-
nem so uredili tudi spomin-
sko planinsko pot preko Me-
nine, ki se bo priključila spo-
minski poti herojske
14. divizije, obe skupaj pa
bosta lepo obogatili verigo
slovenskih planinskih poti.
Slavnostni govornik je bil
član ustavnega sodišča SR
Slovenije Tone Bole, ki je
spregovoril o pomembnih
dogodkih na Menini med
NOB, o izjemni in vsestran-
ski vlogi planinske organiza-
cije, pohvalil je prizadevnost
gornjegrajskih planincev,
obenem pa izrazil prepriča-
nje, da bodo planinci in vsi
delovni ljudje ter občani na
prelepi Menini našli prijetno
zatočišče in mesto za oddih.
V imenu 100.000 sloven-
skih planincev je spregovoril
predsednik Planinske zveze
Slovenije Tomaž Banovec.
Poudaril je, da bodo planinci
ob letošnjem slavju odprli
kar 17 novih objektov, zgra-
jenih s prostovoljnim delom
in družbeno pomočjo.
Najzaslužnejšim planin-
cem so nato podelili številna
priznanja, zlati častni znak
PZS pa je prejel ustanovni
član PD Gornji grad Ferdo
Rifelj. Društvo je prejelo tu-
di pismeno priznanje in pla-
keto ZTKO Mozirje ter spo-
minska darila sosednjih dru-
štev, samo pa je podelilo
spominske plakete vsem or-
ganizacijam, ki so največ pri-
pomogle k izgradnji Pri-
stave.
V kulturnem sporedu so
poleg delavske godbe na pi-
hala sodelovali še član SNG
iz Ljubljane Andrej Kurent,
pevci iz Bočne in člani pro-
svetnega društva Gornji
grad.	J. P.
Morje brez meduz in ježkov
Sip Ima počitniško naselje na Cresu
Nekaj sto metrov pred
Cresom ima v naselju Stara
Gavza izredno lepo urejeno
počitniško naselje tudi to-
varna kmetijskih strojev
Sip iz Šempetra.
Naselje sestavlja devet-
najst različno velikih počit-
niških hišic, ki so lepo
opremljene in nudijo tistim,
ki se odločijo za dopust, vse
ugodje. Počitniško naselje
Sipa je delavcem na voljo še-
le drugo leto, vendar je kljub
temu med delavci za letova-
nje tam izredno veliko zani-
manja. Kako tudi ne?! če je
otok Cres znan po tem, da je
bolj gol kot ne, potem to za
delček ozemlja, kjer je Sipo-
vo naselje, prav gotovo ne
drži. Tja so navozili zemljo iz
Istre in okolice Reke, zasadi-
li kompleks s sredozemskim
rastlinjem in drevesi. V dveh
letih je ta del popolnoma
spremenil svojo podobo. Cez
kakšna tri leta pa bo tu prav
gotovo že pravi zeleni park, v
katerem bodo skrite počitni-
ške hišice.
Veliko zaslug za urejenost
okolja ima prizadevni Sreč-
ko Kojc, ki je na Cresu že vse
od konca maja. Srečka po-
znajo tudi kot vnetega sindi-
kalnega delavca in ko smo
ga povprašali, kako zdrži to-
liko mesecev brez družine,
skomigne z rameni in pravi,
da si je kot sindikalni funk-
cionar dolga leta prizadeval
za to, da bi imel tudi Sip
kakšno naselje, v katerega bi
lahko poleti zahajali njegovi
delavci. Sedaj lahko Srečka
srečamo ob štirih zjutraj, ko
redno zaliva rastline in drev-
je, Srečka iščejo, če je treba
kaj popraviti ali pomagati...
Skratka, dela mu ne
zmanjka.
Letovanje na Cresu je za
Sipove delavce izredno po-
ceni. Koliko mora kdo plača-
ti, je odvisno od tega, kakšno
plačo ima kdo in kakšni so
osebni dohodki na družin-
skega člana. Mnogokrat de-
lavci za desetdnevno letova-
nje ne plačajq niti 200 dinar-
jev, zgodi pa se tudi, da ko-
mu izmed njih za letovanje
ni treba nič plačati. Sicer pa
imajo tudi tako imenovani
namenski del regresa, ki gre
za počitniško naselje Cres.
Delavcem, ki tu letujejo,
so na voljo tudi kolesa. Z nji-
mi je kakšnih petnajst minut
do mesta Cres. listi, ki $o
opravili izpite za vožnjo $
čolni, pa lahko uživajo tudi v
vožnji po morju, saj ima Sip
v svoji mini marini tudi dvj
motorna čolna. Dolg čas nj
nikomur. Za vsako izmeno
organizira upravnik Srečko
Kojc tudi piknik, ki po nava-
di traja do jutranjih ur. Po.
sebnost morja tod je, da v
njem ni nadlog kot so medu.
ze in morski ježki, voda pa
izredno čista. V Sipu pa ima-
jo tudi načrte. Zgradili bi ra-
di še nekaj hišic, vendar brez
kuhinj, saj razmišljajo, da bi
zgradili tudi veliko kuhinjo,
tako da delavcem na dopu
stu ne bi bilo treba kuhati.
Kakor koli že, počitniško
naselje Sipa na Cresu je lah-
ko v ponos tej znani tovarni
kmetijskih strojev.
JANEZ VEDENIK
a SEPTEMBER 1983	PRAZNIK OBČINE ŠMARJE NOVI TEDNIK - STRAN 11
Vso za popestritev prostega časa gostov
Med temeljnimi organizacijami združenega dela,
jji v občini Šmarje pri Jelšah uspešno poslujejo, je
tlJdi zdravilišče Atomske 'oplice v Podčetrtku.
Odkar so leta 1979 postale priznano slovensko
naravno zdravilišče, je lahko delovni kolektiv, ki
danes šteje že 115 delavcev, ponosen na vrsto
uspehov.
Z otvoritvijo hotela
atomske toplice« B katego-
rije leta 1978 so se razmahni-
le možnosti za nadaljnji raz-
voj-
Najprej so v zdravilišču
atomske toplice Podčetrtek,
to je bilo leta 1981, posodobi-
li kam p, zgradili dva pokrita
bazena in dva na prostem, v
letošnjem letu pa so končali
i izgradnjo športnega parka,
kjer sta dve tenis igrišči, igri-
ce za mini golf, balinišča,
ploščad za namizni tenis, vi-
seča kegljišča, igrišče za ko-
šarko ter za več drugih špor-
tov oziroma dejavnosti za
sprostitev in rekreacijo. S
tem je postala zdraviliška
ponudba pestrejša in popol-
nejša ter zanimiva za širok
krog obiskovalcev. Takšna
ponudba se odraža v izredni
zasedenosti prenočitvenih
zmogljivosti. Ta je v hotelu
skorajda popolna, v kampu,
kjer je poslovanje sezonske-
ga značaja, pa v poznih spo-
mladanskih mesecih oziro-
ma poleti zmanjkuje prosto-
ra. Zlasti letos se je močno
povečalo število prehodnih
obiskovalcev oziroma kopal-
cev, saj se je ob lepem vre-
menu na kopališču dnevno
»zgnetlo« tudi do tri tisoč
petsto kopalcev. In še en po-
datek, ki govori o vse večjem
zanimanju za obisk starega
dela zdravilišča oziroma ko-
pališča: v letošnjem juliju se
je v topli termalni vodi na-
makalo 40 tisoč kopalcev! Z
razširitvijo zdraviliško-turi-
stične ponudbe in z resnej-
šim pristopom k obdelavi tu-
jega tovrstnega tržišča delav-
ci pričakujejo, da se bo v na-
slednjih letih razmerje med
domačimi in tujimi gosti ob-
čutno popravilo.
Zdravilišče Atomske topli-
ce v Podčetrtku, ki je temelj-
na organizacija ZG - TTG
Ljubljana, razpolaga danes s
300 stalnimi in dopolnilnimi
prenočitvenimi zmogljivost-
mi, 150 je ležišč pri zasebni-
kih, v kampu v starem delu
zdravilišča pa je prostora za
približno sto enot - prikolic.
V hotelu »Atomske topli-
ce«, lepo zraščenim z narav-
nim okoljem, je pokriti ba-
zen, sauna, frizerski salon ter
sodobno opremljen zdrav-
stveni oddelek z vsemi pri-
pomočki za uspešno zdravi-
liško zdravljenje.
Voda v Atomskih toplicah
je priznana za hidrokarbo-
natno-silicij sko-radioakti v-
no akrato-hipertermo s tem-
peraturami od 30 do 37° C.
Ze dolgo dosegajo v Pod-
četrtku lepe in številne uspe-
he na področju zdravljenja
vseh vrst revmatičnih obo-
lenj, kožnih bolezni, bolezni
ožilja, nevroloških obolenj
ter stanj po operativnih po-
segih in poškodbah lokomo-
torriega sistema.
Za goste, ki so prišli v Pod-
četrtek po zdravje, skrbita
dva zdravnika, šest fiziotera-
pevtov, štiri medicinske se-
stre in ostalo zdraviliško
osebje.
Prav sedaj potekajo, ob
pomoči zunanjih sodelav-
cev-strokovnjakov, raziska-
ve na področju zdravljenja
kožnih bolezni (psoriaze) in
bolezni ožilja in vse kaže, da
bodo dosedanje izkušnje tu-
di znanstveno utemeljene.
V zdravilišču Atomske to-
plice Podčetrtek veliko ra-
zmišljajo o prostem času
svojih gostov. Da bi ta čas
kar najlepše in najbolj ko-
ristno preživeli, organizirajo
številne izlete v bližnjo in
daljno okolico, ki je poznana
po svojih lepotah in zanimi-
vostih ter posebnostih, pri-
pravijo prijetne piknike, ra-
zlična predavanja, družabne
igre, organizirajo zabavne
prireditve, nastope pevskih
zborov, zraven pa skrbijo za
dopoldanski ah popoldanski
športno-rekreativni program
pod vodstvom strokovnja-
kov. Gostom se v bližnjem
sotelskem ježem ponuja tudi
možnost deskanja in jadra-
nja ter lova in ribolova.
Zaradi vse večjega števila
gostov, ki prihajajo v zdravi-
lišče Atomske toplice v Pod-
četrtek, je cilj vseh delavcev
povečati prenočitvene zmog-
ljivosti hotela in kam pa ob
raziskovanju novih virov
zdravilne termalne vode.
Čestitkam ob 9. septembru, prazniku
občine Šmarje pri Jeišah, se pridružujejo
tudi delavci TOZD Atomske toplice Pod-
četrtek
Hotel v objemu narave
Kamp in kopališče sta bila letos velikokrat premajhna
12. STRAN - NOVI TEDNIK PRAZNIK OBČINE ŠMARJE	8. SEPTEMBER 198
Danes uspevajo le najboljši
Temeljna organizacija Ingrada v Rogaški Slatini Ima dela
dovolj
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se v gradbeniš-
tvu, poleg ostalih problemov, povezanih s stabilizacijo,
ukvarjajo s problemom pridobivanja del. Zmanjševanje
investicij pomeni vsakodnevno borbo v konkurenci, ki v
gradbeništvu ni majhna. Uspevajo torej le tisti, ki ponu-
jajo svoje usluge pod boljšimi pogoji, ti pa so v glavnem
kakovost opravljenih del, čas, v katerem je delo oprav-
ljeno in cena storitev. Uspešni so torej le najboljši.
Ingradova temeljna orga-
nizacija Gradbeništvo v Ro-
gaški Slatini je v teh naporih
uspešna. Ker si je že marsik-
je ustvarila ugled solidne te-
meljne organizacije, ji nikoli
ne zmanjka dela. Gradi v ob-
čini Šmarje pri Jelšah, v žal-
ski občini, v Ljubljani in Ma-
riboru, v zadnjem času pa
vse več v bližnji občini Pre-
grada V socialistični republi-
ki Hrvaški. Ingradovi delav-
ci iz Rogaške Slatine delajo
tudi na gradbiščih v Iraku,
pripravljajo pa se že tudi na
odhod na gradbišča v Alžiri-
ji. Temeljna organizacija In-
grada v Rogaški Slatini se v
Jugoslaviji uspešno vključu-
je tudi v tako imenovani »ze-
leni plan«, v izgradnjo najra-
zličnejših kmetijskih objek-
tov. Na tem področju je ena
vodilnih temeljnih organiza-
cij pri nas.
Ingradovi delavci iz Roga-
ške Slatine se trenutno pri-
pravljajo na gradnjo nove te-
lovadnice pri osnovni šoli v
Ratanski vasi, delavci obrata
IGM gradijo transformator-
sko postajo v Rogaški Slati-
ni, pred zaključkom je grad-
nja stanovanjskega objekta v
Pregradi, v Ljubljani gradijo
industrijski objekt za pozd
Tiba v Mariboru pa prav ta-
ko industrijski objekt za
TAM. KiVialu bodo pričeli z
obnovitvenimi deli na žagi v
Kozjem, dokončujejo grad-
njo stanovanjskega bloka v
Kozjem in se pripravljajo na
podobno gradnjo v Rogatcu.
Ponosni so na pravkar do-
končano osnovno šolo v Pre-
gradi v SR Hrvaški in še na
marsikatero investicijo, ki
jim je bila zaupana.
Veliko delavcev v Rogaški
Slatini, ne le Ingradovih, am-
pak tudi tistih, ki v okviru
svoje OZD nimajo urejene
prehrane med delom, je da-
nes zadovoljnih, kajti In-
grad, tozd Gradbeništvo Ro-
gaška Slatina je letos spo-
mladi zgradil objekt za druž-
beno prehrano v Rogaški
Slatini. Gre za novo kuhinjo,
za obnovljeno jedilnico, sa-
nitarije in bivalne prostore.
S tem se je delavcem uresni-
čila dolgoletna želja po ob-
novi kuhinje za družbeno
prehrano ter ostalih prosto-
rov. Stara kuhinja namreč ni
ustrezala sanitarnim zahte-
vam, delavke so delale v ne-
mogočih pogojih in prišlo je
tako daleč, da je sanitarna
inšpekcija prepovedala
obratovanje kuhinje. Neu-
gledna je bila tudi jedilnica
in ostali prostori.
Danes je to pravzaprav
nov objekt. Kuhinja s po-
možnimi prostori, kurilnica
in butanska postaja je novo-
gradnja, prizidana ob obsto-
ječi objekt. Jedilnica v sta-
rem objektu je temeljito ob-
novljena, nove so sanitarije,
obnovljena fasada na starem
objektu ter lepo urejeno oko-
lje. Zadovoljni pa so vsi: d
lavke v obratu, ki danes d
lajo v pogojih, ki jih ni mog
če primerjati s prejšnjimi t
vsi ostali Ingradovi delav
in »gostje«, ki vsak dan i
datno, okusno in poceni m
licajo v sodobno urejen
prostorih. Hrano pa dosta
ljajo tudi na vsa gradbišč
izpostave TOZD Mehaniz
cije in IGM v Rogaški Slal
ni. Zmogljivost kuhinje
400 obrokov.
V	temeljni organizac:
Gradbeništvo Rogaška Slal
na so sprejeli akcijski pr
gram stabilizacijskih ukr
pov, ki uspešno poteka, zal
so bili tudi rezultati gosp
darjenja ob polletju dobi
Težave imajo, kot po vse
drugod v gradbeništvu, z b
lezenskimi izostanki, ki jih;
v zadnjem času res mar
vendar še vedno preveč. D<
lavci so zaradi dobre obv
ščenosti in urejenosti na pi
dročju samoupravljanja v
dno pripravljeni delati r
odaljenih gradbiščih, kar ;
bil še do nedavna precej še
problem. Da je delovno i
samoupravno ozračje ug<
dno, ima nedvomno zaslug
osnovna organizacija Zve2
komunistov in ostale dru
benopolitične organizaciji
ki dobro delajo.
V	delovni organizaciji Ii
grad Celje se pripravljajo r
organizacijsko sprememb*
ki bo zajela tudi temeljno o
ganizacijo v Rogaški Slatin
Gre za racionalizacijo p<
stopkov in poenotenje posle
vanja s sistemom računaln
ške obdelave kompletn
proizvodnje.
Velika pridobitev za Ingradove delavce v Rogaški Slatini je obnovljen,
sodoben obrat družbene prehrane. Da prazna vreča ne more stati po-
konci, se v tej temeljni organizaciji dobro zavedajo.
Temeljna organizacija pridobiva vse več del v občini Pregrada, v sosed-
nji republiki Hrvaški. Eden najnovejših objektov je osnovna šola. kije 1.
septembra sprejela prve učence.
Delavci Ingrada se pi
družujejo čestitkam o
prazniku	občin
Šmarje.
Hujšanje je lahko tudi zabavno
Novi, zanimivi program! Zdravilišča Rogaška Slatina
Gostoljubna Rogaška Slatina z doma in tudi v svetu
znanim zdraviliščem privablja vse več domačih gostov in
obiskovalcev iz tujine. Da je zanimanje za ta kraj vse
večje, je pripisati prizadevnim gostinsko turističnim in
zdraviliškim delavcem, ki nenehno razmišljajo, kako po-
pestriti gostov dan, mu ponuditi kar največ za njegovo
počutje in zdravje.
Največ gostov prihaja v
Rogaško Slatino, se ve, po
zdravje: bodisi že načeto ah z
namenom preprečiti nadlo-
ge oziroma bolezen.
Zdravilišče Rogaška Slati-
na izvaja že vrsto let številne
programe zdravljenja, pre-
ventive in rekreacije oziro-
ma sprostitve. Danes vas že-
limo seznaniti z nekaterimi
novimi programi, ki so jih v
zdravilišču že pričeli izvajati
ah pa z njimi nameravajo pri-
četi v bližnji prihodnosti.
Prvi program zdravljenja s
šolo dietne prehrane se ime-
nuje »F2»Jej dietno, jej oku-
sno.« Program je namenjen
vsem, ki imajo manjše ah
večje kronične težave s pre-
bavo in metabolnimi proce-
si, pa tudi za tiste z akutnimi
oblikami tovrstnih bolezni
kot je, na primer, sladkorna
bolezen (diabetes). Ta_ pro-
gram vključuje zdravljenje,
preprečevanje obolenj in na-
svete v zvezi s pravilnim na-
činom prehrane. Se pravi, da
vključuje poleg zdravljenja
tudi prkaz priprave dietne
prehrane, vključen s stro-
kovnimi predavanji.
Tudi dietna prehrana, zatr-
jujejo v Zdravilišču Rogaška
Slatina, lahko s pravilnim
izborom in sestavo jedilnika,
zadosti željam največjih gur-
manov, ne da bi si s tem na-
kopali nevšečne posledice.
Program »Jej dietno, jej oku-
sno« poteka od začetka sep-
tembra in bo trajal do konca
leta
Drugi program iz novejše
ponudbe Zdravilišča Roga-
ška Slatina se imenuje »Huj-
šanje je lahko tudi za-
bavno«.
V	ta program se lahko
vključijo vsi tisti, ki želijo
izboljšati svojo kondicijo in
se znebiti odvečnih kilogra-
mov. To lahko dosežejo na
prijeten, zabaven način, brez
običajnih spremljajočih pro-
blemov.
K temu prispeva skupin-
sko delo, ki zna biti prav pri-
jetno ob izvajanju najrazlič-
nejših razgibalnih vaj na pro-
stem, v zdraviliški telovadni-
ci, v bazenu ah na trim stezi.
Namerno hujšanje je nujno
povezano s shujševalno die-
to. To v Zdravilišču Rogaška
Slatina pripravljajo po navo-
dilih strokovnjakov, tako da
dnevni obroki hrane vsebu-
jejo vse bistvene hranilne in
zaščitne snovi, ki jih organi-
zem potrebuje. Hrana je,
kljub temu, da je dietna,
okusno pripravljena. Pri huj-
šanju odlično učinkuje tudi
pospeševalec prebave, mine-
ralna voda Donat, ki hkrati
tudi blaži občutek lakote.
Gibanje in pravilna pre-
hrana pa še nista vse v boju z
odvečnimi kilogrami. V pro-
gram hujšanja sodijo še po-
sveti s fizioterapevti, vselej
pa je na voljo tudi zdravnik
in specialist za dietno pre-
hrano.
V	Zdravilišču Rogaška
Slatina je hujšanje resnično
lahko prijetno, zlasti zaradi
skupinskega dela, ki se je
pokazalo kot zelo učinkovi-
to, saj delo v skupini preve-
va, med drugim, tekmovalni
duh in psihološki učinki
takšnega dela. Privlačna je
tudi glasbena terapija, ena
od oblik v sklopu programa
»Hujšanje je lahko tudi za-
bavno«. Program hujšanja
traja praviloma 21 dni.
V zdravilišču imajo pri-
pravljene tudi praznične
programe. Prvega ob Dnevu
republike, ki se bo pričel v
soboto, 26. novembra in kon-
čal v sredo, 30. novembra.
»Tudi v štirih dneh lahko
obnovite svoje moči« se
imenuje ta program, ki poleg
običajnih hotelskih storitev
in kopanja v bazenu vključu-
je še organizirano dnevno re-
kreacijo in slavnostno pro-
slavo Dneva republike za ho-
telske goste.
Nič ni prezgodaj, če že da-
nes pričnemo razmišljati, kje
in kako bomo pričakali leto
1984. V Zdravilišču so že pri-
pravili program tradicional-
nega silvestrovanja in zanj
izbrali ime: »Nazdravimo
novemu letu v Rogaški Sla-
tini.« Program bo trajal tri
dni, od 31. decembra do 3.
januarja mladega leta.
Za silvestrovanje se lahko
odločite v hotelih Donat, Sa-
va v kristalni dvorani in re-
stavraciji Zdraviliškega do-
ma ah v restavraciji Pošta.
Tridnevni paket obsega:
silvestrsko večerjo in zabavo
ob primerno izbrani glast
novoletni ples 1. in 2. janua
ja, po kosilu 3. januarja pa;
predviden odhod. Vmes b<
do na razpolago zdravilišl
bazen, sauna, kegljišče, soli
rij, različne oblike rekreaci;
v zaprtem prostoru in še ka
Za vse programe se je možu
prijaviti v Zdravilišču ali p:
naših turistično-potovalni
agencijah. V Zdravilišču R(
gaška Slatina vas pričaki
jejo!
Delovnim ljudem in občanom čestita mi
ob 9. septembru, prazniku občine Šmarj
pri Jelšah.
Najnovejši in najsodobnejši hotel Sava privablja največ gostov iz tujine. Naložba torej, ki že danes daje lepe rezult*1
in - devize.
! SEPTEMBER 1983
g "i i i i i m
PRAZNIK OBČINE ŠMARJE
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Uspehi pri pridobivanju hrane
: metliški kombinat Šmarje veča obseg proizvodnje
i Končno smo se na področju pridobivanja hrane ozrli
\ alce v prihodnost. Ob tem smo spoznali, da smo to po-
iročje v preteklosti hudo zanemarili in, kar je pomemb-
<>je, spoznali smo, da se bo treba do zemlje in kmetijstva
; isploh drugače obnašati. Saj nam, končno, ni vseeno, kaj
ji koliko bomo v bodoče pojedli.
V občini Šmarje pri Jelšah organizira proizvodnjo in
jtrbi za razvoj kmetijstva Kmetijski kombinat Šmarje pri
. >lšah, delovna organizacija v okviru sozda Hmezad Za-
jc.
[Ena glavnih nalog Kmetij-
■ ega kombinata Šmarje pri
ilšah, TOK kooperacija in
izd kmetijska preskrba je
(idobiti čim več novih kva-
letnih kmetijskih površin,
[jso bile ali so še zamočvir-
|he, hektarski pridelki pa
ledno nizki.
^Potrebne zemljiške opera-
*je so bile izvedene v letu
J82 na območju Imenskega
iiplja. S tem je kmetijstvo
harske občine pridobilo
|8 hektarov rodovitnih po-
Jšin, od teh 120 hektarov v
fužbenem sektorju, ostalo
I v privatnem,
j V letošnjem letu so v teku
riprave za pridobitev novih
tnetijskih- površin na Pri-
|ovškem polju, kjer je naj-
(ej treba regulirati potok
estinjščico, kar je pogoj za
ičetek melioracij in koma-
cij v obsegu 307 hektarov,
j Na Imenskem polju, ki je
jjlo urejeno lani, je bila letos
iflotna površina enotno ob-
dana in zasejana s koruzo,
hdelek bi bil lahko več kot
idovoljiv, približno 6 tisoč
'ogramov koruznega zrnja
hektar, pa je vmes pose-
da avgustovska toča in pri-
šlek bo občutno manjši.
1 Vsa ta na novo pridobljena
fmljišča ter ostala rodovit-
na zemlja omogoča proizva-
jalcem v občini Šmarje pri
Jelšah povečano proizvod-
njo hrane, zlasti mleka, mesa
in žit.
Obseg kmetijske proizvod-
nje se v občini Šmarje pri
Jelšah iz leta v leto veča. V
preteklem obdobju, pa tudi
v lanskem letu, so bila v
kmetijstvo občine vložena
precejšnja investicijska
sredstva za izgradnjo zmog-
ljivosti v privatnem in druž-
benem sektorju, vse to pa se
danes odraža v doseženih re-
zultatih.
V	privatnem sektorju bo
letos uresničen odkup 8 mili-
jonov litrov mleka, 1100 ton
govejih pitancev, 1800 ton
piščancev, 650 ton prašičev,
360 ton pšenice, 350 ton ribe-
za in 200 ton grozdja. V obči-
ni pričenjajo tudi z organizi-
ranjem novih proizvodenj
kot so proizvodnja šampi-
njonov, buč, malin, kuncev,
precej pa si obetajo še od
kmečkega turizma, ki ima,
zaradi naravnih danosti in
kulturnozgodovinskih zna-
menitosti, lepe možnosti.
V	družbenem sektorju je
pomembnejša proizvodnja
jabolk, ki jih nameravajo le-
tos pridelati 1500 ton, 60 ton
ribeza, dobre 4 milijone valil-
nih jajc, 35 ton hmelja, ostalo
pa so še les, koruza, višnje
itd.
V letošnjem letu proizvod-
nja v vseh kmetijskih pano-
gah raste, stagnira edinole
odkup telet in govejih pitan-
cev. Se vedno je namreč pri-
sotna problematika odtuje-
vanja tržne proizvodnje v so-
sednjo socialistično republi-
ko Hrvaško zaradi neureje-
nih tržnih razmer. Problem
bo mogoče rešiti edinole z
utrjevanjem proizvodnih
oziroma kooperantskih
odnosov in z vzpostavlja-
njem dohodkovnih odnosov
na poti od proizvajalca do
potrošnika.
Za uresničitev vseh nalog
ima na področju organizira-
nosti kooperacij ske proiz-
vodnje pomembno vlogo po-
speševalna strokovna služ-
ba. Ta deluje na ravni delov-
ne organizacije Kmetijski
kombinat Šmarje pri Jelšah
kot tehnološki oddelek, ki
skrbi za izvajanje tehnologi-
je za privatni in družbeni
sektor, na • nivoju temeljne
organizacije kooperantov pa
deluje organizacijska in po-
speševalna služba, ki izvaja
posamezne konkretne nalo-
ge za vsako kmetijo oziroma
kooperanta posebej. V šestih
zadružnih enotah, ki deluje-
jo na celotnem območju ob-
čine Šmarje pri Jelšah so
kmetijski pospeševalci za-
dolženi za uresničitev letne-
ga programa posameznih
kmetij.
V jesenskem času bo glav-
na naloga pospeševalne služ-
be uresničiti setveni plan,
predvsem plan setve pšeni-
ce, istočasno pa bo potekala
strokovna obdelava vseh
kmetij v občini za pripravo
na proizvodnjo hrane v letu
1984.
Delavci in kooperanti KK Šmarje če sti-
tajo občanom ob njihovem prazniku.
Kokošja farma za proizvodnjo valilnih jajc v Hanjskem je sodoben objekt za tovrstno proizvodnjo, namenjen tudi
izvozu
fcLVE odpira vrata na tuje
9lovna organizacija IKOM ob kovlnarstvu ohranja obrt
gradbeništvu
I V naslednjem letu bo DO IKOM Šmarje pri Jelšah praz-
lovalo 10-letnico dokaj uspešnega dela in razvoja, saj se je
i tem obdobju razvila iz majhne DO v 160-članski delovni
lolektiv, ki bi naj letos ustvaril okoli 140 milionov dinar-
ev prihodka.
Z začrtanim razvojem v le-
11974 in 1975; se je takratna
)0 DOM-BIRO usmerila
iredvsem v izvajanje zaklju-
tiih del v gradbeništvu in
fcštalacijah. S svojo ponud-
|o je že v naslednjih letih
resegla okvir potreb v sami
bčini in tako izvajala dela
a širšem celjskem, maribor-
kem in ljubljanskem ob-
močju, pa tudi v nekaterih
Irugih krajih Slovenije. V le-
ii 1979 so se v delovnem ko-
ektivu odločili, da bodo pri-
šli razvijati tudi kovinarsko
'ejavnost in v ta namen
gradili nov objekt z okoli
>00 m2 netto površine, V letu
980 se je kovinska proiz-
'odnja močno povečala in
osegla zaključeno celoto z
*stni m programom tako, da
o bili vsi pogoji za ustanovi-
ev samostojne temeljne or-
ganizacije Kovinarstvo. Ta-
;o danes sestavljata delovno
Tganizacijo dve temeljni or-
fcnizaciji in sicer TOZD-
z okoli 100 delavci, v
^teri izvajajo zaključna dela
gradbeništvu: krovsko-kle-
J&rska dela, sliko-pleskar-
ka, keramika, steklarska in
frojne instalacije, v manj-
šin obsegu pa tudi gradbe-
na dela, pri čemer s tem de-
0rn gradbene operative po-
krivajo potrebe Samouprav-
stanovanjske skupnosti
3bčine Šmarje pri Jelšah. Pri
Nem delu se je TOZD-
°0M dokaj uspešno vključil
gradbeno operativo celjske
^gije pa tudi izven, saj v le-
tošnjem letu izvaja nekatera
dela na področju Bosne in
Hercegovine. Kljub zmanj-
šanju investicij, je bilo čutiti
pomanjkanje dela le v prvi
tretjini letošnjega leta, v zim-
skem obdobju.
Glede na trenutno gospo-
darsko situacijo je tudi v tej
TOZD čutiti izredno poveča-
nje cen repromaterialov, saj
so se nekateri v letošnjem le-
tu dvignili od 40-100%, kar
negativno vpliva na rast in
ustvarjanje dohodka temelj-
ne organizacije. Močno se
povečujejo tudi ostali stro-
ški, posebno tisti, ki so nepo-
sredno povezani z bivanjem
delavcev na terenu. Manjša
ponudba in stagnacija cen v
gradbeništvu zahtevata vse
boljšo organizacijo dela in
iskanje notranjih rezerv.
Prav zaradi tega bo potrebno
v temeljni organizaciji že v
naslednjem letu urediti pri-
merne skladiščne prostore
ter nabaviti sodobnejšo
opremo. Razvijati bo potreb-
no tiste dejavnosti, ki so v
gradbeništvu še deficitarne,
poskusiti pa s povezovanjem
večjih sorodnih delovnih or-
ganizacij ter svoje storitve
plasirati tudi na inozemski
trg.
V temeljni organizaciji Ko-
vinarstvo pričakujejo letos
prihodek v višini okoli 55
mio din. Temeljna organiza-
cija ima 3 osnovne progra-
me, ki jih predvideva razvija-
ti tudi v bodoče in sicer: - na
programu opreme' za svinj-
ske farme bo v letošnjem le-
tu realizirala največji del pri-
hodka, saj se je pri tem te-
meljna organizacija že pred
leti uspešno povezala z IMP
Ljubljana TOZD IPKO Pod-
peč tako, da skupno nudita
preko EMONE Ljubljana
opremo za farme prašičev. V
letošnjem letu naj bi za več
farm v Jugoslaviji izdelali v
temeljni organizaciji preko
700 ton opreme. Naslednji
program je program lahke
transportne opreme in opre-
me za skladišča vnetljivih
snovi. Del tega programa
TOZD razvija še dodatno v
letošnjem letu, predvsem
lahko transportno opremo za
delavnice in tovarne, kjer
imajo opravka s transportom
tekočin v sodih, hobokih
ipd. Ta program je bil tržišču
ponuden v sedmem mesecu
letošnjega leta; - na področ-
ju programa ELVE - elastič-
nih veznih elementov. Ta
program je TOZD razvila po-
polnoma samostojno, skup-
no s Fakulteto za strojništvo
Ljubljana. Od njega temelj-
na organizacija v bodoče pri-
čakuje največ, saj proizvod
do sedaj ni bil poznan v Ju-
goslaviji, v manjši meri pa v
zahodno evropskih državah.
Pomembnost proizvoda je
predvsem v tem, da je te-
meljna organizacija z last-
nim razvojem ustvarila novo
konstrukcijo elementa in za-
njo mnogi menijo, da je bolj-
ša kot pri podobnih veznih
elementih na zahodu.
Prav raziskava tržišča in
ponudba kažejo, da je ELVE
pri kupcih naletel na zelo
ugoden odmev, kar kažejo
tudi naročila v drugi polovici
letošnjega leta. Na tem pro-
gramu naj bi TOZD v bodo-
če ustvarila največji del pri-
hodka, prav tako pa tudi do-
hodka, saj naj bi v prihod-
njem letu izdelali 5000 kosov
ELVE in v letu 1985 preko
20.000 kosov. Glede na
uspešnost plasmaja doma, se
je temeljna organizacija v le-
tošnjem letu odločila posku-
siti tudi s prodajo v inozem-
stvo. Skupno s celjsko Kovi-
notehno, naj bi v naslednjem
letu ELVE pričeli prodajati
tudi v izvoz. V ta namen so
bili že storjeni prvi koraki,
ko so elastične vezne ele-
mente v aprilu letošnjega le-
ta razstavili na sejmu v Han-
novru.
Da bi lahko uspešno reali-
zirali program ELVE, bi mo-
rala TOZD v naslednjih letih
vložiti samo v tehnologijo, to
se pravi nakup opreme, oko-
li 30 milionov dinarjev, s tem
pa zagotoviti proizvodnjo
okoli 40.000 kosov elastičnih
veznih elementov.
Sprejet srednjeročni pro-
gram razvoja v delovni orga-
nizaciji postavlja pred vse
delavce dokaj zahtevne nalo-
ge. Zavedajoč se težke go-
spodarske situacije, le-ta se z
vsemi spremljajočimi pojavi
dotika tudi poslovanja de-
lovne organizacije, je odloči-
tev, kakšen naj bo njen na-
daljni razvoj, dokaj jasna. Si-
gurno bodo ta razvoj sprem-
ljale težave, premagali pa jih
bodo delavci delovne organi-
zacije lahko samo s kvalitet-
nim delom in pravilnim
odnosom do dela. Prav tako
kot v preteklih letih, bo tudi
v bodoče delovna organiza-
cija morala skrbeti za uspeš-
no kadrovsko politiko in
predvsem z vzgajanjem last-
nih kadrov, preko štipendi-
ranja v usmerjenem izobra-
ževanju, pridobiti nove mla-
de delavce in strokovni ka-
der. Ze mnogokrat se je na-
mreč pokazalo, da je prav in-
vesticija v dobre kadre naj-
uspešnejša in tega načela se
držijo tudi v IKOM-u.
Delavci delovne organizacije IKOM Šmarje pri Jelšah gradijo novo skladiščno halo v
obratu TT Prebold v Pristavi
IKOM Šmarje pri Jelšah čestita občanom
in delavcem ob njihovem prazniku
14. STRAN - NOVI TEDNIK
PRAZNIK OBČINE ŠMARJE
8. SEPTEMBER 19ft
Ceniti znajo to, kar imajo
Odločitev za MONT program se Um že obrestuje
Pretežno ženski delovni kolektiv Metkine temeljne or-
ganizacije Konfekcija posteljnega perila Kozje je danes
lahko ponosen na dosežene rezultate in delovne zmage.
Rezultati kot posledica de-
lovnih zmag so danes vidni,
spodbudni, ob tem pa se le
malokdo vpraša, kaj vse so
morali delavci tega tozda žr-
tvovati za to, se dolgo marsi-
čemu odpovedovati, pred-
vsem pa biti složni in delati
složno. Tudi se malokdo, ra-
zen delavci v Kozjem, vpra-
ša, kako bo jutri: ah bo še^
bolje kot je danes, ah se bo'
morda obrnilo na slabše.
Tekstilna industrija se danes
srečuje ž nepričakovanimi
preobrati, velikokrat neodvi-
snimi od volje in hotenj de-
lavcev. Morda so delavci
Metke v Kozjem prav zato
skromni in svojih uspehov
ne žehjo obešati na veliki
zvon, kajti že jutri se lahko
zgodi nekaj, kar bi jim lahko
prekrižalo smele načrte.
Pa vseeno: TOZD Konfek-
cija posteljnega perila Kozje
je v letošnjih šestih mesecih
skoraj podvojila izvoz ob pri-
merjavi z istim obdobjem
lanskega leta, izredno zahte-
ven plan celotnega prihodka
presegla za 6 odstotkov, do-
hodek povečala za 42 odstot-
kov, akumulacijo za 47 od-
stotkov, ob vsem tem pa, ja-
sno povečala tudi produktiv-
nost, ki naj bi, po oceni, let-
no rasla za 3 odstotke.
Ko so se v temeljni organi-
zaciji v Kozjem vse pogoste-
je srečevali s problemom po-
manjkanja repromaterialov
za kakovostno proizvodnjo,
so pričeli razmišljati o delni
preusmeritvi proizvodnega
programa. Odločili so se za
novi program MONT, ki ob-
sega izdelovanje vestonov in
hlač za alpiniste iz najfinej-
šega gosjega puha, za proi-
zvodnjo bund-puhovk mo-
dernih kreacij za hladne dni,
pasov za smuči, mini nahrbt-
nikov, spalnih vreč, trakov,
proizvodov za prosti čas (te-
nis), šotorov itd. Proizvodnja
MONT programa je stekla in
izkazalo se je, da je bila odlo-
čitev prava. Tržišče za novi
Mont program se zaradi viso-
ke kakovosti izdelkov širi,
cilj pa je, uveljaviti se in pro-
dreti na tuje tržišče.
V TOZD Konfekcija po-
steljnega perila Kozje izdelu-
jejo visoko kakovostno in
modno posteljnino iz tiska-
nih tkanin in damastov z ne-
katerimi modnimi dodatki
kot je vezenje, festoniranje,
paspuliranje itd.
Najnovejši je program ki-
rurških operacijskih oblek iz
domačega materiala za po-
trebe tujega trga. V avgustu
je prva pošiljka kirurških
oblačil odpotovala v ZR
Nemčijo. Sicer pa Metkina
temeljna organizacija v Koz-
jem izvaža še v skandinav-
ske dežele.
Za tako zastavljen pro-
gram, zlasti izvozni, se je bilo
treba bolje opremiti, posodo-
biti proizvodnjo. Pravkar so
zaključili obnovo proizvo-
dne hale za puh-program in
jo opremili z visečim tran-
sportom, novo tehnologijo,
katere značilnost je, da kro-
jeni material potuje po trač-
nici od faze do faze izdelave,
od delavke do delavke. K po-
sodobitvi proizvodnje in
skrajšanju časa izdelave po-
sameznih proizvodov prispe-
vajo tudi novi, najsodobnejši
specialni stroji, ki ob sodob-
ni tehnologiji omogočajo vr-
hunsko kakovost zahtevne-
ga šivanja izdelkov iz puha.
V temeljni organizaciji
celjske Metke v Kozjem na-
meravajo še naprej in še več
izvažati na konvertibilno tr-
žišče. Pri tem gre zlasti za
izvoz posteljnine, operacij-
skih oblek, kopalnih plaščev
iz frotirja, v prihodnosti pa
tudi puhovk. Težave, ki bi
utegnile nastopiti kot ovira
na poti k zastavljenim ci-
ljem, so pomanjkanje raznih
pomožnih materialov na na-
šem tržišču, slaba kakovost
repromaterialov kot so zadr-
ge, sukanci, problematika
oskrbe z rezervnimi deli, zla-
sti pa nespoštovanje rokov
izdobave nujnih proizvodov
kot je, na primer, embalaža.
Kljub težavam so delavci
optimistično razpoloženi.
Morda zato, ker imajo za sa-
bo nešteto ovir, ki so jih znali
premagati. Zato znajo bolje
ceniti to, kar imajo.
Tudi delavci Metke čestitajo ob prazniku vsem
občanom šmarske občine
Delavke v krojiInici vedo povedati, da so pogoji dela dobri, da je lepo poskrbljeno
družbeni standard zaposlenih in da so o vsem, kar se v temeljni organizaciji doga,
dobro in pravočasno obveščeni. Morda pa v tem tiči »zajec«? Če je zadovoljstvo, poti
je tudi pripravljenost, vse skupaj pa vodi k uspehu.
Program širijo še na bukovino
Lesna oprema Mestinje bo povečala zmogljivosti za dva In polkrat
Lesna oprema Mestinje je
temeljna organizacija Le-
sne industrije Bohor iz
Šentjurja. Zametki tovrst-
ne proizvodnje v Mestinju
segajo tja v dvajseta leta,
pomembna prelomnica pa
je leto 1960, ko sta se takrat-
ni podjetji LIP Mestinje in
LIP Šentjur pri Celju zdru-
žili v novo podjetje Lesna
industrija »Bohor« Šentjur
pri Celju.
Ta združitev je omogočila hi-
trejši razvoj obeh obratov. Ta-
krat skromen obrat v Mestinju je
v letih 1960-1965 pridobil nekaj
proizvodnih prostorov in najnuj-
nejše stroje za obdelavo lesa. S
tem so bih dani tudi pogoji za
povečanje predelave lesa in kva-
litetnejšo obdelavo. Leta 1965 so
v Mestinju ukinili dotedanji
proizvodni program šolskega
pohištva, pričeli pa s proizvod-
njo različnih lesenih elementov
kot so stopnice, lestve, gugalni-
ce in tako dalje. Pomembno je,
da so bih ti proizvodi namenjeni
za izvoz, ki je bil v tistih letih
razmeroma skromen. Še zlasti
zaradi neprimernih proizvodnih
prostorov, zastarele, dotrajane in
neprimerne strojne opreme, za-
radi česar so bih pogoji dela tež-
ki. Pomembno je tudi leto 1974.
Takrat je bila zgrajena nova to-
varna s približno 6500 kvadratni-
mi metri proizvodnih prostorov
in opremljena z novo strojno
opremo. To pa so bih tudi pogoji
za uvajanje nove tehnologije in
za občutno hitrejši razvoj, ki se
do danes še ni ustavil. V temeljni
organizaciji Lesna oprema Me-
stinje neprestano iščejo nove
možnosti za boljše, lažje in učin-
kovitejše delo, ob tem pa imajo
neprestano v mislih izvoz, ki je iz
leta v leto večji.
V zadnjih letih se je proizvod-
nja v Lesni opremi v Mestinju
izredno povečala, s tem poveča-
njem pa so rasle tudi potrebe po
večjih količinah suhega lesa. Su-
šilne zmogljivosti, zgrajene ob
postavitvi tovarne leta 1974 so
postajale iz leta v leto premaj-
hne. To dejstvo je narekovalo
gradnjo nove sušilnice z zmoglji-
vostjo predelave 12 tisoč kubič-
nih metrov rezanega lesa. Z iz-
gradnjo sušilnice se je občutno
povečal proizvodni program,
zlasti proizvodnja vrtnega pohiš-
tva iz bukovine, programa, ki je
namenjen predvsem za izvoz.
Za nadaljnji razvoj temeljne
organizacije v Mestinju je izdela-
na študija razvoja lesno-predelo-
valne industrije v občini Šmarje
pri Jelšah. Ta študija predvideva
predelavo okrog 20 tisoč kubič-
nih metrov bukovega lesa, to pa
so količine, s katerimi danes raz-
polaga celotna delovna organiza-
cija LI Bohor Šentjur. Na po-
dročju iglavcev je predvidena
predelava enakih količin lesa.
Proizvodni program v študiji
je podoben današnjemu progra-
mu v Lesni opremi Mestinje, le
da se je razširil na področje pre-
delave bukovine v vrtno pohiš-
tvo in ostalo pohištvo iz masivne
bukovine. Da bi bilo mogoče po-
trebne količine rezanega lesa
predelati, je potrebno sedanje
proizvodne zmogljivosti dva in
polkrat povečati. To pa tudi po-
meni urediti žago, skladiščne
prostore rezanega lesa in goto-
vih izdelkov, prodajne prostore,
vzdrževalno službo in še kaj. Ko
bo dokončno uresničen ta raz-
vojni program, bo mogoče zapo-
sliti okrog 600 delavcev, vre-
dnost proizvodnje pa se bo po
planskih izračunih dva do tri-
krat povečala.
Srednjeročni plan razvoja te-
meljne organizacije Lesna opre-
ma Mestinje narekuje izgradnjo
sušilnic, vezne hale in ureditev
obrata žage v Kozjem. Od tega je
bila lani zgrajena sušilnica, vse
pa je že pripravljeno za izgradnjo
hale, ki bo služila zlasti proiz-
vodnji za izvoz. Prav tako je vse
pripravljeno za ureditev Zage v
Kozjem. Vse skupaj pa bi ne po-
menilo kaj dosti, če bi v Mesti-
nju ne skrbeh za strokovni ka-
der. Delavci se neprestano izo-
bražujejo in izpopolnjujejo, te-
meljna organizacija pa vsako le-
to razpiše več štipendij za potre-
be predelave lesa.
Naloga-stalnica je izvoz, ki naj
bi rasel skladno z letnimi plani.
Letošnji izvoz je bil v polletju
skoraj tolikšen kot naj bi bil po
planu ob tričetrtletju, v primer-
javi z lanskim ob polletju pa je
večji kar za 43 odstotkov.
Izvozni program vrtnega po-
hištva je zelo zahteven, zato terja
od 420 zaposlenih delavcev te-
meljne organizacije veliko zna-
nja in natančnosti. Lesna opre-
ma Mestinje danes izvaža na za-
htevna tržišča v Avstrijo, ZR j
Nemčijo, Švico, Združene drža-
ve Amerike, občasno pa tudi na
tržišča afriških držav. Izvažati na
zahteven konvertibilni trg danes
ni lahko. Treba si je vanj utreti
pot, ki pelje preko neštetih težav
in razočaranj. Veliko težav so de-
lavci v Mestinju uspeh prebrodi-
ti, ob tem pa se je bilo treba tudi
odpovedovati - za uspešnejši in
trdnejši jutri.
Ob prazniku občine
Šmarje tudi delavci
Lesne opreme Mesti-
nje Izrekajo vsem de-
lovnim ljudem in obča-
nom iskrene čestitke.
Vrtno pohištvo iz programa Sun-set« vzbuja vse večje zanimanje tujih trgovcev.
8. SEPTEMBER 1983	PRAZNIK OBČINE ŠMARJE NOVI TEDNIK - STRAN 15
Iz majhne delavnice sodobna tovarna
V steklarni Izkoriščalo prednosti ročne In maloserijske proizvodnje
Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška
Slatina se je iz majhne obrtne delavni-
ce, ustanovljene leta 1927, razvila v so-
dobno tovarno. S svojimi devetimi te-
meljnimi organizacijami in delovno
skupnostjo skupnih služb ter s tisoč
šeststo delavci je ena največjih delov-
nih organizacij v šmarski občini. V sred-
njeročnem planu razvoja občine Šmarje
pri Jelšah je opredeljena kot nosilka
razvoja steklarstva.
Glavni proizvodni program steklarne
so izdelki iz brušenega stekla in navadne-
ga kristalin stekla, namenjeni pa so pred-
vsem za potrebe v gostinstvu in gospo-
dinjstvu.
Glavna značilnost dosedanjega razvoja
steklarne je širjenje zmogljivosti ročno
pihanega in ročno brušenega kristalnega
stekla. Ob tem so v tem delovnem kolek-
tivu posodabljali tiste dele proizvodnje,
ki bistveno ne vplivajo na značaj ročne
proizvodnje. Tako je bila modernizirana
zmesarna, kjer so odpravili ročni način
priprave zmesi in kislinska polirnica, s
tem pa so se bistveno izboljšali do takrat
nemogoči pogoji dela. Na izključno ročni
proizvodnji so vztrajali predvsem zato,
ker ima takšen način proizvodnje nekate-
re prednosti pred strojno. Te prednosti so
predvsem v doseganju visoke kakovosti
izdelkov in v možnosti hitrega prilagaja-
nja potrebam tržišča, tako v obliki in de-
signu, kot v količinah. Možnost malose-
rijske proizvodnje je omogočila razvija-
nje programov za posamezne kupce, ob
upoštevanju njihovih želja in potreb.
Vse omenjene prednosti ročne proiz-
vodnje so bile s pridom izkoriščene pri
ponudbi izdelkov na domačem in tujem
tržišču. Ob upoštevanju zahtev tržišča v
oblikovanju in kakovosti, ob upošteva-
nju vnaprej dogovorjenih dobavnih ro-
kov in ob sprejemljivi politiki cen so si
izdelki rogaških steklarjev že pred deset-
letji začeli utirati pot na zahtevna tuja
tržišča. Vsi ti dejavniki so steklarno »Bo-
ris Kidrič« iz Rogaške Slatine v svetu
dvignili med ugledne proizvajalce tovrst-
nih steklenih proizvodov, to pa ji danes
omogoča, da se uspešno kosa z vedno
ostrejšo tujo konkurenco.
Steklarna izvaža dobro polovico celot-
ne proizvodnje in to izključno na zahtev-
no konvertibilno tržišče. Največ izdel-
kov, kar okrog 80 odstotkov od celotnega
izvoza, prodajajo na tržišča ZDA, med
ostalimi pomembnejšimi kupci pa so še
Avstralija, Kanada, Japonska, Švedska,
ZR Nemčija, Italija in drugi. Pri tem velja
posebej poudariti, da so dosežene cene
na tujih tržiščih enake ali celo višje od
domačih, je pa v zadnjem času opazen
pritisk posameznih kupcev na znižanje
cen, to pa piedvsem zaradi nenehne rasti
vrednosti ameriškega dolarja.
Letos v steklarni »Boris Kidrič« iz Ro-
gaške Slatine načrtujejo izvoz v višini 7
milijonov dolarjev, uresničen pa bo le z
največjim trudom in prizadevanji vseh
zaposlenih. Čeprav se po drugi strani ste-
klarna z večino repromateriala in surovin
oskrbuje iz uvoza, porabi za to le 20 od-
stotkov od ustvarjenega izvoza in tako je
razmerje med uvozom m izvozom 1:5.
Danes zadovoljivi izvozni rezultati niso
bili doseženi preko noči. Ustvarjanje last-
nega imena na svetovnem tržišču je za-
htevalo veliko samoodpovedovanja,
vztrajnosti in trdega dela, vendar pa se je
odločitev, vztrajati pri izvozu v času ko
le-ta ni bil dohodkovno zanimiv, pokaza-
la kot edina pravilna. Za pospeševanje
izvoza, zlasti v zadnjem času, posveča
steklarna veliko skrb tudi propagandi, še
zlasti na ameriškem trgu kjer so največji
kupci. Po sporazumu skrbe za propagan-
do predvsem kupci, ki vlagajo v te name-
ne veliko sredstev. Ves propagandni ma-
terial vsebuje zaščitni znak Rogaške Sla-
tine, vsak izdelek nosi etiketo steklarne,
na vsaki darilni škatli pa je zaščitni znak
Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Sla-
tina.
Pri tolikšnem deležu izvoza v celotni
proizvodnji je pri sedanji tehnologiji
praktično nemogoče slediti zastavljenim
ciljem, ki vključujejo povečanje izvoza,
čeprav za to obstajajo realne možnosti.
Po drugi strani pa izključno ročni način
proizvodnje, kljub določenim predno-
stim, postaja predrag, s čimer se zmanj-
šuje konkurenčna sposobnost, in to še
zlasti na tujih tržiščih. V zadnjem času je
namreč na področju steklarske tehnolo-
gije v svetu viden zelo hiter tehnološko-
tehnični razvoj. Vedno novi stroji z neslu-
tenimi možnostimi omogočajo, da se ve-
lik del programa, ki je bil v preteklosti v
izključni domeni roke, proizvaja strojno,
pri tem pa se kakovost izdelkov bistveno
ne spreminja.
Našteta dejstva so vodila steklarno, da
je v svojem srednjeročnem planu za ob-
dobje 1981-85 opredelila tudi moderniza-
cijo in razširitev proizvodnje kristalnega
brušenega stekla. Izdelan je že investicij-
ski program, ki predvideva nove in so-
dobnejše peči za topljenje stekla, poveča-
nje zmogljivosti v brušenju, modernizaci-
jo spremljajočih naprav in drugo. Glavni
namen pri novi investiciji je uvajanje no-
vih in sodobnejših načinov izdelave ter
dodelave steklenih izdelkov s poudar-
kom na zmanjševanju stroškov na enoto
proizvodnje. Tudi nova proizvodnja ozi-
roma izdelki te proizvodnje bodo obdrža-
li vse značilnosti ročnega dela, saj se iz-
delki, napravljeni na nov način ne bodo
bistveno razlikovali od sedanjih.
Pretežni del nove proizvodnje bo na-
menjen izvozu, ki se bo od sedanjih 7.
milijonov dolarjev povečal na 15 milijo-
nov, celotni izvoz pa bo usmerjen izključ-
no na konvertibilno tržišče. Celotna pre-
dračunska vrednost novih naložb znaša
160 milijonov dinarjev, od tega zneska pa
odpade na uvoz tuje opreme 4,9 milijona
dolarjev. Ob dejstvu, da je pretežni del
nove proizvodnje namenjen izvozu, je za
uvoz opreme odobreno posojilo IFC v
višini 4,9 milijona dolarjev. Poleg lastnih
sredstev je za pokritje finančne kon-
strukcije predvidena še udeležba bank,
velik delež sredstev pa bodo zagotovili
tudi sovlagatelji, pretežno s celjskega ob-
močja.
Program »Gallia« je osvojil zahtevne ameriške trgovce in
kupce
Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina
čestita ob prazniku vsem delovnim lju-
dem in občanom občine Šmarje pri Jel-
šah
»KORS«, tovarna težke konfekcije iz Roga-
ške Slatine, si je s kakovostno ponudbo na
tržišču in z nenehno širitvijo ter moderniza-
cijo dejavnosti, pridobila zaupanje potrošni-
kov. Prizadevanje za modno aktualnost in ka-
kovost izdelave je poneslo ime in znamko ro-
gaških konfekcionarjev po vsej Jugoslaviji,
Evropi in Združenih državah Amerike.
Bliža se zima, zato bo treba pohiteti. V Korsu so priprav-
ljeni s pisano paleto kakovostnih in mikavnih izdelkov.
Dobrih 35 let tradicije »KORS«
Od Izdelovalcev plaščev do oblačil za pmstl čas In za rekreacijo
Tako kot so se modne no-
vosti in gibanja vedno pribli-
ževala potrebam potrošnika,
se je tudi Kors prilagajal in
dopolnjeval svoj proizvodni
program. Od nekdaj dobro
poznanega izdelovalca pla-
ščev je današnji Korsov pro-
gram v večji meri usmerjen v
proizvodnjo oblačil za šport
in prosti čas. Zlasti se delov-
na organizacija uveljavlja na
področju oblačil za smuča-
nje. V pretekli sezoni je Kors
prejel dve nagradi za najbolj-
ša izdelka leta na prodajnem
območju Zagreba. Z oblačili
za smučarski šport sodeluje
pri oblačenju naših repre-
zentantov za nastop na zim-
skih olimpijskih igrah v Sa-
rajevu prihodnje leto, kot
član YU ski poola, pa skrbi
tudi za druga smučarska tek-
movanja oziroma za zunanji
izgled naših smučarskih
asov.
V štiristopetdesetčlan-
skem kolektivu se vsi dobro
zavedajo, kaj pomeni zaupa-
nje potrošnikov, zato vlagajo
velike napore da bi bili nji-
hovi izdelki pravočasno na
voljo. Zavedajo se trdih po-
gojev gospodarjenja v stabi-
lizacijskem času, ko je po-
trebno z izvozom ustvariti
dovolj deviz, da bi lahko na-
bavili blago za domače po-
trošnike. Za uresničitev za-
htevnega izvoznega plana je
Kolektiv Korsa sprejel odlo-
čitev, delati v poletnih mese-
cih vse sobote. Pa to včasih
še ni dovolj, da bi zadostili
zahtevanim pogojem in ro-
kom, ki jih postavljajo ino-
zemski kupci. Zato ni r.!č ne-
navadnega in nevsakdanje-
ga, če katera od proizvodnih
skupin nadaljuje delo v noč-
no izmeno ali pa pride na de-
lo v nedeljo.
Trenutno izdelujejo v Kor-
su smučarske hlače za ame-
riško tržišče, ki jih z rednim
avionskim prevozom teden-
sko dostavljajo kupcu v
ZDA. Za zahodnonemško tr-
žišče pa izdelujejo vse vrste
hlač, plaščev, bund, anora-
kov, puhovk in drugo.
Za domače in inozemsko
tržišče bo Kors v tem letu
proizvedel 450 tisoč koma-
dov moških, ženskih in otro-
ških hlač za vse priložnosti
in 160 tisoč komadov pla-
ščev, anorakov ter drugih
gornjih delov oblačil. Izdela-
na bodo tako, kot narekuje
moda, zraven pa bodo še
praktična in funkcionalna,
za različne namene in za vsa-
kega potrošnika.
Delavci KORS se pridružujejo čestit-
kam ob občinskem prazniku.
Razmere nas silijo, da varčujemo na vsakem koraku. Prihraniti se da na več načinov.
Glede oblačenja je ena od možnosti industrijska Korsova prodajalna v Rogaški Slatini,
kjer se da moderno in ceneje obleči. Izbira oblačil za vso družino in metrskega blaga je
dovolj pestra.
Florijan se ni izkazal,
zato pa so se ljudje
Strela le upepellla Metuljev hlev, Uudje okrog Luč pa so
ponovno Izpričali žlahtno solidarnost
Krnica št. 34 pri Lučah, 2. avgusta 1983 ob 17.30, na
kmetiji pri Robnikovih, po domače pri Metulju: »Lilo je
kot iz škafa, tako da nisem mogel spraviti živine pod
streho v hlev. Nato je nenadoma urezalo in rezko počilo.
Niti ne preveč močno. Že prej je treskalo in grmelo in to še
bolj. Sedeli smo v kuhinji, le oče so odšli v veliko sobo in
pogledovali ven, tudi proti hlevu in gospodarskem po-
slopju. Gori, so za vpili. Stekli smo ven. Dež je še vedno lil
v potokih, pa ni nič pomagalo. Potegnil sem ven teleta in
traktor, drugega nisem mogel, saj so zgoraj plameni zajeli
že vse tramovje po vsej dolžini. Telefonirali smo tudi po
pomoč, poklicali gasilce... Ne vem, na kaj sem takrat
mislil, ženske so jokale, oče so bili čisto prepadeni...«
Tako nam je pripovedoval
mladi Metulj, Albin Robnik
mlajši, ko smo ga prejšnji te-
den obiskali na Krnici. Pa ne
zato, da bi skupaj z njim obu-
jali neprijetne spomine na
strelo, ki mu je v avgustov-
ski popoldanski nevihti v ce-
loti uničila obnovljeno go-
spodarsko poslopje in hlev,
skupaj z večino številne
kmetijske mehanizacije.
Prišli smo zato, ker smo izve-
deli za spontano solidarnost-
no akcijo ljudi tam naokrog,
da bi mlademu Metulju čim-
prej in čim bolj pomagali na-
domestiti škodo zaradi kata-
strofalnega požara. Škodo
ocenjujejo strokovnjaki na
milijardo starih dinarjev.
Lučki gasilci so po alarmu
prihiteli na Krnico v treh mi-
nutah in na ta način postavili
svojevrstni hitrostni rekord.
Pripoveduje poveljnik ga-
silcev iz Luč, Janez Prepa-
dnik:
»Res smo bili hitro pri Me-
tulju, ampak požar se je v
tem času neznansko razvnel,
tako da o reševanju gospo-
darskega poslopja ni bilo več
govora. Šlo nam je zato, da
obvarujemo hišo, svinjak,
kaščo in drvarnico. Mislim,
da smo vse to vendarle rešili,
čeprav je v vejevju starodav-
ne tise ob hiši že zelo praske-
talo. Tudi zunanji silos, iz
plastike in poln silaže se je že
topil in nevarno nagibal pro-
ti ognju, zato smo ga priveza-
li za drevo.«
Metulji so pred dvema le-
toma popolnoma obnovili
hlev in gospodarsko poslop-
je. Načrtovali so obnovo sta-
re hiše, saj so se kot dobri
gospodarji najprej odločili za
»proizvodni obrat«, za obno-
vo hleva. V prihodnjih načr-
tih mladega Metulja so že ti-
čale tudi kmečko turistične
zamisli. Rdeči petelin je za-
sekal v vse te načrte in v pa-
metno, napredno ter usmer-
jeno gospodarstvo Metuljeve
domačije na krnici pod Ro-
gatcem.
Minil je slab mesec po ka-
tastrofalnem požaru pri Me-
tulju na Krnici. V tem času
so se kvišku potegnili novi
zidovi, skupina mladih do-
mačinov je že »zafršolala«
preklade, zraven pa so se le-
tom navkljub urno vrteli Me-
tuljev oča. Sijočih oči in širo-
kega nasmeha ni mogel skri-
ti niti mlajši Metulj, 36-letni
Albin. Še mati Antonija so^
nas s praga hiše zvedavo
opazovali, mlada gospodinja
Jožica se nam je skrila v ku-
hinjo, 6-letni Tomaž pa nas je
raje opazoval izza ogla nove-
ga, rastočega hleva. Zdoma
je bila 8-letna Nataša: bil je
pač prvi šolski dan.
Lučka solidarnost
je tradicija
Resnici na ljubo priznava-
mo, da smo se pred obiskom
pri Metulju srečali še s Pe-
trom Ježom, po domače pri
Stogleju v Podveži št. 3. Nič
kaj ni poudarjal solidarnost-
ne pomoči Metulju zaradi
požara, bolj vlekli smo iz nje-
ga (zatajil nam je celo, da je
prostor v njegovem hlevu za-
časno našla tudi Metuljeva
telica). Z njim in Janezom
Prepadnikom smo se pogo-
varjali o lučki solidarnosti,
ki je tradicija. Lučani so zelo
povezani med seboj, morda
bolj kot nekateri drugi kraji
v Gornji Savinjski dolini (naj
nam drugi tega ne zamerijo).
Svojo solidarnost in priprav-
ljenost za skupne akcije v in-
teresu kraja in ljudi so že ne-
štetokrat izpričali: pa naj je
šlo za telefone, cestne pove-
zave ah kaj drugega, še pre-
dno smo »iznašli« razne ob-
činske in drugačne samopri-
spevke. Prav zdaj so uspeš-
no končali akcijo zbiranja
prispevkov za novo gasilsko
avtocisterno (to je seveda hi-
tro dodal Prepadnikov Ja-
nez, s planinstvom zastrup-
ljeni gasilski poveljnik iz
Luč, hkrati pa dolgoletni in
uspešni zavarovalni zastop-
nik za Luče in Solčavo).
Kdor filtro da,
dvakrat da
Velja tudi za pomoč. Lju-
dje so se na Metuljevo Krni-
co zgrnili od vsepovsod. No-
beden jih ni kaj posebnega
klical. Prišli so in pripeljali.
Nakosili trave, jo posušili in
Metulju nadomestili pride-
lek izgubljenega sena. Orga-
nizirali zbiranje lesa, gramo-
za, očistili pogorišče že drugi
dan v grobem, tretji dan po
požaru so bili že zabetonira-
ni temelji, v svoje hleve so
spravili vso Metuljevo živi-
no, razen treh telic... Bili so
povsod, kjer jih je Metulj po-
treboval. Bilo je na razpola-
go več rok, kot je bilo po-
trebnih. Pri betoniranju plo-
šče je bilo dvajset ljudi pre-
več, prav toliko so jih pogo-
relci morali hvaležno odklo-
niti, kar po telefonu.
Mladi Metulj z božajočim
pogledom pogleduje zidove
novega hleva, ki rastejo kvi-
šku. V času, ko to pišem, ver-
jamem, da so tesarji že nare-
dili svoje. Težko izbira bese-
de hvaležnosti za ljudi tam
naokrog. Ne ve, kako bi se
izrazil, kaj bi rekel. Le s teža-
vo in z iskrivim pogledom
prihajajo besede na dan:
»Saj sem vedel, da mi bodo
ljudje pomagali, ampak na
takšen odziv nismo mogli ra-
čunati ... Lepo je človeku v
stiski, če ve, da ni sam. Dobri
so naši ljudje. Takih ni...«
Pomoč so obljubili, ali pa
jo že ponudili tudi drugi, ne
samo domačini iz doline.
Zavarovalnica iz Celja je
takoj izplačala denar za od-
škodnino (za zagon je 132
starih milijonov prav priš-
lo, čeprav je to samo majh-
en del nastale škode), v Si-
pu so obljubili, da bodo Me-
tulju omogočili nadomesti-
tev in nakup izgorele kme-
tijske mehanizacije, svojo
solidarnost so izpričali v
TOK GG Nazarje, v Zgornje
Savinjski kmetijski zadrugi
Mozirje, pri kmetijskem
skladu občine Mozirje in v
hranilno kreditni službi, pa
v službah skupščine občine.
Dvakrat toplo je človeku,
če spoznava in piše o člove-
ški toplini. Metuljevi s Krni-
ce pod Rogatcem bodo pre-
boleli rdečega petelina. Nji-
hova srca greje človeška soli-
darnost. Tista toplina, ki je v
mestih in tudi vaseh vse bolj
pogrešamo. Morda se nam
prav zato, ko jo srečamo, ta-
ko zasveti, zašije, tako moč-
no občuti. Tako kot pri lju-
deh okrog Luč, tega prelepe-
ga kraja pod Savinjskimi Al-
pami.
MITJA UMNIK
Peter Jež: »Za Metulja je
bila akcija pomoči še zato
morda boljša, ker gre za
kmetijo, ki sicer ni največ-
ja, ve pa se dobro, da jim ni
nič padlo z neba, ampak so
vse pridobili s trdim delom.
To vedo vsi ljudje daleč
naokorg.«
»Moji so bili vsi iz sebe:
žena, pa mati in oče. Sam pa
sem razmišljal koliko truda
in garanja v hipu požre ta-
kle ogenj. Niti ne vem, ali
sem bil obupan, ali kaj; ne
morem povedati...« bolj za-
se, kot za nas glasno razmiš-
lja Albin Robnik mlajši. Mi
pa smo dodali, pa ne na
glas: Še dobro, da je preveč
deževalo in živina še ni bila
v hlevu. Več kot dvajset
glav...!
Janez Prepadnik, poveljnik
gasilcev v Lučah: *Rad hi
poudaril, da so dušo dale
kmečke cisterne. Četudi bo-
mo dobili novo avtocister-
no, zahvaljujoč vsem kraja-
nom Luč in njenih zaselkov,
se bodo kmečke cisterne na
kolovozih in težko prevoz-
nih poteh ob požarih lahko
spet izkazale. Kako pomem-
ben pa je telefon na naših
kmetijah, pa je tako odveč
govoriti. Pri Metuljevih ga
imajo že štiri leta in prav
zdaj jim je prišel še kako
prav.
Na gradbišču vsak dan mrgoli delavcev od vsepovsod. Na posnetku so se mladi sovaščani
dimenzije novega hleva so spoštljive: 24,5 krat 14 metrov. Prostora bo za 34 glav živine.
Metulju je požar uničil tri sil
Da se je zmanjšal samo za
gasilcem, ki so ga med požal
Prva in druga generacija Metuljev pred domačo hišo na Krnici. Z leve proti desni mati
Antonija, Albin Robnik mlajši, njegova žena Jožica in oče, Albin Robnik starejši. Tomaž
se nam je skril, Nataša pa je bila prvi dan v šoli v Lučah.
Med iskrenimi
Sodelavci naše fabrike veljajo za
strašno homogen kolektiv. Nič, prav nič
jih ne more omajati v iskrenem, globo-
kem prijateljstvu. Življenja, da, celo
življenja bi bili pripravljeni žrtvovati
za drugega.
Tako mi je zadnjič skoraj do solza raz-
nežen razlagal znanec Štefan. Kar zavi-
dal sem mu. Pri nas pa same spletke,
podtikanja in še in še...
Toda življenjske izkušnje so me dovolj
prekalile, da sem ob vsakem pripovedo-
vanju verjel le polovico pa še tej polovi-
ci sem ponavadi odvzel pol proč. Sklenil
sem raziskati opevano »iskrenost«. Mal-
ce bolj uglednega Štefanovega sodelav-
ca, torej takšnega iz intelektualnih vrst
sem prepričal, da mi je generalni direk-
tor njihove »fabrike« strogo tajno zau-
pal, da bo v kratkem nova organizacija.
Kaj sledi novi organiziranosti pa tako
vemo. Boljši stolčki za bolje ocenjene
ljudi in s tem seveda plača ter dvignjeni
nivo življenjskega standarda. Ni minilo
mesec dni, ko sem zopet srečal Štefana.
Tudi tokrat je bil ganjen do solza, toda
te solze niso izražale sreče. Prijatelj mi
je začel skoraj jokaje razlagati:
»Od vsega našega prekleto homogene-
ga kolektiva ni ostalo čisto nič. Niti za
gram karakterja...«
Čeprav sem dobro vedel, zakaj gre,
sem ga pogledal tako debelo, da bi še
analf&bet opazil v mojih očeh dva velika
vprašaja.
»Veš,« je nadaljeval Štefan, »vsi, prav
vsi so se skregali odkar so začeli ocenje-
vati kdo več dela, kdo je bolj vesten in
kdo naj več dobi. Po vseh medsebojnih
obtožbah bi pravzaprav vsi zaposleni
morali celo še nekaj dati, ne pa dobiti.
Janez je obtožil Paniko, da med službo
štrika. Štefka je povedala, da vozi Janez
službeni avto na svoj vikend. Pepe je
obtožil Jovo, da s svojimi delavci med
službenim časom zida hišo. Tudi Jovo ni
ostal nič dolžan. Zvedeli smo, kje je de-
nar od rekreacije. Kar enaindvajset na-
ročilnic je bilo iz sredstev za rekreacijo
delavcev porabljenih za skupne večerje.
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Vrti se gledališče na stopnicah
Obiskali smo filmsko ekipo, ki čel filma snema v Rogaški Slatini
V hrup in hudo vročino proizvodnega obrata Steklarske
šole iz Rogaške Slatine so dodaten nemir in značilno (or-
ganizirano) zmedo minule dni vnesli slovenski filmarji.
Pomemben del novega slovenskega filma Gledališče na
stopnicah je namreč nastajal prav v Steklarski šoli ozi-
roma njenih proizvodnih obratih, kjer so se med prave
steklarje, pihalce in oblikovalce pomešali igralci, da bi
pričarali na veliko platno njihovo težavno delo in zadrege
mladih pri izbiri šolske usmeritve in poklica.
Nenavaden prizor se nam
je ponudil minulo soboto, ko
smo v Steklarski šoli pasli
radovednost nad tem, kako
nastaja najnovejši slovenski
film. V proizvodni dvorani je.
vrelo, ekipa je hitela s po-
stavljanjem kamere na trač-
nice, režiser je dajal zadnje
napotke mladi igralski ekipi,
organizator snemanja je iz-
gubljal glas, da bi prevpil
vrvež in hrum peči, direktor
fotografije je preverjal ka-
der, tonci so nameščali mi-
krofon, tajnica, ki vestno be-
leži vsako podrobnost s sne-
manja, je urejala zapiske o
prejšnjem posnetem kadru
in razburjeno listala po sne-
malni knjigi. Skratka, vrvež
je spominjal na pravi kaos, a
tako pri filmu pač mora biti.
Edini razmeroma neprizade-
ti in mirni so bili učenci in
delavci šole, ki so normalno
opravljali svoje vsakodnev-
no delo v proizvodnji, ne da
bi jih vrvež okoli njih pose-
bej motil.
»Snemamo!«, je zarezal v
hrup režiserjev glas.
»Ton!« »Kamera - teče!«
Udarila je klapa in filmski
inštruktor Murn je v proizvo-
dno dvorano pripeljal nove
filmske učence, da bi jim ra-
zložil delovni postopek...
»Stop! Se enkrat, ozadje ka-
dra je bilo prazno.« Po treh
ponovitvah je vse, kot si je
režiser zamislil. In potem
spet vse znova. Premeščanje
kamere, reflektorjev, mikro-
fona, poskus in že je trikrat
nastal nov kader, v katerem
je Klemen med pihanjem no-
vega steklarskega izdelka
prvič videl Veroniko, se ji
nasmehnil in ji poredno po-
mežiknil...
Lepo, da so Izbrali
steklarstvo
Vlado Tkavc, direktor
Steklarske šole: »Ko so pri
Vibi izrazih željo, da bi del
filma posneli pri nas, smo jih
sprejeli odprtih rok. Steklar-
stvo je res napqren poklic,
malo vemo o njem in o tego-
bah mladih, ki se odločajo
zanj, zato mislim, da je bila
izbira dobra. Všeč mi je tudi
poanta filma, ki je v kritiki
slabosti usmerjenega izobra-
ževanja, da je še posebej na
skopo odmerjen čas za prak-
tično delo. Proizvodnja te
dni, ko so tu filmarji, teče
normalno, le mnogi od naših
ljudi zdaj mislijo, da bodo
postali igralci...«
Eno od pomembnih vlog v
filmu Gledališče na stopni-
cah igra celjski igralec Mat-
jaž Arsenjuk: »Sem steklar-
ski inštruktor Murn in imam
silno zanimivo vlogo učite-
lja, ki je v šolo prišel iz proiz-
vodnje, pa se ne znajde. Moti
ga šolski sistem, dijaki, ki so
preveč objekt in premalo
subjekt šolanja se mu smili-
jo, zato se tudi vrne v proiz-
vodnjo. Vloga je zanimiva,
tudi izkušnja s steklarstvom,
ki jo doživljam prvič, je lepa.
Res je bilo treba veliko tru-
da, a v ekipi smo se dobro
ujeli in mislim, da ustvarja-
mo zanimiv in dober film.«
Jane Kavčičje povedal še,
da je imel spet srečo pri izbi-
ri igralcev, še zlasti so dobri
mladi igralci Vesna Jevni-
kar, Brane Sturbej, Matjaž
Arsenjuk in Vida Moderno-
dorfer, imenitno pa je zaigra-
la tudi Vida Juvanova, Film
bodo končali kmalu, saj s
snemanji hitijo, da bi čim-
bolj znižali stroške. Predvi-
doma pa ga bomo v dvora-
nah videli februarja prihod-
nje leto.
Vesna Jevnikar, študent-
ka 2. letnika Akademije za
gledališče radio film in tele-
vizijo ima v filmu glavno vlo-
go: »Težko bi rekla, da sploh
igram. Problemi Veronike so
mi namreč tako bhzu, da te-
žav z njenim likom nimam.
Edine težave so le v igri sa-
mi, kajti na Akademiji nas
učijo gledališke igre, ki pa za
film ni sprejemljiva,«
Po vsem, kar smo videli,
prebrali in slišali o novem
slovenskem filmu Gledali-
šče na stopnicah, lahko trdi-
mo, da nastaja zanimivo in
aktualno delo, ki ga nestrp-
no pričakujemo.
DAMJANA STAMEJCIC
lotili betonskih pregled. Tudi
točni pase je dobesedno stopil,
zahvala le silažni vsebini in
za prvo drevo.
Prvi kader scene, v kateri Klemen z nasmehom kar z delovnega mesta pove Veroniki, da
mu je všeč, ni uspel. Bo drugi boljši?
Pripravljena klapa za 25. kader filma Gledališče na stopnicah pove, da je za snemanje
vse nared.
Jane Kavčič, režiser: »Delamo zelo resen film o
mladih. Težko bi dejal, da je to mladinski film. Prej bi
rekel, da je to krvavo resna zgodba iz življenja mladih,
namenjena predvsem njihovim staršem. Film se loteva
življenja Veronike, ki je v najbolj občutljivih letih
svoje pubertete soočena s hudo odločitvijo. Se bo zapi-
sala steklarstvu ah pa bo uresničila svojo življenjsko
ambicijo in postala igralka? V domačem okolju ji ni
lahko, starši je ne razumejo, preveč so usmerjeni v
tipično pridobitništvo in živijo v sanjah po kopičenju
dobrin... V teh okvirih teče zgodba, kakršnih je v
vsakdanjem življenju okoli nas veliko, pa se jih vse
premalo zavedamo. Delamo res aktualen in sodoben
film.«
Filmska ekipa z režiserjem Jane to m Kavčičem na čelu je vnesla nemir v proizvodne prostore Steklarske šole.
Mladost na
stopnicah
Igralci: Vesna Jevni-
kar, Vida Juvanova, Dare
Valič, Marija Lojkova,
Brane Šturbej, Matjaž Ar-
senjak. Režija: Jane Kav-
čič, Scenarij: Zeljko Ko-
zinc. Direktor fotografije:
Tine Perko. Glasba: Dečo
Zgur. Scenografija: Janez
Kovič. Maska: Anka Vil-
har.
Matjaž Arsenjuk igra vlogo
steklarskega inštruktorja.
Vesna Jevnikar drugič pred
kamerami, z glavno vlogo.
obdolžena, da nosi admini-
* ter i al domov otrokom za
te. Jure je svoji »skrivni«
dan »štemplal« kartico. Ce-
'Qi bilo prizanešeno. Zvede-
bila s predsednikom de-
to na intimni večerji in po-
tone delavskega sveta težko
« vzdignejo svoje rokice in
■P s katerim se direktorju iz
investicije kupi tri in pol
^nje pa čeprav je imel novo
10 in »skromen« vikend.
itelj lahko bi še našteval,«
6 govoril Štefan, »a mislim,
w ne bi razumel. Ti sploh ne
lepo je biti med iskrenimi
^ mu v potrditev in pomi-
Moh vem?
AMADEO DOLENC
18. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
so matična
iteistva
V naši vasi je več naročni-
kov vašega Tednika in z njim
smo zadovoljni. Čudno pa se
nam zdi, da tednik, kakršen
je vaš, ni več zmožen obve-
ščati o rojstvih in porokah,
še posebej iz občine Žalec.
Prosimo vas, da se potrudite
dobiti obvestila in jih objav-
ljati v tedniku.
IVANKA KMETIC,
Pod vrh
Uredništvo:
Tudi nas moti, da ne ob-
javljamo teh obvestil, do te-
ga pa pride le zato, ker so
poleti, v času počitnic, v
matičnih službah na sede-
žih občinskih skupščin na
celjskem območju »pozabi-
li« ustrezne podatke poši-
ljati. To se dogaja, žal, vsa-
ko leto in našim prizadeva-
njem navkljub nikakor ne
pridemo do teh podatkov.
Prepričani pa smo, da bo to-
vrstno obveščanje znova
steklo zdaj, ko so dopusti
mimo. Vašo prošnjo izkori-
ščamo tudi kot poziv vsem
matičnim službam na celj-
skem območju, da znova
pričnejo pošiljati podatke o
rojstvih, smrtih in porokah.
Naiiežni pleve!
Tomšičev trg v Celju je že
nekaj časa prizorišče raznih
kulturnih in zabavnih prire-
ditev. V ta namen je tam po-
stavljen tudi velik odprt le-
seni oder. Turistično društvo
in Zavod za kulturne priredi-
tve sta tam organizirala vrsto
prireditev, ki se odvijajo v
vabljivem okolju, kar je še
posebej učinkovito. Vse to je
lepo in hvale vredno. Pri tem
moti obiskovalce povsem za-
puščen ograjeni prostor
okrog kužnega znamenja tik
poleg odra. Znamenje je bilo
okusno obnovljeno, ograjeni
prostor pa pokriva bujna
rast raznega plevela, med ka-
terim je celo nekaj zdravil-
nih zelišč. Te je svoj čas pro-
pagirala stara lekarna v ne-
posredni bližini, ki je bila po
nepotrebnem opuščena.
Zapuščenega prostora, ki
ga porašča plevel nihče ne
čisti. Prav bi bilo, če bi ga
prekopali, očistili in nato po-
suli prostor z drobnim belim
peskom, kar bi prispevalo k
lepemu zunanjemu videzu
Tomšičevega trga. Naj Za-
vod za kulturne prireditve in
Turistično društvo za ta sreč-
no izbrani kraj prispevata še
to. DR. ERVIN MEJAK,
Celje
Hvala,
brigadirji
Močvirnati svet okoli moje
domačije se iz leta v leto širi.
Voda je že grozila, da bo zali-
la hlev in dvorišče. Za po-
moč sem zaprosil občino
Šentjur, oziroma vodstvo
mladinske delovne akcije
Kozjansko.
24. avgusta se je pri meni
oglasila mladinska delovna
brigada »Jezdimir Lovič« iz
Sjenice, ki je bila takrat na
akciji v Šentvidu pri Planini.
Brigadirji so pod strokov-
nim vodstvom izkopali dre-
nažne jarke, v katerih se se-
daj že zbira močvirna voda.
Upam, da bom na doslej
zamočvirjenem travniku pri-
hodnje leto že lahko zoral
novo njivo. Brigadirji so de-
lali izredno zavzeto in vzorno
disciplinirano. Tudi javno
jim izrekam vse priznanje in
zahvalo, kot tudi občini
Šentjur za posredovanje.
SLAVKO LEMUT,
Lažiše
Se o poslovanju
UMbitanka
banke v Žalcu
Na članek tov. Martina Pir-
nata, objavljen v »Novem te-
dniku« dne 11. 8. 1983 o po-
slovanju Ljubljanske banke
v Žalcu, smo dolžni bralcem
in predvsem varčevalcem
pri Splošni banki Celje po-
sredovati naslednje poja-
snilo:
Dne 23. 7. 1983 je bilo v
enoti Vodnikova Ljubljan-
ske banke v Celju izvršeno
nakazilo za nakup gospo-
dinjskega stroja iz deviznega
računa Pirnat Darinke po
popolnoma enakem postop-
ku in na način kot je bil Mar-
tinu Pirnatu predlagan in
pojasnjen v Ljubljanski ban-
ki v Žalcu, s katerim pa se ni
strinjal. V poslovanju Ljub-
ljanske banke v Žalcu in Ce-
lju ni nobene razlike, razlika
je bila le v tem, da bančna
delavka v Celju ni ponovno
pojasnjevala kakšne formal-
nosti je vse morala opraviti
za izvedbo tega nakazila.
Dejansko pa je tov. Darin-
ka Pirnat v celjski enoti od-
prla devizni račun kot je to
nujno v vseh primerih, ko
gre za devizno nakazilo pri
drugi banki kot ima občan že
devizni račun. Za devizna
nakazila preko druge banke
kot ima občan devizni račun
je potrebno nekaj več for-
malnosti. Za to poslovanje
so tudi druga navodila in ne
tista, ki jih je tov. Martin Pir-
nat pomotoma citiral v svo-
jem članku in se nanašajo na
dinarske hranilne vloge in
poslovanje z njimi.
Splošna banka Celje
METKA
tekstilna tovarna in konfekcija
CELJE, Ipavčeva 22
OBJAVLJA
javno licitacijo
1 kombi ZASTAVA 1500 TF letnik 1977 začetna
vrednost 80.000,00 din
1 kombi ZASTAVA 1500 TF letnik 1976 začetna
vrednost 49.110,91 din
1 rezkalni stroj Wanderer Werke z delilno glavo
letnik 1915 začetna vrednost 40,000,00 din
Licitacija se bo vršila po načelu »VIDENO - KUPLJE-
NO« dne 16. 9. 1983 ob 10 uri na sedežu delovne
organizacije. Ogled je mogoč istega dne od 8.-9.
ure. Obvezen je 10% polog.
Stolp, ki se na severni strani pri-
slanja k traktu, je delno zakril sta-
re svetlobne odprtine in so ga k
zasnovi prizidali šele v času pozne
renesanse. Vhodni stolpič datira v
gotsko dobo zašiljen kamniten
portal, ki pa je precej poškodovan.
Prostor med vhodnim stolpičem
in stanovanjskim traktom je zdaj
pozidan, nekdaj pa je bilo tu pol-
žasto stopnišče, ki so ga pozneje
nadomestile pod arkadami pozi-
dane stopnice. »Polž« je v neokr-
njeni obliki ohranjen v 2. nad-
stropju, od koder drži na podstreš-
je.
Ohranjeni elementi nam ne
omogočajo, da bi Švarcenštajn za-
nesljivo opredelili v čas pred na-
stopom renesanse v 16. stoletju.
Posamični eminentni gotski
stavbni členi (vhodni stolpič s por-
talom in polžasto stopnišče) so
verjetno starejši in utegnejo izvi-
rati iz časa prve omembe gradu v
14. stol., kastelna zasnova grajske-
ga tlorisa pa, ki bi bila v tem času
teoretično še možna, je v poznej-
ših obdobjih doživela toliko pose-
gov, da so vse eventualne starejše
sestavine graščine povsem zabri-
sane.
Turn pri SoStaitiu
(Turu), kašča,
graščina
Na položni ravnici v pobočju
hriba severno od naselja Šoštanj,
pod razvalinami starega gradu,
Cesta talcev 15. Občina Velenje.
Graščina Turn je bila od kraja le
shramba za desetino - kašča. Viri
ne poročajo, kdaj so jo pozidali.
Starejša literatura se sklicuje na
podatek, da je nadvojvoda Karel
dovolil porabiti za zidavo stolpa v
Šoštanju 2.000 fl. - bewilliget,
2.000 fl. am Thurme zu Schon-
stein zu verbauen - in vidi v stol-
pu zaradi sinonimnosti besede za-
metek poznejše graščine Turn.
Vendar pa je taka interpretacija
vira napačna. Z oznako Turm je
lahko mišljen le zametek trške
graščine. Ko je ta 1734 pogorela,
so tedanji lastniki šoštanjske go-
spoščine Thurni, po rodu z bliž-
njega gradu Turn v Hrastovcu pri
Velenju, prenesli sedež gospošči-
ne v poslopje nekdanje kašče, ki
so jo preuredili v plemiško prebi-
vališče. Tako preurejena stavba je
po svojih lastnikih dobila tudi
ime. Lastniki Turna in trške gra-
ščine so bili ves čas isti (prim. Šo-
štanj, trška graščina). Pozneje so
rodovini grofov Thurnov sledi h
1802 Jožef Franc Bayer, 1806
Pompej grof Brigido in še istega
leta spet J. Bayer, 1807 Franc del
Negro, 1812 njegov istoimenski
sin, 1832 njegovi dediči Jožefa,
Franc in Moritz del Negro, 1834
Jožef Mayr, 1849 Ferdinand Ernst
Kari Leopold Viktor grof pl. Roth-
kirch - Panthen, po 1875 Herman
Schnitzer Edler pl. Lindenstam in
njegova soproga Jožefa roj. Pigl.
1900 je bila graščina v posesti ro-
dovine Gunther iz Konstanze,
1916 pa sta jo kupila lastnika šo-
štanjske tovarne usnja Franc in
Marjana Woschnagg (nemška veja
Vošnjakov). V njej so bili proti
koncu prve svetovne vojne nasta-
njeni ruski vojni ujetniki, ki so de-
lali v usnjarni, ko pa so ti odšli, so
se v njej naselili drugi tovarniški
delavci. Po Vošnjakih je stavba
dobila svoje še danes udomačeno
ime. V njej so še vedno delavska
stanovanja.
Janisch opisuje graščino kot
kompleks, sestavljen iz dveh trak-
tov. V gosposkem je bilo takrat 12
sob, jedilnica, kuhinja, kapela itn.,
v stranskem traktu pa je bilo 9
sob, izba za kočijaža, hlevi za 8
konj, shramba za kočije, skladišče
za les in še ena kuhinja. V kleti
pod velikim traktom je bilo pro-
stora za ok. 2.000 veder vina. H
gosposkemu traktu sta bila prizi-
dana kegljišče in veranda.
Graščina je pozidana na tlorisni
ploskvi, ki ima obliko močno po-
tegnjenega pravokotnika. Je deve-
tosna, v celoti podkletena ter ob-
sega poleg kleti in pritličja še tri
nadstropja. Na dvoriščni strani so
k temeljnemu kubusu prizidane
arkade (na obeh ožjih fasadah je v
zidu vidna cezura), katerih ločne
odprtine so v pritličju in nadstrop-
ju zazidane, polnila pa so prebita z
okni. Ločne odprtine so vpete
med masivne slope, ki plastično
izstopajo iz fasadne površine in se-
gajo do vrha stavbe. Okna so na
arkadni dvoriščni fasadi graščine
stilno indiferentna, le na zunanji,
proti trgu obrnjeni fasadi naleti-
mo na ostanke renesančno-baroč-
nih profiliranih kamnitnih okvi-
rov.
K dvoriščni fasadi sta prislonje-
na stopniščni stolpič, ki sega do
vrha objekta, in manjši, enonad-
stropni stopniščni prizidek. Arka-
dni hodnik je v pritličju križnogre-
benasto obokan, posamične pole
oboka so ločene s širokimi opro-
gami. Arkadni hodniki v nad-
stropjih imajo ravne strope. No-
tranji prostori se v pritličju in nad-
stropjih nizajo drug za drugim ob
dolgih hodnikih. V obokano klet
drži polkrožno sklenjen portal iz
peščenjaka, ki ima delno še po-
snet rob; nekaj sestavnih kamnov
je ostrorobih, sekundarno vstav-
ljenih. Graščina je bila nekdaj po-
slikana - izpod ometa se kažejo
ostanki arhitekturne poslikave.
Nasproti graščine, onkraj dvori-
šča, je enonadstropni gospodarski
trakt, ki ga odlikuje kamnitni, ru-
sticirani portal s potlačenim lo-
kom, v vogalih okrašen z rožama.
Portal drži skozi obokano vežo na
grajsko dvorišče.
Datacija nenavadno velikega
graščinskega kubusa (v dolžino
meri malone 50 m - merjeno s ko-
raki) je zaradi pomanjkanja avten-
tičnih členov precej težka, čeprav
se zdi - če odštejemo elemente, o
katerih bo beseda - da je iz enega
liva. Okvirno se pri dataciji stavbe
lahko opremo le na kletni portal,
ki je nastal v 2. pol. 16. ali na zač.
17. stol., ter na istočasno podolgo-
vato kletno okno na zunanji fasadi
graščine, ki ima okvir iz peščenja-
ka, profiliran z zobom za zunanjo
loputo. Okno nima več posnetega
roba in je opremljeno z železnim
križem. Mogoče je, da vrhnje, pol-
mansardno nadstropje graščine ni
iz časa njenega nastanka, vseka-
kor pa je istodobno z arkadnimi
hodniki in stopnišči. Ta so verjet-
no pozidali šele po požaru trške
graščine 1734, ko se je sem preseli-
la uprava gospoščine.
0 SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
program spremljajočih prireditev 16. mednarodnega
sejma obrti:	q
petek, 16. 9.
8.30 - pohod maržoretk in godbe na pihala po ulicah
21.30 - zabavni večer s plesom in modno revijo ob ba-
zenu Golovca
sobota, 17. 9.
9.00 - športne igre obrtnikov Slovenije na objektih Go-
lovca, stadionu Olimpa in Kladivarja
nedelja. 18. 9.
8.00 - kolesarski maraton Celje 83, start in cilj na parkiri-
šču Golovca
16.00 - modna revija na stopnišču Golovca
sreda, 21. 9.
21.30 - zabavni večer s plesom na bazenu
četrtek, 22. 9.
16.00 - tamburaški nastop na stopnišču dvorane Golo-
vec
petek, 23. 9.
21 30 - zabavni večer s plesom in modno revijo ob ba-
zenu Golovca
sobota, 24. 9.
10.30 - tamburaški nastop na stopnišču dvorane Golo-
vec
nedelja, 25. 9.
10.30 - godba na pihala
14.00 - konjeniška prireditev za pokal Golovca hipodrom
Škof j a vas
vsak dan
-	na gostinskem prostoru od 16.00-21.00 glasba
savna
-	odprta vsak dan, tudi v času sejma od 16.00-21.00
avtosejem
-	vsako soboto od 8.00-12.00 ure na parkirišču - v času -
sejma odpade.
ze prvi teden solskega leta so se nam s prijaznimi poz-
dravi oglasili dopisniki z osnovne šole Edvarda Kardelja
iz Slovenskih Konjic. Obljubo o pridnem dopisovanju so
že začeli izpolnjevati, saj so njihovi prvi prispevki že tu.
List iz mojega Dnevnika
So dnevi, ki se ti zdijo lepi,
so dnevi, ko si zaželiš, da bi se
vrnili, so dnevi, ko s solzami v
očeh in s tesnobo v srcu gledaš
na prihodnost. Takrat, ko ti je
lepo, ah pa tudi hudo, vzameš
list ali kar celo knjigo in se
izpoveš. Tako je tudi moj
dnevnik-Klemen prisluhnil
bolečini in radosti in jo z mano
tudi delil.
7. 4. 1983 - Tako poznan da-
tum - svetovni dan zdravja in
nenazadnje tudi moj rojstni
dan. Danes je torej moj, samo
moj dan. V šolo sem se odpra-
vila z bonboni in z željo, da bi
mi končno on, ki ga ljubim,
čestital za rojstni dan. Ze na
pragu so me pričakali sošolci z
željo in naročilom za prihod-
nost. Le njega ni bilo med nji-
mi. Imeli smo tehnični pouk
na urniku in, ker ga mi vsi sku-
paj imamo za docela neresen
predmet, sem se v odmoru
odšla sprehajat v avlo. Zazvo-
nilo je. Na mestu, kjer avla pre-
haja v stranski hodnik, na me-
stu, kjer stoji zvočna tabla, sva
se srečala... Pristopil je korak
bliže in mi podal desnico. Bila
sem tako presenečena, da sem
komaj izjecljala besedico »hva-
la« in to še s tem, da sem ga
dvakrat vmes prekinila. Žalost
se je spremenila v veselje, be-
sede, ki so prej ostale neizgo-
vorjene, so privrele na dan in
se združile v eno samo, samca-
to besedico »hvala ti«.
Pouk se je končal. Odpravila
sem se domov. Popoldne smo
imeli tabornike. No, nič poseb-
nega se ni zgodilo. On je zamu-
dil - kot ponavadi. Po taborni-
kih sem morala na »raport«
kot so fantje iz 8. razreda rekli
- kot ponavadi. No in potem se
je zgodilo nekaj, kar mi še da-
nes ni razumljivo. Vsi so me
počakali na stopnicah, ki vodi-
jo v šolo. Njegov najboljši pri-
jatelj je stopal proti meni z
majhnim darilcem. Pristopil
je, mi podal desnico, pogledal
v oči in dejal tako kot ponava-
di, ko si pravi prijatelji čestita-
jo. Poleg darilca, pozneje sem
ugotovila, da je dnevnik, sem
od njega dobila še poljubček.
Danes pišem v tebe, dragi
dnevnik-Klemen prvič, tokrat
z radostjo v srcu, bolečina pri-
de na vrsto kdaj drugič.
Zopet sem te morala vreči
med šolske reči, zato boš nekaj
časa pozabljen... Prosim,
oprosti.	>
DARJA LUZAR
ŠEMPETER
Meje počitnice
Jaz sem moje počitnice pre-
živela v tujini pri svojih star-
ših. Na pot smo se odpravili 8
julija. Spremljala sta me dedek
in babica. Do Ljubljane smo se
peljali z avtobusom, naprej pa
z vlakom. Vožnja je bila udob-
na, potovali smo celo noč in
naslednji dan sta nas pričakala
moj atek in mamica v Buchsu.
V Švici smo bih teden dni vsi
skupaj. Po enem tednu odmo-
ra sem z mamico in očkom od-
potovala na morje južne Italije,
kjer je moj atek doma. Obiska-
li smo nekatere zgodovinske
kraje, med njimi pristanišče
Bari. Zapomnila sem si nekaj
italjanskih besed. Počitnice so
se bližale h koncu, nakar sem
se z veseljem vrnila v svoj do-
mači kraj, ki mi je najbolj všeč.
KLAVDIJA HODNIK, 3. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja bodo jutri ob 11. uri
dopoldan odprli razstavo literarnih del celjskih ustvarjalcev
Pavle Rovanove in Alojzija Bolharja. Razstavo si lahko ogle-
date v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 14.
oktobra.
Likovni salon
V	Likovnem salonu je odprta razstava japonske grafike Ho-
dake Yoshide. Razstavo je posredovala osnovna šola Solkan iz
Nove Gorice, ogledate pa si jo lahko do 16. septembra.
Kino Vojnlk
V	kinodvoraru v Vojniku bodo predvajali v soboto, 10. sep-
tembra ob 21. uri angleško društveno dramo Kuzla. V nedeljo,
11. septembra bosta dve predstavi, ob 17. in 19.30 uri, Predva-
jali bodo ameriško dramo Poštar zvoni dvakrat.
Razstava ob krajevnem prazniku na
Polzeli
V	okviru praznovanja krajevnega praznika Polzela bo 29.
septembra otvoritev razstave slikarskih del likovnikov Srečka
škobemeta in Janija Rebca. Razstava bo prodajnega značaja,
avtorja pa sta od izkupička namenila 30 odstotkov slušno
prizadetim v celjski regiji.
Zdravilišče Dobrna
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v soboto, 10.
septembra od 20 do 24. ure družabni ples, na katerem bo goste
zabaval ansambel Flosarji iz Celja. Posebnost večera bodo
kulinarične specialitete, s katerimi bodo postregli gostom.
V	avli hotela Dobrna pa je v teh dneh odprta razstava olj
slikarja dr. Franceta Cegnerja. Razstava je prodajnega značaja
in bo odprta do 12. septembra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z Občin-
sko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim društvom iz
Rogaške Slatine pripravila razstavo v počastitev praznika ob-
čine. Otvoritev razstave satirične risbe in karikatur akadem-
skega slikarja Staneta Jagodiča bo jutri zvečer ob 20. uri. V
programu ob otvoritvi bodo sodelovali člani dramske skupine
kulturnega društva Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah, ki bodo
brali aforizme jugoslovanskih avtorjev.
Kino Šmarje
Četrtek, 8. septembra ob 21.: ameriška satirična komedija -
Dan, ko so se vsi smejali.
Petek, 9. septembra ob 16.: ameriško znanstvenofantastični
film Supersonični, ob 21. uri pa: honkonški akcijski film -
Brezrolu maščevalec.
Sobota, 10. septembra ob 21. uri in nedelja, 11. septembra ob
18. uri: ameriška srhljivka - Ubijalec iz slušalke.
Zdravilišče Laško
Zveza kulturnih organizacij občine Laško organizira jutri
zvečer ob 20. uri v dvorani Zdravilišča v Laškem klavirski
recital Bo žene Hrup. Pianistka bo izvajala dela Bacha, Beetho-
vena, Debussya, Schumanna in Liszta.
Kulturni klub Ivana Cankarja Celje
Po majski razstavi Nove evropske in ameriške risbe, ki je
bila v Likovnem salonu, pripravlja klub Ivana Cankarja Celje
danes zvečer ob 19. uri predavanje in razgovor o novem slikar-
stvu, ki ga bo vodil kustos Obalnih galerij Piran Andrej Me-
dved.
Do 15. septembra pa sprejemajo v klubu Ivana Cankarja
prijave za umetnostno - zgodovinsko ekskurzijo na jugovzho-
dnih obronkih Pohorja, ki bo v soboto, 24. septembra. Podrob-
nejši program ekskurzije bomo objavili v prihodnji številki.
Avla Razvojnega centra Celje
V	avli Razvojnega centra se tokrat predstavlja slikar Franc
Klemen, član društva likovnih amaterjev iz Celja, z dvema
tematskima razstavama v olju. Do sobote, 10. septembra si
lahko ogledate razstavo z naslovom Kulturna dediščina, od 11.
do 16. septembra pa krajine.
Osnovna šola Peter Šprajc-Jur Žalec
V	osnovni šoli Peter Šprajc-Jur bo v soboto, 11. septembra
ob 11. uri svečana otvoritev 1. bienala pionirske grafike, na
kateri bodo razstavljali učenci iz osnovnih šol iz cele Slovenije.
Grad Podgrad Vransko
V	nedeljo, 11. septembra bo na Vranskem ob 15. uri velika
kmečka tombola, po končani tomboli pa bo za zabavo igral
ansambel Lojzeta Slaka.
Avtopoltgon Šempeter
Na avtopoligonu pri Šempetru v Savinjski dolini bo v so-
boto. 10. septembra s pnčetkom ob 13. uri velika obrtniška
prireditev. Med nastopajočimi se bosta predstavila tudi Janez
Hočevar-Rifle in Tone Fornezzi-Tof.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
Rokometne
vzporednice
wmmmmmmmammmmaamsm
Piše: Vlado Boiovič
Pretekli teden smo odigrali nekaj prijateljskih tekem, ki
so bile neke vrste testiranje za sedanje obdobje treningov.
Če je po teh tekmah možno presoditi, kakšen bo naš
»jutri«, nam ne kaže dobro.
V	sredo smo namreč izgubili na domačem igrišču s 36:28
s Slogo iz Doboja. Gostje so nam kljub temu dali pravo
lekcijo iz vseh prvin rokometne igre. Nič nam ni uspevelo,
pa tudi prave zagrizenosti in borbenosti, ki sta drugače eni
naših najmočnejših lastnosti, ni bilo. Pravega vzroka za to
ne najdem. Imamo dobre treninge, urejene medsebojne
odnose, kot že dolgo ne. Vendar pa je moštvo še daleč od
prave forme. Še sreča, da smo moštvo »veseljakov« in da
nas to ne bo tako demoraliziralo, ker na koncu koncev
slabše res ne moremo igrati.
V	soboto je bilo že bolje. Na memorialnem turnirju
»Miligoja Jamoviča« v Šoštanju smo zasedli drugo mesto.
Izgubili smo s Slogo iz Doboja 16:13 in premagali doma-
čine 25:18. Zaradi naliva (igrali smo na odprtem igrišču) ni
bilo mogoče igrati normalno, toda moštvo je že igralo
kvalitetneje, bolj borbeno in kaže, da je neuspeh s Slogo v
sredo že prebroden.
V	naše vrste se je vrnil iz JLA Matjaž Manček. V JLA je
poleg športne linije (minus 10 kg telesne teže!) tudi zavzeto
treniral in bo vsekakor večja okrepitev za naše moštvo.
Od petka do nedelje bomo sodelovali na mednarodnem
turnirju v Celovcu (ekipe iz Nizozemske, Švice, Avstrije in
mi iz Jugoslavije). Upam, da se bomo dobro odrezali in
prikazali igro primerno naši moči.
Franc Pešec
republiški prvak
V	Rovinju se je končalo repu-
bliško prvenstvo za šahiste, ki so
zaposleni na železnici. Nastopilo
je devet šahistov, med njimi tudi
trije iz Celja. Lanskoletni uspeh
je ponovil Celjan Franc Pešec, ki
je zmagal s 7. točkami, tretji je bil
drugi Celjan Marjan Novak 4,5
točke (osvojil I. kategorijo), sed-
mi pa tretji Celjan Janez Pešec,
ki je zbral tri točke. Franc Pešec
pa v teh clneh igra v Pulju v okvi-
ru II. zvezne lige za ekipo Ptuja.
Z osvojitvijo naslova republiške-
ga prvaka v Rovinju si je priboril
pravico sodelovanja na držav-
nem prvenstvu, kjer bodo izbrali
ekipo za železničarsko olimpia-
do, ki bo v Italiji ali na Portugal-
skem.
TV
Pet kegljačev v
reprezentanci
V	Trbovljah je bilo izbirno
tekmovanje za sestavo republi-
ških reprezentanc, ki. bosta na-
stopili na mednarodnem če-
tveroboju v Regensburgu v ZR
Nemčiji v soboto in nedeljo.
Tekmovanja se je udeležilo tu-
di sedem članov Kegljaškega
kluba Celje, pet pa jih je izpol-
nilo normo za nastop v repre-
zentanci. Med ženskami je to
uspelo Vesni Krajnc, Silvi Ra-
zlag in Jožici Šeško, med mo-
škimi pa Stanku Naraksu in
Ludviku Kačiču. Na tekmova-
nju bodo nastopile reprezen-
tance Slovenije, Bavarske, Du-
naja in pokrajine na Madžar-
skem.
TV
Motokros v
Lembergu
Člani športne komisije pri
AMD Šlander Celje bodo v ne-
deljo, 11. septembra, ob 14. uri
pripravili na progi v Lembergu
pri Mestinju pozivno dirko v
motokrosu v razredih 125 in
250 ccm za nagrado »Kozjan-
sko 83«. Tekmovanje sodi v
okvir prireditev ob prazniku
občine Šmarje pri Jelšah. V
nedeljo dopoldan bodo tekmo-
valci imeli uradni trening od
10. do 12. ure.
G. F.
Jufrl Igre spretnost!
Partizan Gaberje bo jutri
(petek) na svojem telovadišču
pripravil 5. igre spretnosti, ki
so kot protiutež tistim igram,
ki smo jih pred leti gledali na
televiziji. Seveda so bolj eno-
stavne in skromne, važno pa je
to, da v njih sodeluje veliko
ljudi. Letos bo nastopilo se-
dem ekip in sicer iz delovnih
organizacij Cinkarna, LIK Sa-
vinja. Mene in Železarna ter iz
treh partizanskih društev Pod
Gradom, Štore in Gaberje. Na-
stopajoči se bodo pomerili v
petih disciplinah.
TV
Gabeitanke prve
Prvi ženski odbojkarski tur-
nir, ki ga je KS Gaberje organi-
zirala v počastitev prvega kra-
jevnega praznika na telovadi-
šču Partizana Gaberje, je pote-
kel v znamenju zanimivih dvo-
bojev ekip iz EMA, Cinkarne,
Lik Savinje in Partizana Ga-
berje. Največ znanja so poka-
zale Gaberčanke, ki so osvojile
prvo mesto pred ekipami LIK
Savinja, Cinkarne in Ema.
METOD TREBIČNIK
Odlični kotalkarji
V Titovem Velenju je bilo dr-
žavno prvenstvo v kotalkanju
na katerem je zastopalo Celje
in Titovo Velenje lepo število
tekmovalcev. Iz Celja je peter-
ka tekmovalcev osvojila tri
medalje, kar je izreden uspeh.
Jernej« Pere je v pionirski
konkurenci osvojila naslov dr-
žavne prvakinje, Klavdija Per-
lič je bila kljub spodrslaju še-
sta, Petra Prodan pa osma.
Med pionirji je bil Jernej La-
kner drugi, medtem ko je mla-
dinska republiška prvakinja
Lea Vodušek osvojila tretje'
mesto. Velenjčani so imeli naj-
boljšo moč v Gordani Miletič,
ki je bila druga med mladin-
kami.
J. KUZMA
Športniki Klime
zmagovalci
Delovna organizacija Klima
Celje je odlično pripravila 3.
letne igre SOZD IMP. Sodelo-
valo je 509 športnikov iz deset
delovnih organizacij!
Največ uspeha so imeli
športniki celjske Klime, ki so
kljub temu, da niso uspeli
zmagati v nobeni panogi, osvo-
jili naslov skupnega zmagoval-
ca. Zbrali so 306 točk, Panonija
303 in PMI 296 točk.
J.K.
IV. Debeljakov memorial 83
Zadnji rok za prijavo Je danes, v prostorih Partizana
Gaberje
V nedeljo, 11. septembra
bo Partizan Gaberje, društvo
za športno rekreacijo in tele-
sno vzgojo, pripravilo IV.
Debeljakov memorial ali
orientacijsko tekmovanje, ki
je posvečeno spominu na dr.
Alfonza Debeljaka, društve-
nega zdravnika, družbenega,
političnega in športnega de-
lavca ter velikega ljubitelja
narave. Memorial društvo
organizira tudi v počastitev
praznika Krajevne skupno-
sti Gaberje in v sklopu obe-
leževanj 40 letnice II. zaseda-
nja AVNOJ.
Zbirno mesto za vse udele-
žence bo v nedeljo, 11. sep-
tembra ob 9. uri na telovadi-
šču Partizana Gaberje (Mari-
borska 42), kjer bo tudi start,
sicer pa bo proga v dolžini
desetih kilometrov speljana
p6-okolici Celja.
Pravico nastopa imajo vsi
od društev Partizan preko
raznih športnih in delovnih
organizacij, narodne in civil-
ne zaščite, mladine do orga-
niziranih ekip družin, hišnih
svetov, ulic in podobno.
TV
V rokometu jasnejši oblaki
Vse kaže, da je akcija celj-
skega rokometnega kluba Ae-
ro ob »primeru Božič« le pad-
la na plodna tla v prostorih
Rokometne zveze Slovenije.
Člani le te so na podlagi zbra-
nih podatkov dali v postopek
disciplinski komisiji igralca
Božiča, klub Kolinsko-Slovan
in vse tiste, ki so izdajali laž-
ne ter ponarejene listine. Po
vsem tem pa je prišlo do ne-
pričakovanega preobrata.
Tako so se v ponedeljek oko-
li poldneva sestali v hotelu
Mene v Celju Dušan Božič (ta
je po zadnjem sklepu RZS član
Aera Celje) na eni in Franc Er-
javec, Nace Krumpak ter Du-
šan Jereb kot predstavniki
ZRK Aero na drugi strani. Bo-
žič je izrazil pripravljenost, da
ponovno zaigra za Celjane, de-
lal pa naj bi v Ljubljani kot
vzdrževalec teniških igrišč na
Kodeljevem, kjer so ga 26. av-
gusta sprejeli v redno delovno
razmerje. Seveda bi se vozil v
Celje na tekme in treninge.
Franc Erjavec, predsednik
Izvršnega odbora ŽRK Aero
Celje: »Dušan Božič je naš
član, vendar za nas ne more
igrati, ker je v disciplinskem
postopku pri RZS. Ko bo ta
opravila svoje delo bomo svoje
dorekli še mi v klubu. Zaen-
krat za nas ne more igrati.«
Kako pa je s pobudo Kolin-
ske Slovana po nadaljnjem
sodelovanju?
Franc Erjavec: »Če bo Slo-
vanova pobuda resna, bomo
sodelovali, vendar samo na
podlagi sporazuma, ki smo jim
ga izročili pred tedni v Ljublja-
ni ter so ga takrat sprejeli s
smehljanjem.«
Božič pa vseeno igra za Ko-
linsko Slovan...
Franc Erjavec: »Tudi tu lah-
ko nastane problem. On bi lah-
ko kot naš član igral za Kolin-
sko Slovana samo na PRIJA-
TELJSKIH tekmah, ne pa na
uradnih, kot je n. pr. tudi tur-
nir v Doboju, pa še kje.«
TONE VRABL
Danes o
problematiki
telesne kulture
Člani Sveta za telesno
kulturo pri Občinski konfe-
renči SZDL Celje bodo na
današnji 6. seji ob 11. uri v
glavni točki dnevnega reda
razpravljali o poročilu o
stanju in razvojni proble-
matiki telesne kulture v
občini Celje. Spregovori]]
bodo o množičnosti in
športni rekreaciji, redno or-
ganiziranih aktivnostih
(društva), športni rekreaciji
v organizacijah združenega
dela, trim akcijah, šolskih
športnih društvih, vzgojno
varstvenih ustanovah in
krajevnih skupnostih,
usmerjenih aktivnostih,
neorganiziranih aktivno-
stih ter tekmovalnem in vr-
hunskem športu. Tu so v
prvi prioriteti atletika in
košarka, v drugi rokomet,
nogomet, hokej na ledu in
kegljanje ženske ter v tretji
posamezni vrhunski kate-
gorizirani športniki iz pa-
nog, ki niso razvrščene v
prvo oziroma drugo priori-
teto. Na današnji seji spre-
jeto gradivo bo za sejo Ob-
činske konference SZDL
Celje, ki bo 12. septembra
razpravljala o položaju tele-
sne kulture.
T. VRABL
ŽOGA JE OKROGLA
Republiška liga: lokalni derbi v Celju na Skalni
kleti so proti mladi in neizkušeni ekipi Kladivarja
dobili gostje iz Titovega Velenja, ki so z golom Celica
zmagali z 1:0. Kladivar igra sicer prijetno in lepo, žel pa
ne zna izkoristiti možnosti za dosego gola. Šmartno je
doma gladko s 3:0 premagalo Muro, strelci pa so bih
Hren, Kodre in neuničjivi Prašnikar. Po 3. kolih je
velenjski Rudar s tremi zmagami na drugem mestu za
Mariborom, Šmartno je deveto, Kladivar pa zadnji,
štirinajsti z eno samo točko. Pari 4. kola: Rudar iz
Titovega Velenja bo igral doma proti Stolu iz Kamnika
(8), Šmartno proti Kopru (4), medtem ko bo Kladivar
gostoval v Trbovljah proti Rudarju (5).
Vzhodna liga: v treh tekmah so predstavniki celj-
skega območja osvojili v 2. kolu polovico možnih točk.
Dravinja je doma premagala Ojstrico 3:2 (strelci Pelič 2
in Zgank), Elkroj je izgubil v Brežicah 2:0, Steklar pa je
v Rogaški igral neodločeno 1:1 s Proletercem (strelec
Prevolšek). V 3. kolu igrajo: Elkroj - Drava, Proleterec
- DRAVINJA in Aluminij - STEKLAR.
TV
Poraz z Montingom
Košarkarice Rogaške se po zmagi v republiški ligi in
uvrstitvi v II. zvezno ligo temeljito pripravljajo na svoje
doslej najtežje tekmovanje, ki se bo začelo sredi oktobra. V
pripravljalnem obdobju so odigrale v Rogaški na prostem
pred 300 gledalci prijateljsko tekmo z državnimi prvaki-
njami Montingom iz Zagreba in izgubile 88:48 (46:16). Do-
mačinke so nastopile oslabljene, poleg tega pa so bile ob-
čutno slabše tudi v višini, saj je bila najvišja igralka Rogaške
nižja od najnižje v gostujoči ekipi. Vse pomanjkljivosti so
domačinke poskušale nadoknaditi z borbenostjo in željo, da
se dostojno upirajo renomiranemu nasprotniku. Najboljša
je bila Pešičeva, ki je dala 26 košev.
Jutri, v petek, bodo igralke Rogaške odpotovale na med-
narodni turnir na Čehoslovaško.
\	TV
Evropsko prvenstvo v ribolovu v
Titovem Velenju
Na zadnji seji izvršnega sveta občine Titovo Velenje so
med drugim razpravljali tudi o prevzemu orgar»izacije
evropskega prvenstva v ribolovu leta 1985.
Božo Lednik, predsednik IS občine Titovo Velenje: »Kan-
didaturo, ki jo je predložila ribiška družina Paka, smo pod-
prli. Pričakujemo okoli sto udeležencev, ki se bodo pomerili
v suhem ribilovu na letališču v Lajšah pri Šoštanju ter
mokrem v našem jezeru. Posebnih stroškov s to prireditvijo
ne bomo i meh, kajti vsaka država plača vse stroške za svoje
tekmovalce. Predračun za organizacijo je 40 starih milijo-
nov, polovico tega pa bo pokrila še naša ribiška zveza. Ob
tem moramo vedeti, da se naši športni ribiči uvrščajo med
najboljše v Evropi in svetu, kar še posebej velja za oba
Mešiča iz Šoštanja.«
TV
Slovo veteranov
V Šoštanju sta se na memorialnem rokometnem turnirju z
pokal Jarnoviča poslovila od aktivnega sojenja dva veterani
celjskega rokometa in marljiva športna delavca, ki sta v 25-letil
mnogo dala sodniški organizaciji,
To sta-Pavle Bukovac (mednarodni sodnik, ki je pričel
igranjem velikega rokometa v Celju leta 1949/50 in je poznej<
služboval kot pedagog v Šoštanju, kjer je bil tudi soustanovitel
rokometnega kluba Šoštanj. In zaradi tega si je tudi izbra
Šoštanj za slovo od aktivnega sojenja. Pavle je odsodil lllj
različnih tekem, v bodoče pa bo deloval v sodniški organizacij
kot super kontrolor in član strokovnega komiteja pri sodnišli
organizaciji Rokometne zveze Jugoslavije), in Silvo Plahuta (j1
prav tako pričel z igranjem velikega rokometa, pozneje ustano
vil rokometni klub Polule, tam aktivno deloval in že leta 196
opravil izpit za sodnika. Aktivno je sodil do leta 1963, ko je t
deset let prekinil aktivnost ter se vrnil na igrišča leta 1973 ii
sodil vse do danes. Odsojenih ima 892 srečanjih)!
Predsednik zbora sodnikov Celje Viki Dorn je slavljencema z
sojenje in sodelovanje v sodniški organizaciji v 25-letih izroči
cvetje in zlati piščalki.
JOŽE KUZMJ
SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 21
NOČNE
CVETKE
§ Rozika G. verjetno
^ dolgo ne bo pozabila
0biska pokojnika v mrli-
či vežici na celjskem po-
kopališču. Ko je stala
pred vežico, je prišel na-
jveč mimo neznanec, ki
očitno ni vedel, kako bi
ftoziko potolažil, pa ji je
^čel razkazovati vse svo-
;e »premoženje«. Roziki
takšna tolažba ni bila nič
^j všeč in jo je jadrno
ucvrla.
•	V družini O. je vroča
Icri bržkone dedna zade-
va. Prejšnjo sredo je na-
mreč 17-letni B. O. skupaj
s 23- letnim Paulom K.
napadel Stepana V. in
njegovega osemletnega
sina, ki sta čakala na avto-
busni postaji. V četrtek
pa si je B.jev brat Ivan
privoščil pretep z Dra-
gom P. v restavraciji Ko-
per. Od tam so ju za nekaj
iasa uspeli sicer odgnati,
vendar sta se kmalu vrni-
la in ponovila rokoborbo.
Ko sta začela razgrajati še
v restavraciji Pošta, pa so
ju prestregli miličniki. Ti
sicer vse štiri vročekrvne-
te že dobro poznajo in so
poskrbeli, da jih je sodnik
za prekrške uvrstil na
prednostno listo.
•	Stanovalci Vodniko-
ve ulice št. 11 so upraviče-
no zaskrbljeni. Iz nekega
(doslej še neugoto vi j ene-
ga) stanovanja te hiše leti-
jo na dvorišče prazne pi-
vovske steklenice. To, da
je na dvorišču vse polno
črepinj, še ni najhuje - saj
konec koncev te prinaša-
jo tudi srečo. Sosedje se
bolj bojijo tega, da bi
kakšna steklenica prisla-
la komu na glavi.
•	Vida K. iz Celja letos
menda ni bila na morju,
zato se je odločila, da bo
kar doma ujela še zadnje
poletne žarke. Ker pa je
navdušena nudistka, se je
kar gola sprehajala okrog
svojega doma. Sostano-
valci in mimoidoči pa ni-
so imeli nikakršnega ra-
zumevanja za njeno privr-
ženost nudizmu, zato so
jo prijavili miličnikom. Ti
so jo hoteli spraviti naj-
prej k zdravniku, vendar
je Vida po nekajminut-
nem prepričevanju popu-
stila in se odpravila spat.
• Miličniki prometne
milice (sicer vajeni vsega
hudega) so oni dan začu-
deni sprejeli neko prija-
vo. Klicala jih je namreč
neka razburjena ženska
in povedala, da se je njen
mož popolnoma pijan
pravkar odpeljal z avtom
od doma. Zaenkrat še ni-
so uspeh odkriti, ali je
vzrok tej nenavadni prija-
vi preventivna osvešče-
nost te žene ah tiči v oza-
dju zgolj maščevanje po
morebitnem zakonskem
prepiru.
N. K.
Pot v šolo le bila res varna
Prvi dnevi pouka so za nami in pot v šolo je tudi za prvošolčke postala že nekaj
vsakdanjega. Prav ti koraki do hrama učenosti pa so lahko za nekatere od učencev usodni,
če seveda ne poskrbimo za njihovo varnost. Celjski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu je v sodelovanju s člani Združenja šoferjev in avtomehanikov in AMD Slander ter
seveda osnovnimi šolami tudi letos pripravil široko akcijo, s katero so vsaj v prvih šolskih
dneh zagotovih vsem varno pot do šole in doma. Zdaj že lahko rečemo, da je akcija lepo
uspela. Kljub temu pa vsi, ki skrbijo za varnost naših otrok v prometu, zagotavljajo, da jih ta
začetni uspeh ne bo uspaval, ampak bodo aktivni skozi vse leto. Pri tem računajo tudi na
večjo pomoč šol kot doslej in pa seveda staršev, ki se doslej še niso vključili v prometno
vzgojo, tako kot bi se lahko in bi se pravzaprav tudi morali.
Spet nesreča v dvigalu
Kljub nenehnim opozorilom k večji previdnosti se v
dvigalih še vedno razmeroma pogosto dogajajo ne-
sreče, katerih žrtve so skoraj izključno otroci.
Tako se je prejšnjo sredo pripetila nesreča v bloku v
Stantetovi ulici v Titovem Velenju.
Sedemletni R. S. se je igral z žogo na balkonu. Ko
mu je igrača padla na dvorišče, je tekel ponjo. V stano-
vanje se je vračal z dvigalom, pri čemer mu je žoga
verjetno padla na tla, in ko jo je hotel pobrati, je roko
dobil med steno kabine in vrata. V trenutku nesreče je
bilo dvigalo med pritličjem in prvim nadstropjem,
ustavilo pa se je šele v tretjem nadstropju, kjer fant
stanuje. Hudo ranjenega dečka so odpel j ah v bolniš-
nico.
N. K.
Trčenje s
tovornjakom
V petek je po cesti v Zagra-
du prehitro vozil kolo z mo-
torjem 42-letni Alojz Jeršič
in trčil v tovornjak. Pri tem
se je hudo rami.
Pretesno
prehitevanje
Ivan Zohar, star 36 let, iz
Dobrteše vasi, je v Vrbju pri
Žalcu pretesno prehiteval
kolesarja 18-letnega Uroša
Zupanca iz Žalca. Avto je za-
del kolesarja in ga hudo ra-
nil.
Kolesar Je umrl
V soboto je voznik kolesa z
motorjem, 71-letni Karel Ci-
lenšek iz Gotovelj, izsiljeval
prednost v križišču ceste
proti Gotovljam z žalsko ob-
voznico. Iz Celja je z oseb-
nim avtom pripeljal avstrij-
ski državljan Alfred Diet-
trich, ki ga je zadel, pri če-
mer se je Cilenšek tako hudo
ranil, da je med prevozom v
bolnišnico umrl.
Tragičen konec Igre
Skrivalnice so bile usodne
za Aleša K. iz Kižnice pri Ce-
lju, ki se je v stanovanju svo-
jih starih staršev na Ljub-
ljanski cesti v Celju skril za
hladilno skrinjo. Ko se je do-
taknil njene zadnje strani, ga
je ubil električni tok. Vzrok
te nesreče je bržkone nestro-
kovna priključitev aparata
na električno omrežje.
Krave ubil tok
V noči s petka na soboto je
v hlevu Ivana Sladiča iz Go-
relce 15 pri Radečah pogini-
lo sedem goved. Vzrok temu
poginu je bila okvara na dalj-
novodu v Hotemežu, zaradi
česar je bil tudi napajalnik v
hlevu pod visoko napetostjo.
Mani požarov na
Celjskem
Na širšem celjskem ob-
močju sta bila v letošnjem
prvem polletju 102 požara, v
katerih je bilo za nekaj več
kot 16 milijonov dinarjev
škode. V primerjavi z ena-
kim obdobjem lani so gasilci
na Celjskem gasili 51-krat
manj, ogenj pa je povzročil
za približno 4 milijone dinar-
jev škode manj. Večino po-
žarov - 61,9 odstotkov - je
izbruhnilo zaradi malomar-
nosti.
Zanimiv je tudi podatek,
da je bil od vseh 102 požarov
samo en odkrit z avtomatsko
napravo za odkrivanje poža-
rov, kar kaže na to, da je veli-
ko pomembnejših objektov
slabo opremljenih z naprava-
mi za odkrivanje in obvešča-
nje o nastanku požara. Gasil-
ci so bih zato v večini ostalih
primerov obveščeni o poža-
rih po telefonu ah s kurirji, v
štirinajstih primerih pa niso
bih obveščeni, ker ni bilo
ustreznih sredstev za obve-
ščanje.
Usodno čiščenje
V Livarni 2 TOZD Pripra-
va peska štorske Železarne
se je pripetila huda delovna
nesreča. Delavec Nijaz Meši-
novič, star 19 let iz Prnjavor-
ja, začasno stanujoč v Što-
rah, je čistil transporter,
medtem ko je bil ta v teku.
Ko je odstranjeval pesek iz-
pod njega, ga je zagrabil valj
in vlekel do bobna, kjer je
ostal zagozden. Rane so bile
tako hude, da je med prevo-
zom v bolnišnico umrl.
Posebna komisija, ki je
raziskovala vzroke te nesre-
če, je ugotovila, da transpor-
ter ni bil pravilno zavarovan,
razen tega pa bi morala biti
naprava med čiščenjem
ustavljena.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
t SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
PO TUNIZIJI
Piše: Janez Vedenik
Modrina in belina Sidi Bou Saida
V	raznih turističnih prospektih lahko
vidimo tipične tunizijske hiše, oziroma
mesta, kjer prevladujeta bela in modra
barva. Skoraj zagotovo so ti posnetki na-
rejeni v mestu Sidi Bou Said. To meste-
ce, ki leži na hribčku, je zares slikovito.
Ozke ulice so tlakovane, hiše so snežno
bele, vrata pa svetlo modra. V Sidi Bou
Saidu se danes poleg številnih turistov
zbirajo predvsem umetniki: pesniki, sli-
karji, glasbeniki, pisatelji in drugi. Na
zunaj izgleda mestece takšno, kot da vanj
ne bi vdrla civilizacija. Za to so poskrbeli
še Francozi. Da bi ohranili prvotni videz
in da bi čas vendarle ne zaobšel Sidi Bou
Saida so celo telefonsko napeljavo spelja-
li pod zemljo.
V	Sidi Bou Saidu vlada nepopisni
vrvež. Predvsem seveda zaradi turistov,
ki jim je prvi cilj znana kavarna Des Nat-
tes. S parkirišča za avtobuse pridete do
tja po stopnicah. Na vrhu hriba stoji ta
kavarna, v kateri se lahko odžejate z zna-
nim pepermintovim čajem, pijete kavo
ali pa jeste slaščice, ki so seveda čisto po
orientalsko pripravljene in izredno slad-
ke. V tej kavarni lahko celo ležite in uži-
vate v dobrotah ter opazovanju zanimi-
vih ljudi iz vsega sveta. Tudi sicer je v
mestu polno slaščičarn ter kavarn. Sko-
raj nikjer vam seveda ne priporočamo, da
bi v teh kavarnicah pili vodo. Ce vas že
daje žeja, potem je bolje naročiti kakšno
osvežilno pijačo v steklenici. Tudi, če si
boste naročili kavico, boste razočarani,
saj je tako zelo sladkajo, da je za naše
pojme neužitna. V vsakem primeru pa je
najbolje, če imate pripravljen kar drobiž,
saj lahko v nasprotnem primeru čakate
nanj do onemoglosti, če pa ga boste hote-
li na hitro nazaj, vas lahko lastnik kavar-
ne še nadere. Skoraj neverjetno se mu
namreč zdi, da zahtevate drobiž, medtem
ko ima on polne roke dela, saj mora po-
streči številne druge goste.
Za obiskovalce sta pravzaprav odprti le
dve gosposki hiši: Dar Said in Dar Zar-
rouk. Dar Said slovi kot hotel, v katerem
se zbirajo novoporočenci, Dar Zarrouk
pa po restavraciji v terasah ter po čudovi-
tem razgledu na morski zaliv. Nedaleč
stran rasejo tudi lepa evkaliptusova dre-
vesa.
Tudi Sidi Bou Said je raj za tiste, ki radi
nakupujejo, izdelki pa so takšni kot vse-
povsod: keramični, usnjeni, iz bakra in
lesa, preproge in drugo. Pa seveda na
stotine razglednic.
Ze številni minareti opozarjajo na to,
da so Sidi Bou Said zgradili, oziroma
ustanovili muslimani. Obala sama je bila
nekakšna trdnjava proti krščanskim vpli-
vom. Sidi Bou Said je bil dolgo časa pravi
pojem protikrščanstva. Zanimivo, da je
takšen ostal vse do leta 1820, pa čeprav je
to mestece bilo v letih 1535 do 1574 pod
Spanci in je tu prebival oddelek vojakov
Karla V. V tistem času je tam živel tudi
znani avtor Don Kihota, Cervantes. Do
leta 1820 potem v to mesto ni smel stopiti
kristjan. Dandanes je seveda vse druga-
če. V glavnem je Sidi Bou Said namenjen
turistom, oziroma tujcem. Kako zelo se
zavedajo turističnega pomena tega me-
sta, pove tudi podatek, da je vsak lastnik,
ki enkrat letno ne prebarva vrat in sten
hiš, kaznovan.
Tako kot sta nekoč modra in bela barva
Sidi Bou Saida služili kot orientacija
mornarjem, tako ti dve barvi danes po-
menita orientacijo za turiste, ki prihajajo
v Tunizijo.
Zgradbe v Sidi Bou Saidu slove po modri barvi oken in belih zidovih. Turiste
z vsega sveta vabijo predvsem s slikami iz tega kraja.
24. STRAN - NOVI TEDNIK PRAZNIK OBČINE ŠMARJE 8. SEPTEMBER Ifr
Prvič na mednarodnih cestah
Prevozništvo Donat se pogumno loteva prevozov v tujini
Lansko leto je bilo za delovno organizacijo Prevozništvo
Donat iz Rogaške Slatine prelomno. Po uspelem referen-
dumu se je namreč ta delovna organizacija združila v
sestavljeno organizacijo Integral Ljubljana in se v njenem
okviru že leto uozneje vključila v mednarodni transport.
Pravzaprav je bilo razlo-
gov, ki so pripeljali Prevoz-
ništvo Donat do združitve z
Integralom več. V prvi vrsti
seveda vključitev v medna-
rodni transport in s tem mož-
nost pridobivanja deviz, na-
dalje pa tudi možnost upo-
rabljanja razpredene komer-
cialne mreže v domačem in
mednarodnem transportu,
pa ugodnosti interne banke,
skupno načrtovanje sozda
pri nabavi vozil, itd. Seveda
pa je od Prevozništva same-
ga še marsikaj odvisno, kako
bodo izkoriščali ostale mož-
nosti, ki so nastale v sozd In-
tegral.
V začetku letošnjega leta
je Prevozništvo Donat nalo-
žilo 27 milijonov dinarjev
lastnih sredstev v nabavo
novih vozil. Naložba je bila
nujna prav zaradi dejstva, da
se bo tudi ta prevozna orga-
nizacija jela vključevati v
mednarodne transportne to-
kove. Izvozni načrt so si za-
stavili na 500 tisoč dolarjev
letos, že v maju, juniju in ju-
liju - kajti nove tovorne av-
tomobile so dobili šele v me-
secu marcu - pa so dosegli
160 tisoč dolarjev z opravlja-
njem prevozov v tujini. Letni
izvozni načrt je sicer ambi-
ciozen, vendar nameravajo v
Prevozništvu Donat še ta
mesec nabaviti dodatna štiri
vozila, kar bo še povečalo
njihove možnosti pridobiva-
nja deviz.
Izvoz, dosežen s transport-
no dejavnostjo, je specifična
oblika izvoza predvsem zato
ker je treba imeti določen
del deviznih sredstev že na
začetku, ko se lotijo prevo-
zov v mednarodnem prome-
tu. Treba je namreč plačevati
gorivo, takse, devizne dnev-
nice voznikov in podobno.
Izvozne načrte prevozništva
Donat pa je podprla Ljub-
ljanska banka Celje, ki je tej
delovni organizaciji omogo-
čila terminski nakup deviz-
nih sredstev, delovni organi-
zaciji Viator in Eurotrans iz
sozda Integral pa sta nudili
strokovno pomoč pri uvaja-
nju delavcev v naloge med-
narodnega transporta. Kljub
temu pa se otepajo pri Pre-
vozništvu Donat že sedaj z
velikim problemom, kako
naj vrnejo banki sposojena
devizna sredstva. V začetku
leta so namreč računali, da
bodo sami razpolagali s 60
odstotki pridobljenih deviz-
nih sredstev, ta delež pa se je
že sedaj zmanjšal na 47 od-
stotkov. To tej transportni
organizaciji komaj zadostuje
za tekoče stroške poslovanja
pri opravljanju mednarod-
nih transportnih uslug.
Čimprej do novih
prostorov
Kolektiv Prevozništva Do-
nat si je že v srednjeročnem
načrtu razvoja postavil po-
gumen naložbeni cilj. Zaradi
nemogočih upravnih prosto-
rov, ki so utesnjeni v dotraja-
ni stavbi bivše klavnice v
Rogaški Slatini, želijo na-
mreč ob mehanični delavni-
ci postaviti novo parkirišče
za tovorna vozila in urediti
nekaj pisarn za upravne služ-
be. S tem bi se tudi doslej
razdrobljena in dislocirana
delovna organizacija združi-
la na enotnem prostoru. Ovi-
ra za uresničitev zastavljene-
ga cilja je zaenkrat le zemlji-
šče, na katerem bi morali po-
staviti parkirišče in nove
prostore uprave. Dolgo se že
v Prevozništvu Donat poga-
jajo z lastnikom, vendar ne
dosežejo ustreznega spora-
zuma. Zato pričakujejo, da
bodo izvršni organi skupšči-
ne občine Šmarje pri Jelšah
v najkrajšem času sprožili
postopek za pridobitev zem-
ljišča in s tem prižgali zeleno
luč za načrtovano naložbo.
Kajti, če do 1. januarja leta
1984 ne bodo mogli v Pre-
vozništvu Donat pričeti z na-
ložbo, bodo prisiljeni dotra-
jano upravno zgradbo adap-
tirati, kar pa gotovo ne bo
koristilo ne delavcem, še
manj pa krajanom in razvoju
turizma v Rogaški Slatini.
V Prevozništvu Donat so načrtovali, da bodo že v tem srednjeročnem obdobju o|
mehanični delavnici postavili novo parkirišče za tovorna vozila in upravne prosto«
Vendar pa se njihovi načrti spotikajo ob nerešenem vprašanju zemljišča, na katerem h
morali graditi
Pridobitev dodatnega zemljišča za nadaljnji razvoj delovne organizacije je eden najtrši
problemov, ki bi se ga dalo kaj hitro rešiti, če...
Delavci Prevozništva Donat čestitajo delovnim
ljudem in občanom ob šmarskem občinskem
prazniku
Prepečenec Donat
Nov Izdelek lekarne In slaščičarne
Rogaška Slatina
Merxova temeljna or-
ganizacija Pekarna in
slaščičarna iz Rogaške
Slatine bo na mednarod-
nem zagrebškem velesej-
mu prvič predstavila
svoj nov proizvod: pre-
pečenec Donat.
Pekarna in slaščičarna
je ta proizvod razvila ob
strokovni pomoči matič-
ne delovne organizacije
MPI iz Celja in ob sodelo-
vanju medicinskih stro-
kovnjakov iz Zdravih šča
Rogaška Slatina. Prepe-
čenec Donat je proizvod,
ki pomeni pomembno
dopolnitev v težnji po
zdravi prehrani človeka.
Sestavljen je iz moke tipa
500, iz pekovskih dodat-
kov in iz mineralne vode
Donat iz Rogaške Slatine.
Rezine prepečenca so
svetlo rumene barve, pri-
jetne arome in okusa in
so izredno krhke. Njihova
trajnost je šest mesecev.
Pekarna in slaščičarna
Rogaška Slatina, ki dnev-
no pošlje na trg blizu 10
ton kruha, pekovskega
peciva in slaščic, bo tako
pridala pestri paleti svo-
jih proizvodov še enega:
prepečenec Donat. Prav z
njim si kolektiv obeta, da
bo uspešno prodrl tudi na
tuja tržišča, saj se po svoji
sestavi močno razlikuje
od drugih proizvodov te
vrste, doma in v svetu.
Pekarna in slašči-
čarna Rogaška Slati-
na čestita šmarskim
občanom za praznik
Merxova pekarna in sla-
ščičarna v Rogaški Slati-
ni ponuja potrošnikom
pestro paleto pekarskih
in slaščičarskih izdel-
kov. Vse je mogoče dobi-
ti v njenem lokalu sredi
Rogaške Slatine, ki je
pravi raj za sladokusce.
V Pristavi je dela
še za 50 delavcev
Tekstilna tovarna Prebold pomaga manj
razvitim
Tekstilna tovarna iz Pre-
bolda je ena izmed tistih or-
ganizacij, ki namenjajo pre-
cej pozornosti razvoju tudi
drugih predelov. Tistim po-
dročjem, kjer je še dovolj ne-
zaposlenih ljudi, ki pa so pri-
pravljeni delati. Tako ni nak-
ljučje, da je pred leti odprla
dva svoja obrata in to v
smarski občini: v Vinskem
vrhu in na Pristavi.
Obrat v Pristavi so odprli
septembra 1980. leta. V tem
obratu izdelujejo nogavice in
zanimivo je, da gre vsa proiz-
vodnja iz obrata v tem kraju
v izvoz. V obratu na Pristavi
je trenutno zaposlenih šest-
deset delavcev, z novozgraje-
nimi proizvodnimi prostori
pa naj bi se jih v naslednjih
mesecih tam zaposlilo še
petdeset. Otvoritev dodatnih
proizvodnih prostorov bo za
krajevni praznik Pristave, to
soboto. Hkrati s tem sodi
otvoritev tudi v sklop praz-
novanja občinskega prazni-
ka občine Šmarje pri Jelšah.
V Pristavi sedaj dnevno
sešijejo okrog 25.000 parov
ženskih hlačnih nogavic in
to za zahodnonemško firmo
Kunnert. Z novimi proizvo-
dnimi zmogljivostmi se bo ta
številka povečala za deset ti-
soč, kar pomeni, da bod
lahko dnevno v Pristavi seši
h 35.000 parov ženskih hlai
nih nogavic. Tem bolj p<
membno je to tudi zato, ke
bo vsa ta proizvodnja nam<
njena izvozu.
V Preboldu pravijo, da s
delavci v Pristavi upravičil
dano zaupanje. Delavci s
pridni, pohvaliti pa gre tudi
izjemno prizadevanje tuš
ostalih ljudi v krajevni skup
nosti in tudi v sami šmarsk
občini, ki po svojih najbolj
ših močeh prispevajo k te-
mu, da se obrat in z njifl
vred kraj zadnja leta še hitre-
je razvija. Gre za dejansko ii
pristno povezanost kraja ii
tega industrijskega obrata.
Prav izkušnje iz Pristav
in tudi Vinskega vrha so bc-
trovale temu, da se bo pre
boldska tovarna v naslednji'
letih še širila na podobna ob
močja in o tem že tečejo tud
razgovori.
Čestitkam ob prazniku KS Pristava in prazniku občil*
Šmarje pri Jelšah se pridružuje tudi 1600 članski de
lovni kolektiv tekstilne tovarne Prebold.
SEPTEMBER 1983
PRAZNIK OBČINE ŠMARJE
NOVI TEDNIK - STRAN 25
lelovni cilj je povečanje proizvodnje
*renjev tozd v Rogatcu bo z uvajanjem manjših proizvodnih programov lahko
^posili nove delavce
yr veliko Gorenjevo družino sodi tudi temeljna organiza-
cij Kondezatorji iz Rogatca. Sto petdeset delavcev v
izdeluje hladilniške kondenzatorje in pločevinaste
.jizdelke za štedilnike, v obratu v Bistrici ob Sotli pa
Javci montirajo pogonske releje s priključnico za hladil-
ni kompresor.
Razvojno delo za
proizvodnjo
V	temeljni organizaciji
Kondenzatorji se tako kot v
ostalih delih Gorenja v tem
času spoprijemajo z naloga-
mi postopne, a učinkovite
sanacije razmer. V prvi vrsti
morajo povečati proizvodnjo
in za 30 odstotkov so poveča-
li njen letni plan. Že lani,
predvsem v drugi polovici
leta, so popravili nekatere
delovne normative in spreje-
li obveznost, da bodo izkori-
stili vse notranje rezerve.
Med drugim so v proizvodnji
izkoristili nekatere tehnolo-
ške izboljšave in inovacijske
predloge, bistveno boljši pa
je bil tudi izkoristek mate-
riala.
Letos pa so si za delovni
motto postavili povečanje
proizvodnje. Letni plan je
izredno visoko postavljen,
ob polletju pa ga v tozdu
Kondenzatorji iz objektivnih
razlogov niso mogli doseči.
Zato bodo v drugem polletju
štorih vse, da bi plan dosegh.
Med drugim so v proizvod-
njo premestili tudi pet delav-
cev iz režijskih služb, razmiš-
ljajo pa tudi o nekaterih dru-
gih možnostih. Zavedajo se
namreč, da druge poti ni in
da morajo z lastnimi močmi
in razpoložljivimi sredstvi
uresničiti sprejete naloge.
V	tozdu Kondenzatorji pa
se nočejo sprijazniti zgolj z
dejstvom, da bi v razvoju
stopicali na mestu. Zavze-
majo se za to, da bi v tozdu
oblikovali razvojno skupino,
ki bi tehnološka in tehnična
spoznanja sproti vgrajevala
v proizvodnjo. Dejstvo je na-
mreč, da nekdaj uvožene se-
stavine izdelkov, ki jih mon-
tirajo in sestavljajo v Rogat-
cu, vse hireje zamenjujejo z
domačimi proizvodi, ki pa
pogosto ne dosegajo željene
kakovosti. Nujno bi torej bi-
lo, da razvojna skupina bdi
nad izdelki v tozdu Konden-
zatorji v smislu kakovosti in
konkurenčnosti na tujem
trgu. Z njeno pomočjo žebjo
- preprosto povedano - v
Gorenjevem tozdu v Rogat-
cu tehnološko in tehnično
napredovati.
Proizvodno halo
polno Izkoristiti
V želji, da bi povečali proi-
zvodnjo in izkoristili vse no-
tranje rezerve, v tozdu Kon-
denzatorji načrtujejo tudi
manjši naložbeni poseg, ki
pa bi lahko bistveno vplival
na obseg proizvodnje. Zdajš-
nja proizvodna hala je na-
mreč slabo izkoriščena, saj
so jo deloma uporabljali tudi
za skladiščenje materiala in
polizdelkov. Zato bodo v
tem Gorenjevem tozdu v
kratkem prestavili skladišče
iz proizvodne hale pod novo
zgrajen napušč in s tem pri-
dobili kakih 300 kvadratnih
metrov proizvodnih površin.
Na njih naj bi uvajali nekate-
re manjše proizvodne pro-
grame, ki bi omogočili zapo-
slitev desetim, morda dvaj-
setim delavcem.
Tako kot v Rogatcu, se tu-
di v obratu v Bistrici ob Sotli
trudijo, da bi povečali obseg
proizvodnje. Prav zato so le-
tos ob prej petnajstih zapo-
slili še deset novih delavcev,
ki montirajo termostate za
hladilne skrinje. Ze ta nov
program je izredno povečal
obseg proizvodnje v celot-
nem tozdu, manj, a vendarle,
pa je vplival tudi na večji do-
hodek tozda.
Delavci Gorenja čestitajo ob prazniku ob-
čine Šmarje pri Jelšah
Obrt ima svoje prednosti
V sla finskem Mizarstvu ne razmišljajo o serijski proizvodnji
110-članski kolektiv enovite delovne organizacije Mi-
tarstvo iz Rogaške Slatine prav letos praznuje 30-letnico
svojega delovanja in obstoja.
Sprva je bila to nekakšna
režijska delavnica Zdravili-
šča, ki pa je leta 1953 stopila
na samostojno pot. 2e od
vsega začetka je bila za Mi-
zarstvo značilna obrtna de-
javnost, ki pa je bila na začet-
ku njegove poti zelo raznoli-
ka. Temelji sodobnejše pro-
izvodnje in specializirane de-
javnosti pa so bih postavlje-
ni po letu 1970, ki so razvoj-
na smer Mizarstva še danes.
Pohištvo po naročilu
Na začetku sedemdesetih
let se je namreč kolektiv Mi-
zarstva preselil v nove pro-
store in s tem pospešil svoj
razvoj. Kajti, v nove delavni-
ce so postavili tudi precej
novih strojev in druge opre-
me, kar je bistveno vplivalo
na pridobivanje dohodka.
Mizarstvo je namreč postalo
sposobno opraviti tudi bolj
zahtevna naročila kupcev, ki
so prihajali ne samo iz Roga-
če Slatine, temveč iz celj-
skega in mariborskega ob-
močja, iz Hrvaškega Zagorja,
Osijeka in nemalokrat iz Dal-
macije. V tistem času so v
Mizarstvu malce razmišljali
0 tem, da bi se organiziral?za
serijsko proizvodnjo, a kma-
so misel opustili. Odločih
s° se, da bodo raje gojih
^brtno dejavnost s tem, da se
specializirali za proi-
zvodnjo notranje opreme po
Naročilu delovnih organiza-
cij ali zasebnikov. To odloči-
so podprh tudi s sprejet-
tern srednjeročnega razvoj-
^ga plana, ki so ga v večji
^eri že uresničili. Načrtovali
ip namreč preselitev žage iz
^°gatca v Rogaško Slatino
^ pa nabavo nekaterih no-
vih strojev. Obe nalogi so iz-
polnili, kar je v veliki meri
zmanjšalo stroške poslova-
nja in še povečalo njihovo te-
hnološko sposobnost pri
uresničevanju najbolj za-
htevnih naročil. Zaga v Ro-
gatcu je bila namreč zaradi
oddaljenosti obremenjena z
velikimi prevoznimi stroški,
mnogokrat pa zaradi po-
manjkanja dela niti ni bila
polno izkoriščena. Sedaj, ko
je preseljena v Rogaško Sla-
tino, pa so se prevozni stro-
ški bistveno zmanjšali, poleg
tega pa lahko v Mizarstvu
razporejajo delavce za delo
na žagi po potrebi.
V tem srednjeročnem ob-
dobju žehjo v Mizarstvu
izboljšati tudi delovne pogo-
je svojih delavcev. Zato na-
črtujejo manjšo naložbo v
posodobitev garderob in sa-
nitarij ter klimatskih naprav
v proizvodnji.
Mnogi bi bili radi
mizarji
Več kot 80 odstotkov vseh
proizvodnih delavcev v Mi-
zarstvu ima strežno kvalifi-
kacijo za svoje delo, kar je
nedvomno poroštvo za
uspešnost njihovega dela.
Zanimivo je, da je večina de-
lavcev pravzaprav izšla iz te
delovne organizacije, saj so
začeh v njej kot učenci v go-
spodarstvu. Tudi danes Mi-
zarstvo skrbi za podmladek
in razpisuje letno več štipen-
dij. Letos so podelili štiri, za-
nimanje mladih za mizarski
poklic pa je večje, kar v Mi-
zarstvu sodijo po številu pri-
spelih prošenj.
Čeprav v Mizarstvu samo-
kritično ugotavljajo, da v
vseh letih svojega obstoja ni-
so dovolj storili za dvig druž-
benega standarda svojih de-
lavcev, je kritika naperjena
predvsem na pogoje dela. Ti
še niso urejeni, zato tudi na-
črtovane naložbe, o katerih
smo govorih. Sicer pa imajo
delavci ustrezno urejeno
družbeno prehrano, veliko
pa je bilo storjenega tudi na
področju stanovanj, pa če-
prav Mizarstvo samo ne raz-
polaga niti z enim. Vsa sred-
stva, ki jih zbirajo za stano-
vanjsko izgradnjo, so na-
mreč razdelili delavcem v
obliki kreditov za indivi-
dualno stanovanjsko izgrad-
njo. Potreb po družbenih
stanovanjih pa zaenkrat ni-
majo.
Nadaljevati začrtano
pot
Kljub zaostrenim gospo-
darskim razmeram v Mizar-
stvu nimajo večjih proble-
mov v proizvodnji. Seveda
se kriza v gradbeništvu zrca-
li tudi v njihovi dejavnosti,
saj so z izdelovanjem notra-
nje opreme po svoje tudi fi-
nalisti v gradbeništvu. Raz-
mere se odražajo predvsem v
pomanjkanju večjih naročil
za opremo, zato jih morajo
nadomestiti z večjo količino
manjših. A v Mizarstvu teh
ne manjka, saj na primer že
sedaj prihaja kopica naročil
že za prihodnje leto. Tudi z
reprodukcijskim materia-
lom in surovinami v Mizar-
stvu nimajo težav. Z Goz-
dnim gospodarstvom iz Ce-
lja imajo sklenjen samou-
pravni sporazum o dobavi le-
sa, ki ga dobavitelj zaenkrat
ni kršil. Primanjkuje pa ka-
kovostnega lesa, kot napri-
mer smrekovega, kar se se-
veda močno pozna v proiz-
vodnji unikatov notranje
opreme, kakršno izdelujejo v
Mizarstvu.
V tej enoviti delovni orga-
nizaciji pa kljub vsemu oce-
njujejo, da imajo razvojno
pot postavljeno na zdravih
temeljih. Zato bodo osnovne
usmeritve svoje dejavnosti
ohranili, nekatere spremem-
be pa bodo skušali storiti na
bolje v organizaciji in kako-
vosti dela in manjših poso-
dobitvah v proizvodnji.
Mizarstvo Rogaška Slatina čestita vsem
šmarskim delavcem in občanom ob njiho-
vem prazniku
26. STRAN - NOVI TEDNIK
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
8. SEPTEMBER II
Ob 30 letnici Gorenja - zahtevne naloge
Tovarna malih gospodinjskih aparatov je med uspešnejšimi v družini Gorenja
Okrajno kovinsko podjetje za izdelavo sadnih mlinov in
mlatilnie ter za pridobivanje tufa, zelene gline, laporja in
betonitov za kemijsko industrijo so ustanovili pred na-
tanko tridesetimi leti. To so bili temelji, katere je globoko
in čvrsto zasadilo 11 delavcev v vasi Gorenje blizu Vele-
nja. Na teh je zrasel gigant TGO Gorenje Velenje
Najpreprostejše štedilnike
in peči na trda goriva ro pri-
čeli izdelovati pet let pozne-
je. Leta 1960 se je obrat pod
imenom Tovarna gospodinj-
skih aparatov preselil v Vele-
nje in štiri leta pozneje v ve-
lenjsko industrijsko cono.
Tovarna danes šteje 7000
delavcev, zaposlenih v 19 te-
meljnih organizacijah. Gore-
nje je bilo med prvimi delov-
nimi organizacijami, ki je za-
čelo razvijati ekonomske
odnose s tujino in je prve iz-
delke izvozilo že leta 1961.
Do sedaj je prodalo zunaj
več kot 13 milijonov gospo-
dinjskih aparatov in drugih
izdelkov.
Danes izvozi kar dve tretji-
ni vseh izdelkov. Na zunanji
trg gre kar 79 odstotkov vseh
štedilnikov in hladilnikov,
več kot 60 odstotkov letne
proizvodnje pralnih strojev
in skoraj toliko zmrzovalnih
skrinj.
Tozis Man
gospodinjski aparati
med uspešnejšimi
Obrat so ustanovili pred 12
leti v Nazarjah in je pomenil
veliko pridobitev delavcem z
manj razvitega območja mo-
zirske Občine.
Tako kot celotna delovna
organizacija, se je tudi ta ta-
koj vključila v izvoz, letos še
posebej na konvertibilni trg.
Do konca letošnjega junija
so izvozih za 220 milijonov
dinarjev, kar je za 41 odstot-
kov več kot v enakem ob-
dobju lani. Stopnja kritja
uvoza z izvozom pa je daleč
nad povprečjem in znaša 141
odstotokov.
V tozdu so ob polletju do-
segli proizvodni plan že s 54
odstotki, presegli so tudi na-
črtovani polletni plan izvoza.
Čeprav so ob polletju celotni
prihodek povečali za 34 od-
stotkov glede na enako lan-
sko obdobje, pa zaostajajo za
finačnim planom. Vendar
načrtno, kajti v drugem pol-
letju so pričeli izdelovati viš-
je vrednostene izdelke, zato
ni bojazni, da do konca leta,
ne bi dosegli tudi načrtova-
nega finančnega plana Ra-
čunajo celo, da bo izvoz pre-
sežen, čeprav so si že s pla-
nom zadali dokaj visoke
izvozne cilje. Ta naj bi se v
primerjavi z lanskim letom
povečal za 85 odstotkov.
Brez težav seveda ne gre.
Zaradi pomanjkanja repro-
materialov (predvsem žice za
elektromotorje) je šlo 80 de-
lavcev teden dni prej na ko-
lektivni dopust kot ostali. Te
delovne dni bodo nadokna-
dili z delom ob prostih sobo-
tah in v podaljšanem delov-
nem času. To že kar v tem
mesecu, pomagali jim bodo
tudi režijski delavci.
V MGA je vsem 360 delav-
cem jasno, da bi lahko nare-
dili še več, če bi imeli bolj
sodoben strojni park. Načrte
za izboljšave že pripravljajo.
Kljub dobrim poslovnim
rezultatom se tudi ta tozd
enakovredno vključuje v
izvajanje vseh sanacijskih
ukrepov na ravni delovne or-
ganizacije.
Glavni proizvodi MGA so
električni in drugi aparati
za gospodinjstvo:
-	aparati za mletje in re-
zanje: mikserji, rezalni stro-
ji, stroji za mletje, podstav-
ki za mikserje
-	termični aparati: stroji
za varjenje folij
-	stenske tehtnice
-	stenske ure in budilke
Zahtevne naloge
Gorenja
Delovna organizacija
TGO Gorenje Velenje si je
zadala nalogo, da v štirih
zadnjih mesecih poveča
proizvodnjo za 40 odstotkov
v primerjavi s prvim pollet-
jem.
Da uresničijo te načrte pa
je v prvi vrsti potrebno zago-
toviti zadostne količine ka-
kovostnega repromateri^
in doseči večjo učinkovito]
dela s prerazporeditvijo cM
lovnih mest.
Iz skupnih služb in temelj
m h organizacij so zato v ^
gustu premestili 244 delay
cev iz pisarni v proizvodnjo
S prvim septembrom so ^
časno premestili v proizvo<
njo 103 delavce iz ostali
spremljajočih dejavnosti.
Na zborih delavcev so
ostali režijski delavci odlo^j
li, da bodo vsak mesec dvt
dni delali za tekočim trg
kom, poleg tega bodo vsi
lavci velenjskih temeljnj|
organizacij do konca lej|
opravili tudi dva udarnišU
dneva.
Vsaka temeljna organih
cija pa išče še lastne možn
sti. Tako so mladi preko ml
dinske organizacije iz dv<
temeljnih organizacij im<
že več udarniških dni.
To pa ni vse. Se naprej 1
potekala akcija za premest
tev nekaterih delavcev iz r
žijskih služb v proizvodnj<
Predvidene pa so še prera2
poreditve znotraj režijskih i
skupnih služb.
Vse to pa je povezano z na
grajevanjem po delu. Osel
nih dohodkov v Gorenju ž
eno leto niso povečali. Te bo
do povišali le, če bodo dose
gli predviden fizični obsej
•proizvodnje. To se bo sevedi
pokazalo v naslednjih mese
cih. Do konca leta pa bodi
izdelali in sprejeli nov sisten
nagrajevanja po delu, ki na
bi bil usklajen z zakonom i
združenem delu in tako i
največji meri spodbujal tiste
ki zares dajo vse od sebe, di
bi sanacija ene največjih slo
venski delovnih organizacij
uspela.
V MGA so lani proizvedli 872 tisoč gospodinjskih aparatov, letos ob polletju pa že 487
tisoč. Od teza so izvozili 208 tisoč in s tem dosegli 51 odstotno letno plan izvoza.
cEPTEMBER 1983
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
NOVI TEDNIK - STRAN 27
l Gllnu nov lupllnl stroj
prihrankov, kvalitetnem les
y delovni organizaciji Gorenje Glin Nazarje ravno v teh
eji zaključujejo montažo novega lupilnega stroja. Poleg
Lja za proizvodnjo iverja, ki je začel obratovati že v
jfilu, pomeni nov lupilni stroj nadaljnji korak k posodo-
bi proizvodnje v tej lesno predelovalni delovni organi-
[Cjji. Hrati pa je to tudi njihov prispevek k praznovanju
finskega praznika.
gkupno z gradbenimi deli je stroj, ki je namenjen luplje-
m drevesne skorje, stal 31 milijonov dinarjev, kar je rezul-
[( sovlaganja gozdarske in lesne industrije. Vsa tran-
zitna, elektro in hidravlična oprema je izdelana doma, v
ležici in Nazarju, medtem ko je stroj uvožen.
5 tem, da bodo drevesno skorjo lupili strojno, bo, kakor
cenjujejo, odpadlo 40 odstotkov težkega ročnega fizičnega
ja v gozdu. Dreves tako ne bodo več lupili v gozdu, kjer
so sedaj že olupljena pomešala s peskom in kamenjem, kar
pomeni, da bo les čistejši in bolj kvaliteten. Novost pa ne
pomeni velike pridobitve le za gozdarje in lesno predelo-
valno industrijo, kajti s skorjo, ki naj bi jo bilo letno blizu
9000 kubičnih metrov, nameravajo ogrevati del Nazarja in
nazarsko industrijo. Skorje, pa tudi ostalih lesnih odpadkov
bo dovolj, kajti že sedaj preko 90 odstotkov gozdarske
proizvodnje prihaja v Glin. Tudi projekti za preureditev
kotlovnice, kjer naj bi te lesne ostanke kurili, bodo kmalu
gotovi.
Kvalitetne Iverne plošče
Z uvajanjem nove tehnologije so posodobili tudi pro-
izvodnjo ivernih plošč. Tudi z vgradnjo novega stroja za
proizvodnjo iverja so odpravili precej težkega fizičnega dela
v gozdu in tudi v delovni organizaciji. Razžagovanje, ceplje-
nje in dviganje opravlja zdaj avtomatika, tako lahko posve-
čajo več pozornosti nadaljnji predelavi ivernih plošč.
Uspešno zaključujejo sanacijski program izpred treh let, saj
so njihove iverne plošče danes najkvalitetnejše in ne zaosta-
jajo za tistimi z Zahoda. Nič čudnega, da dvajset odstotkov
te proizvodnje prodajajo v tujino.
Kvalitetni so tudi izdelki iz ivernih plošč. Proizvajajo
harmonika vrata, predsobne garniture, vgradne omare za
stanovanja, ter sistem polic različnih dimenzij. Razmišljajo
tudi, da bi pričeli izdelovati kosovno pohištvo.
V inozemstvo pošljejo tudi večji del proizvodnje svojih
opažov, dimenzije 2,7 metra, debeline 13 mm in različnih
širin, od 10 do 25 centimetrov. Opaži so prevlečeni z mela-
minskim papirjem v vseh lesnih odtenkih. Papir, ki je
uvožen, se prav nič ne razlikuje od furnirja, poleg tega pa je
tudi obstojnejši, saj ne spreminja sijaja.
Z uvajanjem nove tehnologije, ki pa je zelo draga, za dva
stroja so letos odšteli kar 57 milijonov dinarjev, se v Glinu
trudijo izboljšati kvaliteto svojih izdelkov, ob tem pa tudi
odpravljati težko fizično delo. Dosedanji rezultati kažejo, da
je to prava pot.
v'a posnetku je ena najnovejših pridobitev - linija za iverjenje,
V Glinu posodabljajo svojo proizvodnjo, da bi olajšali delo in dosegali boljše rezultate
Delo v kemični industriji
ni več tako težko kot nekoč
M Clnkarnlnem tozdu Kemija U uhlja pri Mozirju
načrtujejo še nadaljnje posodobitve
Ob 110 letnici, ki jo letos praznujejo v Cin-
karni, se tudi v Mozirju lahko pohvalijo z dol-
goletno tradicijo kemične industrije. Kar 86 let
že obstaja ta v Gornje Savinjski dolini, po ne-
katerih podatkih celo več. In še nekaj je pove-
zano s temi jubileji. Delovni pogoji v kemiji so
vedno veljali za najtežje, medtem ko danes ni
več tako. Kljub temu se je miselnost o težkih
pogojih ohranila do današnjega dne, tako da je
v kemični industriji v primerjavi z drugimi
panogami še vedno precej prostih delovnih
mest.
Razvoj temeljne organi-
zacije, ustanovljene leta
1977, je temeljil na pre-
struktuiranju proizvo-
dnega programa. S tem
so počasi ustvarili osnove
za posodobitev in razširi-
tev. Kakršnakoli širitev
na obstoječi lokaciji je bi-
la namreč nemogoča,
gradnja na novi lokaciji
pa je terjala več sredstev.
S sovlaganjem kemične
industrije JUB Dol pri
Ljubljani, so želje uresni-
čili v letu 1980, ko so pre-
dali namenu nov obrat za
proizvodnjo pigmentnih
preparacij. Obstoječi in
nov objekt, ki ležita vsak
na svojem bregu potoka
L j ubija, so povezali z no-
vim mostom.
S posodobitvijo dose-
gajo v tozdu še boljše
proizvodne rezultate. Ta-
ko so letos ob polletju
proizvodnjo v primerjavi
z enakim lanskim obdob-
jem podvojili. Nasploh so
poslovni rezultati v tozdu
Kemija v zadnjih letih
ugodni, med boljšimi v
občini. Kljub nenehnim
podražitvam uspevajo s
prestruktuiranjem proiz-
vodnje zavirati hitro rast
stroškov. Načrtujejo, da
bodo ob koncu leta dose-
gli 420 milijonov dinarjev
celotnega prihodka. ♦
Se največji problem je
v tem, da kljub sorazmer-
no dobrim osebnim do-
hodkom zanimanja za po-
klic v kemiji ni. Misel-
nost, da so pogoji dela v
tej panogi industrije naj-
težji, je še vedno prisotna.
Res je temu bilo tako še
pred nekaj leti, danes, ko
so proizvodnjo posodobi-
li, ni več tako. Tisti, ki se
zaposlijo, dela ne zapu-
ščajo več. V tozdu tudi ni
veliko bolniških izostan-
kov, prav tako ni več po-
klicnih bolezni, ki so po-
vezane z delom v kemični
industriji. Zato v tozdu
upravičeno upajo, da bo-
do v prihodnje dobili ka-
dre, ki jih potrebujejo.
Posebno še zato, ker s po-
močjo razvojne in investi-
cijske službe načrtujejo
še izgradnjo novih objek-
tov. V prihodnjem letu pa
bodo najprej posodobili
obrat, kjer izdelujejo anti-
korozivne premaze.
V tozdu Kemija Ljubija pri Mozirju, kjer iz-
delujejo antikorozivne premaze, pigmentne
preparacije in pomožna sredstva za gradbeniš-
tvo, nimajo toliko težav z oskrbo s surovinami,
saj so dobršen del uvoznih materialov nadome-
stili z domačimi. Za del domačih surovin mo-
rajo prispevati tudi devize, vendar za te
uspešno iščejo nadomestila v Cinkarni. Ob tem
pa največji del surovin dobijo prav iz matič-
nega podjetja.
Nov, sodoben obrat za izdelavo pigmentnih preparacij
Delo je sedaj, s pomočjo avtomatike, mnogo lažje kot pred leti
28. STRAN - NOVI TEDNIK
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
8. SEPTEMBER
V delovni organizaciji Elkroj Mo-
zirje, ki združuje dve temeljni organi-
zaciji in delovno skupnost, pokrivajo
skoraj 7 odstotkov jugoslovanske po-
trošnje hlač. Vse bolj pa se, v skladu s
svojimi in družbenimi potrebami
uvrščajo med večje, in kar je še po-
membnejše, izvoznike, ki so tuje trži-
šče pridobili s kvaliteto izdelkov. -
Najboljša reklama, s katero so gradili
svoj izvoz, je bila namreč kvaliteta
izdelkov.
Načrtujejo, da bodo letos naredili milijon
parov hlač, od tega jih bodo 400.000 izvozili
na konvertibilno tržišče, v Zahodno Nemči-
jo, Bolgarijo in nekaj v Švedsko. Težji je bil
gospodarski položaj, bolj so iskali možnosti
prodaje na tujem. Ne za vsako ceno, iskali
so poslovne partnerje, ki zahtevajo kvalite-
to. Od leta 1979, ko so izvozili 73 tisoč hlač,
so začeli proizvajati za zahodnonemško fir-
mo Bogner, podjetje, ki pomeni tradicijo in
kvaliteto. Od časa, ko so pridobili ugledne-
ga kupca, tuji poslovni partnerji sami iščejo
usluge v Mozirju, tako da vseh želja v Elkro-
ju zaradi premajhnih proizvodnih zmoglji-
vosti ne morejo uresničiti. Možnosti večje
proizvodnje iščejo pri kooperantih ter v in-
vestiranju v nove objekte.
Stroga specializacija
• Elkroj je vseskozi ozko specializiran proi-
zvajalec hlač. V Nazarjah proizvajajo ženske
in moške hlače, v uspešnem tozdu in Šošta-
nja vse vrste otroških hlač, pri novem ko-
operantu, delovni organizaciji Mladost iz
Čajetine pa samo moške hlače. Kljub takšni
ožji usmeritvi zahteva tehnologija proizvod-
nje še ožjo specializacijo, ki je predpogoj za
dvig produktivnosti. Velike količine istega
proizvoda (kajti le velikoserijska proizvod-
nja je lahko rentabilna in ekonomična) pa
zahtevajo iskanje novih tržišč. Kakor je oz-
ka specializiranost prednost, pa tudi nuj-
nost, predstavlja stalno tveganje, zato v El-
kroju veliko razmišljajo tudi o razširitvi
proizvodnih programov na sorodne in tudi
povsem nove programe, npr. proizvodnjo
osnovnih specialnih tkanin za lastne in dru-
ge potrebe. Na tak način bodo lahko zmanj-
šali tudi uvozno odvisnost pri nabavi suro-
vin.
Letno porabijo v Elkroju približno dva
milijona metrov blaga. Ob dejstvu, da mora-
jo za vsak meter v povprečju združevati ali
odšteti en do poldrugi dolar, ni težko izraču-
nati, da morajo pretežni del ustvarjenih
konvertibilnih deviz združevati s proizvajal-
ci osnovnih surovin. Jugoslavija namreč 90
odstotkov surovin za primarno proizvodnjo
uvaža. Po njihovem mnenju so zaradi te-
hnološke zaostalosti naše tekstilne industri-
je cene domačih materialov vsaj za 50 od-
stotkov previsoke. Ob tem ne pozabijo pri-
pomniti, da so surovine sicer kvalitetne, a
predrage. Tudi zaradi tega se. pri povezavi s
tujimi partnerji usmerjajo v predelovalne
posle.
Povezava s kooperanti
Zaradi uvozne odvisnosti pri nabavi tka-
nin in tudi tehnologije je torej bistvenega
pomena še večja prodaja v tujino. Ocenjuje-
jo, da bodo ob sedanji 60 odstotni devizni
udeležbi morah v naslednjem letu izvoziti
celotno proizvodnjo nazarskega in šoštanj-
skega tozda. Za nadaljnji razvoj delovne or-
ganizacije postaja tako vse pomembnejj
kooperacijska proizvodnja, s katero pret^
no pokrivajo domače potrebe. Sodelujejo
15 kooperanti, od Strumice do Mislih
skratka po vsej Jugoslaviji. Tako so letq
prvič izven Nazarja proizvedli več hlač
na sedežu delovne organizacije, prvič pa$,
enega od kooperantov, Mladost iz Cajeti^
vključili tudi v izvoz na konvertibilno tr*
šče. Kooperacijska proizvodnja bo ob terr
da bodo z izgradnjo novega obrata v Lu<^
skorajda izčrpane rezerve delovne sile v o^
čini, pomemben del razvojne politike te (ji,
lovne organizacije.
V Lučah naložbe pričenjajo z adaptaei
in gradnjo prizidka novega obrata, kjer y
zaposleno od 80 do 100 delavk. Ozko speci,
liziran obrat za proizvodnjo hlač iz jeansaij
žameta bo velika pridobitev za Elkroj, kj
kor tudi za krajevno skupnost Luče, kjern
industrije. Poleg tega bi radi zgradili nov;
proizvodno halo v Šoštanju, ter še v letos
njem letu modernizirali likalnico v Nazaj
jah. Trudijo se namreč opraviti tehnološl
zaostanek za razvitimi gospodarstvi. Pole;
omenjene modernizacije bodo morali izbol
šati tudi proces krojenja surovin in izdela\i
krojev. Računalniška izdelava krojnih sli
je tista, s katero bodo lahko letno prihrani
2 odstotka surovin, za katere sedaj letr.
odštejemo 50 milijonov dinarjev. Napredk
pa bodo sledili tudi z uvajanjem šivalni
avtomatov v proizvodnjo.
Skrbijo za delavce
Kakovost Elkrojevih proizvodov je vs
danjem času dosežena z mnogo več trud
kar je posledica tistih nekaj korakov, ki ji
ločijo od vrhunske tehnološke opremljeno
sti. V produktivnosti pa v okviru obstoječ
tehnologije ne zaostajajo za zahodnimi po
djetji s podobno opremljenostjo. Z delom
izmenah, ter ob sobotah in nedeljah, so pn
zadevanja za uveljavitev na tujem, za še več
ji izvoz, sprejeli vsi zaposleni. Zato se ol
tem trudijo, da ne bi pozabili na družber
standard zaposlenih. Z osebnimi dohodlt
so v občini pri vrhu lestvice. Letos so kupi
tudi počitniški dom, ki ga delovna organiza
cija dosedaj ni imela. Poleg tega imajo kc
prvi v občini lastno hranilno službo te
knjižnico, izpostavo občinske matičrt
knjižnice. Da bodo lahko uresničili smel!
zastavljene cilje bodo, kot so zapisali v oce
ni razvojnih usmeritev, morali poleg mate
rialne motivacije okrepiti še samoupravni
in medsebojne odnose. Le tako se bodo lah
ko uvrstili v vrh slovenskih izvoznikov.
V delovni organizaciji je skupno zajn,
slenih 650 delavcev, od tega 90 odstotkoi
žensk. Po strukturi, večini je kvalificira
nih in nekvalificiranih delavk, je v seda
njem času kadrovska situacija ugodru
mislijo pa na prihodnost, in trenutno šti
pendirajo 91 mladih novih kadrov na po
klicnih, srednjih, višjih in visokih šolal
Ker imajo za prihodnost jasno zastavljen
cilje, bodo štipendisti po končanem šola
nju delo tudi zagotovo dobili.
Delež Elkroja je bil lansko leto v občin-
skem gospodarstvu 14 odstoten, letos pa
bo verjetno še višji. Ob polletju so v pri-
merjavi z enakim lanskim obdobjem zvi-
šali obseg fizične proizvodnje za 64 odstot-
kov, dohodek pa je bil boljši kar za 71
odstotkov. V poslovnem skladu so ob pol-
letju pustili 58 milijonov dinarjev, petkrat
več kot lani. Vse kar so načrtovali so dose-
gli ali presegli, tudi izvoz so v primerjavi z
lanskim letom podvojili.
Ko rečem hlače, mislim Elkroj
.....-......—II—.......'HI.......-.....■■■■.....III Mil HI ..................................................I ^
Že skoraj vsak deseti Jugoslovan Je v Elkrojevih hlačah
Urejeni delovni pogoji so eden od pogojev visoke produktivnosti
Industrijska prodajalna Elkroja z bogato ponudbo izdelkov
V Nazarjah imajo tudi svojo prodajalno, ki je skozi vse leto dobro obiskana. Poleg
izdelkov prve kvalitete, lahko tam dobiš blago ali izdelek malce slabše kvalitete, a zato
precej cenejši. Dohodka, kakršnega dosegajo v tej trgovini trije prodajalci in poslovo-
dja, bi bili veseli v vsaki trgovski organizaciji.
Delo v tekstilni industriji je naporno. Težko je osem ur presedeti za šivalnimstrojeffl^
dosegati ob tem tesno postavljeno normo. Delavke v proizvodnji se s vsakodne^r
petminutno telovadbo malce razgibajo in telo obvarujejo pred nevarnimi poklicnih
boleznimi.
SEPTEMBER 1983
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
NOVI TEDNIK - STRAN 29
V Mozirju nov KmeSijsKi preskrbovali« center
y občini Mozirje načrtujejo do leta 1985 7 - odstotno letno kmetijsko rast
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga odpira v okviru občin-
skega praznika nov kmetijski preskrbovalni center. V tem, 600 m2
velikem objektu, kjer bo prostora za pokrita skladišča in mo-
derno prodajalno, se bodo kmetje lahko oskrbovali z gnojili,
krmili, drobnim kmetijskim orodjem, gradbenim materialom za
gradnjo hlevov, silosov ter stanovanjskih hiš, svoj center pa bodo
v njem imeli tudi vrtnarji. To bo najsodobnejši objekt v občini za
prodajo kmetijskega in gradbenega materiala.
Zaradi hitre rasti kmetijske
proizvodnje v občini, z obstoje-
čimi prodajnimi zmogljivostmi
niso mogli več pokrivati vseh
potreb, zato so lani pričeli z iz-
gradnjo novega centra. Investi-
cija, ki bo veljala okoli 20 milijo-
nov dinarjev, bo končana v
predvidenem roku, letu dni.
Da kmetijstvo koristi vsem, se
v Zgornjesavinjski kmetijski za-
drugi zavedajo že dolgo časa.
Dobri rezultati v obliki odkup-
ljenih tržnih viškov najbolje go-
vore o tem. Po podatkih Kmetij-
skega inštituta Slovenije dose-
gajo z 2600 litri mleka po kravi
najvišjo količino odkupljenih
tržnih viškov mleka v republiki.
Dobro delo selekcijske in repro-
dukcijske službe v živinoreji,
ter napredek v tehnologiji reje
ob specializirani usmerjenosti
kmetij so glavni vzrok temu.
Nekako pred 20 leti je bila četr-
tina vse goveje živine sivo rjave
pasme, danes je ostalih pasem
manj kakor desetina.
Poglavje zase je tudi dobra or-
ganiziranost proizvodnje. Poleg
tega da ima zadruga nekaj last-
ne proizvodnje hmelja, ribeza in
krme za svoje krave molznice, je
mlečna proizvodnja organizira-
na na tržno usmerjenih kmeti-
jah. Te so povezane v 64 mlekar-
skih skupnosti, za proizvodnjo
krme pa se kmetije združujejo v
strojne skupnosti za silažno ko-
ruzo, travno silažo, gnojenje, ob-
delavo zemlje in škropljenje ter
v pašne ter melioracijske skup-
nosti. Skupno imajo 118 takšnih
proizvodnih skupnosti.
Dodatne dejavnosti
Ker zadruga za vzdrževanje
kmetijske mehanizacije in na-
bavo krmil za perutnino potre-
buje tudi precej deviznih dinar-
jev, želijo tudi več izvažati.
Zaenkrat je izvoz še skromen,
načrtujejo pa, da bodo že v pri-
hodnjem letu preko meja posla-
li še več pitancev, ribeza in me-
du, povečali pa bi radi tudi ko-
operacijsko proizvodnjo hmelja
za izvoz. Razvojne možnosti za-
sebnega kmetijstva so še vedno
velike, saj so kmetijska zemlji-
šča na sedanji stopnji proizvo-
dne tehnologije izkoriščena 55
odstotno. Za naše razmere je to
sicer veliko, vendar bodo z ure-
ditvijo 500 hektarjev pašnikov, z
osušitvijo 200 ha zamočvirjenih
zemljišč, s preusmerjanjem vi-
šinskih kmetij na vzrejo ple-
menske in klavne govedi, ovčje-
rejo in konjerejo, pridelali še
več hrane. V organizirano tržno
proizvodnjo hrane bodo usmeri-
li tudi vse zaščitene kmetije.
Na območju zadruge je kar
dve tretjini vseh kmetij hribov-
skih, kjer je dohodek zaradi viš-
jih stroškov slabši. Predvsem
na teh kmetijah razvija zadruga,
ki je nosilec dejavnosti, kmečki
turizem. V zadnjih desetih letih
so tako pomagali pri preusmeri-
tvi 32 kmetij s 420 turističnimi
posteljami. Poskrbeli so tudi za
gostinsko turistične tečaje, veli-
ko vlogo pri razvoju kmečkega
turizma, ki pa ni zaključen, je
imela tudi lastna hranilno kre-
ditna služba.
V novem kmetijskem preskr-
bovalnem centru, kjer bo poleg
skladišč in prodajalne tudi ta-
lilnica medu, bo tudi vrtnarski
center, prodajalna, ki bo oskr-
bovala predvsem vrtnarje, iz
vrtnarske zadruge. Ta združuje
70 vrtnarjev in tudi vodilne
vrtnarske organizacije iz vse
Slovenije, ki bodo tako na
enem mestu dobile vse potreb-
no za svojo dejavnost.
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN
* OBRTNO MONTAŽNA DO
IKOM
ŠMARJE PRI JELŠAH
DS TOZD DOM
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
vodje TOZD (direktorja)
Poleg pogojev navedenih v 511. členu zakona o
združenem delu mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje:
-	da ima visoko ali višjo šolo gradbene, strojne,
ekonomske ali druge ustrezne smeri z najmanj 3
oziroma 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih
in nalogah
-	da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da je
širše družbeno aktiven
-	da poda predlog o načinu realizacije programa in
opredeli svojo vlogo pri realizaciji.
Kandidati naj podajo pismene vloge v 15 dneh po
objavi na naslov:
Industrijsko kovinarska in obrtno montažna DO
IKOM Šmarje pri Jelšah, TOZD DOM z oznako »za
razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni 15 dni po izvršenem izbir-
nem postopku.
do rek tiskarna
titovo velenje
Komisija za delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
tiskanje s ploskve -
zahtevna opravila
Pogoji:
-	Kv tiskar za tisk s ploskve
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakih delih
Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno doku-
mentacijo v roku 8 dni od dneva objave na naslov:
REK Tiskarna, Celjska 35/d, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 15
dni po opravljeni izbiri.
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s
poskusnim delom 40 delovnih dni.
skupna strokovna služba
ks v občini žalec
ponovno razpisuje
naslednja prosta dela in naloge
računovodja
s končano najmanj srednjo ekonomsko šolo ter tri
leta delovnih izkušenj
za nedoločen čas
Za navedeno delo in naloge se zahteva moralno-
politična neoporečnost kandidata
Pismene vloge z dokazili o izpopolnjevanju objavlje-
nih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na Skupno
strokovno službo KS v občini Žalec. Krajevna skup-
nost Žalec, Hmeljarska 3
O izidu izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v
30 dneh po objavi.
ZAVOD OBČINE CELJE ZA
PLANIRANJE IN IZGRADNJO
razpisuje
prosta dela in naloge
1.	samostojnega svetovalca za
urbanizem,
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imeti morajo visokošolsko izobrazbo smeri arhi-
tektura
-	3 leta delovnih izkušenj na področju urejanja pro-
stora
-	strokovni izpit
Poskusno delo 2 meseca;
2.	referenta za odkupe,
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imeti morajo višješolsko izobrazbo
-	2 leti delovnih izkušenj na področju odkupov in
cenitev nepremičnin
Poskusno delo 1 mesec.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Zavod
občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva
15, Celje.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh
po sprejetju odločitve pristojnega organa.
Komisija za delovna razmerja
doma učencev karla
destovnika-kajuha celje
objavlja
prosta dela in naloge
a)	kuharice
za nedoločen čas
b)	kuhinjske pomočnice
za nedoločen čas
Pogoji:
pod a): KV kuhar-ica, opravljen izpit iz higienskega
minimuma; delo v turnusu;
pod b): končana osnovna šola. opravljen izpit iz
higienskega minimuma: delo v turnusu
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati posredujejo v 8 dneh od dneva objave oglasa na
naslov: Dom učencev Karla Destovnika-Kajuha Ce-
lje, Ljubljanska 21.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
izteku objavnega roka
30. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
gCPTEHBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 31
24. STRAN - NOVI TEDNIK
8. SEPTEMBER 1983
No le piskati, vriskati more harmonika
Na Uubečnl Je bilo mšhov, da le malokje In malokdaj toliko
Ljubiteljev diatonične
harmonike, predvsem pa
glasovja, ki jo iz te vražje
škatle zmorejo izvabiti
znalci, je bilo minulo nede-
ljo na dvorišču gasilskega
doma nabito, pol toliko pa
še na cesti in po travnikih
za plotom, ki so domačemu
društvu kot čebelice pridno
povračevali stroške, ki jih
njegovi člani in organiza-
torji imajo z vse bolj pri-
ljubljeno prireditvijo.
• In če navzočnost Štefana
Zvižeja, tajnika ZKO, v stro-
gi sodniški druščini, ob po-
kroviteljstvu naše časopsine
in radijske hiše kaj pomeni,
potem ima prireditev tudi
širšo družbeno podpiračo?!
Prvi so se s prsti po košče-
nih gumbih sprehodih naj-
starejši udeleženci, izbrani
kot posebna skupina na
Frankolovskem predtekmo-
vanju, ki so privabili iz svo-
jih harmonik predvsem stare
viže. Kljub letom, zgaranim
prstom, so spretno tkali me-
lodije in jim na basih prite-
govali z bolj ah manj odloč-
nim godrnjanjem.
Od petinpetdesetih na
Frankolovo »poklicanih«, je
bilo za Ljubečno »izvolje-
nih« petnajst. Bili so od vse-
povsod, od najdlje pa pobič,
Kovačev Jakec iz Osilnice
ob Kolopi, saj veste, od tam
kjer je bil bojda doma po-
vestni Peter Klepec, ki da ie
z izrutim drevesom prekle-
mane Turke namahal.
Vseh sort igranja smo se
naposlušali. Igrivega, iskri-
vega, nežnega podrsavanja
in zibanja, drobljanja šest-
najstink in nategovanja ce-
link, hrupnih in grmečih
akordov, pravšnjih in celo
vsiljivih basovskih globeli.
Pri nekaterih je bilo pred-
vsem eno od vsega naštetega
značilno, pri boljših več tega,
pri pravih mojstrih pa vse,
kolikor je bilo česa treba.
Ni moje, kakšen je bil ka-
teri. To zamerljivo opravilo
je imela na plečih ocenjeval-
na komisija. Vsi skupaj so
dovolj slišno dokazali »fraj-
tonarici« njeno pravico do
prostora pod soncem, ki se je
dodobra udomila med Slo-
venci in prav je tako. Ta
vražja škatlja, ki ji ni tako
enostavno streči, piska in
vriska, mrmra in godrnja pri
nas že daleč čez polno sto-
letje.
Razen treh starih godcev,
ki so segli po melodije med
koračnice z začetka stoletja,
so v Ljubečni odmevale so-
dobnejše viže, nastale po-
tem, ko je diatonka doživela
svojo renesanso, ko se je
izvila iz tekme s klavirko. In
še nekaj! Rekli bi, da ta stara
spremljevalka kmečkih go-
stij sodi v naročje Pavlihe,
kot je rekel kolega. Prav res.
Vaški godec je bil burkež,
muhast in če je treba jezikav
svat. Je potem kaj čudnega,
če so dvanajstletnega pobča
Sotovškovega Tonija iz Ko-
privnice odploskali z odra
prav zaradi njegovega god-
čevskega obnašanja.
Nastop ravenskih godcev,
desetih članov KUD »Preži-
hov Voranc« je bil paša za
uho in za oko. Pri prvem ni
kaj zgubljati besed, saj je že
ena harmonika v rokah
spretnega godca in nadarjen-
ca orkester, zbor desetih pa
toliko bolj. In oko? Nekak-
šen balet je to, aerobika če
hočete. »Frajtonarica« to rit-
miko gibanja sama po sebi
terja. Je take sorte glasbilo,
da ima vsako pero, ki piska,
kot pri orglicah po dve »šti-
me«. Takšno ko godec meh
vleče, drugačno, ko meh sti-
ska. Klavirki je, kot orglam,
vseeno... In tako so harmo-
nike, že tako vpadi j i ve s
svetlečimi in barvitimi okra-
ski-, v ritmu poplesavale na-
razen in skupaj, kot kak do-
bro usklajen plesni zbor. Le
bolj ali manj raztegnjeni so
bih mehi. Spuščali in sopli
menda niso, le ta in oni, jim
je z igranjem figuric, vložkov
spustil več, oni drugi pa z
varčevanjem spremljanjen
melodije, manj sape.
In občinstvo?
V glavnem takšni, ki vsele
prisluhnejo, če zaigra har
monika, vselej in povsod
Torej hvaležno občinstvo
Hvaležno, zadovoljno s pri.
reditvijo, manj pa z odloči-
tvijo razsodnikov, kajti na
stopajoči, predvsem tisti
bližnji, so imeli ob sebi četi
ce oboževalcev. In ker imi
vsako oko svojega malarja
more imeti tudi uho svojeg
godca.
Poseben kritičen odnos i
prireditve in nastopajočih*
imela majhna punčka pšt
ničnih las, v zelenem doko-
lenskem pajacu. Med nasto
pom posameznikov je prezir
Ijivo primorala pol »žlahte«
da so jo vodih lulat, ko pa jt
nastopil orkester z Raven ii
potem še vsi nastopajoči
Terezinko, se je postavila ol
dirigenta in v taktu oddirigi
rala glasbenemu korpusu, k
ji je bil po meri.
JURE KRAŠOVE«
Na koncu so se vsi nastopajoči postavili na in pred oder, skupaj zaigrali Terezinko,
navidezno pa so meh vlekli tisti, ki niso imeli harmonike uglašene na be es as.
Zmagovalec, Mitja Kapš iz Mengša, je bil zares znalec i
spretnež. A tudi harmonika, izdelal jo je njegov oče, je bil
posamični, poseben izdelek.
Lojze Jelene iz Kranja je na
predtekmovanju na Fran-
kolovem pokazal tudi, kako
se da diatonična harmonika
igrati na hrbtu.
Brata Vebleta (tekmoval je Jože) sta kot dvojčka nastopila
skupaj. Ta levi je bil bolj za base, desni za melodijo.
Vrstni red v skupini petih starejših harmonikar-
jev:
Edi Goršič iz Celja (prejel plaketo »zlata harmo-
nika« in denarno nagrado), Ivan Komplet iz Dramelj
(denarna nagrada), Jože Marčen iz Frankolovega (de-
narna nagrada), Kamil ZeliČ iz Zagrada in Ivan Ce-
pin iz Prevalij.
Vrstni red v skupini petnajstih finalistov:
Mitja Kapš iz Mengeša (prejel pokal »zlata harmo-
nika«), Sandi Majcen iz Socke (denarna nagrada),
Lenart Ciglar iz Javornikov (denarna nagrada), Jože
Bohorč iz Gorice pri Slivnici, Milan Resnik iz Blago-
vice, Franc Fabjan iz Besnice, Jože Kincl iz Ponikve
in Ivan Zalokar iz Žalca (si delita 7. mesto), Stane
Vrčkovnik iz Šoštanja, Toni Sotošek iz Koprivnice,
Toni Mravljak iz Raven, Andrej Pivk iz Tržiča, Jože
Veble iz Kočevja, Jakob Kovač iz Osilnice (prejel
denarno nagrado kot najoddaljenejši harmonikar) in
Štefka Škulj iz Ljubljane.
AMADEUS POROČA
Zbiranje značk sedaj je izumrlo
bencinska bonomanija nas je prevzela
v naše možgane se je zažrlo
da podkupovanja so se razcvetela.