41. Številka. Fos&iEiegz&& šte^km stane 2Q v, Maribor, dne 10. oktobra 191S. 82. letnflE. List ljudstvu v pouk in zabavo. vas* četrtek ta velja s poifeuao vred ia v Maribora a pošiljanjem na dom ia celo leto 8 K, pol leta 4 K In sa četrt leta 2K. w Äser bodi sam po «lega, Ist bre; plača na leto sesio 7 K. — Naročnina se polil ja na: Opravalitvo .Slovenskega Oospodarja" v Maribora. — kega ¿raitva" dobivajo list brei posebne oaro&dne. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo i Koroška cesta itev. S. — naročnino, inserate in rek!amacQc. Ma taserati se plačuje od enostopne petitvrste tu enkrat 48 vin., ali kar je Isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 90 vin. Za stane beseda 10 vin. — lnserstl se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije aa £ Avstrija, Nemčija in. Turčija za mir. Maribor, 8. ®kt. 1918. Avstrija, Nemčija in Turčija so dne 4. oktobra odposlale predsedniku Združenih držav Severne A-merike, Wilsonu, brzojavko, v kateri so ga i za posredovanje, da. se med vojskujočimi se državami s-klene premirje, kateremu bi naj sledil mir. Brzojavka, odposlana Wilsonu, se glasi: „Avstro-ogrska država je že opetovano izrazila željo, da se napravi konec krvopreflivanju ter da se sklene pravičen in trajen mir. Prežeta te želje, predlaga predsedniku Združenih držav Severne Ameri -ke, da se nemudoma sklene premirje ter da se prič-no mirovna pogajanja na podlagi 14 Wilsonovih točk z dne 8. jan. 1918, na podlagi 4 točk Wilsonov;ega govora z dne 12. februaria 1918 ter končno na podlagi 5 dodatnih Wilsonovih točk z dne 27. sept. 1918." Mirovna ponudba Avstrije, Nemčije in Turčije ni nikogar iznenadila. Vsled poraza bolgarskih ar -mad je bila Bolgarija prisiljena prositi za premirje in mir. Bilo je torej očividno, da bodo zgledu Bolgar-rije sledile še tudi Avstrija, Nemčija in Turčija. Avstrija, Nemčija in Turčija so torej pri volji, da sklenejo mir na podlagi imenovanih Wilsonovih točk, ki se glasijo: 1 4 t o č k z d n e 8. januarja 1918. 3. Vse mirovne pogodbe morajo biti javne in odkritosrčne. 2. Popolna |>rostost ladjeplovbe na morjih. 3. Odpravijo se naj vse gospodarske ovire in se naj ustanovi enotnost gospodarskih razmer med vsemi narodi. 4. Oboroževanje narodov se mora znižati na najnižjo mero. 5. Svobodno in nepristransko se morajo urediti in rešiti vsa vprašanja glede vseh izvenevropskih naselbin. ■ ! (i. Rusko ozemlje se mora popolnoma izprazniti in Rusija si naj sama določi svoj politični razvoj. 7. Belgija se mora izprazniti in obnoviti in zopet postati neodvisna država. 8. Nemčija mora izprazniti zasedeno francosko ozemlje in popraviti na tem ozemlju povzročeno škodo. 9. Ureditev mej Italije naj se izpelje z jasno znanimi narodnimi črtami. 10. Narodom Avstro-Ogrske naj se zagotovi prilika samoupravnega razvoja. 11. Rumunija, Srbija in Crnagora naj se izpraznijo in zopet obnove zasedena ozemlja. Srbija mora dobiti svoboden dohod do morja. 12. Narodom v Turčiji se mora zagotoviti samoupravni razvoj. Eardanele se morajo odpreti za prosto plovbo ladij vseh držav. 13. Ustanoviti se mora neodvisna poljska država, ki naj obsega vsa ozemlja, v katerih prebiva poljsko prebivalstvo. 14. Ustanoviti se mora splošna zveza vseh narodov in ustanoviti se mora mednarodno razsodišče, ki bo presojalo vse spore, nastale med narodi in državami. 4 točke z dne 12. iebruarja 1918. 1. Vsak del končnoveljavne pogodbe se mora zgraditi na pravičnosti v gotovem slučaju s tako poravnavo, od katere je najverojetnejše, da privede k trajnemu miru. 2. Narodi in dežele naj se ne premikajo od gotove državne oblasti po kaki drugi, kakor da gre le zgol: za predmete ali kamne v kaki igri. Vsaka rešitev o vprašanju kakega ozemlja, ki jo je sprožila sedanja vojna, se mora rešiti v korist prizadetega prebivalstva in ne kakor le del kake j>ogodbe na zahtevo mest, ki tekmujejo med seboj. 4. Vse jasno označene narodne zahteve se morajo zadovoljiti v najširšem obsegu, ki je mogoč, ne da se sprejmejo ali ovekovečijo stari vzroki spora in nasprotstva, ki bi najbrže kmalu zopet motili mir v Evropi in ž njo celega sveta. 5 t o č k z dne 2 7. s e. p t e m b r a 1918. 1. Nepristranska pravičnost, ki ¡o namerava -mo odmeriti, ne sme razločevati med onimi, do kate rili želimo biti pravični, in tistimi, do katerih ne želimo biti pravični. Pravičnost mora biti taka, da ne bo poznala- nobenih ugodnosti in nobenega stopnje -vanja marveč le enake pravice za udeležene narode. 2. Noben poseben, osamljen interes ali »korist kateregakoli naroda ali skupine narodov no more tvoriti temelja kakega dela pogodbe, če se ne ujema s skupnimi interesi vseh. 3. V skupni rodbini zveze narodov ne sme obstojati nobena vez, nobena zveza in tudi ne posebne pogodbe ali dogovori. 4. V zvezi sami ne smejo biti nobeni posebni , samoljubni gospodarski načrti ali težnje, ne sme se uporabljati gospodarski bojkot v kakoršnikoli obliki ali izključitvi; izvzeto je samo pooblastilo sile, katero se ti asi' zvezi naroao\ da naloži gospodari.: kazni z izključitvijo svetovnih trgov in stioer kakor sredstvo reda in nadzorovanja. s »'H r Vojaški novinec. Belgijska povest iS&isal Henrik Konsjans: »>re!ožil za „Slov. Gospo-fcaj«- ALB. (Dalje.) „No, Micika", vpraša, ..kaj bi rada?" „Prišla sem semkaj ob skat Janeza Bremsa; al\. mi morete povedati, kje je?" ..Janez Brems? Tega imena Še nisem nikdar slišal." „Saj je vendar belgijski vojak, kot vi.-' „Je že res: ali služi pri kavaleri.ii ali pri in -fauteriji ?" „Kaj mislite s tem reči?" „Ali služi pri konjih ali pri pešcih?" „Tega ne vem; vojak je jirj zelenih lovcih. Ali li niso v mestu?" „Potem ni čudo, ako ga ne poznam; mi-smo od devetega." Med tem razgovorom je bil korporal s tremi ali štirimi vojaki in stražnikom stopil k. deklici. Katriei n.' šlo v glavo, zakaj so io ¡ ogledovali tako' čudno in &e v nerazumljivem jeziku posmehovali. Sram jo je pričelo biti, zato je proseče rekla Flemingu: „Prijatelj, pokažite mi pot, meni se jako močna mndi." Uslužni vojak ji naglo odgovori: „Pojdite skozi vrata. Potem po prvi cesti na delano, | prodajalna. „Ce greste še malo dalje, zopet na levo. pridete na trg. Tam vprašajte, kje je vojašnica drugega lovskega bataljona. Vsak otrok jo vam pokaže." Katrica je bila vsa zmešana; v glavi se ji je vrtelo od samih „levih" in „desnih." Razumela pa ni ničesar in hotela zvedeti kaj natančnejšega, kar zar vpije straža na vse grlo: „Aux armes!" (Pod orežie!) Vse je tekalo semtertja ter hitelo k straži po puške. Vojak pravi naglo prestrašeni deklici: „Proč, iiroč! Tecite, sicer naju zapro. Mestni povelinik gre!" Deklica si tega ni dala reči dvakrat, kajti pri mestnih vratih je zagledala častnika na konju, ki se ji je zdel oblečen kot kralj in je imel silne brke. Jezen, ker je bil stražnika zalotil, ko je govoril z dekletom, je ubogo deklico pogledal, kot bi jo hotel kar I ožreti. vendar je jahal mimo nje, ne da bi jo pogledal: a trepetaje je čula, kako je ošteval vojake, vendar ni mogla umeti, kaj je vzbudilo njegovo jezo. Hitela, je v mesto in res slednjič našla trg. Tu-intam je videla vojake v raznih oblekah, a dogodek s stražo jo je napravil previdno. Obrnila se je sedaj na meščanko in vprašala: „Gospa, prosim vas lepo, |>ovejte mi, kje stanujejo lovci ?" „Tam-Ie zavijte okrog ogla in pojdite naravnost do konca tiste ulice. — Tam siarmicjc lo\ei v velik" vojašnici. „Stokrat vam hvala!" jiravi Katrica in krene v označeno smer. Ko pride pred kasarno, takoj siiozna poslopje po množici vojakov, ki so hodili noter in ven, kakor tudi po bobnanju, ki ga je slišala notri. Smejoč se od veselja gre naravnost proti vra - o, Vsi mednarodni dogovori in pogodbe kakor-šnekoli vrste se morajo s popolno vsebino naznauiii ostalemu svetu. Na podlagi teh točk bi torej bile Avstrija in Nemčiia ter Turčija pripravljene skleniti mir. Ako bo četverosporazum pri volji skleniti ponujeni mir, se bo odločilo v najkrajšem času, morda še poprej nego dobijo naši čitatelji v roke to številko. Wilson še do danes ni odgovoril na našo mirovno ponudbo. Vendar se že čujejo glasovi, da bo odgovoril v najkrajšem času in da bo — odklonil mi-rovno ponudbo. " - -*""1 • •• Bolgarski kralj odstopil, Kralj Ferdinand I. se izselil. — Kralj Boris IH. Kakor smo že poročali, je bila Bolgarija prisiljena i rositi za premirje in mir in odložiti orožje. — Bolgarske čete so morale zapustiti vse srbsko in grško ozemlje, katero so zasedle v tej vojni ter se vračajo v svo'o domovino. Srbske čete korakajo vedno dalje v Srbijo, da zasedejo tiste dele Srbije, katere je zavzela Bolgarija v tej vojni. Avstrija in Nemčija sta umaknila svoje čete iz Bolgarije, angleške in francoske čete pa korakajo v Bolgarijo, da zasedejo Bolgarijo. V globoko ponižani duši bolgarskega naroda je umevno zavladala velika nevolja proti krivcem, ki so tirali nesrečno deželo v svetovno vojno in povzročili nešteto gorja, pomanjkanja in gladu v tej od narave bogato obdarovani deželi. Kot glavnega krivca in povzročitelja nesreče, ki je zadela Bolgarijo, smatra bolgarski narod svojega lastnega kralja in car* j a Ferdinanda, ki je rodom Nemec iz kneževe rodo -vine Koburžanov. Kralj Ferdinand si kljub 331etne-mu vladanju kot bolgarski kralj ni znal pridobiti srca bolgarskega naroda. Bolgarski narod ga je vedno smatral za tujca in mu kot takemu ni nikdar zaupal. To nezaujianje je v zadnjem času naraslo do sovra^ štva in razdor med narodom in kraljem je postal nepremostljiv. Kralj Ferdinand se je tudi sam začel smatrati za tujca v deželi, v kateri je izgubil vse tom, da bi stopila v vojašnico, a straža zavpije nad ujo z osornim glasom: „Stoj! Nazaj! Nihče ne sme iioter!" In ko napravi deklica še en korak, jO potisne nazaj, „Prijatelj!" vzdihne Kakica. „Rada bi govorila z nekom, ki je tudi vojak. K>aj pa naj storim?" „Pri katerem bataljonu in pri kateri kompaniji pa je?" vpraša straža. „Tega pa ne vem —" odgovori ona plašno. „Potem počakajte pol ure", odgovori straža hitro; „takoj bo dano znamenje za kosilo, kmalu nato pa bo poziv za vežbanje. Potem boste videli vse moštvo, ki bo šlo iz vojašnice; ako imate dobre oči, ga spoznate. Med tem pijte čašo piva tam-le pri „sokolu " Zdaj pa me pustite pri miru, adjutant naju že opazuje." Stražnik pusti osuplo Katrico, z desnico krepko udari ob puškino kopito, v,rže glavo nazaj ter kot vojak koraka gor in dol, ne da bi pogledal mlado kmetico. Ta se je za hip vtopila v premišljevanje ter se mučila, da bi razumela, kako bi mogla biti pregreha» tujcu pokazati pravo pot. Bolest ji je legla na srce. Dasi je bila nepotrpežljiva, vendar se ji ni zdelo predolgo, čakati | ol ure. Hotela je stati v bližini vrat, kadar bodo lovci prišli ven", in niti eden ne bo ušel nleni ¡ozornosti. Videla bo Janeza in ga. spoznala.: A ob ti upapolni misli se ji zdajci pomrači obraz —■ pride ji na misel, da slepec-nikakor ne more korakati kot drugi. — A kaj ona ve? — Vse se ji je tukaj zdelo tako čudno in nenavadno. — V dvomih je jioslušala stražnikov svet ter s počasnimi koraki šla proti „sokolu." Tje prišedši, ie zahtevala čašo piva ter sramežljivo sedla v kot za mizo. Dalje prihodnjič, s u o v b n r k i n o * p r- d a zaupani» i» too ljubezen naroda. Vslefl »korakanja angleških in irancosOdh čet v> Bolgarijo je postalo njegovo stališče n«vzdržljivo, postal bd bil jetnik v svoji lastni deželi, t lastni prestolni palači, ako bi ne bil jyavočasno odstopil ter «apustil dežele. Dn« 3. oktobra zvečer je izdal kralj Ferdinad oklic na narod, v katerem naznanja, da odstopi kot kralj in car bolgarski ter prepusti krono in prestol svojemu najstarejšemu sinu Borisu, ki se je nato proglaszil za kralj« in earja z imenom Boris III. Novi bolgarski kralj je star 24 let in je pravoslavne vere, dočim je ostal njegov oče katoličan, Db nastopu vlade je izdal kralj Boris III. oklic na na-,rod, v katerem ga poziva, da ga podpira v teh težkih časih, v katerih se sedaj nahaja Bolgarija. Bivši kralj Ferdinand je že zapustil Bolgarijo in se podal na svoja ogrska posestva, kjer bo imel časa dovolj premišljevati svojo usodo in usodo Bolgarije, katero je tiral ▼ to za Bolgarijo tako nesrečno svetovno vojno. ■^prn^mmmmmmm^g^t Neasci so poboljšali? Nemški aacionalci so povabili krščanske sooi -alce in nemške socialne demokrate v držav t .em zboru na posvetovanje, v katerem bi se naj sklenila s -kupna zveza nemških poslancev. Socialni demokratje sc se sicer odzvali temu vabilu, a so dne 3. oktobra na skupnem sestanku stavili resolucijo, v kateri zastopniki nemškega delavstva priznavajo pravico samoodločbe slovanskih in 'drugih nenemških narodov Avstrije ter zahtevajo isto pravico tudi za nemški narod. Resolucija pravi, da priznavajo nemški delavci pravico slovanskih narodov, da ustanove lastne države. Izražajo nadalje pripravljenost, se jx>gajati z zastopniki Češkega in jugoslovanskega naroda o preustrojitvi Avstrije v smislu svobodnih narodnih združenj. Nemški nacionaloi, ki so do sedaj odrekali Slovanom, posebno nam Jugoslovanom, vsako pravico svobodnega razvoja in so nas smatrali za hlapce nemškega „Herren volka", so pri svojem posvetovanju dne S. t. m. že v bistvu sprejeli socialdemokraški predlog. Kaj je neki privedlo ohole in gospodstvaželj-ne Nemce do poboljšanja? Spoznali so, da je ves svet proti nJim! Samo odvisni Azijati in Madžari so še ostali njih zvesti zavezniki, f >r " nadalje ožigosal potovanje madžarskega grola Tiso «a HrvateKO, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Njegov» potovanj« jo imelo namen, pridobiti te dežele za to, da bi se izreklo za pridruženje k Ogrski. Toda groi iisa je ;mel ss»olo, v** i* ctežeifc so se izrene za z-«u*užen„e vseh Jugoslovanov v lastno» samostojno *avo. Sklepfno se j« dr« Korošec izjavil: Pr» reSicvi jugoslovanskega vpražanja zaupamo na na£o notra»-njo mol in sil« ter upamo na pomoi severnih bratov Cehov in Poljakov, Nemški krščanski sociaSeo d* Mataja jo pri»-nal načelo, da no gre, ako bi oblasti hotele združevati narode ter jo pozival Nemce k popustljivosti. Slovanom je ponudil roko v spravo. V .nienu Poljakov jo aahtevsi poslanec Tehun-jer združenje vseh Poljakov, torej tudi onih v Nemem in v Avstriji t samostojno' drŽave; isto je zahteval v imenu avstro-ogrskih Rumunov tudi romunski poslanec Isojescul-GrecuL Poslanec Spinčič je zahteval, naj 6e k mirovnim razgovorom, katere je predlagal nas zunanji minister grol Burian. pritegnejo \ odposlanci raznih narodov naše držav« in je končno izjavil, da so Jugoslovani do grla siti Madžarov in Nemcev ter zahtevajo združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državo, odklanjajo pa vsako ponujano samoupravo, ali spremembo ustave. Poljski socialni demokrat Daszjnski jo rekel, da je zgodovina avstrijskih vlad eela vrsta dejanj nezvestobe napram narodom. Baron Hussarek jo bil član Sturko-vega ministrstva, ki je izvršilo toliko zločinov s pomočjo § 14, Polom pruskega -militarizma bo potegnil e seboj v prepad še mnoge druge, kot nadvladje Nemcev v Avstriji in Madžarov na Ogrskem, Konec mora biti raznarodenju in tlačenju nenemških in ne -madžarskih narodov v naši državi. Nemški socialni demokrat dr. Adler Je rekel, da nam je pred vsem treba iskati poti do miru, do katerega pa stara Avstrija ne bo prišla, ako ne napravi reda v notranjosti in zadosti zahtevam raznih narodov. Češki poslanec Klofač je rekel, da so Slovani naše države vselej zahtevali, da se zadosti njihovim narodnim težnjam, toda bili so vsled tega proglašeni za veleizdajalce, Naša Avstrija mora v petem letu vojne doživeti, da se dviga na pol ubita Srbija ter da četverosporazum ustvarja novo zvezo balkanskih | Mfyibi, 10. 0k*>t*» #WS. pnifijajtč se slovanska Ule i Stribiril Zares", sreča je opoteča. Slovani vstajamo, prišla je ura plačila. Kje ste seda; vi vsi, ki ste nam Slovanom želeli in prerokovali pogin? Kje ste ovaduhi, vohuni in vsi drugi hudobci s črnimi dušami, ki ste ob »začetku viojne in tudi [ ozneje po nedolžnem ovajali Slovence in druge Slova e kot „veleizdajalce" oblastnijam? Ljudje, s kosmato vestjo, ki ste pomagali goniti naše ljudi po nedolžnem v ječe, ki ste po krivem pričali in prisegali, ki ste noč in dan pisali laži, ki ste organizirali poulične pobaline in jih hujskali nad nas, vi vsi ste sft poskrili pred solncem prihajajoče slovanske svo -bode. Ko smo trpeli, * -• - ■-■-. — ste se hudobno rogali, sto sc ram posmehovali. In danes? Schulverein, Sudmarkn, Volksrat in vi vsi, ki ste se trudili, da bi nas uničili, da bi zgradili od Spiellelda preko Slovenskih gorio, mimo Maribora , * elja in Ljubljane vsenemški most do sinje Adrije , sTiinan je bilo vse vaše delo. Zaman ste poslali na iiotine protestantovskiH Švabov gospodovat na lepo slovensko zemljo. Danes vam lahko mi samozavestno zakličemo s ] esnikomn MJ tu smo gospodarji, In Bog iu naši carji I Nemška vera v surovo silo je pora&ena, to so začeli uvidevati že tudi v Nemčiji, Prusaštvo se sedaj kruto maščuje na vseh Nemcih, saj so Nemci zgradili svoje gospodstvo in svoje nasilje v dobri veri na to silo Prusaštvo in madžarstvo sta povzročitelja se -dajne svetovne vojne in ta dva sta tudi odgovorna za vse hudo, kar je zadelo države in narode. Dokler bo med nami Živel pruski in madžarsjd duh, je mir nemogoč. Vsi nenemški in nemadžarski narodi v naši državi ne zaupajo nobeni avstrijski in ogrski viadk i Državni zbor. " V seji državne zbornice dne 2, in 3, oktobra se .j' vrffila raaprava o vladni izjavi ministrskega predsednika Hussareka ter o mirovnih predlogih poslancev,, dr. Korošca, Staneka in Glombinskega. Cela razprava je bda zelo zanimiva in burna. ' CeŠki i oslanec Stanek je pel Nemcem hude levite. Med drugim je rekel tudi sledeče: Vsi narodi, ki ljubijo svobodo, so se združili preti Nemcem, katere čaka zaslužena kazen. Mi zahtevamo Ironto treh slovanskih držav od Gdanskega preko Prage do Adrije. Zo v-raproj ugovarj"amo zoper dolno rešitev Češkoslovan-skega vprašanja in zahtev amo združenje vseh Cehov in Slovakov v Avstro-Ogrski v samostojno Oržavo. Glede zahtev Ju'-osio\unov po združenju v neodvisne državo sogl.i§*iM popolnoma z našimi jugosiov . brati Edina pot, d» jriderr.e do trajnega miru, , da se sj)rejmejo "»'d ion o vi raj ovni pogoji. Načelnik Jugoslovanskega kluba, poslaneo dr. K o r o i e c, je med drugim izvajal, da se Jugoslovani prav lepo zahvaljujejo za vsako narodno samoupravo, marveč zahtevamo združenje vseh Jugoslovanov v neodvisno in samostojno državo. Hussarek' prihaja z narodno samoupravo Že veliko prepozno . Pred vojno bi bili Slovenci za isto hvaležni, a sedaj t petem letu svetovne vojne pa pravijo: Nikdar! — Hussarek jo pokazal tudi nek okvir, v katerega misli spraviti jugoslovansko vpraSanje, ni pa pokazal podobo, katero bi rad spravil ® ta okvir* Govornik Jo Francoske bojišče. Na francoskem bojišču se še vodno nadaljuje veleof nzifa četverosporazumovih armad. Nemške Cele se morajo umikati tudi aa takozvani Hinden burgofi frti, « kateri ae j« vedno zatrjevalo, daje skrajno močno utrjena. Nemci so s« umaknili v Belgiji, kjer so izpraznili ce'o vrsto važaih mest in postojaak, kot Ypern, Lingemark, Hollebeek« ter velevažno mesto Armentieres ob francosko belgijski meji. Uasaknili s„> ae iudi na črti St. Qaentin Soissona. Važno žeieznišk« križišče St Qaentin je padlo v angleško francosko oblast. Tudi na črti Reims—Soisjons j® zaznamovati stalno umikanje nemških armad. Na črti Cambrai—St. Quentin je vsplamteia nova bitka, v kateri ao dosegle angle ško francoske čete novih uspehov. Ob Airi zahod no od Verduna pa z veliko srditostjo napadajo a meriške čet« tamcinje nemške postojanke. Tudi na tem delu fronte ao a« Nemci morali nekoliko u makniti. V preteklem tedna ao Nemci izgubili 260 štirijaških km ozemlja, v taj velaofenzivi pa 280 tisoč mož vjetih Ur 3600 vklenjenih topov. I Na drugih bojiščih. Na srbskem bojišču se nadaljuje umikanje naših čet in prodiranje Srbov vedno daije v Staro Srbijo. Srbake čete so ž« zaaedle mesti Les kovač in Vranjo ter korakajo proti Nišu in Pirotu. Bolgarske čete so že pop«lnoma izpraznile zase deno srbsko ozemlje. — Na albanskem bojišču se stalno umikamo v smeri proti Tirani. Izpraznili smo mesti Borat in Elbassan ter levi brog reko Skumbi. — Na italijanskem bojiščuin sicer ob tirolski fronti izvanredno Živahno gibanje, ki ae smatra kot začetek nore italijanske ofenzive. — Palestina se nahaja docela v angle širi oblasti, kajti Angleži ao zasedli črto Bairut— Damask. Veliko in važno mesto Damask ae že nahaja v angleški oblaati. Interpolacijo našiti poslance». Poslan«« Miha E r « n i i c jo stavil na domobranskega ministra interpolacijo v zadevi odškodnine ptujski okoliški Soli, V imenovanem šolskem poslopju je bilo t lotih 1914— 19U nastanjeno vojaštvo, oziroma bilo jo spremenjeno v vojaško rezervno bolnišnic». Kijub opetovanim prošnjam krajnega šolskega sveta za odškodnino so bile vse tozadevne prošn.e brezuspešno, ker so ptujski vojaški poveljnik vselej izgovarja* eeš. akt ae naša,ja t Gradcu pri vojaškem poveljstvu, v interpelaciji s« zahteva, da se takoj izplava krajnemu Šolskemu svetu za ptujsko okolico zahtevana odškodnina. Nadalje je stavil na domobranskega ministra inter* pelacijo o dogodku »a ptujskem kolodvoru dne 21, septembra 1918. "-i . >. ''«^«o V interjielaciji se eahtova, da se odpravijo «lični nedostatki ter da se pokličejo na zagovor častniki, ki zakrivijo take nedostatke. — Poslanec dr,. V o r s t o-v š e k in tovariši so vložili interpelacijo, v kateri zahtevajo surovo olje za mline, tiskarne in druge obrate na Spodnjem Štajerskem. Od meseca Junija sem ga e izostalo 10 cistern. Posledica je bila, da so celo državni mlini morali ustaviti obrat, — Poslanec clr. Ravnihar in tovariši so interpelirali justičnega ministra v zadevi neresničnega odgovora na interpelacijo z dne 21. decembra 191S, ki je bil podan nav-prašanje o kričečih razmerah pri ptujskem okrajnem sodišču — Dr. o r o š e o in tovariši so interpelirali notranjega ministra radi konfiskacij politične o-blasti v Celovcu, ki je v „MiruB zaplenila poziv Narodnega Sveta. — Poslaneo dr, Korošec in tovariši so vložili interpelacijo na ministrskega predsed-ii..ca, notranjega in domobranskega ministra zaradi razpusta občinskega odbora t Tolstem vtIiu na Koroškem. Narodni Svet za vse jugoslovanske dežele,. Dne 3 in fi. oktobra so so zbrali v Zagrebu odix>slanci Iroimeneea naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, koder sn ustanovili Narddni Svet za vse jugoslovanske deželo naše države. Navzoči so bili odposlanci iz Slo-veni e, Trsta, Istre, Hrvatske, Bosne, Hercegovine a Dalmacije in Madžarske. Na tem sestanku se je dosegla i o olna edinost glede cilja bakor tudi glede u-stanovitve Narodnega Sveta, Pozdravne brzojavke so bile odposlane Cehom in Poljakom. Kaj ho s šulferajnsldmi šolami? Slovenka z jezikovne meje nas vpraša: Kaj bo v Jugoslaviji s 8u0-ferajnskimi šolami? Odgovor: Spremenili jih bomo v slovenske šole. Naj iih Ie gradijo, bomo prišli vsaj bolj po ceni do šolskih stavb. Ce na Pesnici res že spravljajo kamenje In cement za nemško šolo, je to celo dobro za nas. Bo vsaj slovenska šola prej do -grajena Oklic nemškega Volksrata na nemški narod» V seji nemškega Volksrata avstrijskih Nemcev na Dunaj11 dne (i oktobra je bil izdan na avstrijske Nom-ce oklic, v katerem se glasi med drugim: ,„Ta vojna mora imeti za posledico popolno spremembo stališča nemškega naroda v Avstriji, Odločno zahtevamo popolno in neomejeno pravico samoodločevanja. Ustanoviti se mora samos'oj a in neodvisna nemško-av -strijskil država, v kateri aj bodo združeni vsi avstrijski Nemci," Ko smo mi Jugoslovani 'zahtevali samostojno in neodvisno držnro, r,-> n"s No ms i razvpili in proglasili za vcleizdajalcc. To, fccvr srno mi zahtevali doseda;, zahtevajo Nemci sedaj za-se, ker zahtevajo samostojno uemško-avsiri.sko državo« Ali ni« so torej tudi naši Konci veleizdajajci? Oraigova sirotišnica v Ptuju. „Stajero" objav-» Ija seznam onih gospodov, ki so darovali za zgradbo nemškega janičarskega vzgojevališča v Ptuju, V tem izkazu najdemo žal tudi imena takih, od katerih ne bi pričakovali, da bi se mogli talco daleč spozabiti* Imena notar Bratkovič, kaplan Šalamun, župnik Vo-grin itd. nam povedo dovolj. Ali jim bo Ornig pre-skrbel kako odlikovanje? Noben Slovenec in Slovenka, ki ima le količkaj narodnega Čuta v sebi, ne more darovati za to podjetje ne vinarja! Kako 5;odo Cehi postopali z Nemci, List „Ven-fcov" odgovarja na to vprašanje tako-le: Postopali bomo z Nemci tako, kakor so oni do sedaj postopali z nami. Dasiravno v manjšini, so bili Nemci s pomo-> čjo dunajske vlade odločilni Činitelji in so nam vedno dokazovali, da je vse, kar store, skrajno pravič* no in pametno. Mi imamo tore] vzgled, kako mora po* stopati vladajoči narod. Zakaj bi iskali nove poti?,K Dobro za dobro, hudo za hudo. Hercegovski frančiškani sj poslali na cesarja spomenico, v kateri zahtevajo združitev vseh Slovencev, Hrvatov ia Srbov v samostojno državo. Spomenico je podpisal v imenu hercegovskih fran« tiškanov provincial o. David Ne»istič. Samostoju paljska država. Rusko poljska vlada se je izrekla za združenje vseh Poljakov na Pruskem, v Avstriji in na Rusko Poljskem v samostojno in neodrijno državo z dahodam do morja do Gdanskega. Tozadevni oklic je ž« odposlala na vse Poljake. 10. »«Pobra me. ....... * / ' 'AiK». nnyaoi s k ü v s rsfh * p a *> i: ö. a :4 & > —.r».____ »<• r^i- « imn.ei IlflDV V 'Ho na siavm stran ax £ W -» $ C*sar sfrcf««u Jnj«s!»v*ie. Iz ©s maja poro čajo $abij&Betn &si*-«, da b® eaaar poklic&l ne-k«iere jsgstiavassk* arredae vediteif* na posvete vsaje. £et \aää m i» se a j «j» pred vse» načelnik Jug&sUvansktg* klmkk ¿t. Cerofec, reditelj ieesaa-skih JagasŽevaaev d?. Je te SNmarič i» predsednik hrvatskega sakova Medskovič. Nemčurji so lagali. te Rsdgou« nam pišejo: Bai znaneia nem&urskem odposlanstvu ia obisku na CŠunaiu niso bili u poternakä župan Markovič, no dedonski Košar, na gorčki Kožman, kar jim moramo šteti r čast ter jim t javmostl dati zadoščenje, ker so bili v časnikih takrat tudi navedeni med drugimi o -sebamt Niso so dali «speljati od mestnih mogotcev, smatrajo so za Öobre prekmurske Slovence. Jugosla-vi jo i rüaiixjje> a veseli m hrepenenjem. Čast in slava jiml Madžari s» krivi. Bo poročilu „Slove nskych luSbvyoh novin" j» umrljiveat otrok s a Slovaškem in posebno v požunskera okraju, naravnost grozna. U -(ftalji pravijo, da »o bo treba tam čez kakih 10 let sploh aobeaih Sol - ker Bo otrok . . . Otroci nimajo dovolj hrane, kakor je «imajo tudi njih matere. Otroei umirajo v stragno velikem Števil«. Nalezljive bolezni, kot škrlatica, oj|)ice3 špamska bolezen itd. jiht uBffcujejfc. Madžarska vlada rekvirira v slovaš -'kili kraiih živila do zadnjega, a ko pride čas pomanjkanja, ao dajo Slovakom ne moke, ne kruha. Ali ni morda tudi mnogokje pri aas tako? Novi možje v Nemčiji. V Nemčiji se je pretekli teüea izvršil velik političen preobrat. Nemčija je u-videla, mara. aaipoprej urediti svojo notranje po-liSene zadev«, Če hoča z upanjem na uspeh zaprositi za rnir. Poklicala jo v bovo vlado može, ki jih je izvolilo ljudstvo za svoje poslance i a zastopnike. V novem ministrstvu »o zastopane vse večje stranke, torej tudi socialni demokrati. Državni joslanoi Gröber, Scheidemann in Erzberger so imenovani za državno tajnike, poslanec Bauer za državnega tajnika v novo ustanovljenem državnem delovnem uradu in za drž. tajnika zunanjih zadev je imenovan dr. Soli. Desda-nji državni kaneelar grof Bertling J« odstopil in na njegovo mesto je bil imenovju» priuo Maks Badenski. Čaji se 8presaJ»|afe. Hemiki kaaceiar Äaöenski princ Maks je imel v aemšketa državnem zboru dne B. t m. govor, v katerem je povdarjal, da si želi Nemčija in časten in stalen mir. Tudi cesar Viljem je v oklica na armado in mornarico isto povdarjal — Cui se spreminjajo. Nič več ne kričijo Nemci, da se mora nadaljevati tako dolgo, do- Ii i bo nemški mir diktiral mir. Nemci se bo jimo Bog v g?cer pa nikogar na svetu .... „tV<.Č z Viljemom 1" Tako vpijejo angleški lis ti. »Oüüy Cnronicle« pravi, da se noben državnik, ki veruje v Wilsonovo politiko, ne more zadovol jiti s k«kiiui manjšimi ponudbami, kot je odstra n tev vojnega hujskača v Potadamu, (Potsdam je grad remlk^ga cesarja Viljema.) N»jprve se mora Nemčija pekoriti. Londonski liili ptSscjo, da prej sploh ni misliti na mir, dok-ier sc Nemčija ne bo pokorila za zločin, ki ga je napravila m d svetom s tem, da je zakrivila svetovna vojsko. A do spoznanj», da je ona kriva "Vi»• strašnih nesreč vojske, mora priti sama. adžari za ločite? od Avstrije. Na Ogrskem se • ii misel popolne ločitve Ogrske od Avstrije. Nekateri se zavzemajo če samo zato, da bi bil naš cesar ogrski kralj, drngače pa ne marajo Madžari 1 nobene skupnosti z Avstrijo. Naša zveza i Nemčijo. Listi v Nemčiji so se te dni zelo pečali z možnostjo, da odpade Avstrija od Nemčije ter pišejo da je zveza med Avstrijo in Namčijo postala zelo trhla. » Vorwärts« je pisal tako, a »Vossische Zeitung« je o tem predmeta pisala k&kor o reči, ki je gotova. Proti BadimpeSti in Carigradu! Francoski po-veljnik na Balkanu de Esperey je izjavil, da bedo čtUei-osporazumove čete odslej prodirale skozi Srbijo proti Budimpešti in skozi Bolgarijo proti Carigradu. 3r?.zilija ▼ Južni Ameriki nasaerava napovedati Avstriji voj»ko. Zaplenil* bo vse naše tamošnje ladji» Koliko letal imajo naši sovražniki? Neki nem-ŠH list poroča, da imajo naši sovražniki toliko letal, da pride na eno nemško letalo 36 sovražnih. Dne Rkt m »»v p* v zavodu, da je Borce č «tonil. Našli ie ga niso. Rajat ¿s bil edini sia in edini ©Srek Beroevičev. Bil je fieavosiavai Hrvat ali Srb v zadnjih litih je bil vpisan za Nemca. Ustrdfl je z revolverjem z več streli Karel Simsaa s^dnjjski cenilec in izvedenec, posestnik teru. P slanec Rybar, Pogačnik in Ra\rn*har pa v sadevi tajnega zasledovanja in tajne preiskave pro tž dr. Korošcu, nadalje, ker je vlada brez vzr&ka .odstavila ravnatelja ljubljanske realk« Karia Kara ki ravnatelja idrijske redke dr. Lončarja Poslane>2 ir. Benkovič je pa ¡stalil nujno interpelacije v aadevah neopravičene rabe orožja častnikov zlasti v aiučaju, ke je stotnik Wolfg*ng neopravičen» dal j aa Bregu pri Ptaju, mladega vojaka Repa, posest-«slrellti desetnika štej rskeg*, Slovenca Taiaka, e mika gr^jičinskega posestva »Schaeeweiss« pri Sv. 4ea) smo žs svoj čas poročali. TržašSi poslanec Lovrencu na Dravskem polja, znanega živicaikega dr. Rybar je v svojih izvajanjih rekel sklepčna, da ] trgovca. Rop 33 bil sanenja, da se Vočina; Bres-polagajo Jugoslovani svojo usodo v VViissnove rok«, aik, Prelog, Mereč, Zima, Erženjak rodem vsi d» Marib^rssa cenzura pritiska še tudi sedaj, ke ) mači Slovenci; Karel Sisnaaa je grozil, da ustreli j je vssnemStvo prišlo na boben, na slovenske list« j Ropa, ak<» te strašne žalitve ne prekliče česa pa | z vso silo V petkovi »Straži« je zaplenila važne j Rop ni maral storiti, ker ni hotei lagati Ustrelil 1 podatke o tihotapskih »kupčijah« c. kr. gospodov i v Brežicah v pondeljkovi »Straži« pa je zasegla • s svojo mogočno roko angleško uradno poročilo, I o turškem poraza v Patestisi. To porodilo je Stra i ža posnela po nemških listih. A našemu cenzorja ' se je število vjetih Turkov — 79.000 mož in 3&0 topov — zdelo preveč in je z modrim svinčnikom napravil mogočno črto čez dotične vrste. Povdar-jamo, da je dotično angleško uradno poročilo bilo ga je zvečer v noči na cesti sredi Brega, tam, kjer se je pričel pripravljeni napa«! na 6. g. P. 2. Pripomnimo, da hodi Simma seveda prost doma okoli. Ker treba Se prej poizvedeti, ali je Simasa zakrivil s teai umorom kakšno krivico, ker je bra-nil čast jeositinemškega Brega. Dostavimo Se tudi sicer dovolj znaa> dejstvo, da so vsi zaupni mo žje in zuani ž vinski prigaajači — kdo jih je nastavil?! — ki rskvirirajo okoli Ptuja živino, naj- odobreno od avstrijskega c. ia kr. vojnega tiskov- i bolj strupeni nasprotniki Jugoslavije. Ako hočejo nega stana. Odslej smatramo, da je mariborska cenzura več kot dunajski c. k. korespondenčni arad in stoji celo višje kot c in kr. vojni tiskovni stan. Mariborsko bogoslovje. V mariborskem bogo slovju^je v 4. letni&u 7 bogoslovccv, v 3. 1. eden domači bogoslovec in 2 frančiškana, v 2. letniku so trije bogoslovei i?i v 1. letnika 2 bogoslovca in sicer g. Plescik iz Zdol, abiturient št. Vidske gimnazije in g Radanovič iz Kapel, abiturient seme niščan mariborske gimnazije. Oglasilo se je tudi še več vojakov" za bogoslovje, ki pa še niso oproščeni nekaj koč na Bregu rekvinrati za vseaemške tež ; nje, slob dno, le sloveaska zsnljaj na kateri se j postavlj-ne posilinemike hiše, ostaae — v Jago-slaviji! Pripravite in reKvunrajte torej nekaj vags-| nov za ti?t3 koče ia z i — sebe! Srsčnopot! Mo r*>hit v«tr»ni tudi O Slovenskim kmetom! Slovenski delavci, vini-; ferji, obrtniki, dninarji in najemniki so kri naše ko-- Mnogi trpijo veliko pomanjkanje. Njih otroci u - vi. mi rajo kar zaporedoma radi pomanjkanja živih venski kmet e, pomagajte 'im, kjei* le aiorete. Ko te B!agoslo?ljenje zastave „Orla" v Trbovljah. Va I bimo Slovence iz Posavja in sosednjih krajev k slavnosti, ki se vrfii ob priliki blagoslavljenja zastave »Orla« v Trbovljah, dne 13. oktobra 1918. Spored: 1. Ob pol 10 ari zjutraj se zberejo društva v »Društvenem doma«, od tam skupno odkorakajo v cerkev. 2. Ob 10. ari blagoslavljanje no-I ve zastave in sv. maša na prostem s cerkvenim f govorom g. dr. Korošca. 3. Skupen odhod* v »Društ I tven dom«. 4. Ob pol 2. ari popoldan večernice. I 5 Ob drugi uri popoldan javen nastop »Orlov«, ; nato slavnostno zbjrovanie. 6. Ljudska veselica » na slavnostnem prostora. Navzoči bodo tudi naši f jugoslovanski posianai Vstopnina 1 K. Svira slavij na rudniška g dbi — Odbor. Obletaica dr.,Krekova smrti. V torek, dna 8. j i oktobra, je miilalo lito, k) je v šantjanžu na Do- \ ' lenjskem zatisnil n\ veki svoje oči naš nesmrtni j | dr Kr#>'<. Slava Krekovemu ■• Slovit slovenski frančiškan umrl. V ijubljans-\ kem frančiškans-em sa|ncs'anu je po daljšem bole-s hanju izdihnil svojo blago dušo > reč. g. 0. Stanisl. , \ Skrabec, konzistorijalni svetnik goriško nadškofije , j dne 6. t. m., zvečer ob y»10. uro. Pokojnik je bil ro-i jen v Ribnici dne 7. jan. 1844; v red je vstopil dne \ 26. avg. 1863; v duhovnika je bil posvečen dne 3. a-| vgusta 1867. Po končanih vseučiliščnih Študijah, ki ; jih je dovršil z odliko, je deloval kot profesor na no- j vomeški gimnaziji, dokler je bila v rokah frančiškanov Pozneje je vodil kot ravnatelj in profesor doma- . čo gimnazijo v Gorici. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno Bogu in znanosti O Stanislav je bil jezi-,j koslovec slovanskih jezikov s svetovnim glasom in I nad vse zgleden redovnik in duhovnik. Dolga leta je : o- Stanislav urejeval glasilo slovenskega III. reda \ „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška." Pogreb blagega po- pride Slovenec prosit živil, pritrgaj si vsaj malo in mu pomagaj. Slovenski delavec je ravno tako vsega spoštovanja vreden, kakor slovenski krnet. Oba sta navezana drug na drugega. Po končani «rojni bodo kmebe krvavo potrebovali delavskih moči. O» boste ' soda) pomagali trpečemu delavskemu stanu, vam Ud ohranil hvaležnost in vara bo pozneje, ko boste nujno rabili delavcev, dal svoje moči na rnrpolago. Slovenski kmet in slovenski delavec morata iti ramo ob rami in se drug drugega po bratski podpirati. Slovenski kmet, lajšaj v teh težkih časih usodo trpečega slovenskega delavca! Vinska trgatev. Ta teden se je splošno pričelo i s trgatvi o. Kjer je razsajala grozdna plesnoba, tam l je grozdje zelo slabo. Kjer pa je ostalo grozdje z -i dravo, tam bo letina dobra. Vina bo splošno — vsaj < v Slovenskih goricah — več kot leta 1917. Glede kakovosti pa bo letošnji vinski mošt mnogo zaostal za lanskim, posebno tam, kjer so začeli prezgodaj trga-| ti. V mariborski okolici ima dosedanji vinski mošt I 14—17 stopinj sladkorja. Trgovina Z vinskim moštom I je letos man živahna kot lansko leto. Vinotržci nam-j reč so razbobnali v svet, da bo cena vinu v kratkem' I padla, kar pa je seveda samo ribarenje gotovih ljudi, ki bi se radi mastili z vinogradnikovim trudom. Mošt se plačuje danes liter po 6 do 10 K. Živil niti do januarja! List „Neues Wiener Journal" je priobčil od strokov 11 jaških krogov poro -čilo, da ne zadostuje letošnja letina do prvega meseca prihodnjega leta. Brez tuje pomoči ne m re vzdržati Avstrija niti s kruhom niti z m o k o. A ker je pa letina na Ogrskem zadovoljivo, mcarno ia-Čunati z «ogrsko pomočjo. Iz Nemci e ali i z zasedenih ruskih, oziroma rumunskih krajev ne moremo pričakovati ničesar, ker porabi armada sama vso letino. '■■i m. . !mv Vfc ¿7 P* Kar se tiče Ogrske, si ne smemo preveč obljubljali. Ogrski prehranjevalni minister Vindišgreo je izjavil, da more Ogrska dati Avstriji v najboljšem slučaju samo nekaj koruze — pfeenice, rži ali ječmena pa nam nočejo dali Madžari ne zrna. Zaplemba kož. Poslanec Ur, ¡VßrstovSek je imel dno 3. t. m. daljši posvet s trgovinskim ministrom b^» ronom Wieserjem q raznih gospodarskih zadevah , . . . ~ , , o i t l. i i.VJLLULU Iiioocijcm u ^u&puuai SJVJII ¿aucvoju , I komika se je vršil v torek, dne 8. t. m., ob šitirih po- zlasti je predloŽiI pritožbe Jugoslovanskega kluba i poldne iz frančišikanskega samostana v Ljubljani. - | radi zapl6mbe kož ponesrečenih Živali. Zahteval je Blag mu sjiomin! - - - - - - ^ Mladi Boroevžč utonil. Sin teldnaa^ala Boroeviča, 17 let «tar, je bil gojenec zadnjega letnika vojaš t—i V torkovi seji državne aborsiic« dne 8. okt. se je nadaljevala razprara o mirovnih predlogih oziroma o sojaih interpelacijah in vprašanjih Ministrski predsednik Hussarek je zbornici naznanil, dr bila odposlana Wilsonova mirovna ponudba, :atero ie da ni nobenega odgovora. Nujne oge so stavili poslanec dr. Korolecv zadevi nove sestave izkaza talcev v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v Dalmaciji, nadalje da se uf i kazenska razprava proti mornarjem v Ko- ke realke v bivši kadetnici v Maribora. Dae 28. septembra t. 1. je napravil s tremi tovariši brez \ dovoljenja nočni izhod če* zid kljub vojaški stra-] ži Proti polnoči so ee vračali po obiska raznih | nočnih zabavišč po starem dravskem mostu domov, j Sredi mosta je pa lesen plot, da ljudje ne bi ho-| dili po Um mosta. Boroevič je plezal ob roba mo-j sta čez ta plot in pri tem padel v Dravo ia je vz-l ginil v valovih. odločno, da se kože izroče gospodarjem, ker le na ta način morejo obuti svoje družine. Wieser se je izgovarjal, da vojaška oblast ne privoli v to. Ko ga je dr. Verstovšek opozoril, da lahko nastane polom na deželi, je Wieser obljubil, da bo stopil v stik z voj -nim ministrom in skušal rešiti telečje kože. Poučite nevedne. Mnogo naših ljudi ima čisto krive pojme o Jugoslaviji. Izobražencem priporočamo, da poučijo nevedne o jugoslovanskem vprašan -ju. V naši tiskarni se dobi knjižica „Jugoslavija Jugoslovanom" in stane 50 v. Razdelite to delce med budstvo. Za Nemce pa je izšla v Katoliški Bukvami v Ljubljani knjižica „Um die Jugoslavija." WfcfämmaA doml HOaaiBfillE SDSBODüii Letenj «kol številke. Trst, 2. oktobra 1918 21 12 49 83 88 Dunaj, 5. oktobra 1918 43 48 89 44 65 Ena beseda stane 10 vinarjev. XX MLupé se: Kupim posestvo 20—tO oralov ■emlje in 6—10 oralov gozda bli-an železnice v ravnini. Ponudbe a natančnim popisom velikosti in cene. Alojzij skerbec, Zeltweg, Gornji Štajer. 1317 Knpim mošta 300-10 000 1, kdor ima za prodati Ponudbe in ceno na Alojtij Škerbec, Zeltweg, Gor. fitajer. 1817 T okolici Maribora želim kupiti culo poceatvo z nekaj oralov njiv ls travnikov. Ponudbe na Josip Šerec, Maribor, Tegetthoffutrafie 67. 1244 Trgovsko hišo z msjbnim ali več jim posestvom blisu železnice, mesta, trga ali večjega kraja že li kupiti ali pa (amenjati s svojo novo zidano trgovsko hišo v večjem trgovinskem kraju na dve i glavnih cestsh in bliža cerkve, z vsemi potrebščinami, zraven še posebej poslopje skladišča, in hlevi aa Bvinje, velik vrt. vse v najboljšem sianju in ležečo na najlepšem prostoru tega kraja. Kupim ali zamenjam pa tudi s posestvom ali pa gostilno, ako ravno sedaj se ne nahaja trgovina v njem, vendar za to sposobna. Dopisi na naslov: Ivan Petan, zdravilišče Rogačka Slatina, Štajersko. 1867 Tdjerje, čistilnike, gepeljne, mla-tllnice in slamoreznice kupite najbolje Dri J«s. Osolin-u v Laškem trgn. 1874 Strd, buče, korenje, svež titol se kupi. Maribor, Domplata 1359 Vinski mošt in stato vino, kupi vsako množino po najvišji ceni Anton Krepek, Maribor. 1366 Sliv ovko, tire: pino vec, vinsko žganje, vinski kamen, strti čebelni vosek, knpi vsako množino in plača najboljše. Jos. Šerec, trgovec, Maribor, Tegetthcfova c. 67. 1218 X JProdi* ste: X Froda se po nizki ceni 60 metr. platna za srajce, rjuhe. 2 ženski obleki, moške srajce, brisače in 2 blusi, nekaj za živež, sicer pa tadi za denar. Rosa Ferlinc, Te-getthtffova c. 6, Maribor. 1887 Eno in 2 vprešni voz, tadi konjska oorara se dobi pri Franc Ferk, Maiibor, Sofijin trg. 1873 Lepa, moderna boa, velik, lep muf, površna, lepa jopica se proda. V. prašati je Tapeinerplatz 3, priti, Maribor, 2882 Proda se nekaj ročnih vozičkov, Maribor. Viktringhofg. 12. 1860 Kmetski koleselj, sani in naprega se proda, Burgg. 29, Marib. 1868 Svinje se prodajo Studenci pri Marib., Pekerska al 7, 1870 V sredi mesta Maribor je na prodaj nekaj za prihodnjost zelo važnega. Cena 370.000 K. Več pove Seliašek, Burggasse 20, Ma ribor. 1866 Posestvo se pr^da, hiša na dve strani, kuhinja, hlevi, njive, košnja za dve glavi, vincg:ad, gosd, vse v dobrem stanu, 10 minut od železničue postaje. Mestinje, 10 minot od farne cetkre. Sv. Peter na Medvedovem selu, Gerliče 29, Jcs. Krumpak. 1876 Proda se v nedeljo 20. okt. pop. o Malihdolah pri Voiniku tako-imenovano „Lončarjevo" vlnograd-no posestvo. Poslopje zidano, z opeko krito, deloma amerikanec, deloma star les, sadonosnik, gozd, skupaj okoli tri orale, z letošnjim ali brez letošnjega pridelka, posodo itd. Prvovrstna vinogradna ]t.ga, last nekdanjega Zajčkega samostana. 1844 Svinje prodam. Windenauerstr, 21, aribor,_1872 Nova hiša 2 nadstropna sol-čna stran, z lepimi stanovanji se proda za 80.000 K. Še ena 2 nadstropna hiša, velika klet z hišo na dvorišče in vrt se proda za 110.000 K Vpraša se v Mo-zart-ovi al. 59. Maribor. 13L5 Posestvo eno uro od Mari-bira, 34 oralov se takoj proda. Vpraša se pri Jožefu Novak, Svečina, Gornja Sv. Knngota._ 1384 Stavbeni materijal, cement, apno, zidna in strešna opeka, se proda za svinjsko krmo, ali krompir za sv.nje, repo, buče eet. Vpraša se pri mestnem stavbenem mojstru Ubald Na88imbeni, Maribor, Vrtna ulica št. 12. 1346 Kostanjev les za sohe in drago rabo, blizu masti, že pOBek&n. Vpraša se: Ribiška ulica 9, Ma ribor. 1294 Svinje se prodajo za naprej rediti ozir. se zamenjajo za les. Josef-gasse 23, Maribor. 1296 Dva mala mlinska kamena proda Sapančič Franc, trg Lemberg p. Podplat. Štaj. Kupi pa vsake vrste stare konjake uprege. 1290 Lepo posestvo na prodaj, 8 oralov, njive, gozd, travnik, vse na ravnem. Hiša vsa zidana in z o-peko krita. Več se izve pri štev. 70, Wagendoif pri Strafiu. 1289 Prima belo apno se dobi pri C. Pikel, Volksgsrten-Btrasse 27, Maribor. Priporoča, da se preskrbi vsak s apnom že za prihod j o leto. 1330 Pozor 1 Najboljša priliki za naložitev kapitala! Hiša v Maribora. V sredini me-sts, Viktringhofova ulica 18 i a 16. Veliko dvorišče 4 stanovanja, 6 trgovin i hiši. Dobroidoča trgovina z dalmatinskim vinom, ki obstoji že od 1. 1906 »e proiia z vsemi pritiklinami, (vino, steklenice, posoda, zamaški i. t. d.) radi bolezni posestnice. Pismene ponudbe na- F. Cvitauic, Maribor, Viktringhofova al. 1223 Prodam kadi za zelje in Škafe ia mecesnovrga ali smrekovega lesa, Izdelovalnica jerbasov. Maribor, Sofijin trg, zraven mestne tehtnice. 1241 NajbolJSe špecerijsko blago, najbolje barve za obleko zav. 60 v, suhe in oljnate barve, firnež-na-domestilo se dobiaa od 16. sept. naprej pri tvrdki Ivan Dečko, Cs-lje, nasproti Narod. doma. 1197 XX Spretna kmetska gospodinja se išče za lepo kmetsko gospodarstvo, katera je v vinogradništvu, sadjarstva in vrtnarstva, v vseh poljedelskih strokah in v živinoreji dobro izvežbana, mora povsod tudi sama prijeti za delo. Ponudbe pod „Poštena", ekspediciji Rudolfa Gaisser, Maribor, Gr?jski trg. 1383 Viničar se išče v dobro trajno slutbo za vinograd na Daleijs-kem. Sposobeu naj bo za amno ibdelovanje vinograda s pripadajočim malim kmetijstvom ter vešč pisanj . Vicič&r, zdrav in krepak z ženo ali doraslimi otroci, ki bi v vinogradu delali, ima prednost. Poleg plače in stanovanja dobi del kmetijskega pridelka, Prilika aa viničarja po poklicu ali. 9o-ričana. ki se hoče stalno naseliti. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb, spričevali in podatki o družinskih razmerah na u-pravo lista pod „Viničar breg" št. 1339, Sprejme Be pridna in poštena dekla, vajena vsakega dela proti dobremu plačilu pri g. Ivan Plev-nik, trg. St. Uj v Slov. gor. 1863 Dekla, močna in pridna za hišno in zunanjo delo se sprejme troti mesečni plači do 60 K ori Jože-fo Nekrep, Maiibor, Mozartova ulica 59. H64 Sprejme se takoj pridna in poštena dekla, katera razume vsa gospodarska dela. Mesečna plača do 60 K pri Jožefu Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 69. 1864 Pri Radinski Hlatini si sprejmejo takoj itiri pridni hlapci in sicer 2 k konjem in d»a k volom; plača po dogovora, Istotasise sprejme tadi več dragih ž nskih in moških del. moči. otanovanje in polna prehana. Naslov: Zdravilišče, Radenci. t 1368 Mlinarja sprejme v stalno delo in celo oskrbo. Plačilo po dogovoru. Tudi invalid ni izključen. Marija Fras, posest. mlina v Bistrici nad Mariborom. 136B Kuharica z dobro plažo. ki bi o-praviia tudi roasjš* domača dela se spiejme takoj k samostojnemu zdravniku v večjem na Spod. , Štajerskem, kakor tudi dekla, ki j i&zume nekaj kueati. opravlja j vrtna i a gospodinjska dela za v i Cilje. Več se izve r trg. V Weixl, j Maribor, G.avni ti g 22. ¿385 | Viničar z 2 del. mečmi se sprejme pri Eibei, Krdeviue 36, nad Ratičihofom pri Mariboru. 1381 Spiejme se takoj pridna in poštena dekla, k&teia razume vsa gospodarska dela. Mesečna plaia 40—60 K. Franc Lenatt, trgovec v Ptuju. 1361 Viničar s 2—3 del. močmi se sprejme za vinogr d 2 oiala. O. Billerbeck, Maribor. Gosposka nI. ¿9 »li Kamn ca, „Herruanruhe". 1357 Zimski plašč in suknja, do-broohranjena se zamenjata za živila. Maribor, Uhlandg. Št. 6. »Štefan Hramus. 1380 Mesarje išče „Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" s 1. novembrom 1918 proti dobri plači in hrani. Pismene ponudbe z dokazili strokovne spodobnosti poslati na arad: Ljubljana Tuijuski trg 1, še boljše p», če se mesarji, zi želijo stopiti v službo tglate osebno v našem uradu. 1369 Iščem viničarja z 4 ali 6 travnimi močmi za svoje posestvo v Rošpahu pri Mariboru. Friderik Winkler, kavarna „Central", Maribor. 1302 Zanesljivega viničarja z eno ali dvema del. moč. sprejme Feren-čič, Maribor, Giajska ul. 8. 1333 Kot učcuec želi vstopiti v trgori-no močen fant. Naslov Škerbec Al., Zeltweg, Gor. Štajer. 1318 Trgovski učenec, priden, iz boljše hiše. ki se je že dolgo učil, želi priti zopet v kakšno trgovino. Naslov po*e: Bernard Mik-lavc, Ribnica, Štaj. 1321 Cerkovnik za stolno cerkev v Mariboru se takoj sprejme. Pogoji se izvejo pri župnijskem uradu, Stolni trg 20. 1324 Spreten viničar z več del. možmi se sprejme pri F. C. Schwab, Ptuj. 1326 Družina z eno moško osebo, ki bi opravljal mežnarijo se sprejme; dobi stanovanje in nekaj njive, delo se pa posebej plača. Naslov v upravi lista pod „Družina štev. 1265." Sprejmejo se takoj 2 spretni dekli na neki greščini pri Celju. Plača po dogovoru. Ponudbe na u-pravo lista pod „Dekla št. 1266." Sprejme se hlapec tudi invalid in deček za pašo. Meljski Vrh št. 89 pri Mariboru. 1282 'XX Med. dr. Frank ordinira od 9.—10., 2.-4. ure. 1325 Prva slovenska veletrgovina papirja in galanterije VILKO W EIX L MARIBOR, Glavni trg št, 22, priporoča svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor: šolske torbice, table, gobice, kamenčke, radirke, zvezke, svinčnike, peiesa itd. kakor sploh vse pisarniške potrebščine. Velikanska izbira vsakovrstnih razglednic. Ravnokar dešle nove narodne razglednice, kakor narodne noše vseh slovanskih narodov. 1382 Mihael Cimerman trgovec in veleposestnik Berta Cimerman - roj. Prlztovnlk poročena. Ljutomer^— Celje, dne 6.'. oktobra 1918. 13361 v»_n Železni kotel za žganje in razni okviri in ena podoba Matere Božje se zamenja za živila. Maribor, Viktringhofova ul. 26, na dvorišču. 1357 Novi moški čevlji štev. 43 zelo močni in velik kos močnega telečjega usnja se zamenja za kokošjo krmo. Gostilna, Kasernplatz štev. 3., Maribcr. 1379 Nova kopita za lovske puške, kakor tudi strelivo za lovce dajem za živila. Maribor, Rudolf Puff-ova ul. št. 22. vrata 6. 1342 Gramofon s 50 ploščami se odda za živila. Gyra, Maribor Tegetthoff-ova ul. 43. 1352 Svarilo 1 Podpisana svarima vsakogar brez ozira na stan in osebo, da bova vsakega, kdor še bo v naprej širil ustmeno ali pismeno neutemeljene govorice o Tereziji Krajšek, da ona občuje z drugim možkimi, sodnijskim potom brezobzirno zasledovala. — Šmarje, dne 1. oktobra 1918. — Martin in Terezija Erajšek. 1350 Otrok, 1 mesec star se da na hrano, Marija Danst. Šilerjeva ul. 23, Maribor. 1371 2 zimski snknji kakor tudi še nekaj drugih oblačil se zamen ja proti živilam v trgovini V. Weixl, Maribor. Glavni trg 22. 1364 Cigarete ali cigaretni tobak se da za živila Maribor, Vik-tringhof ova ul. 25. I. nadstr. Dve novi pieteni posteljni Odeji, vredni 800 K se oddata za plemeno svinjo, olje in mast. Drofenik, Maribor, Garteng. 8. 1341 1 postelj z 2 matracama in nočno omarico z marmornato ploščo, 1 rdečo posteljno pokrivalo z prtoma, 1 otroška postelj, 1 svilezna bluza nova, 1 modra suknja, se odda za denar ali živila. Maribor, cesta nadvojvode Ev gena 4, vrata 3, Franc W. 1340 200 K plačila tistemu, ki najde zgubljenega psa, srednje velikosti, sive barve; imel je kratek rep in ušesa, sliši na ime „Peter". Oddati na gradu Zalog pri Celju. 1338 Prošnja do vojakov-vjetni-kov, vračajočih se iz Rusije. Ivan Susič, 17 pešpolk, doma iz Podgore pri Gorici, je bil vjet v Nižjem Novgorodu, Kazanska guberna v Sarato-vem. Oe bi kateri vedel o njegovi nadaljni usodi, prosi pojasnila njegova mati pioti plačilu. Lucija Susič, Hin-terberg pri Leobnu, Gornji Štajer. 1345 Sodi - polovnjaki in žveplo za sode se odda za živila. Maribor, Viktringhof-ova ul. 25, I. nadstr. 1376 1 kg tinega cigaretnega tobaka zamenjam za krompir. Dopisi na „M. B. Št. Ilj v Slov, gor."_1373 Zamenjam 20 oralov moj« ga posestva za polovico manjše posestvo ali pa dam za obdelovati za polovico pridelkov. Naslov se izve v upravi lista pod št. 132j Troje novih flanelastih moških spod hlač se zomenja za živila. Ferdinandova ul. 9/III., levo, Maribor. 1829 50 K tistemu, ki presktbi stanovanje, 2 sobi, kuhinjo do 16. okt. sli 1. nov. Avg. Schrok, trgovec, Maribor, Viktringhofg. 18. 1807 Nova lovBka puška-dvocevka Be da za živila. Fl. Kučanda, Sv. Ju-r ij ob juž. žel. 1833 Proti milim In podganam izborno sredstvo prof. Szeflier in dr. Da-nysza izvirne kulturne bacil „Terror mit Witterung." Zelo učinkujoče sredstvo za pokončevanje. Cena natrošenja 1000 g. proti mišim 14 K, proti podganam 17 K 20 v. po povzetju od Dunaja. Do bavitelja c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavBtrijske na-meBtnije, deželnih kulturnik svetov itd. Ravnateljstvo Terror zavoda Dunaj I. Weidertorgasse 17, telefon 16642. (Mosse.) zagorsko apo na vagone, razpečava tvrdka F. Weiberger-ja nasl, apnenice, Za gorje ob Savi. 1297 Lovska puška, 2 cevi, z nabojem od spredaj, dams« cevi Z „lube-herjenj so odda za živila. Gyra Ivan, Tegetthcffova cesta 43—46, Maribor. 1260 ZAHVALA. Za premnoge dikaae iskrenega sočutja povodom smrti našega sr^ljablje-nega, predobrega očeta, brata, svaka iu strica gospoda Ernesta Slanca, šolskega ravnatelja ter njega drage in blage soproge, maiare, hčere, svakinje ia tete gospe Sidonije Slane, r. StuHec, vpakojene učiteljice, izrekamo vsem kajprisrč-nejšo zahvalo. Posebno se še zahvalja- | jemo preč. g. župniku Pre-sečaiku, preč. duhovščini domače žapnijg, g. nadači-telja Ludoviku Četneju z« ganljir nagrobni govor, csnj. pevcem za žalostinke, vsem darovalcem krasnih veacev in šopkov, njiju tovarišem in tovarišicam, na telu njiju g. c. kr. okrajni šol. nadzornik in ravnatelj J. Su-psnek, dobrim sosedam, g. Jos, Polaacu, ki je oče tovsko skrbel v tej bridki dobi za osirotelo hčerko in vsem dragim prijateljem in znancem, kateri so od blizu in dsleč prihiteli izka-zat našima blagima, pokojnikoma poslednjo čast. V Petrovčah, dne 26. septem. 1618. 1386 Žalujoči ostali. V nepopisni boli nasna-njuno v»em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je saš iekreuoIjublj«ni,