Primorski dnevnik ČETRTEK, 3. MARCA 2016 št. 52 (21.592) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it RIM - Na 3. strani V novem zakonu tudi jamstva za manjšine Založniška zakonodaja v parlamentu VIDEM - Na 4. strani Sin ezulov, ki ljubi slovenski jezik Portret Maria Cancianija GORICA - Na 15. strani Zdravniki brez meja bi ostali še nekaj časa Zaprosili bodo za gradbeno dovoljenje gastronomija Okusi Krasa so očarali Ljubljano BEGUNCI - Evropska unija obljublja humanitarno pomoč zlasti v Grčiji, kjer so razmere najhujše 700 milijonov za pomoč BRUSELJ/ATENE - Evropska komisija je včeraj predlagala 700 milijonov evrov humanitarne pomoči v treh letih za članice EU pri soočanju z begunsko krizo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk medtem nadaljuje turnejo po državah na balkanski migrantski poti, medtem ko v Grčiji na makedonski meji na nadaljevanje poti čaka že več kot 10.000 prebežnikov. V tem letu naj bi za pomoč članicam EU pri soočanju z migracijsko krizo namenili 300 milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih pa še po 200 milijonov evrov, je pojasnil evropski komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides. Nov instrument naj bi po navedbah komisije zagotovil precej hitrejšo pomoč, kot je mogoča sedaj, zlasti s hrano, zavetjem in zdravili. Namenjen je zlasti državam z zunanjo mejo unije, kot je Grčija, ki je unijo zaprosila za 480 milijonov evrov za oskrbo 100.000 beguncev. Na 2. strani ZDA - Volitve Hillary Clinton in Donald Trump utrdila prednost NEW YORK - Demokratka Hillary Clinton in republikanec Donald Trump sta velika zmagovalca strankarskih volitev in zborovanj v skupaj 12 državah in na ozemlju Ameriške Samoe. Z zmagami sta bližje cilju, vendar pa tekma za izbiro predsedniškega kandidata ene ali druge stranke ostaja odprta. Clintonova je osvojila 7 držav, Bernard Sanders pa 4, med republikanci pa Trump 8, Cruz dve in Rubio eno državo. Na 3. strani TRST - Vpisi na slovenske višje srednje šole Vabljivi Stefan Največji vpis v prve razrede - Licej Prešeren najbolj številčna višja srednja šola _T* i £ I^ffl — i tit K? w LJUBLJANA - Slovensko deželno gospodarsko združenje je v sodelovanju z Območno obrtno-podje-tniško zbornico Sežana in z Društvom vinogradnikov s Krasa včeraj na Ljubljanskem gradu obiskovalcem predstavilo pester enogastronomski dogodek v znamenju kraške kuhinje in vin. Čustveno popotovanje skozi Okuse Krasa se je pričelo z okroglo mizo Kako naj bo Kras tudi v prihodnje kulinarično razpoznaven? Razgovor je vodil enogastronomski izvedenec, doktor etnologije in avtor številnih del s področja kulinarike Janez Bogataj. Na 4. strani Kranj na Radiotre Na 2. strani Uspešen koncert zbora Gallus v Vidmu Na 12. strani Slovenske avtorice ne gredo na maturo Na 13. strani Begunska kriza razkrila protislovja EU Na 16. strani Novogoriška univerza zapušča Gorico Na 17. strani TRŽIČ - Onesnaženost zraka in rakasta obolenja »Kriv« je promet Izpusti iz termoelektrarne naj ne bi pomenljivo vplivali na razširjenost rakastih bolezni TRŽIČ - Odgovornost za onesnaženi zrak in za nadpovprečno visoko število primerov raka na mehurju med ženskami od leta 1995 do leta 2009 pripisujejo prometu, medtem ko izpusti iz tržiške termoelektrarne družbe A2A naj ne bi pomenljivo vplivali na razširjenost rakastih obolenj. V Tržiču so včeraj predstavili izsledke raziskave, ki jo je opravil deželni observatorij za okolje in zdravje; naročila jo je deželna vlada. Raziskovalci so vzeli v pretres podatke o benzenu, drobnih prašnih delcih PM10, dušikovem oksidu in žveplovem dioksidu, ki so jih zbrali na območju štirinajstih občin tržiškega mestnega okrožja in bližnje okolice; hkrati so preverili vse podatke o rakastih obolenjih, za katere je dokazano, da je med njihovimi povzročitelji tudi onesnažen zrak. Na 15. strani ŠPORT - Državni nogometni pokal Kriška Vesna gre (še bolj) naprej Nogometaši Vesne so po zgodovinski zmagi na deželni ravni v državnem pokalu premagali še eno oviro. Po neodločenem izidu v Bocnu so se uvrstili nič manj kot v četrtfinale. Ta bo že prihodnji teden v Sanremu loris zanetti/ oldmanagency 9771124666007 2 Četrtek, 3. marca 2016 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Bruselj obljubil 700 milijonov evrov pomoči državam članicam Na grško-makedonski meji se kopiči vse več beguncev Human Rights Watch obsoja diskriminatorno zapiranje meja ob balkanski poti BRUSELJ/ATENE - Evropska komisija je včeraj predlagala 700 milijonov evrov humanitarne pomoči v treh letih za članice EU pri soočanju z begunsko krizo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk medtem nadaljuje turnejo po državah na balkanski migrantski poti, medtem ko v Grčiji na makedonski meji na nadaljevanje poti čaka že več kot 10.000 prebežnikov. V tem letu naj bi za pomoč članicam EU pri soočanju z migracijsko krizo namenili 300 milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih pa še po 200 milijonov evrov, je pojasnil evropski komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides. Obenem je izrazil upanje, da bodo članice unije in Evropski parlament predstavljeni zakonodajni predlog podprli čim prej. To bo sicer prvič, da bo EU sredstva za humanitarno pomoč, sicer namenjeno tretjim državam, uporabila v pomoč članicam. Nov instrument naj bi po navedbah komisije zagotovil precej hitrejšo pomoč, kot je mogoča sedaj, zlasti s hrano, zavetjem in zdravili. Namenjen je zlasti državam z zunanjo mejo unije, kot je Grčija, ki naj bi dobila največji delež, a tudi vsem drugim članicam unije. Za zdaj ni znano, koliko denarja bo prejela Grčija, ki je unijo zaprosila za 480 milijonov evrov za oskrbo 100.000 beguncev. Medtem je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pred odhodom iz Slovenije obiskal sprejemni center za begunce v Dobovi in dejal, da je tamkajšnje stanje še en dokaz, kako težke so razmere z begunci. Obenem je pristop Slovenije v begunski krizi označil za konstruktiven in pravi. Kasneje se je v Zagrebu sešel s hrvaškim premierjem Tihomirjem Oreškovi-cem. Vnovič je vse članice EU pozval k izvajanju vseh pravil, ne le schengenskih, ter poudaril, da je treba tudi zavrniti vstop v državo tistim, ki niso zaprosili za azil v skladu z evropskimi pravili. Tako kot v torek v pogovorih v Ljubljani in na Dunaju je tudi v Zagrebu izpostavil pomen pomoči Grčiji pri varovanju zunanjih meja EU ter sodelovanje s Turčijo. Državni sekretar na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic pa je včeraj povedal, da so razmere v Sloveniji, povezane s prehodom mi-grantov, stabilne. V državi je 231 mi-grantov, ki jih je zavrnila Avstrija, in 326 prosilcev za azil. Nastanjeni so v Azilnem domu Ljubljana in njegovih izpostavah na Kotnikovi v Ljubljani in v Logatcu. Se pa število prosilcev po besedah državnega sekretarja umirja. Število prošenj za azil se je po uvedbi restriktivnejše politike bistveno zmanjšalo tudi v Avstriji. Pretekli teden so zabeležili 820 prošenj, kar je najnižje po aprilu lani. Avstrijski kancler Werner Fay-mann pa je pozval Nemčijo, naj sprejme begunce neposredno iz Grčije, Turčije ali Jordanije. Val beguncev pa ne pojenja. Na grško-makedonsko mejo je včeraj ponoči prišlo večje število migrantov, tako da na nadaljevanje poti naprej proti severu čaka že več kot 10.000 prebežnikov. Makedonija je včeraj dovolila vstop le 250 beguncem. Gre za prve begunce od ponedeljka, vstop pa dovoli le še Sircem in Iračanom z dokumenti. V begunski center v Idomeniju vsak dan pride okoli tisoč novih ljudi, zato je hrane in drugih potrebščin vse manj. Na grški strani mejo varujejo številni policisti, na makedonski pa vojska. Kot kaže, se razmere na make-donsko-grški meji ne bodo kmalu umirile, saj v celinsko Grčijo prihajajo novi begunci, ki jih s trajekti pripeljejo z grških otokov v Egejskem morju. Samo včeraj jih je v pristanišče Pirej prispelo okoli 1000. Utrujenost in obup na grški strani zaprte meje z Makedonijo ansa V organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) so izpostavili, da so za razmere na grško-make-donski mej krivi diskriminatorno zapiranje meja ob balkanski poti in avstrijska določitev zgornje meje prosilcev za azil. Generalni sekretar Sveta Evrope Thorb-jorn Jagland pa je na predsednike vlad vseh 47 članic Sveta Evrope, med katerimi je tudi Slovenija, naslovil pismo, v katerem jih je pozval k zaščiti begunskih otrok. Še posebej je pozval k pozornosti na otroke brez spremstva. Grčija je medtem v Turčijo začela vračati 308 nezakonitih migrantov. Večinoma gre za Maročane, Alžirce in Tu-nizijce. Ta ukrep sodi v sklop pospešenih prizadevanj, da bi migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito v Evropi, hitro in učinkovito vrnili v njihovo domačo državo ali državo tranzita. Turčija je sporočila, da je pripravljena dogovor o vračanju nezakonitih migrantov iz članic unije podpisati s 14 državami, a poudarila, da hitre rešitve za nezakonite migracije ni. (sta) Pietro Del Solda ITALIJA - Za smrtne prometne nesreče Do 18 let zapora Drakonske kazni za pijane voznike in beg po povzročitvi nesreče RIM - Senat je včeraj s 149 glasovi za, tremi proti in 15 vzdržanimi odobril zakonski osnutek, ki uvaja v kazenski zakonik novo definicijo prometnega umora in izjemno stroge kazni za povzročitelje prometnih nesreč s smrtnim izidom. Proti zakonu so do zadnjega delovali razni lobiji, ki so še včeraj skušali preprečili odobritev. Med najbolj vnetimi nasprotniki sta bila senatorja GAL Carlo Giovanardi in FI Lucio Malan, ministrica Bosc-hijeva pa je v imenu vlade vezala odobritev zakona na zaupnico in po tej poti, ki je sicer izzvala ostre proteste vseh opozicijskih skupin, dosegla hitro odobritev. Nove kazni bodo za povzročitelje hudih prometnih nesreč res stroge. Kdor bo povzročil smrtno prometno nesrečo z manjšo kršitvijo prometnih predpisov, bo tvegal od 2 do 7 let zapora. Če pa bo imel v krvi nad 8 promila alkohola, bo kazen od 5 do 10 let. Enaka bo kazen v primeru hujših prekrškov (visoka hitrost, prehitevanje, izsiljevanje prednosti pri semaforju, vožnja v nasprotno smer), ki bi pov- SLOVENIJA IN PREBEŽNIKI NA RADIOTRE Tržaška Slovenka Eva opozorila na afero v Kranju, neljub drobec velike tragedije RIM - Upor proti namestitvi šestih (!) mladoletnih beguncev v Dijaškem domu v Kranju, ki je prejšnji teden povzročil val različnih reakcij v Sloveniji, je včeraj odmeval tudi v jutranji radijski oddaji Tutta la citta ne parla na valovih državne postaja Ra-diotre. Odmev je sprožila Eva, slovenska poslušalka iz Trsta, ki je o skrajno neljubem dogodku obvestila uredništvo oddaje, to pa je k pogovoru pritegnilo ravnateljico kranjskega dijaškega doma Judito Nahtigal. »To so bili mladi prosilci za azil brez spremstva staršev. Naš center je ustrezno opremljen za njihovo namestitev, zato sem se strinjala, da bi jih gostili, vendar sem morala stopiti za korak nazaj, upam, da začasno, zaradi odpora dela staršev in tudi učiteljev,« je Nahtigalova na kratko obnovila potek dogodkov v Kranju. Opozorila je, da je zdaj v Sloveniji že 23 mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva staršev, želijo obiskovati šolo, zato bo morala država vsekakor najti zanje sistemsko rešitev. Te številke so zanemarljive, če jih primerjamo s tem, kar se dogaja na meji med Grčijo in Makedonijo, je komentiral voditelj oddaje Pietro Del Solda. Za katere številke gre tam, je nazorno pojasnila Giovanna di Benedetto, predstavnica organizacije Save the children. Na meji z Makedonijo je brez osnovnih pogojev za življenje obtičalo na tisoče ljudi, 37 odstotkov je mladoletnih, to pomeni, da jih je bilo tam preteklo nedeljo, ko sem odšla, okrog 2500. Iz Iraka in Sirije beži zdaj vse več otrok in žensk. To so ljudje, ki svojega doma v normalnih razmerah nikoli ne bi zapustili, je povedala. Novinar koprske televizije Stefano Lusa, ki se bo v prihodnjih dneh odpravil v Grčijo, je podal okvir. Nasprotovanje mi-grantom je razširjen pojav, zlasti v vzhodni Evropi, a ne samo. Prebežnike ljudje obravnavajo kot varnostno vprašanje, bojijo se tudi globljih družbenih sprememb, ki bi jih lahko povzročil množičen prihod teh ljudi v Evropo. V Sloveniji so organizirali shode proti prebežnikom, a tudi v njihovo podporo. Odkar je Avstrija priprla mejo, se vse države na balkanski poti bojijo, da bi postale skladišče migrantov. Jaz živim v Kopru, pet kilometrov od meje z Italijo in 15 km od meje s Hrvaško. Odprava mej je za nas pomenila najžlahtnej-šo pridobitev skupne Evrope. Zdaj se bojim, da bom spet potreboval potni list, ni bil optimist kolega Lusa. (ak) zročili smrtno nesrečo. Za voznike pod vplivom drog ali težke vinjenosti (nad 1,5 promila) je predviden zapor od 8 do 12 let. Kazen se v vseh navedenih primerih poveča za polovico, do največ 18 let, če je smrtnih žrtev več. Poostrene so tudi kazni za povzročitelje težkih poškodb: od poldrugega do 3 let zapora za lažje poškodbe in od 2 do 4 leta za težje poškodbe, če je voznik povzročil hujši prekršek ali imel nad 0,8 promila alkohola v krvi; od 3 do 5 let za lažje in od 4 do 7 let zapora za težje poškodbe pa v primeru drog oz. nad 1,5 promila alkohola. Vse navedene kazni bodo povečane od ene do dveh tretjin v primeru bega po nesreči. V tem primeru vozniki lahko tudi pozabijo na avto, saj jim bodo odvzeli vozniško dovoljenje za celih 30 let (brez bega za 5 let za povzročitev poškodb in 15 let za umor). Še strožje bodo kazni za šoferje avtobusov in tovornjakov: dovolj bo 0,8 promila alkohola za obsodbo na najtežjo kazen, ki je za posamezne vrste prekrškov predvidena za avtomobiliste. Varnostni svet ZN proti Severni Koreji uvedel najostrejše sankcije doslej NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo, ki dodatno zaostruje sankcije proti Severni Koreji zaradi njenega nedavnega jedrskega poskusa in izstrelitve rakete. Nove sankcije omejujejo severnokorejski izvoz in zapovedujejo strogo preverjanje vsega tovora, ki prihaja v in iz države. Resolucija nalaga, da mora Severna Koreja popolnoma, preverljivo in nepreklicno opustiti jedrske programe in jedrsko orožje. Dokument zapoveduje še popolno prepoved prodaje vsega konvencionalnega orožja, tudi lahkega, in opreme, tudi recimo tovornjakov, ki bi lahko okrepili severnokorejsko vojsko. Zahod Indonezije stresel potres z magnitudo 7,8 PALEMBANG - Ob obali otoka Sumatra na zahodu Indonezije so včeraj zabeležili silovit potres z magnitudo 7,8. Zaradi potresa so razglasili opozorila pred cunamijem, ki so ga nato po nekaj urah umaknili. Poročil o morebitnih žrtvah ali škodi ni. Zaradi potresa, ki je ob 13.50 po srednjeevropskem času udaril več sto kilometrov jugozahodno od Sumatre na globini desetih kilometrov, so opozorila pred cunamijem razglasili za dele Sumatre, čez nekaj ur pa so opozorilo umaknili. Gibanje 5 zvezd proti bankam in rubežu hiš RIM - V poslanski zbornici je Gibanje 5 zvezd včeraj uprizorilo oster protest proti normi, ki jo vlada namerava sprejeti na osnovi evropske direktive, ki bi bankam omogočila, da tudi brez posega sodstva zarubijo hišo dolžniku, ko ta ne plača sedem zaporednih obrokov pri vračanju posojila. Poslanci so najprej zasedli avlo komisije, kjer naj bi predstavnik vlade poročal o zadevi, nato so s protestom nadaljevali v skupščini. Takrat je sejo vodil podpredsednik Luigi Di Maio, prav iz G5Z, ki je zaradi izgredov izključil tri somišljenike, kljub temu pa je bil deležen kritike vodje skupine DS Ettoreja Rosata, češ da ni bil dovolj strog. Egipčani izročili del gradiva o preiskavi o Regenijevi smrti KAIRO - Egiptovsko zunanje ministrstvo je včeraj italijanskemu veleposlaništvo po več kot enem mesecu izročilo prve preiskovalne dokumente o umoru Giulia Regenija. Šlo naj bi za zapisnike zasliševanj nekaterih prič, za podatke o klicih z njegovega mobilnega telefona in za sintezo izsledkov obdukcije. Veleposlaništvo je gradivo takoj predalo ekipi italijanskih kriminalistov, obenem pa tudi opozorilo egiptovske oblasti, da je gradivo še nepopolno in da po tem prvem znaku dobre volje pričakujejo dostop do vseh zahtevanih informacij. Bruselj za podpis pariškega podnebnega sporazuma BRUSELJ - Evropska komisija je ocenila posledice, ki jih bo imel za EU pariški podnebni sporazum, preučila nadaljnje korake in način izvajanja sporazuma v EU. Bruselj predlaga, da ose-mindvajseterica sporazum podpiše. »EU mora ostati vodilna v globalni tran-ziciji k nizkoogljični prihodnosti,« je poudaril evropski komisar Miguel Arias Canete. 195 držav z vsega sveta in EU je nov globalni podnebni sporazum oblikovalo v Parizu decembra lani. Slovesni podpis bo 22. aprila v New Yorku, veljati pa bo začel, ko ga bo ratificiralo najmanj 55 podpisnic, ki ustvarijo najmanj 55 odstotkov vseh izpustov toplogred-nih plinov v svetu. / AKTUALNO Četrtek, 3. marca 2016 3 ZALOŽNIŠTVO - Poslanska zbornica odobrila nov zakon Jamstva za manjšine Posebni kriteriji za financiranje manjšinskih občil - Sodelovanje med poslanko Blažino in SVP RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila zakon, ki pooblašča vlado, da reformira sistem javnih prispevkov založniškemu sektorju. Zakonodajalec se obvezuje za ohranitev prispevkov in specifičnih kriterijev, ki si pri javnem financiranju zaslužijo dnevniki in periodični tisk jezikovnih manjšin. Zakon, ki bo postal pravnomočen z odobritvijo v senatu (to naj bi se zgodilo pred poletjem), je podprlo 292 poslancev vladne koalicije in SEL, proti je glasovalo 113 predstavnikov Forza Italia, Severne lige in Gibanja 5 zvezd. Člen, ki se nanaša na časopise jezikovnih manjšin, je v pristojni poslanski komisiji predlagala poslanka Tamara Blažina (na sliki). Sopredla-gatelj popravka je bil poslanec Juž-notirolske ljudske stranke-SVP Daniel Alfreider, ki je v včerajšnji glasovalni izjavi izpostavil dobro sodelovanje z Blažinovo. To okrepljeno sodelovanje prihaja do izraza na šolskem področju in tudi pri drugih vprašanjih, ki zadevajo življenje manjšin. Podtajnik Luca Lotti je v imenu vlade osvojil stališče, ki sta ga skupaj predložila Blažinova in Alfreider. Stališče na nek način dopolnjuje oziroma nadgrajuje člen zakona, ki govori o jezikovnih manjšinah. Slednje se soočajo s tržiščem, ki nikakor ni primerljivo s tržiščem večinskega naroda, zato je prav, da vlada pri podeljevanju javnih prispevkov upošteva značilnosti in posebnosti manjšinskih stvarnosti. Slovenska poslanka Demokratske stranke je opozorila, da so proračunski rezi v zadnjih letih povzročili hude težave nekaterim manjšinskim občilom, ki so zaradi tega zašla v krizo in bila celo primorana prenehati izhajanje. Od tod torej poziv vladi, naj pri izvršilnih ukrepih in pri nadaljnjih korakih upošteva medijske specifičnosti jezikovnih manjšin. Reforma torej ne sme oškodovati manjšinskih občil glede na sestavo njihovih založniških hiš, njihove razširjenosti ter reklamne dejavnosti. Poslanka Blažina je tudi v splošni razpravi omenila jezikovne manjšine ter izrazila prepričanje, da bo ta zakon odprl pot pravičnejšemu in preglednejšemu dodeljevanju javnih prispevkov občilom, ki so do tega upravičena. Zakon obvezuje pristojne vladne službe k strogemu nadzoru prispevkov, kar se je v zadnjih letih dejansko sicer že dogajalo. Nekateri časopisi so zaradi strožjega nadzora morali državi vrniti prispevke, do katerih niso imeli pravice. (st) MEDIJI - Pod okriljem grupe Espresso Nov medijski kolos Repubblica - Stampa MILAN - Italijansko javnost je včeraj presenetila vest o potresu v založništvu, kjer se bosta združili dve vodilni medijski hiši, De Benedettijeva CIR, ki nadzoruje grupo Espresso z dnevnikom Repubblica in številnimi lokalnimi dnevniki - vključno s tržaškim Piccolom in videmskim Messaggero Venetom -, in založbo družine Agnelli oz. družbe Fiat (danes FCA), ki ima preko družbe Itedi v lasti časopisa La Stampa v Torinu in Il secolo XIX v Genovi ter manjšinski delež tudi v družbi RCS, ki izdaja Corriere della sera in druge medije. Nov založniški kolos naj bi imel 5,8 milijona bralcev in bo presegal 20 odstotkov vseh tiskanih izvodov dnevnikov v Italiji, kar je po zakonu proti tržnim monopolom zgornja dovoljena meja v lasti ene same založbe. Zaradi tega naj bi FCA prodala svojo participacijo v grupi RCS nekemu tujemu investicijskemu skladu. Kljub temu pa bo zadeva šla v pretres Antitrust oblasti, ki bi utegnila zahtevati prodajo kakega manjšega časopisa. Po uradnih podatkih organa za nadzor nad mediji naj bi nova skupina razpolagala z 21 odstotki števila izvodov časopisov (podatek za leto 2013) in 26,8 odstotka tržne vrednosti tiskanih medijev. Vesti o medijski revoluciji, ki so jih uradno potrdili šele sinoči po zaprtju milanske borze, so že čez dan povzročile skokovito rast delnic Espresso za skoraj 16 odstotkov in RCS za približno 7 odstotkov. Projekt združitve naj bi izpeljala predstavnika mlajše generacije v skupinah Agnelli in De Benedetti, John Elkann in Rodolfo de Benedetti. Grupa Espresso bo prevzela nadzor nad družbo Itedi, lastnico Stampe e Secolo XIX. Delničarja Itedija (Fca 77% in družina Perrone 23%) naj bi v zameno dobila manjšinski delež v grupi Espresso, ki jo bo po novem družba CIR nadzorovala s približno 43-odstotnim deležem, FCA bo imel 16, družina Parrone pa 5 odstotkov. Porazdelitev je sorazmerna s prometom obeh družb, ki je v letu 2014 znašal 640 milijonov evrov za grupo Espresso in 110 milijonov za Ite-di. Poleg številnih dnevnikov bo nova založba nadzorovala tudi pomemben del periodičnega tiska, več radijski postaj, oglaševalski družbi Manzoni in Publikompass in 30 odstotkov družbe Persidera (digitalni multiplex). Donald Trump ansa Trump osvojil 8 držav NEW YORK - Newyorški milijarder Donald Trump je v torek osvojil osem od 11 zveznih držav, kjer so imeli republikanci strankarske volitve in zborovanja, pred tem pa je zmagal še v New Hampshiru, Nevadi in Južni Karolini. Vendar pa se njegovi protikandidati in strankarska elita ne nameravajo sprijazniti z njegovo končno zmago. Zvezni senator iz Teksasa Ted Cruz je v torek osvojil dve državi (Teksas, Oklahoma) in pred tem Io-wo, prvo zmago pa je uspelo doseči tudi izbrancu strankarske elite senatorju iz Floride Marcu Rubio, ki je osvojil strankarska zborovanja v Minnesoti. »Mi smo edini, ki smo trikrat premagali Trumpa,« je svojim privržencem povedal Cruz in tako poraze skušal spremeniti v zmage. Trumpove zmage so toliko večje, ker jih je dosegal na jugu, kjer prevladujejo konservativni krščanski republikanski volivci, torej naravna baza teksaškega senatorja. Trump je zmagal v Alabami, Arkansasu, Georgiji, Tennesseeju in Virginiji, prav tako tudi »na drugem planetu«, to je severovzhodnih državah Massachusetts in Vermont. Odprti ostajajo še izidi strankarskih volitev na Aljaski, kjer so zadnje ankete dajale rahlo prednost Trumpu. Trump je zmage tokrat proslavil s tiskovno konferenco v svoji graščini na Floridi, kjer je pričakal rezultate predvsem zato, da jezi Rubia, ki je v zadnjih tednih proti Newyorčanu zagnal ostro ofenzivo med katero ga obtožuje, da je prevarant, ki skuša ugrabiti stranko. Rubio pravi, da bo v tekmi vztrajal do konca, vendar pa bo to težko, če mu 15. marca ne bo uspelo zmagati v domači Floridi, kjer v anketah vodi Trump. Trump se je na novinarski konferenci že obnašal kot zmagovalec, kar sicer počne že več mesecev. Uvodoma ni bil preveč bahav ali nesramen in je čestital Cruzu za zmago v Teksasu, potem pa udaril po ZDA - Po volilnem »super torku« za izbiro kandidatov Trump in Hillary utrdila prednost Rubiu in ga označil za poraženca in lahkokategorni-ka, ki ga bo ugnal na Floridi. Nato je ponovil, da bo Ameriko naredil spet veliko, zgradil bo zid na meji, ki ga bo plačala Mehika, odpravil zdravstveno reformo Baracka Obame in jo zamenjal z nečim veliko boljšim. Zatrdil je, da povečuje in združuje republikansko stranko ter želi končati strankarske volitve, da se lahko posveti demokratki Hillary Clinton. »Če ji bodo sploh dovolili kandidirati, kar bi bil žalosten dan za našo državo,« je dejal in opozoril, da proti njej poteka preiskava zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte. Za Trumpa tudi vodja Ku Klux Klana Trump pravi, da je konservativec, ampak konservativec z zdravo pametjo, ki bo zelo dober predsednik za ženske in žensko zdravje. Po kritikah skoraj celotnega vodstva stranke, da ni nemudoma zavrnil podpore voditelja rasistične organizacije Ku Klux Klan Davida Duka, je Trump dejal, da ga zavrača, ampak ob tem zagrozil predsedniku predstavniškega doma Paulu Ryanu, ki ga je glede tega okregal, da bo plačal veliko ceno, če se bo prepiral z njim. Trumpa je novinarjem predstavil eden redkih vodilnih republikanskih politikov guverner New Jerseyja Chris Christie, ki ga zaradi podpore Trumpu domači časopisi pozivajo k odstopu s položaja, odpovedali pa so se mu skoraj vsi donatorji in člani nekdanjega štaba, ko je še kandidiral za predsednika. Rubio in Cruz na nitki Z zmago v Minnesoti si je Rubio ohranil kanček kredibilnosti, kar pa doslej še ni uspelo guvernerju Ohia Johnu Kasichu, ki je osvojil drugo mesto v Vermon-tu in Massachusettsu, sicer pa skupaj z Benom Car-sonom drugje zasedal zadnje ali predzadnje mesto. Ka-sich je povedal, da bo odstopil, če 15. marca ne osvoji domačega Ohia. Republikanski kandidat potrebuje za zmago in predsedniško nominacijo 1237 delegatov, ki bodo glasovali julija na konvenciji v Clevelandu. Na natančnejše izračune bo potrebno počakati, vendar pa jih bo imel Trump po super torku v svojem žepu okrog 260, Cruz okrog 110, Rubi okrog 70, Kasich pa okrog 20. Vendar pa tako Cruz, kot tudi Rubio in Kasich pravijo, da bodo zbirali delegate in na konvenciji skušali iztrgati zmago iz Trumpovih rok, kar bo že tako raz- Upor med republikanci Upor proti Trumpu v vrhu stranke narašča hkrati z njegovimi zmagami na volitvah, čeprav obenem dobiva nekaj podpore, kot je podpora senatorja iz Alabame Jeffa Sessionsa. Kritiki pa so neusmiljeni. Nekdanji guverner Louisiane Bobby Jindall je prepričan, da bo Trumpova zmaga med republikanci zagotovila zmago Hillary Clinton na splošnih volitvah. »Mlatila bo po njemu kot po bobnu,« pa je dejal senator iz Južne Karoline Lindsey Graham. Trumpovi nasprotniki v vrstah republikancev opozarjajo, da morda res dobiva največ glasov med republikanskimi volivci, vendar pa je dejstvo, da samo z glasovi jeznih belih volivcev predsedniških volitev v ZDA ni mogoče dobiti, Trump pa je doslej užalil skoraj vse druge kategorije volivcev. Hillary Clinton zmagala v 7 državah Nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton je na sinočnjih demokratskih strankarskih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata zmagala v sedmih zveznih državah in na ozemlju Ameriške Samoe, katere prebivalci se ne smejo udeležiti splošnih volitev. Senator iz Vermonta Bernard Sanders je osvojil štiri države. Clintonova je osvojila Alabamo, Arkansas, Georgijo, Tennessee, Teksas in Virginijo in Massachusetts. Senator iz Vermonta Bernard Sanders pa je zmagal v Vermontu, Oklahomi in na strankarskih zborovanjih v Koloradu ter Minnesoti. Voliti so začeli tudi demokrati na tujem, katerih volja pa ne bo znana še nekaj dni. Rezultati volitev na tako imenovani super torek kažejo, da se demokratska predsedniška tekma še nikakor ni končala, čeprav ima Clintonova precejšnjo prednost v delegatih za konvencijo julija v Philadelp-hii, še posebej ob upoštevanju tako imenovanih super delegatih, to je strankarskih veljakih, ki glasujejo po svoji vesti ne glede na izide volitev. Delegati bodo na konvenciji glasovali za tistega, ki bo zastopal stranko na splošnih volitvah novembra. Za zmago mora kandidat zbrati 2383 delegatov in Clintonova jih bo imela po super torku na svoji strani okrog 1000, Sanders pa okrog 320. Izidi kažejo, da je Clintonova zmagovala v juž- Hillary Clinton ansa njaških državah, ki niso pomembne za demokrate na splošnih volitvah, saj te tradicionalno volijo republikance. Zmagala je v Massachusettsu, ki je v demokratskem žepu in v Virginiji, ki bo ena od prelomnih držav. Sanders je zmagal v demokratskem Vermon-tu in Minnesoti, republikanski Oklahomi ter v pomembnem Koloradu, ki lahko gre v obe smeri. Sanders še ni obupal Rezultati vzporednih anket kažejo, da sta oba kandidata demokratov ohranjala svojo bazo. Sanders je osvajal države, kjer manjšine ne predstavljajo pomembnega deleža volilnega telesa, osvajal je glasove mladih in liberalnejših volivcev, Clintonova pa je zadržala podporo žensk, starejših volivcev, podporo manjšin in volivcev, ki želijo nadaljevati sredinsko politiko predsednika Baracka Obame za razliko od korenitega premika v levo, ki ga zagovarja Sanders. Clintonovo volijo demokrati za katere so pomembne izkušnje in možnost zmage novembra proti republikancu, za Sandersa pa volivci, ki dajejo več poudarka na karakter kandidata oziroma njegovo poštenost. Sanders je v svojem govoru povedal, da se revolucija nadaljuje in opozoril predvsem medije, naj ne hitijo z razglašanjem zmagovalca, saj se delegatski glasovi na volitvah in zborovanjih delijo proporcionalno. Clintonova pa se je v svojem govoru že posvetila najverjetnejšemu izbrancu republikanskih volivcev. »Še nikoli ni bilo toliko na konci, retorika druge strani pa še nikoli doslej ni bila tako nizkotna,« je povedala Clintonova. Naslednji obračuni bodo za obe stranki na zborovanjih v Kansasu in strankarskih volitvah v Loui-siani v soboto 5. marca. Isti dan imajo republikanci zborovanja v Kentuckyju in Mainu, demokrati pa v Nebraski. 4 Četrtek, 3. marca 2016 ALPE-JADRAN / VIDEM - Mario Canciani Canciano Zdravnik iz ezulske družine, ki prireja tečaje slovenščine VIDEM - Sin dalmatinskih ezulov, ki se je naučil slovenščino in v Vidmu promovira ter prireja tečaje slovenskega jezika. Mario Canciani (podpisuje se tudi z izvirnim družinskim priimkom Canciano) ni torej samo priznani zdravnik (pediater pnevmolog), temveč vsestransko družbeno angažirana osebnost, od leta 2008 tudi videmski občinski svetnik. Kot zdravnik je služboval v tržaškem Burlo Garofolu, sedaj vodi oddelek za alergične bolezni na videmski pediatrični bolnišnici. Najin pogovor je potekal v slovenščini. Canciani (letnik 1954) se je rodil v begunskem taborišču v Škocjanu ob Soči (San Canzian d'Isonzo) v družini dalmatinskih ezulov, barakarsko taborišče so postavili in vzdrževali sami begunci. »Moja družina je bila hrvaškega porekla, moj materni jezik je bil istrski dialekt. Rodil sem se in doraščal v popolnoma večjezičnem in večkulturnem okolju. To je močno zaznamovalo ne le moje otroštvo, temveč tudi moje življenje,« pravi naš sogovornik. Jezikovne zapreke so mu bile vedno tuje, saj se je italijanščina v družini in v taborišču prepletala s hrvaščino in z istrskim narečjem. Iz Škocjana se je Mario z družino preselil v Trst in sicer v Rojan, kjer je slišal prve slovenske besede in spoznal slovenske vrstnike. Slovenski otroški vrstniki so bili njegovi prvi »učitelji« slovenščine. Pot ga je nato vodila na univerzo, v Burlo Garofo-lo in nato v Videm. Za njegov ponovni stik s slovenščino je zaslužen sedanji župan Furio Honsell, ki je bil takrat rektor tamkajšnje univerze. Rektorju, ki je po rodu iz Genove, se je zdelo ne le potrebno in spoštljivo, temveč čisto normalno, da spozna Beneško Slovenijo in Benečane ter njihov jezik. V tem sta si bila v popolnem soz- Zdravnik Mario Canciani Canciano je od leta 2008 tudi videmski občinski svetnik vočju s Cancianijem, ki ga je Honsell leta 2008 prepričal, da na županovi občanski listi kandidira za videmski občini svet, v katerega je bil z velikim številom preferenc spet izvoljen leta 2013. Honsell je zdravniku poveril izvedbo multikulturnega občinskega projekta, iz katerega so se potem rodili tečaji slovenščine in dopolnilni pouk v slovenščini za malčke iz otroških vrtcev, ki smo ga pred kratkim predstavili v Primorskem dnevniku. Canciani je v Vidmu spoznal mnoge Benečane, ki so se tja preselili. Danes ocenjuje, da v mestu in okolici živi okoli 10 tisoč ljudi slovenskega porekla. »Vzemite v roke telefonski imenik in boste videli koliko je na Videmskem slo- venskih družinskih priimkov,« pravi zdravnik, po katerem so Slovenci imeli pomembno besedo v zgodovini Vidma. Slovenska skupnost je v 17. stoletju bila ena glavnih pobudnic in ustanoviteljic prve videmske bolnišnice, Slovenci iz Benečije in Rezije so bili stalni gostje videmskih rokodelskih in živilskih sejmov. Skratka Slovenci v Vidmu niso noben tujek, temveč so tesno povezani z razvojem mesta. In kako je videmska skupnost sprejela tečaje slovenščine? »Brez nobenih težav in predsodkov,« odgovarja Canciani, ki navaja le eno protestno demonstracijo neofašističnega gibanja Fiamma tricolore pred šolo, kjer se je odvijal tečaj slovenščine. Peščica pro- testnikov je raztegnila transparent z napisom No alla slavizzazione del Friuli (Ne slovanizaciji Furlanije), prišli so policisti Digosa in sestavili zapisnik. In to je bilo vse. »Žal mi je le, da nas videm-ska občila praktično bojkotirajo in delajo, kot da nas ni. To velja še posebej za dnevnik Messaggero Veneto, ki ga vodi Tommaso Cerno, odgovorni urednik z beneškimi koreninami,« obžaluje Can-ciani. Čez dve leti bodo v Vidmu občinske volitve in Honsell zaradi dveh mandatov ne bo več kandidiral za župana. »Upam, da bo na volitvah znova zmagala odprta in napredna politična opcija. Lahko imamo namreč še kako dobre pravne osnove in istočasno zgodovinske podlage, če pa ni politične volje bodo tudi naši napori za ovrednotenje videmske večjezičnosti šli v nič,« dodaja naš sogovornik. Pri tečajih slovenščine ne gre samo za logistiko in za praktične rešitve (prostori, učitelji itd.), ampak tudi za naklonjeno politično in širše kulturno okolje. Tečajev slovenščine (vodi jih Alen Carli) v Vidmu se v povprečju udeležuje 40 slušateljev, ki jih prireditelj nato povabi še na strokovno-turistično ekskurzijo v Slovenijo. »Zanimivo, da se na naše tečaje v zadnjih letih vpisujejo ne le potomci slovenskih družin, ki hočejo spoznati svoje pozabljene ali zamolčane slovenske korenine. Mnogo je namreč tudi mladih Furlanov, ki nimajo ničskupne-ga s Slovenci, a se želijo naučiti slovenskega jezika iz čisto praktičnih razlogov. To so mladi podjetniki in zaposleni v furlanskih podjetjih, ki trgujejo s Slovenijo in ki ocenjujejo, da za posle in trgovinske izmenjave nista dovolj italijanščina in angleščina,« nam je razkril še Can-ciani. Pozdravite Rojan in Rojančane, nam je priporočil. Sandor Tence Pri nas manj odvržene hrane TREVISO - Prebivalci italijanskega severovzhoda, h kateremu spada tudi naša dežela, so glede potrate hrane bolj pazljivi od prebivalcev drugih italijanskih regij. Študija, ki so jo opravili v okviru kampanje spodbujanja pravilnega ravnanja s hrano »Spreco zero 2016«, je namreč pokazala, da znaša vrednost tedenske potrate s hrano v Venetu, na Tridentinskem in v FJK 6,1 evra, kar je 430 gramov odvržene hrane, italijansko povprečje pa je 6,7 evra, to je 570 gramov odvržene hrane na teden. Letos že v 40 reševalnih akcij za helikopter SV LJUBLJANA - Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske je februarja izvedla 18 nujnih helikopterskih prevozov, od tega je bilo sedem prevozov s smučišč. Dežurna posadka letala falcon pa je v sodelovanju s Slovenija Transplantom poskrbela za dva prevoza organov za presaditev v Slovenijo. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje SV so letos v reševalnih akcijah posredovale 40-krat, od tega so dvakrat posredovale pri reševanju v gorah, 38-krat pa so poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljale 43 poškodovanih ali obolelih in naletele 45 ur. Dežurna helikopterska posadka je s helikopterjem bell 412 na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku v pripravljenosti vsak dan, za sodelovanje pa je pripravljena v 15 minutah. Bančna uslužbenka opeharila varčevalce VIDEM - Triinpetdeset let stara uslužbenka neke banke iz Tolmeča je svojim strankam v času izmaknila kar za dva milijona evrov prihrankov. Kara-binjeri in finančni stražniki iz Tolme-ča so po prijavi enega od varčevalcev pri ženski odkrili dokumentacijo, iz katere je izhajalo, da si je v žep spravila 150.000 evrov. Podrobnejša preiskava je pokazala, da omenjeni varčevalec ni bil njena edina žrtev, teh je bilo več, skupno pa je uslužbenka na račun strank »zaslužila« dva milijona. ENOGASTRONOMIJA - Pobuda SDGZ, sežanske obrtne zbornice in vinogradnikov Okusi Krasa v Ljubljani LJUBLJANA - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta, v sodelovanju z Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Sežana in z Društvom vinogradnikov s Krasa, je včeraj popoldne na Ljubljanskem gradu obiskovalcem predstavilo pester enoga-stronomski dogodek v znamenju kraške kuhinje in vin. Čustveno popotovanje skozi Okuse Krasa se je pričelo z okroglo mizo z naslovom Kako naj bo Kras tudi v prihodnje kulinarično razpoznaven? Na pogovoru, ki ga je vodil enoga-stronomski izvedenec, doktor etnologije in avtor številnih del s področja kuli-narike dr. Janez Bogataj so sodelovali: Paola Zivic, Avguštin Devetak, Stanko Renčelj in Marjan Colja. Bogataj je v uvodu dejal, da si Kras tudi na kulinaričnem področju zasluži, da je poleg terana in pršuta prepoznaven tudi po (pre)ostalih dobrotah. Pisec številnih publikacij o Krasu Stanko Ren-čelj je zatem spregovoril o pestri zgodovini Krasa in o pregovorni cenjenosti kraške hrane v Trstu. »V naši kuhinji kuhamo »po domače«. Tako, kot so kuhale naše none le, da krožnike malce posodobimo in namesto npr. svinjske masti večkrat posežemo po olivnem olju,« pa je med drugim kraško kuhinjo predstavila Paola Zivic iz Zgonika. Avguštin Devetak je v nadaljevanju predstavil šelinko, kot tipično kraško mineštro, ki se v vsaki kraški vasi pripravlja malce drugače. Kot enega izmed uspešno posodobljenih receptov pa je izpostavil pripravo divjega praši- ča. Oba gostinca sta prisegala na sestavine iz bližnje okolice, kot tudi na dejstvo, da gostilna brez lastnega vrta ni prava gostilna. Zal sta navedla, tudi ne ravno zavidljivo statistiko, ki priča o tem, da je udeležba gostov iz osrednje Slovenije, tako v eni, kot tudi v drugi gostilni, še vedno zgolj okoli enega samega odstotka. »Avtohtona vina so pomemben del ohranitve kulturne dediščine in veseli me, da kraški vinarji vse večjo pozornost namenjajo prav tem sortam,« pa je o pomenu vinarske tradicije med drugim povedal direktor Vi-nakras Sežana Marjan Colja. V drugim delu ljubljanskega dogodka se mu je prav pri predstavitvi vin pridružil še Jože Rozman, pisec o vinih in kulinariki, somelje in degustator. Od leve okrogla miza, Kraševci, ki so predstavili dobrote in jedilnik roša Drugi del prireditve se je namreč nadaljeval z vodeno degustacijo na kateri so strokovni in laični javnosti predstavili dobrote kraške kuhinje in ponudili lokalna vina. Udeleženci so na dogodku večkrat posebej poudarili, da kraška ku-linarika priča o ohranjeni slovenski identiteti, ki je nastala kot preplet pestre zgodovine, srečanj in povezav na teritorialno obmejnem prostoru. Preprosta in pristna kraška kuhinja, ki se je prilagodila tudi sodobnemu okusu ima zatorej bogato starodavno tradicijo in združuje morske ter kontinentalne vplive. Na sproščenem in družabnem, a kljub temu vrhunskem eno-gastro-nomskem dogodku, so kraške dobrote predstavile: Gostilna Veto, Posta, Hotel & Restaurant Križman, Ročno rezan pršut (blagovna znamka), Gostilna Sardoč in Pekarna in slaščičarna Bukavec, postrežena pa so bila vina Bole, Grgič, Kocjančič, Parovel, Vi-nakras ter Zidarich. (roša) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRŽAŠKA Četrtek, 3. marca 2016 5 APrimorski ~ dnevnik TRST - Rezultat vpisovanja za prihodnje šolsko leto na slovenskih višjih srednjih šolah Liceja ohranjata dijake Tehnične šole: utrditev Stefana Uspeh novega triletnega tečaja grafike in dizajna - Občuten padec vpisov na zavodu Zois V prihodnjem šolskem letu bo višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem obiskovalo 580 dijakov, od katerih 564 v okviru rednih višješolskih smeri, 16 pa na novem poklicnem tečaju grafike in dizajna, ki bo zaživel na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana. V višješolskih klopeh bo tako precej več dijakov kot v tekočem šolskem letu, v katerem jih po podatkih Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, ki smo jih pridobili že lani (le-teh smo se držali tudi pri sestavi razpredelnice, čeprav je prišlo do odstopanj) višje šole obiskuje 549, prvo-šolcev pa bo 136, kar pomeni eden več kot letos. To je rezultat letošnjega vpisovanja za prihodnje šolsko leto, ki je potekalo od 22. januarja do 22. februarja, tokrat prvič edinole preko spleta. Stefan gor, Zois dol Prva slika, ki se človeku ponuja ob pogledu na podatke o letošnjem vpisovanju, je dodatno utrjevanje Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, kjer so zabeležili velik porast vpisov, predvsem zahvaljujoč se novi ponudbi, se pravi triletnemu poklicnemu tečaju grafike in dizajna (GRiD), ki bo zaživel v septembru. Omenjeni tečaj je izbralo 16 dijakov, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole, kar pomeni, da je bilo povpraševanje po uvedbi tovrstnega tečaja na slovenskih šolah občuteno. Tudi ostale smeri zavoda Stefan so se dobro odrezale: porast so zabeležili zlasti na smeri mehanika in mehatronika, kjer imajo 20 vpisov v prvi letnik, na smeri elektronika jih imajo 11, na smeri okoljske biotehnologije pa 17. Vsega skupaj bo v prihodnjem šolskem letu dijakov na šoli 172, od tega 64 v prvem letniku. Po drugi strani pa so na Tehniškem zavodu Žige Zoisa zabeležili občuten upad vpisov: po podatkih, ki smo jih v prejšnjih dneh pridobili na šoli, so se na smer uprava, finance in marketing vpisali trije dijaki, na smer gradnja, okolje in teritorij pa se jih je vpisalo pet. V prihodnjem šolskem letu bo tako na šoli skupno 91 dijakov, od tega 8 v prvem letniku. Zahodnokraški rajonski svet, v katerem ima leva sredina večino, je izrekel negativno mnenje o občinskem programskem dokumentu, ki ga je pripravila levosredinska občinska uprava župana Roberta Cosolinija. Proti dokumentu so glasovali štirje svetniki: ob predsedniku Robertu Cattaruzzi in Mitji Košuti (oba Zveza levice) še Alberto Viatori (Ljudstvo svobode) in Tania Co-nestabo (neodvisna na listi Demokratske stranke). Dokument so podprli podpredsednik rajonskega sveta Jurij Zeriali, Igor Daneu in Mariagrazia Vil-li (vsi Demokratska stranka), medtem ko se je Marina Grilanc (neodvisna na listi Demokratske stranke) vzdržala. Cattaruzza je v svojem posegu poudaril, da daje dokument le smernice, Liceja se držita Večjih odstopanj pa ni opaziti na obeh licejih, ki v glavnem ohranjata število dijakov, pravzaprav jih bosta imela še nekaj več kot letos. Tako so na Liceju Franceta Prešerna večji upad vpisov zabeležili edinole na smeri uporabnih znanosti, na katero se je vpisalo devet dijakov, medtem ko je občuten porast doživela znanstvena smer, kjer bodo imeli prvi razred s kar 23 dijaki. Na jezikovni in klasični smeri ni bilo bistvenih sprememb, vsega skupaj bo dijakov na šoli v prihodnjem šolskem letu 235, od tega 51 v prvem letniku. Prvi razred bi morali v prihodnjem šolskem letu imeti tudi na obeh smereh Humanističnega in družbeno-ekonom-skega liceja Antona Martina Slomška. Na humanistični smeri so zabeležili osem vpisov v prvi letnik, kar je nekaj več kot lani, na družbeno-ekonomski smeri pa pet vpisov, kar je manj kot lani. Vsega skupaj bo dijakov v prihodnjem šolskem letu na šoli 82, od tega 13 v prvem letniku. Ivan Žerjal kar se sredstev za rajone tiče, pa je menil, da bi morala uprava to storiti prvo leto mandata, ne pa tri mesece pred njegovim iztekom. Podobnega mnenja je bila tudi Marina Grilanc. Zeriali je pojasnil, da je programski dokument »predhodnik« občinske- ŠOLA C Uporabne znanosti Gradnja, okolje interitorij (O Skupno Mehanika in mehatronika C (O Elektronika Nekatere njene koncerte so morali celc gledanjem Benignijevega filma La vita e glasbenimi zvezdami ravno zaradi nje samo še vstopnice za galerije (od 22 d Novembra in decembra lani so bi ve razprodani, tako da se je pevec Ke. znan zlasti zaradi nastopanja v naniz apeninski polotok. Po koncertu v Fire stop izbral tržaško gledališče Rossett je šlo za akustične koncerte, medtem v živo z bolj rokovskimi prijemi. Kend mer v nanizankah E.R. in CSI Miami no Big Timer Rush. In ravno v tej nan budilo k temu, da se je preizkusil tud srečena, saj je število njegovih »glasbe nice: od 26 do 49,50 €. Le dan kasneje, v nedeljo, 20. ma ti gostilo ameriško progressive skupin živo izjemen projekt The Astonishing l ne. Gre za poseben koncept albuma, stalno se prepleta zgodba osmih oseb, ranija: 130 minut trajajoč cede, katere je koncert v celoti posvečen temu albi li turnejo Momentous 2016 European / TRŽAŠKA Četrtek, 3. marca 2016 1 3 3any v Trstu )ov, senc, luči ... kov. Tako se npr. v posrečeni točki, ki jo interpreti izvajajo v stilu »black theatra«, na odru pojavljajo obrisi, kot bi jih narisal Keith Haring. Točka Promenade, izvedena na izredno Gershwi-novo glasbo, naj bi bila poklon Cha-gallu, na kar namiguje narisana podoba ženske, s katero plešejo izvajalci. V povsem drugačnem slogu je zasnovana tržaška otvoritvena koreografija, Akvarij, v kateri plesalci »plavajo v vodi«: odličen efekt, ki se ga da doseči z domiselno igro luči in plesno-akrobatsko tehniko, ki so jo prvi uvedli sloviti ameriški koreografi sodobne scene (Pend-leton, Ezralow, Parsons). larčevskih koncertov »a bo jutri ?vci iz Fjk i deželo ski glas-arodno vo Gio-je mor-dmu bo stali ob or (le-iveč tu-Gospel im do- v dokaz a seve-94 imenasto- vko iz- Izraelska pevka Noa arhiv aranz-skam in eljavila na mednarodni ravni ne samo zaradi astopa na odru, a tudi zaradi neprekinjenega e v teh letih nabrala tudi nekaj »sovraZnikov«. i odpovedati. Njen je tudi glas, ki ga slišite med i bella. Sodelovala je s številnimi mednarodnimi nega značilnega glasu. Na razpolago ostajajo o 34 evrov). li vsi italijanski koncerti skupine Heffron Dri-ndall Schmidt (mladi oziroma širši publiki je ianki Big Time Rush) odločil za povratek na sncah in pred tistim v Milanu je za tretji na-i, kjer bo prepeval v soboto, 19. marca. Lani ko Kendall tokrat napoveduje pravi koncert all je opozoril nase kot filmski igralec (na pri-i), dokler ni dokončno zaslovel z Ze omenje-izanki je nastopal kot pevec, kar ga je spod- ii v realnem svetu. Očitno je bila izbira po-enih« oboZevalcev v stalnem vzponu. Vstop- irca, (ob 21. uri) bo trZaško gledališče Rosset-o Dream Theater, ki bo v Trstu predstavilo v Live, ki nosi ime po trinajstem albumu skupi-saj je 34 pesmi med sabo nekako povezanih; ki Zivijo v namišljenem svetu, kjer kraljuje ti-mu boste lahko v celoti prisluhnili v Zivo, saj mu. Tako so si namreč člani skupine zamisli-Tour. Cene vstopnic od 86,25 do 31,00 €. (I.F.) Najbolj posrečene so bile nedvomne koreografije, ki so najbliZe interpretaciji naslova: tiste, ki zdruZujejo namig na stripe in sproščujoče elemente komičnosti. Tako je učinkovita točka Tin Tin s plesalci, ki vstopajo oziroma izstopajo iz nerealnega sveta stripa in se znajdejo v realnem. Oder sta zamejevali dve stranski platni, vmes pa praznina, ki so jo zapolnjevali in-terpreti, medtem ko so so na platni predvajali posnetke. Duhovit poklon Popaju (Popeye) je odplesala njegova ljubljena Olivija (Olive Najboljši adut skupine je svežina, zanimiv je tudi preplet plesno-izraznih tehnik in zvrsti. Oyl). Brez Disneya tudi tokrat ni šlo: zabavna je bila točka Skeleton Dance, najbolj pa so občinstvo navdušile »roke« Mikija Miške, ki so animirale gledalce. Na bolj mračna ozračja se sklicujejo točke, povzete po filmih Tima Burtona, na primer ples z »nevestinim truplom«. Pester spored, ki gledalce sprosti, so v Trstu izvedli: Marina Porceddu (tudi sodelavka pri koreografijah), Antonella Pe-razzo, Eva Campanaro, Mary Benvenuti, Rocco Ascia in Mirko Maria Simeone. Najboljši adut skupine je svežina, zanimiv je tudi preplet plesno-izraznih tehnik in zvrsti, ki kažejo na raznolikost sodobnih scenskih umetnosti. (bip) MEDNARODNI PROJEKT - Jutri v Vidmu celodnevni posvet Kdo so ženske upora? Dopoldne srečanje z Lidio Menapace - Med številnimi predavatelji tudi Marta Verginella Zaključni dogodek s predstavitvijo nastajajočega dokumentarca bo 21. aprila v Trstu VIDEM - Zakaj seje toliko žensk priključilo upom, kaj danes pomeni biti »upornica«, katere so glavne vrednote, ki so jih partizanke in ostale udeleženke upora pustile mlajšim generacijam? S temi vprašanji se soočajo sooblikovalci mednarodnega projekta Ženske upora (Women of the Resistance), katerega namen je poudariti pomen skupnega boja žensk za vrednote, ki si jih danes po njihovi zaslugi delimo vse Evropejke in Evropejci. Izhodišče projekta temelji na odkritju dnevnikov Marie Antoniette Moro, ki je med drugo svetovno vojno bila bolničarka na takratni italijansko-jugoslovanski meji. Pri svojem delu je skrbela za ranjene slovenske partizane, s hitrim političnim dozorevanjem je prešla na njihovo stran in premagala vse zadržke katoliško vzgojenega dekleta iz Furlanske nižine. Na podlagi odkritih dnevnikov nastaja dokumentarni film, ki bo pre-mierno predstavljen na zaključnem dogodku projekta (21. aprila v gledališču Miela v Trstu). Projekt Ženske upora izvaja Kulturno izobraževalno društvo Pina iz Kopra z raznimi partnerji iz Italije in Hrvaške. Predvideva pa tudi preko šestdeset delavnic za dijakinje in dijake srednjih šol v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem, razpis za kratke videe in eseje za mlade do 30. leta starosti (rok zapade 15. marca!) ter mednarodno konferenco, ki bo jutri v Vidmu. Na njej bodo govornice in govorniki razpravljali o različnih oblikah vključevanja Zensk v mehanizme nasprotovanja reZimu in vojni:dopoldanski del (v gledališču Palamo-stre) bo namenjen mladim, ki bodo prisluhnili izvrstni pričevalki, par-tizanki Lidii Menapace. Njena pripoved bo uvrščena v širši okvir teme, ki jo bo predstavila mlada zgodovinarka Michaela Ponzani, sledila bo glasbeno-gledališka točka Sanjala sem o drugačnem svetu. V popoldanskem delu (v gledališču San Giorgio) bo na sporedu obširna zgodovinska refleksija o različnih oblikah Zenskega upora proti nacifašizmu. Med razpravljavkami bo tudi trZaška zgodovinarka Marta Verginella, ki bo spregovorila o Slovenkah v uporu - med spominom in pozabo. SLOVENSKI CENTER PEN - Skrb vzbujajoč pojav Bojkot avtoric Šolski programi pozabljajo na slovenske pesnice in pisateljice filmi@primorski.eu GREMO V KINO LJUBLJANA - V maturitetni sklop za slovenščino ni bila doslej vključena še nobena slovenska avtorica!Na ta naravnost neverjeten podatek so literarne poznavalke Katja Mihurko PoniZ, Milena Mileva BlaZič in Vita Zerjal Pavlin opozorile na novinarski konferenci v organizaciji Zenskega odbora Slovenskega centra PEN Mira. Po slabem letu od posveta Podoba slovenskih literarnih ustvarjalk v učnih načrtih za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah so Zelele opozoriti na še vedno zaskrbljujoč oziroma neenakovreden po-loZaj med avtorji in avtoricami. S tem srednješolkam in mladim intelektualkam »sporočamo, da lahko berejo, se navdihujejo nad literaturo, ni pa potrebe, da jo tudi ustvarjajo,« je uvodoma dejala Tanja Tuma iz Mire in spomnila na številna prizadevanja, od pisma ministrici za šolstvo, razprave na seji nacionalnega sveta za kulturo, nastopa na posvetu o maturi v DS in na posvetu o splošni maturi iz slovenščine, ki je potekal pod okriljem Slavističnega društva Slovenije. Po vseh opozorilih stroke po besedah literarne zgodovinarke, dekanje Fakultete za humanistiko Nova Gorica Mihurko PoniZ znova presenečeno in zaskrbljeno opaZajo, da so bila opozorila o odsotnosti slovenskih avtoric v sklopu Književnost na maturi popolnoma preslišana, saj v novi razpis maturi-tetnega sklopa za splošno maturo iz slovenščine v pisni del za leto 2017 ni vključena nobena avtorica, ne tuja ne slovenska. Spomnila je, da sta se po večletnem opozarjanju vendarle v sklopu znašli Jane Austen in Nathalie Sarraute, medtem ko se vanj v vsej zgodovini slovenske mature ni uvrstila še nobena slovenska knjiZevnica. Svetlana Makarovič arhiv Da se stvari vendarle obračajo na bolje, je menila Zerjal-Pavlinova, sicer profesorica slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Po novem bo na ustni maturitetni izpit iz slovenščine uvrščenih pet avtoric. Poleg Sapfo, Virginie Wolf in Svetlane Makarovič, ki so bile doslej, še ameriška pesnica Sylvia Plath in poljska nobelov-ka Wislawa Szymborska. Blažičeva, ki na omenjene nevzdržne razmere, kot je dejala, opozarja že 15 let, je opozorila, da se težava pojavlja na vseh ravneh izobraževanja oziroma se po vertikali stopnjuje na slabše. Tako imajo otroci v vrtcu na voljo 30 odstotkov del, ki jih podpisujejo avtorice, v osnovnih šolah, kjer je učni načrt že 20 let nespremenjen, je v obveznem delu ta delež le že 20 odstotni, v srednji šoli je ta delež med osem in deset odstotkov. Ob tem je Blažičeva izpostavila aktualni učni načrt za slovenščino v tretjem triletju osnovnih šol, kjer med 30 avtorji ni, potem ko so iz njih izbrisali Svet-lano Makarovič, nobene avtorice. (sta) Amore, furti e altri guai Palestina 2015 Režija: Muayad Alayan Igrajo: Sami Metwasi, Maya Abu Alhayyat, Riyad Sliman, Ramzi Maqdisi Ocena: ★★★★ Ko se v filmske dvorane vračajo na spored skoraj vsi filmi, ki so v nedeljo slavili v dolgi noči oskarjev, ne gre zamuditi palestinske pripovedi, ki so jo premierno zavrteli na lanskem berlinskem festivalu in je te dni v Trstu na ogled v kinu dei Fabbri. Delo je filmski prvenec Muyada Alayana, to je enaintridesetletnega palestinskega reZiserja, ki je študiral v San Franciscu in se potem vrnil v rojstni Betlehem, da bi pripovedoval svetu o vsakdanu mladih Palestincev. Črno-beli film pripoveduje o Mousi, to je povprečnem postopaču v begunskem taborišču, ki mu absolutno ni mar za očetovo teZko prigarano pravico do dela v izraelskem delu Jeruzalema. Še več, Mousa bi se najraje poZviZgal na vse politične teZave, s katerimi mora sobivati od rojstva, rad bi zaZivel povsem prosto in zakaj ne, tudi zelo neodgovorno Zivljenje. Mladenič je preprosto prepričan, da je njegova prihodnost stran od nasilja in vseh omejitev, ki zaznamujejo Zivljenje v razdeljenem mestu. In tako se res odloči, da se bo preZivljal s krajo in preprodajo izraelskih avtomobilov. Nekega dne pa ga po kraji velikega avta palestinski vojaki ustavijo in pregledajo, pri čemer v njegovem prtljaZniku odkrijejo nadvse presenetljivo blago; izraelskega vojaka. Mousa pri tem nima nobene krivde: vseeno pa bo to s teZavo dokazal oblastem. Zaradi tega dogodka se do tedaj apolitični fant znajde med dvema ognjema različnih strani in interesov, predvsem pa mora vzeti na znanje dejstvo, da ga je usoda priklenila kraju in tudi njegovi zgodovini. Muayadanu Alayanu je, čeprav z zelo skromnimi sredstvi, kar se filmu pozna, uspelo dokazati, kako zgodovina hote ali ne, zaznamuje tudi Zi-vljenja navidezno malega človeka, ki se stvarnosti, ki ga obkroZa, seveda ne more izmuzniti. (Iga) VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Gre za romantični sprehod po nekdanjih življenjskih obdobjih. Otipljivost dogajanja je postavljena na podstrešje, kraj, kjer stari spomini niso dokončno izginili. www.skupina75.it/clani-fotokluba/loredana-princic/ Fotografije Loredana Princic / TRŽAŠKA Četrtek, 3. marca 2016 1 5 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Izsledki študije o zračnem onesnaževanju in rakastih obolenjih Odgovornost pripisujejo prometu Odgovornost za onesnaženi zrak in za nadpovprečno visoko število primerov raka na mehurju med ženskami od leta 1995 do leta 2009 pripisujejo prometu, medtem ko izpusti iz tržiške termoelektrarne družbe A2A naj ne bi pomenljivo vplivali na razširjenost rakastih obolenj. V Tržiču so včeraj predstavili izsledke raziskave, ki jo je opravil deželni observatorij za okolje in zdravje, naročila jo je deželna vlada. »Prvič smo v naši deželi opravili raziskavo, v okviru katere so navzkrižno primerjali okoljske in zdravstvene podatke,« sta na tržiškem županstvu ob prisotnosti pokrajinske podpredsednice Mare Černic in tržiške županja Silvie Altran poudarili deželni odbornici Sara Vito in Maria Sandra Telesca, ki sta pojasnili, da so pri raziskavi sodelovali izvedenci deželne agencije za okolje Arpa in zdravstvenega podjetja. Raziskovalci so vzeli v pretres podatke o benzenu, drobnih prašnih delcih PM10, dušikovem oksidu in žve-plovem dioksidu, ki so jih zbrali na območju štirinajstih občin tržiškega mestnega okrožja in bližnje okolice; hkrati so preverili vse podatke o rakastih obolenjih, za katere je dokazano, da je med njihovimi povzročitelji tudi onesnažen zrak. Strokovnjaki so ugotovili, da se od leta 1995 do leta 2009 za moške ni povečalo tveganje za nobeno od preverjenih oblik rakastih obolenj, za ženske so pa ugotovili, da število rakov mehurja presega povprečje za trideset primerov (dva na leto). Podatek potrjuje ugotovitve, ki so jih objavili v nedavni študiji Univerze v Vidmu o zdravju prebivalk goriške pokrajine. V raziskanem obdobju so sicer na Tržiškem skupno našteli 800 primerov rakastih bolezni; onesnažen zrak naj bi bil odgovoren za od 2 do 5 odstotkov obolenj. Iz raziskave izhaja, da izpusti trži-ške termoelektrarne naj ne bi pomenljivo vplivali na razširjenost rakastih obolenj; izvedenci so ugotovili, da je promet glavni vir onesnaževanja na Tržiškem. Zaradi tega naj bi bilo visoko število rakov mehurja med ženskami vezano ravno na prometno onesnaževanje ozračja. Raziskovalno delo se bo sicer še nadaljevalo; izvedenci bodo preverili korelacijo med onesnaženim zrakom ter srčnimi infarkti in splavi; med letošnjim letom bodo tudi izvedli raziskavo, med katero bodo preverjali prisotnost težkih kovin v urinu. »Raziskava je za krajevne upravitelje zelo pomembna, saj nam pomaga pri sprejemanju odločitev. Gre sicer le za prve rezultate raziskovalnega dela, ki se bo še nadaljevalo. Tržič je najbolj raziskano območje v deželi, saj hočemo zadevi priti do dna. V zvezi s podaljšanjem okoljskega dovoljenja za obratovanje termoelektrarne A2A bi povedala le, da še ni nobene gotovosti glede nadaljnjega sežiganja premoga do leta 2025,« je poudarila deželna odbornica Sara Vito. Mara Černic, Sara Vito, Silvia Altran in Maria Sandra Telesca foto bonaventura APrimorski ~ dnevnik GORICA - Senatorka Zahteva sodnike Fasiolova v Rimu o težavah sodišča »Čim prej je treba najti rešitev za težave, do katerih prihaja na goriškem sodišču zaradi pomanjkanja osebja.« Tako poudarja goriška senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo, ki je pozvala vladnega podtajnika Cosima Ferrija, naj pravosodno ministrstvo v najkrajšem času sprejme ukrepe, ki bodo zagotavljali delovanje goriškega sodišča. Fasiolova je podtajnika opozorila, da so na goriškem sodišču zaradi upokojitev, premestitev in porodniških dopustov ostali le še štirje sodniki. Glede stiske na sodišču se oglašata tudi predstavnika stranke Autonomia responsabile, deželni svetnik Renzo Tondo in občinski svetnik Fabrizio Oreti. Po njunih besedah je za težave v veliki meri kriva tudi predsednica dežele Debora Serracchiani, ki ni zahtevala dovolj odločno premestitve novih sodnikov v Gorico. »Edina dolgoročna rešitev je vsekakor združitev goriškega sodišča s palmanov-skim,« zaključujeta Renzo Tondo in Fabrizio Oreti. GORICA - Pripravljajo jo Zdravniki brez meja in nadškofija Prošnja za gradbeno dovoljenje Humanitarna organizacija želi nekoliko podaljšati svojo navzočnost v mestu in nato prepustiti upravljanje sprejemnega centra krajevnim ustanovam Zdravniki brez meja (MSF) in goriška nadškofija pripravljajo prošnjo za pridobitev začasnega gradbenega dovoljenja, s katerim bi podaljšali delovanje sprejemnega središča za prosilce za azil v Podturnu. Brez te avtorizacije bi namreč morali bivalnike, ki so jih na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa postavili decembra, v kratkem odstraniti: tako predvideva urbanistična zakonodaja, ki pa ne upošteva, da bi nato v Gorici ponovno izbruhnil problem pomanjkanja nastanitvenih kapacitet za prebežnike. »Projekt, ki ga izvajamo v Gorici, ostaja časovno omejen, pred svojim odhodom pa želimo ustvariti pogoje, da bo za nami kdo drug lahko prevzel upravljanje sprejemnega središča,« pravijo Zdravniki brez meja, ki so se v ponedeljek sestali s predstavniki občine, prefekture, Karitas, zdravstvenega podjetja in Rdečega križa. Navzoči so bili občinska odbornica Silvana Romano, namestnik prefektinje Antonino Gul-letta, arhitekt občinskega urada za urbanistično načrtovanje Marco Marmotti, direktor goriške Karitas Paolo Zuttion, predsednica goriškega Rdečega križa Ariella Te- Finančni stražniki in dijaki darovali kri Krvodajalski avtodom goriškega zdravstvenega podjetja je v torek postal pred pokrajinskim poveljstvom finančne straže v Diazovi ulici v Gorici. V njem so kri darovali finančni stražniki in dijaki višješolskega zavoda Scipio Slataper. »Tudi v prihodnosti želimo pomagati sočloveku in hkrati okrepiti sodelovanje z goriškim krvodajalskim združenjem,« poudarjajo z goriškega poveljstva finančne straže. Organizacija MSF je sprejemni center za prebežnike postavila na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa v Podturnu bumbaca sta, predstavnik zdravstvenega podjetja Gianni Cavallini, predstavnik nadškofije Franco Gismano, koordinator projekta MSF v Gorici Yannick Julliot in trije uslužbenci goriške socialne službe. Na začetku je pozdravila prefektinja Isabella Alberti, nakar so se udeleženci pogovorili o možnostih za nadaljnje izvajanje projekta spre- GORICA - Razpis 70.000 evrov gostincu, ki bo sprejel študente Deželna agencija Ardiss je ponovno objavila razpis, s katerim želi izboljšati gostinsko ponudbo za univerzitetne študente v Gorici. Le-ti namreč nimajo menze, kjer bi jim dvakrat dnevno ponujali topel obrok - v stavbi bivšega malega semenišča naj bi jo odprli šele prihodnje leto -, zato namerava agencija podpisati enoletno pogodbo z goriškim gostincem, ki bi vsak dan med 12. in 15. uro ter med 18.30 in 21.30 rezerviral 30 mest za študente ter jim nudil kosilo in večerjo. Interesenti se bodo morali prijaviti do jutri, 4. marca. Okvirna vrednost javnega naročila je 70.000 evrov; oddali ga bodo gostincu, ki bo vložil najbolj ugodno ponudbo. jemnega centra v Podturnu in »predaji štafete« krajevnim institucijam. »Prosilci za azil imajo pravico do zatočišča. Ukrep MSF v Gorici je pokazal, da je preko sodelovanja med lokalnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami mogoče ustvariti učinkovit model sprejemanja prebežnikov: od decembra 2015, ko smo ga začeli izvajati, je projekt zagotovil prosilcem za azil dostojen sprejem, kot predvidevata državna in mednarodna zakonodaja,« pravijo predstavniki humanitarne organizacije in nadaljujejo: »MSF namerava spoštovati deželne urbanistične predpise: zato smo v sodelovanju z nad-škofijo sprožili postopek za vložitev začasnega dovoljenja za gradnjo, s katerim bomo lahko v Podturnu ostali nekoliko dlje in nato prepustili vodenje centra subjektom, ki delujejo v tem prostoru.« Kaj pa pravi občinska uprava, ki je odprtju sprejemnega centra MSF že od vsega začetka odkrito nasprotovala? »Kontejnerji lahko ostanejo na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa največ 90 dni, torej do 19. marca. Tako predvideva zakonodaja. Lastniki zemljišča pa lahko vložijo prošnjo za začasno gradbeno dovoljenje, ki jo bodo naši tehnični uradi preučili: če bodo ocenili, da je prošnja sprejemljiva, bodo izdali enoletno dovoljenje, ki ga bo mogoče podaljšati še za dve leti. To ne bo politična, ampak tehnična odločitev,« pravi občinska odborni-ca Silvana Romano. (ale) Zasegli vlečno mrežo in naložili globo ribičem Osebje tržiške luške kapitanije je v noči s torka na včerajšnji dan 1,4 milje pred izlivom Tilmenta obravnavalo ribiče iz Marana, ki so lovili ribe z vlečno mrežo. Po zakonu je uporaba vlečnih mrež prepovedana do treh milj od obale. Osebje luške kapitanije je ribičem naložilo štiri tisoč evrov globe in jim zaseglo mrežo. Poleg tega so jim z ribiškega dovoljenja odvzeli šest točk, saj je obravnavani prekršek na podlagi pristojne zakonodaje zelo hud. 1 6 Četrtek, 3. marca 2016 TRŽAŠKA / GORICA - Kučan in Repe v Kulturnem domu Evropski voditelji pozabili na vrednote solidarnosti in participativne demokracije Udeleženci srečanja (levo); gosta in gostitelji za govorniško mizo (desno) bumbaca Predstavitev knjige, ki jo je zgodovinar Božo Repe napisal o predsedniku in človeku Milanu Kučanu, je v torek pritegnila v malo dvorano goriškega Kulturnega doma skoraj sto štirideset poslušalcev. Po pozdravu domovega ravnatelja Igorja Komela in so-prireditelja Rudija Pavšiča v imenu SKGZ -tretja prirediteljica je bila zveza bivših borcev iz Nove Gorice - je gostoma pogovorne iztočnice postavljal časnikar Dušan Udovič. Božo Repe je znan raziskovalec; njegova zadnja uspešnica nosi naslov S puško in knjigo. Kulturni dom je obiskal prvič, medtem ko je Milan Kučan v njem že bil in tudi javno govoril, na primer ob 15. obletnici odprtja. Skoraj dve uri dolgi pogovori so se vrteli okrog dveh glavnih vsebin. Najprej sta gosta obdelala manj poznane odtenke iz obdobja slovenskega osamosvajanja. Kasnejši republiški predsednik je bil že član jugoslovanskega predsedstva in je zato imel podroben vpogled v nastajajoče družbene dinamike. Vedel se je in vplival v smeri čim manj dramatičnega razpleta, kot se je dogodilo med razdelitvijo Češke in Slovaške in se ni v ostalih jugoslovanskih republikah. Ple-biscitarna enotnost se je naknadno razblinila na volitvah, ker se je zaradi izida ena stran čutila frustrirana. Politični osamosvojitveni kapital naj bi se nepravično porazdelil, ker naj bi se uveljavila opcija članov predsedstva, čeprav naj bi baje bili proti osamosvajanju. V sredstvih obveščana se je sčasoma oblikoval konstrukt, ki se ves čas stopnjuje do nedavnega poskusa sežiga Repetove knjige pred Kučanovim stanovanjem. Ogenj ni prijel morda zato, ker je publikacija zelo debela; takšna pa je, ker je avtor v dvajsetih letih sestavil besedilo z obsežnim dokaznim gradivom. Anekdotično je Kučan ocenil, da sam nima po izidu knjige kaj dosti več sovražnikov, Repe pa prav gotovo. Rečeno je tudi bilo, da je bilo v najbolj napetih dveh ali treh letih precej prevar in zamolčanih dogodkov, za katere bi predsedstvo moralo vedeti, a se to ni pripetilo. Slovenija je dajala različne znake mednarodni diplomaciji: predsednik Peterle je iskal sozvočje v italijanski in evropski krščanski demokraciji, zunanji minister Rupel je imel svoje poglede. Knjiga je v prvem zamahu pošla v dveh mesecih, sedaj oba krožita po Sloveniji s predstavitvami, na katerih se državljani zanimajo bolj za aktualna dogajanja kot za razne politične gonje. Glede dogajanj in stanja duha v Sloveniji, Evropi in Sredozemlju do Srednjega Vzhoda se je dvorana zresnila, kajti na Udovičev poziv sta posredovala kruto stanje, ki nas obdaja, brez velikih možnosti rešitve, zlasti glede EU. Uradno obvezni optimizem, ki nas ne sme zapustiti, tone v valovih razvrednotenj, ki so na celini prevladale z možnostjo, da se EU kmalu vrne v prvotno strukturo finančno železarskega spleta. Izkušnje z razkrajanjem Jugoslavije so v slovenskem prostoru prisotne, a vse kaže, da le v nekaterih okoljih, kajti vzhičeno protestiranje proti prisotnosti beguncev, ko jih nikjer ni, kaže na izgubo razsodnih orientirjev, zavračanje otroških sirot pa je osupljivo in nesprejemljivo. Evropa je bila grajena na finančnih predpostavkah, njeni (neizvoljeni) voditelji pa so pozabili na vrednote solidarnosti in participativne demokracije. EU se je širila z nekaterimi članicami, ki jim ni bilo potrebno zadostiti vsem pogojem, saj so finančni lobiji nanje gledali le skozi oči širitve tržišča, druge, na primer Slovenija, so morale opraviti vse domače naloge. V Jugoslaviji so bile republike enakopravne ob vseh gospodarskih razlikah, v EU se države delijo v prvo in drugo kategorijo. Begunska kriza je le razkrila vsa protislovja. EU je omrežje držav, ki deluje v srečnih in bogatih časih, ob sedanji krizi pa poka po šivih. Ni se pravočasno razčiščevalo, kar bi se bilo moralo. Edini, ki sedaj govori o solidarnosti, je papež. (ar) ŠTANDREŽ - Na osnovni šoli Frana Erjavca Spoznali Aleksandrinke Darinka Kozinc pojasnila otrokom, kako so nekoč ženske odhajale v Egipt, da so zagotovile preživetje svojim družinam Darinka Kozinc z osnovnošolci (desno); potomki Aleksandrink (spodaj) bumbaca V okviru praznovanja dneva slovenske kulture so učenci osnovne šole Frana Erjavca iz Štandreža prejšnji petek gostili pisateljico Darinko Kozinc in Aleksandrinki. Najmlajši so najprej prisluhnili pravljici o srebrnem papirčku, ki je iz naših presitih krajev po raznih dogodivščinah prispel v lačno Afriko, kjer so ga otroci sprejeli in shranili kot največji zaklad. Nato pa je Kozinčeva malčkom predstavila Aleksandrinki, ki sta jo spremljali. To sta bili dve čisto pravi potomki znanih Aleksandrink, tudi oblečeni sta bili v originalna oblačila svojih prednic. Otrokom sta opisali, kako težko je bilo življenje njunih prababic. Da so svojim družinam zagotovile preživetje, so morale odpotovati v Egipt, kjer so - daleč od svojega doma in otrok - služile več let. Gostje so se nato predstavile še učencem višjih razredov, ki so zani- mivo zgodbo o Aleksandrinkah slišali iz ust gospe Kozinčeve v obliki izvirne pripovedke. Zgodba jih je ravno tako prevzela kot že prej njihove GORIŠKA - Projekt pokrajine Hoja za zdravje V šestih občinah bodo priredili 20 enournih pohodov - Prvi bo v ponedeljek, 7. marca Hoja ima koristen vpliv na zdravje. To še posebej velja v starosti, kar dobro vedo pobudniki projekta Pohodniških skupin, ki bo od prihodnjega ponedeljka vse do maja že drugič potekal na Goriškem. Ob goriški pokrajini, ki jo je na včerajšnji predstavitvi zastopala odbornica Vesna Tomsič, sodelujejo pri projektu zdravstveno podjetje, zveza UISP in združenje družinskih zdravnikov zgornjega Posočja. Enourne pohode, ki jih bodo vodili profesorji telesne vzgoje ter strokovnjaki na kulturnem, zgodovinskem ali okoljskem področju, bodo prirejali v Gorici (ob ponedeljkih in sredah), Gradišču (ob torkih in petkih), v Gradežu (ob sredah in petkih), v Ronkah (ob torkih in petkih), v Tržiču (ob torkih in petkih) ter v Krminu (ob sredah in sobotah). Projekt so podprle tudi občinske uprave, ki jim je Tomsičeva položila na srce, naj z izvajanjem projekta nadaljujejo tudi po ukinitvi pokrajine. Za dodatne informacije sta na voljo tel. 0481/545150-114 in 0481/535204 ter spletna stran www.sport-provgo.it. Hoja v Gradežu GORICA - Drevi v Kulturnem domu S Kobalom in Vodopivcem se začenja festival Komigo V goriškem Kulturnem domu se drevi ob 20.30 začenja 13. izvedba tro-jezičnega festivala komičnega gledališča Komigo. Na sporedu bo komedija za stare in mlade Staro za novo, v kateri nastopata prava gledališka mojstra, kot sta Boris Kobal in Tin Vodopivec, ki se bosta pomerila v komičnem spopadu dveh generacij. Zanimanje za vpis letošnjega abonmaja Komigo je preseglo pričakovanja prirediteljev; prodali so nad 200 abonmajev, kar potrjuje, da je svojevrstna goriška iniciativa globoko zakoreninjena v lokalno stvarnost. Prireditelji festivala poudarjajo, da je tudi vse bolj povezovalen; za abonmaje se odločajo »klape« petih, sedmih, desetih prijateljev, ki se skupaj odpravljajo na predstave. Za zaključek prireditelji večjezičnega festivala opozarjajo, da je vpis abonmaja za sedem predstav možen le še danes pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Cena znaša 50 evrov; znižani stane 40 evrov in je namenjen študentom, upokojencem in brezposelnim. Vstopnica za nocojšnjo predstavo Staro za mlado stane petnajst evrov. Prireditelji svetujejo zainteresiranim in morebitnim zamudnikom, naj pohitijo z vpisom abonmaja oz. z nakupom vstopnice za današnji večer. / GORIŠKA Četrtek, 3. marca 2016 17 VIPAVA - Seja upravnega odbora Univerze v Novi Gorici Kampusa še ne bo, umikajo se iz Gorice Upravni odbor Univerze v Novi Gorici se je na včerajšnji seji v Vipavi odločil, da zapre javni poziv iz leta 2013, s katerim so iskali primerno lokacijo za univerzitetni kampus. Projekt se pomika v prihodnja leta, pred letom 2021 rektor Danilo Zavrtanik ne računa na začetek gradnje kampusa. Dotlej bo Univerza v Novi Gorici delovala na sedanjih treh lokacijah, z naslednjim študijskim letom se umika iz Gorice. Univerza v Novi Gorici je leta 2013 objavila javni poziv za pridobitev možnih lokacij za kampus, in ob tem računala, da bo ujeli zadnji vlak za morebitno financiranje izgradnje znotraj evropske finančne perspektive 2014-2020. »Žal se je ta postopek izbire lokacije iz raznih razlogov, predvsem upravičenih, zavlekel - očitno so postopki pridobivanja zemljišč v Sloveniji zares zelo komplicirani. Tako da do danes nobena od lokacij ni napredovala do te mere, da bi lahko rekli, da je primerna za kampus. Upravni odbor univerze se je zato odločil, da javni poziv zapre,« je včeraj po seji pojasnil Zavrtanik. Ves projekt in iskanje lokacije se pomikata v prihodnost, v leta 2018 do 2020. »Za univerzo to ne pomeni kakšne katastrofe - pomeni pa, da bomo še najmanj pet let delovali v prostorih, ki jih imamo: v gradu Lanthieri v Vipavi, v eni od kasarn v Ajdovščini in v Rožni Dolini,« pravi rektor. Z naslednjim študijskim letom pa Univerza v Novi Gorici dokončno umika iz Gorice, kjer ima sedaj še v najemu prostore v palači Alvarez, kjer izvajajo program Visoke šole za umetnost. Razlogi zato odločitev so po Zavrtanikovih besedah finančne narave. »Selimo se zaradi stroškov. Ko smo se tedaj selili v Gorico, ni bil razlog za to samo prostorska stiska. Resno smo računali, da se bo na obeh straneh meje razvil univerzitetni center. Po petnajstih letih je to mehko združevanje obeh Goric še v milijonih svetlobnih letih daleč. Tudi univerza očitno ni odigrala vloge nekega jedra, središča, ki bi povezovalo obe Gorici. Zato se umikamo. Nima smisla - zakaj bi imeli dodatne stroške, če imamo dovolj prostora na omenjenih treh lokacijah?« zaključuje Zavrtanik. Katja Munih Rektor Danilo Zavrtanik (levo); novogoriška univerza bo zapustila palačo Alvarez v Gorici (desno) foto k. m. NOVA GORICA - Navezava proti meji z Italijo Odpravljajo pomanjkljivosti 300-metrski odsek kolesarske povezave bo predan v uporabo po pridobitvi uporabnega dovoljenja Kljub napovedim, da bo 300-metrski odsek proti Italiji, ki se priključuje na kolesarsko pot Solkan-Plave predan v uporabo v februarju, se to še ni zgodilo. Za pojasnilo smo se obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo. »Trenutno se na delu kolesarske povezave Solkan-Plave od mosta čez Sočo proti državni meji odpravljajo pomanjkljivosti po tehničnem pregledu, ki je bil opravljen 9. februarja. Rok za odpravo pomanjkljivosti je 9. marec. Ta del kolesarske povezave bo predan v uporabo po pridobitvi uporabnega dovoljenja,« so pojasnili. Vzporedno z dobrih devet kilometrov dolgo traso kolesarske poti Solkan-Plave se je od betonskega mosta čez Sočo, kot rečeno, gradilo še 300-metrski odsek proti državni meji z Italijo. Tudi na njem so se dela zaradi plazenja terena zavlekla, zaključila so decembra lani. Omenjeni 300-metrski odsek proti Italiji sodi še pod državno investicijo, od tam dalje bo investicijo v 160-metrski podaljšek do državne meje nadaljevala novogoriška občina. V načrtu je še izgradnja 457 metrov dolgega odseka proti brvi, ki bo prečkala Sočo. Projekt navezave na kolesarsko pot, ki vključuje izgradnjo brvi, se bo predvidoma v letošnjem in prihodnjem letu uresničil s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje oz. projekta park Isonzo-Soča. Izgradnja omenjene navezave in brv naj bi se uresničila v prihodnjem letu. Znana so tudi okvirna sredstva za omenjene investicije: projekt za izvedbo brvi naj bi bil izvedljiv v okviru nekaj 10.000 evrov, izvedba brvi pa bo po grobih ocenah veljala 700.000 evrov. (km) Nov odsek proti Italiji foto k.m. Pozornost mladim Oddelek za duševno zdravje v Tržiču je lani nudil pomoč in oskrbo tisočim ljudem. Na sedežu oddelka v nekdanjem domu starejših občanov v Ulici Romana se je lani prvič oglasilo 250 oseb, ki so večinoma zaprosile za pregled oz. svetovanje, medtem ko je 300 bolnikov, ki potrebujejo stalno oskrbo. Med obiskovalci oddelka je tudi veliko mladih, ki jim bodo v prihodnje namenili posebno pozornost. V zadnjih letih se v oddelku oglaša po štirideset novih mladih, njihova srednja starost se je znižala; leta 2012 so bili povprečno stari 24 let, zdaj pa je povprečna starost 21 let. Rastoče število mladih obiskovalcev oddelka zauživa zdravila, zdravniško osebje namenja čim večjo pozornost njihovemu vključevanju v družbo. »Na podlagi podatkov, ki jih zbiramo že leta, lahko zatrdimo, da so duševne bolezni in motnje na Tržiškem nadpovprečno prisotne. To je vezano na družbene specifike našega prostora, kjer je veliko priseljencev, ki so podvrženi raznim oblikam psihičnega trpljenja. Opazili smo, da to velja tako za tuje kot italijanske državljane in tudi za njihove otroke,« pojasnjuje direktor tržiškega oddelka za duševno zdravje Pierpaolo Mazzuia. V Doberdobu o klopih Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba prireja v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in društvom La Salute iz Ločnika jutri, 4. marca, ob 20. uri na sedežu doberdobskega kulturnega društva Jezero predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«; predaval bo Franco Popazzi. Gozdovi brez meja Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Boschi senza confini«, ki je posvečena gozdovom v Furlaniji Julijski krajini in v sosednjih obmejnih območjih - od Trbiškega in Trnovskega gozda do Karnije, Nadiških dolin, Krasa in Snežnika. Spregovorili bodo novinar Umberto Sarcinel-li, fotograf Lucio Tolar, naravoslovec Fa-bio Perco in likovnik Franco Dugo. Odlomke iz knjige bo prebirala Alessandra Marc. Knjigo je izdalo združenje Liberta Territorio Solidarieta, ki mu predseduje Franco Brussa. Predavanje Sončnice V Močnikovem domu ob cerkvi sv. Ivana v Gorici bo danes ob 20. uri v okviru predavanj skupnosti družin Sončnica Bogdan Polajner spregovoril na temo »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok«. VIPOLŽE - Spoznavali Japonsko skozi hrano in pijačo S pomočjo veleposlanika bi radi privabili v Brda japonske turiste Japonske dobrote Na pobudo japonskega veleposlaništva so v Vili Vipolže v torek organizirali prikaz priprave in pitja zelenega čaja ter spoznavanje Japonske skozi hrano in pijačo. Vodstvo občine Brda je z japonskim veleposlanikom Keijijem Fukudo, njegovo soprogo in japonskim kulturnim atašejem Hironaom Ohashijem spregovorilo tudi o bodočem sodelovanju med briško občino in veleposlaništvom. »Veleposlanik nas je počastil z dvodnevnim obiskom. Ogledal si je Vilo Vi-polže in obiskal nekaj briških ponudnikov. Pogovarjali smo se o možnostih sodelovanja in promocije Brd na Japonskem, pa tudi promocije japonske kulture pri nas. Obisk je dober začetek pozitivnega dolgoročnega sodelovanja od katerega si lahko zagotovo obetamo tudi povečanje števila japonskih obiskovalcev,« je pojasnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. »Izjemnost briške regije predstavlja njena razvitost. Čeprav oddaljena od prestolnice, je vedno bila v objemu razvitih držav Italije in Avstrije; ravno zato pa je Japonski veleposlanik v Vili Vipolže bil njen razvoj drugačen kot v drugih njej podobnih regijah. Njena razvitost me je presenetila,« so bili prvi vtisi veleposlanika, ki je funkcijo v Sloveniji nastopil pred nekaj meseci. Fukuda je po srečanju navedel veliko možnosti utrjevanja vezi in sodelovanja med obema deželama: ena izmed njih je privabljanje ja- ponskih turistov. »Želim približati to deželo svojim sorojakom,« je zaključil veleposlanik in napovedal, da bo Brda ponovno obiskal že junija, tokrat z uglednim gostom iz domovine. Dvodnevni obisk se je zaključil z delavnico o japonskem zelenem čaju in prikazom japonskega čajnega obreda. (km) 18 Četrtek, 3. marca 2016 GORIŠKA / GORIŠKA - EZTS V Bruslju • v v • iscejo vlagatelje Župan mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, župan občine Gorica Ettore Romoli in župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk se od včeraj mudijo v Bruslju na transportno-logistični konferenci. Konference se udeležuje tudi direktorica EZTS GO Sandra Sodini, ki bo udeležencem predstavila tretji strateški projekt Evropskega združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Gre za projekt železniškega vozlišča med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo, ki je vključen na seznam petnajstih najpomembnejših evropskih manjkajočih povezav. S predstavitvijo projekta želijo predstavniki EZTS GO vzbuditi zanimanje pri potencialnih vlagateljih. Župani se bodo v Bruslju srečali tudi s predstavniki različnih direktoratov Evropske komisije z namenom predstavitve finančno zahtevnejših in pomembnejših vsebin za razvoj tega območja, in sicer zlasti na področju priprave koncepta pametne skupnosti, učinkovite rabe virov, iskanja ino-vativnih rešitev na področju mobilnosti in odvodnje. Posebej si bodo prizadevali predstaviti območje urbanega somestja na Goriškem, so včeraj sporočili iz no-vogoriške mestne občine. Gre za celodnevni dogodek, ki poteka v prostorih Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU v Bruslju. Glavna govornika na dogodku sta Violeta Bulc, komisarka za mobilnost in promet, ter Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo. Na dogodku sodelujejo pomembni deležniki odločanja s področja transporta in logistike v EU oziroma Evropski komisiji, nekateri ministri iz regije ter drugi pomembni evropski akterji z omenjenega področja. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. ~M Gledališče GORICA - Danes jih postavijo na ogled Rezultati fotografskega obiska Velikih Žabelj Rezultate fotografskega pohoda v Velike Žablje v zgornji Vipavski dolini bodo danes predstavili v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku. Fotoposnetke osmih privržencev fotoaparata, ki so se udeležili lanskega tečaja fotografije pri krožku Skupina75, bo predstavil kulturni delavec, literat in novinar Jurij Paljk, ki je po rodu iz Velikih Žabelj in je tudi vodil skupino tečajnikov pri odkrivanju zanimivosti Ena izmed fotografij, ki so nastale med izletom v Velikih Žabljah fanika klanjšček tega kraja ob Vipavi. Ob njem bo o uspelem tečaju in o dejavnostih Skupine75 spregovoril še predsednik krožka Silvan Pittoli. Svoja dela bodo postavili na ogled tečajniki Fanika Klanjšček, Manuel Per-soglia, Ivan Mikluš, Fabiola Torro-ni, Emanuela Trampuz, Andreja Vizintin, Karin Vižintin in Mario Vizintin. Predstavitev fotografskih zapisov iz Velikih Žabelj bo drevi ob 17.30. (vip) Orchestramagic. Za izvenabonmajski nastop Vittoria Sgarbija o baročnem slikarju Caravaggiu, ki bo v soboto, 16. aprila, ob 20.45 je v teku pred-prodaja vstopnic; www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 4. marca, ob 21. uri »I vi-cini« (nastopajo Iris Fusetti, Davide Lorino, Fausto Paravidino, Sara Puti-gnano in Monica Samassa); informacije po tel. 0481-532317, info@arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 4. marca, ob 20.45 klavirski koncert dua Tal & Groethuy-sen. V torek, 15. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Jesus« Valerie Raimondi (igrajo Valeria Raimondi, Enrico Castellani, Vincenzo Todes-co); informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 5. marca, ob 10.30 »Guliver« (Jonathan Swift in Andjelka Nikolic), ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); v nedeljo, 6. marca, ob 20. uri »Mame« (Avtorski projekt); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 3. leta starosti: v soboto, 5. marca, ob 16.30 »La bella addormentata nel bosco« (Gino Balestrino); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). Razstave ~M Koncerti »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu danes, 3. marca, ob 20.30 komedija za stare in mlade »Staro za novo« (produkcija, scenarij, igra in režija Boris Kobal, Tin Vodopivec); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi v nedeljo, 6. marca, ob 18.30 v Kulturni dom Jožef Češčut na ogled gledališke predstave »Po babje« (Ana Facchini), v priredbi dramske skupine Kulturno turističnega društva Zarja Bilje. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 3. marca, ob 20.45 muzikal »Grease« (gledališka skupina Com-pagnia della Rancia). V petek, 11. marca, ob 20.45 koncert violinista Štefana Milenkovica in Mitteleuropa Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »Zootro-polis«; 19.45 »Fuocoammare«; 21.40 »Il caso Spotlight«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Suffragette«. Dvorana 3: 17.50 »Seconda primavera«; 20.00 - 21.50 »Urge«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Legend«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »At-tacco al potere 2«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ro-om«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 »Urge«; 22.00 »Perfetti sconosciuti«. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 4. marca, ob 20.45 koncert kvarteta »Pro mu-sica« (Piero Zanon in Aura D'Orlan-do-violina, Franco Anth-viola, Andrea Barucca-violončelo); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it. H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah; informacije tel. 0481-81826, www.ad-formandum.org, info@adforman-dum.org. SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. S Izleti V NOVI GORICI: v Mestni galeriji Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 5 bo v petek, 4. marca, ob 19. uri odprtje razstave »Arhitektura duše, telesa in srca«; na razstavi kuratorja Andreja Medveda sodelujejo umetnice Ira Niero Marušič, Nika Zupančič, Joni Zakonjšek, Suzana Brborovic; na ogled do petka, 25. marca, od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.0019.00, ob sobotah 9.00-12.00; informacije po tel. 00386-53354010. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ul. G.I. Ascoli 8/1 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« odprtje razstave Marine Le-govini. Umetnica se bo predstavila v pogovoru s publiko; na ogled bo do 12. marca 17.00-19.30 ali po dogovoru (tel. 366-2440162). V GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Korzu Verdi 73 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Dan-zando con la vita«. Dela Cesareja De-vetaga ob 10-letnici smrti bosta predstavila Marco Menato in sin umetnika Antonio Devetag; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; vstop prost. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca d'Aosta 83 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri odprtje razstave Nadie Ben-cic »La bella e la bestia«; na ogled bo do 17. marca 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure. PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608 (Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri). UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 3804203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Go-riščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Ja-melj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka. Ü3 Obvestila »20. SREČANJE S PRETEKLOSTJO«: mednarodno srečanje zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin bo v nedeljo, 6. marca, med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT v Šempetru. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je bil podaljšan termin za predstavitev vlog na Deželo za podporo pri nakupu lesenih sodov, namenjenim zorenju in staranju vin (tudi barriques) na torek 29. marca; informacije v goriškem uradu na Korzu Verdi 51/int., tel. 048182570. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi v petek, 4. marca, ob 15.30 zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta). ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja v nedeljo, 6. marca, in vsako prvo nedeljo v mesecu knjižno tržnico in kulturne delavnice za otroke in odrasle na Placuti v Gorici. Vsako drugo nedeljo v mesecu bo v ljudskem vrtu na Korzu Verdi dobrodelna tržnica; informacije in rezervacije tel. 3472225597 (Giuseppina Cibej), www.tuttinsiemegorizia.it. SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it. KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z dra-matičarko Kim Komljanec, 3., 4. ter 10., 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu. V FARI: astronomski observatorij (Strada Colombara, 11) bo, kot vsak prvi četrtek v mesecu, odprt danes, 3. marca, od 21. ure; možen bo ogled planeta Jupiter s teleskopi, vstop samo za člane observatorija (letna članarina za obiskovalce je 10 evrov, za študente 5 evrov); več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540. Prireditve ŽUPNIJA V PODGORI prireja v sredo, 16. marca, ob 20. uri križev pot po Kalvariji z odhodom pred nekdanjo osnovno šolo v Podgori. Na velikonočno nedeljo, 27. marca, bo ob 5.30 procesija, sledila bo maša. OBČINA GORICA prireja v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri z odhodom z goriškega Travnika brezplačen vodeni ogled po sledeh oglejske dediščine v Gorici; informacije in najava po tel. 320-6392571, www.visitegorizia.it. SKRD JEZERO vabi na veselo družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja). V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA na Korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 10. marca, ob 16. uri posvet »Jeziki prostora - Toponomastika in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini«. Prirejata Furlansko filološko društvo, SLORI in goriška pokrajina. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v sklopu »Literarnih četrtkov« danes, 3. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Upogib časa« Leonore Flis in v četrtek, 10. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »Bratje Slovani: dolga pot avstrijskega vojaka Franca Jerončiča starejšega« Zorana in Franca Jerončiča; www.ng.sik.si. ZDRUŽENJE PRIJATELJEV GALERIJE SPAZZAPAN prireja v petek, 4. marca, ob 18. uro v galeriji Spazzapan v Gradišču projekcijo o umetnikih dežele FJK. Na vrsti sta Cesare Mocc-hiutti in Ignazio Doliach. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE prireja v petek, 4. marca, ob 18. uri v knjigarni Antonini na Korzu Italia 52/a v Gorici predstavitev knjige Paola Caia-niella »Ostium Dei«. Knjigo in avtorja bo predstavila Serenella Ferrari. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapka-njem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia partigiana di Gorizia«. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Pierina Puia (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.50) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu in na pokopališču v Fari. DANES V DOBERDOBU: 13.00, Joško Rebula (iz tržiške bolnišnice), v cerkvi (ležal bo od 12.00 dalje) in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Claudia Segala vd. Cerne (iz bolnišnice v Pal-manovi ob 9.30) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču; 12.00, Sergio Sciapeconi (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.40) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Ce-sarina Barbana vd. Pavignano (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 3. marca 2016 19 GLOSA »Mitteleuropa« v najslabšem pomenu Jo2e Pirjevec Center za zgodovino vzhodne Evrope je organiziral prejšnji petek v Trentu okroglo mizo na temo »Izginula Mitteleuropa«. Izhodišče simpozija, ki se ga je udeležilo poleg mene še pet strokovnjakov za omenjeno geografsko in kulturno področje, je bila ugotovitev, da je bila pred dvajsetimi-tri-desetimi leti »Mitteleuropa« zelo v modi, da so pa v zadnjem času nanjo vsi nekako pozabili. Ko sem poslušal kolege, ki so vsak s svojega zornega kota razvijali misli na to tematiko, sem prišel do razlage, ki se mi zdi sprejemljiva. V času, ko so v v Severni Italiji množično brali knjigo Claudia Magrisa o habsburškem mitu, ko so romani Josep-ha Rotha. Stefana Zweiga, Franza Werfla in celo težko berljivega Roberta Musila želi splošno navdušenje, se je že napovedovala kriza italijanske družbe, ki je konec osemdesetih let eksplodirala v korupcijski aferi vladajočih strank, Krščanske demokracije in Socialistov v prvi vrsti, kar je imelo za posledico njihov nagli zaton. Ljudje so nagonsko čutili, da se napovedujejo epohalne spremembe in so v strahu pred njimi bežali v črno-žolto preteklost stare Avstro-Ogr-ske, ki so se je z nostalgijo spominjali kot urejene države. Ta retrogradni psihološki proces je bil samo napoved tiste zaprtosti vase in v svoj provincialni zapeček , ki jo je kot prva napovedala Lista za Trst, nato pa bolj uspešno Severna liga. To v Italiji. V Sloveniji smo v istem času tudi odkrivali Srednjo Evropo, a iz drugačnih razlogov. Kot odgovor na krizo Titove Jugoslavije in v iskanju »nebalkanske« identitete našega naroda. Moram priznati, da sem v tem tudi sam sodeloval, saj sem bil med soustanovitelji »Vilenice«, ki je bila na začetku svojega obstoja kulturni dogodek, posvečen specifično srednjeevropskim literatom. Prvi je dobil nagrado Vilenice Fulvio Tomizza, nato Peter Handke in Peter Ester- hazy. Ta naša odločitev je vzbudila v Beogradu marsikatero negodovanje, ki se je izražalo v pikrih opombah na račun Slovencev, »dunajskih konjskih hlapcev« (zaradi lipicancev), ki da radi jodlajo in katerih narodna slaščica so blejske kremšnite. Slovenci smo vse to preslišali, vztrajali v svoji zahtevi, da hočemo »Evropa zdaj!« in se tudi osamosvojili. Pri tem pa je prišlo do zanimivega premika. Medtem ko je predsednik republike Milan Kučan trdil, da se mora Slovenija povezati v zunanji politiki s tako imenovano Višegrajsko skupino (Madžarska, Češka, Sloveška, Poljska), so mladi in neizkušeni ljudje, ki so prevzeli izvršno oblast, odvračali vse, kar je dišalo po tradiciji, zavrgli Balkan, se posmehovali Rusiji in Srednji Evropi in se povsem orientirali na Zahod, v prvi vrsti na ameriški. Tako se je zgodilo, da Slovenci nismo pristopili kot nasledniki Jugoslavije k avstrijski mirovni pogodbi iz leta 1955, pa ne toliko, da bi bili všečni Dunaju, temveč predvsem Washingtonu. Prepričan sem namreč, da Američane in z njimi Avstrijce moti klavzula v tej pogodbi, ki narekuje alpski republiki »večno nevtralnost«, kar pomeni, da ne sme pristopiti k Natu. Glede na to, da skušajo ZDA razširiti Sever-noatlantsko zavezništvo čim globlje v sred-neevropski in balkanski prostor, jim je avstrijska »večna nevtralnost« moteč faktor. Kako ga izvotliti? Tako, da razglasiš avstrijsko mirovno pogodbo za zastarelo in brezpomembno. Slovenci smo se v tem izkazali kot poslušni vazali State Departmenta, svoji srednjeevropski danosti se pa vendale nismo mogli izogniti. Danes se od Jadrana do Baltskega morja vije vrsta države (Slovenija, Madžarska, Avstrija, Slovaška, Poljska, baltske republike), ki so obdane z bodečo žico ali so konservativno in ksenofobno ubrane. »Mitteleuropa« v najslabšem in potuhnjenem pomenu tega pojma je naša usoda. VREME OB KONCU TEDNA Sosledje severnoatlantskih ciklonov Darko Bradassi Nad našimi kraji se bo, medtem ko boste prebirali ta članek, še zadrževala solidna hladna vremenska fronta, ki se bo v popoldanskih in večernih urah postopno začela umikati. Prinaša precejšen zalogaj padavin, občasno povečane jakosti, mestoma lahko tudi plohe in nevihte, hladnejši severni zrak in močno prehodno burjo. Dogajanje bo kar razgibano. Gre namreč za ciklonsko območje, ki se je iznad severnega Atlantika spustilo proti Alpam in ga obrobno spremlja razmeroma mrzel polarni zrak. V gorah in v predalpskem svetu bo močno snežilo. V trenutku, ko pišemo ta članek, nam ni dano z gotovostjo vedeti, ali bo občasno lahko snežilo tudi na Kraški planoti. Meja sneženja bo namreč ravno tam okrog ali malo višje. Zaenkrat kaže bolj na dež, toda bo odvisno predvsem od ja-kosti padavin. Če bo ob dotoku mrzlega zraka jakost še zadostno velika, bi se lahko snežinke občasno prikazale tudi ponekod na Krasu. V tem primeru bi se namreč spuščale tudi občutno pod nič-to izotermo, ki bo na višini kakih 1000 metrov. Iz take slike lahko nastane nepričakovana evolucija, sicer brez večjih posledic: nestanoviten polarni zrak namreč mnogokrat prinaša velike snežinke in močne padavine. Kjer bo snežilo, bi lahko torej šlo tudi za občasno kar močno sneženje, toda v vsakem primeru, razen v gorah, ob pozitivnih temperaturah, zato se sneg - če sploh bo - ne bo nabiral in bo torej le za koreografijo. Temperatura se bo danes spuščala, močna burja, ki bo v sunkih lahko dosegala hitrost do okrog 100 km/h, pa bo hitro slabela. Padavine bodo v večernih ali prvih nočnih urah povsod ponehale. Nato se bo vreme postopno izboljšalo. Jutri se bo vremenska slika prehodno umirila pred novim poslabšanjem v soboto, ko bo naše kraje doseglo novo ciklonsko območje. Ob jasni noči bodo jutranje temperature razmeroma nizke, živo srebro se bo lahko ponekod v nižinskih pre- delih in na Kraški planoti spustilo do okrog lediš-ča. Čez dan bo prevladovalo sončno ali zmerno oblačno vreme. V soboto bo naše kraje dosegel iznad severnega Atlantika nov ciklon, za razliko od današnjega, ob nekoliko višjih temperaturah in prevladujočih južnih vetrovih. Prinaša pa nov zalogaj padavin. V soboto bo prevladovalo oblačno in deževno vreme. Ob okrepljenem južnem vetru je možno, da bo ob morju tudi nekaj spremenljivosti. Meja sneženja se bo zlasti v predalpskem svetu dvignila na nadmorsko višino okrog 1000-1200 metrov. V nedeljo se vremenska slika ne bo bistveno spremenila, kaže pa da bo manj padavin, možne bodo tudi plohe in nevihte in nekaj več spremenljivosti, zlasti v popoldanskih urah. Morda se bo občasno ponekod prikazal tudi kakšen sončni žarek. Ozračje se bo nekoliko ohladilo, meja sneženja se bo v glavnem spustila pod nadmorsko višino okrog 1000 metrov. V začetku prihodnjega tedna se bo nadaljevalo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami. Naši kraji bodo še pod vplivom višinske doline z razmeroma hladnim in vlažnim severnim zrakom. Meja sneženja bo v glavnem na višini okrog 500 metrov, mestoma lahko tudi nekoliko nižja. Na sliki: od severozahoda se je sinoči približevala hladna fronta PISMA UREDNIŠTVU Marku Sosiču: odgovor na odgovor Dragi Marko, sem si predstavljala, da moje pismo te ne bo kdove kako razveselilo. V nekem svojem jolkizmu pravim: Razočaranja - mala, srednja, velika in vsakovrstnih mer - so kruh, nena-mazan z maslom, medom ali marmelado, s katerim nas pogosto pita življenje in nam ga še drago zaračuna. Svetujem ti, da Aničino "ukradeno identiteto" alias njeno fotko, prisojeno Karmeli, vzameš kot iztočnico svojega dokumentarca in nato žingaš čisto po svoje, ne glede na trditve znanstvenika, ki je na TV, kot praviš, razkril, da je sinjina naša optična prevara, nebo pa dejansko sivo. Le dokumentarec preimenuj rajši v film s naslovom kot za romansirane biografije - Čudovito življenje Vincenta Van Gogha ... La vita meravigliosa ali straordinaria di Giuseppe Verdi ... La vie merveilleuse de Paul Gauguin... -, ki so nas, bodimo iskreni, ko smo bili mladi, naravnost očarale in ogrele s temi že serijskimi naslovi z dokaj domišljijsko opisanimi osebki-juna-ki. Meni bi kdaj pa kdaj prav pašalo prebirati kakšno ... čudovito življenje zaljubljencev Karmele in Avgusta. Kaj bi na to dejala kasnejša Černigojeva muza in nesojena vdova Lučka Č., ti si jo opremil s kratico, pa sam bog ve. Od dokumentarcev skoraj zahtevamo, da nam ne pripovedujejo pravljic in jih kmalu zalotimo, ko nam kakšno avtorji podtaknejo. Pravzaprav dandanes se tudi umno prirejeni ali iz nevednosti vsaj delno potvorjeni dokumentarci prodajajo kot čisto zlato. In zanje lahko fasaš celo priznanje in postaneš kot Cristicchi za Magazzino 18 častni tržaški občan. No, jaz sodim med tiste, ki od dokumentarcev pričakujejo več fak-tografije kot fantazije. Če pa doku-mentaristu uspe poročiti ta dva pojma, ki običajno sta si v laseh in se ne marata preveč, potem aleluja! Kaj lepšega? Celo od piscev črtic in zgodb -zdaj smo na neminiranem in skrajno zavarovanem polju inventivnosti, kjer pripovedovalci nimajo vezanih rok in jim ni treba šteti korakov, kaj še paziti, kam stopajo, kjer praktično smejo vse, kar hočejo - terjam kredi-bilnost, še zlasti ko se razpišejo o svoji mladosti in o ambientalnih kulisah, ki so jo obdajale. Drugače rečeno, da boš lažje razumel, kaj mislim, si bom sposodila primer iz knjige, ki jo pravkar z rastočim zanimanjem berem: zamerim celo Alojzu Rebuli, ki v prelepem Mohorjevem dvojčku z ženo Zoro Tavčar Dve mladosti - ena ljubezen, in sicer v črtici Glina, leta 1930, ko je teklo osmo leto fašistične ere, on šolarček v prvem ali drugem razredu, balilske uniforme, ki jo je dobil z ostalimi sošolci v šoli v dar od fašističnega hierarha, ni nikoli nosil, "kolikor se spominja", kaj šele, da bi jo nosil ob šolski predpisani, beri obvezni, nošnji. Svetujem mu, da na ljubo resnice le pobrska po zgubljenem ali razrahljanem spominu. Če se bo samo mičkeno potrudil, bo kmalu ugotovil, da v tistih balilskih hlačah," ki mu jih je mama vsilila", ni šel sa- mo na Glino past živino, pač pa redno hodil tudi v šolo ob režimskih manifestacijah in praznikih vsa leta, dokler ni fašizem v Italiji propadel. On ni bil nobena izjema. Povsem nerazumljiv mi je pa odpor do te podarjene uniforme pri otroku, ki tudi v drugih črticah o sebi večkrat pove in poudarja, da o politiki ni vedel nič, po njegovem mnenju ne samo on, cela vas je bila precej nevedna, vsa zatopljena v kmečko delo in vsakdanja opravila do kapitulacije Italije - takrat, nota bene, je bil star nič manj kot 19 let (!) - a je vedel malo manj kot nič celo o partizanstvu et co - je nadobudni šempolajski fant opazil vsaj fašiste, ali je spregledal tudi njih? - ves prevzet od grščine in latinščine in velikih literarnih imen antike, pa čeprav je imel brata v batta-glione speciale in prijatelja, ki je umrl v partizanih. Zelo lepe črtice, Marko, a potrebne vsaj rahle uskladitve med sabo in s časi, ki so takrat tekli in tudi odtekli. Rebulo sem ti dala za zgled, kako tudi zelo dobra pisateljska peresa, kostruktivistično navdahnjena, kdaj pa kdaj anahronisti-čno skrenejo s poti, rahlo navzkriž z logiko in z dogodki. Lep pozdrav jolka (tista iz Sežane) Površno o Kurdih Ivan Fisher si v svojem prispevku dne 2.3. privošči trditev, da med desettisoči beguncev, ki se v teh mesecih zgrinjajo na prag Evrope med »Libijci, Egipčani, prebivalci številnih subsaharijanskih držav, Iračani, Af- ganistanci in Pakistanci« ne najdejo Kurdi, ki se »edini za svojo svobodo in svojo zemljo vztrajno in trdovratno borijo, tako moški kot ženske«. Pisec očitno ni nikoli obiskal kakšne turške restavracije v Trstu ali kjerkoli drugje po Evropi, sicer bi ugotovil, da jih v precejšnjem številu primerov upravljajo kurdski prebežniki z uradnim statusom političnega preganjan-ca. Morda pa so Fischerju ti podatki znani in se s svojo milo rečeno površno oceno postavlja ob bok onim, ki celo med nekdanjimi partizani in političnimi deportiranci, širijo demago-ško stališče, da so ti ljudje strahopetci. Nemara takšni mehkužci, kakršni so bili desettisoči Slovencev in Hrvatov, ki so se pod fašistično strahovlado zatekli v Jugoslavijo ali še dlje. Pavel Volk O življenju, razvoju ali smrti Luke Koper Preveč vas je, da bi vas poimensko zapisovali, zato je tale poziv namenjen vsem, ki imate kaj opraviti z razvojem Luke Koper, v skladu z naslovom. Že dolgo nazaj se je pojavilo mnenje, da se v naši državi s premoženjem, ki so ga mnoge generacije ustvarjale skozi desetletja (še v času socializma), nimamo pravega odnosa do njega. Pisalo se je in govorilo o državni zlatnini, o srebrnini pa celo o neprecenljivi vrednosti, ki da jo imajo nekatera vodilna podjetja v Sloveniji. Nlfi Od vsega tega bogastva nam sedaj ostaja še bore malo. In med bogastvo, ki je še ostalo sodi gotovo Luka Koper ! Upamo, da se vsi odgovorni zavedate, da nimamo treh ali štirih Luk Koper, temveč samo eno. Torej imamo samo eno morsko okno v svet! Veseli bi bili, da bi se vi, ki ste na oblasti, zavedali odgovornosti in za Luko Koper čim prej ustvarili pogoje za izgradnjo drugega železniškega tira. Sram nas je Primorce, da smo »v nekem času«, še ne dolgo tega, imeli množico ministrov, Primorcev in v tistem času še celo predsednika vlade Primorca, ki pa za izgradnjo drugega železniškega tira iz Divače do Luke Koper očitno niso, niste storili ničesar. Hvala bivšemu predsedniku vlade in ministrom Primorcem za vse kar niso storili ! Za vas, ki pa ste na oblasti sedaj, tako ostaja le ena naloga in to je, da s čim manj govorjenja in s pospešenim delom ter večjo odgovornostjo do funkcij, ki jih opravljate, v najkrajšem času v Luko Koper pripeljete drugi železniški tir. Dovolj je obotavljanja in sprenevedanja ! Civilna iniciativa »ZA PRIMORSKO« 20 Četrtek, 3. marca 2016 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Dragičevih enajst MIAMI - Košarkarji Miami Heat so v severnoameriški ligi NBA doma premagali Chicago Bulls s 129:111. Slovenski reprezentant Goran Dragic (na fotografiji) je dosegel 17 točk ter imel 11 asistenc in 4 skoke. Prvi strelec Miamija je bil Hassan Whiteside, ki je dosegel 26 točk, ob tem pa je imel tudi 14 skokov. Vodilna ekipa lige NBA Golden State Warriors je šele po podaljšku s 109:105 ugnala ekipo Atlanta Hawks. Branilci naslova so igrali brez poškodovanega Stephena Curryja, ki ima težave z levim gležnjem. ACH proti Dobu LJUBLJANA - Zaključni turnir srednjeevropske lige za odboj-karje bo v organizaciji ACH Volleyja (na fotografiji Jernej Ter-pin) in Calcita Volleyballa 11. in 12. marca v ljubljanski dvorani Tivoli. Znana sta že polfinalna para. Prvo mesto je brez poraza že osvojil Hypo Tirol Innsbruck, ki bo prihodnji petek v dvorani Tivoli v polfinalu igral s Calcitom Volleyballom. V drugem polfinalnem obračunu bo domači ACH Volley, turnir bo priredil v sodelovanju s Kamničani, igral s Posojilnico Dobom. NOGOMET - Trener Giuseppe Sannino gostoval v Ločniku Zavrnil petsto tisočakov Da bi se ne odmaknil od svojih načel, je odklonil 500.000 evrov, ki mu jih je obljubljal predsednik Palerma Maurizio Zamparini. Po zaslugi nepričakovanega napredovanja iz nogometne C-lige v B-ligo pa je tudi iztržil 150.000 evrov, potem ko so mu jih ponujali le 75.000. Odšel je iz Ca-tanie, ker se ni želel podrediti osebam, ki sedaj sedijo v zaporu. Giuseppe Sannino je nekoliko neobičajen nogometni trener, ki je dokazal, da so s trdim in požrtvovalnim delom sanje uresničljive. Trenutno prost trener, ki je pred tem sedel na klopi Vareseja, Siene, Palerma, Chieva, britanskega Watforda, Catanie - in še bi lahko naštevali - nazadnje pa čudežnega Car-pija, je bil v ponedeljek gost goriške trenerske zveze AIAC v Ločniku, poskrbel pa je za dvourni pogovor, med katerim ni zmanjkalo zanimivih anekdot, ki jih bomo poskušali strniti v nadaljnjih vrsticah. Sannino o svoji poklicni poti v mladinskih in amaterskih ligah ... Veliko let sem treniral mladinske ekipe, sam pa sem bil zaposlen pri zdravstvenem podjetju, kjer sem v bistvu čistil stranišča v bolnišnici. Vračal sem se domov in vedel sem, da takega življenja nočem živeti. Nato sem z moštvom Südtirol osvojil D-ligo. S tremi različnimi ekipami smo dosegli štiri zaporedna napredovanja, nato pa je moj telefon onemel. Spraševal sem se, kaj sem zgrešil. Tedaj me je poklicalo vodstvo Vareseja, ki je bil na zadnjem mestu na lestvici C2-lige po petih krogih prvenstva. Ponudili so mi 35.000 evrov. Prijatelj oz. zastopnik mi je rekel, da je ponujena vsota prenizka. Želel pa sem trenirati, tako da sem zahteval 70.000 evrov v primeru napredovanja. To se je tudi zgodilo. Enaka zgodba se je ponovila v naslednji sezoni, ko smo iz C1-lige napredovali v B-ligo. Denarja pa je bilo takrat več, kar 150.000 evrov. Sannino o razlikah med britanskim in italijanskim nogometom ... Vsak trener želi trenirati v Angliji, jaz pa sem z Otoka zbežal. Sicer se moram zahvaliti Ginu Pozzu (sin Giampaola Pozza, lastnika Udinese-ja, ki je tudi lastnik Watforda, kjer je Sannino treniral op.av.), ker mi je ponudil enkratno priložnost. Nogomet je sicer v Angliji čudovit, saj so stadioni nabito polni, podpisuješ avtograme nasprotnikovim navijačem, nikoli nas ni spremljal kak policist, medtem ko smo se npr. v Catanii do stadiona vozili z avtobusom, pred nami pa smo imeli same karabinjerje. Obnašanje nogometašev v Angliji pa je različno od obnašanja Italijanov. Za Angleže je nepojmljivo, da bi po dvojnem dnevnem treningu dan kasneje trenirali. Potrebujejo počitek. Takoj se naveličajo. Po dveh dneh taktike so mi povedali, da sem »boring« oz. dolgočasen. Gre sicer za čudovite fante, ki pridejo ob 9. uri v športni center, ob 17. uri pa se odpravijo domov. Pozzo jim Giuseppe Sannino je v ponedeljek zvečer v Ločniku predaval goriškim trenerjem bumbaca je uredil čudovite prostore in igrišča. Želel je uvesti tudi italijansko hrano, angleški nogometaši pa se za to niso zmenili. Pozajtrkujejo, nato gredo na trening, se ne umijejo, gredo na kosilo in ponovno na trening. Naš napadalec Troy Deeney pa je pred treningom vedno jedel poseben sendvič, saj je kruh napolnil s fižolom, nato pa je po kosilu na igrišču vse pretepal. Ko se zaključi prvenstvo okrog 10. maja pa ni nikakršnega upanja, da bi igralci trenirali do izteka pogodbe oz. do 30. junija. Takrat želijo le glasbo, dekleta in zabavo. Sploh pa so se na kon-dicijskih pripravah v Beljaku neprestano pritoževali, da je vse skupaj preveč naporno. Sedaj me boste vprašali, zakaj je britanski nogomet, od najvišje do najnižje lige, tako spektaku-laren? V Italiji sodnik piska ob najmanjšem dotiku, nogometaši pa se ob vsakem kontaktu zgrudijo na tla. V Angliji se igra nadaljuje, sploh se nogometaši maksimalno potrudijo vse do zadnje minute sodnikovega dodatka. 12 točk smo z Watfordom zapravili med 90. in 98. minuto srečanja. Zanima me, kako se bo v Veliki Britaniji znašel Antonio Conte, če bo res treniral Chelsea. Sannino o današnjih mladih nogometaših ... Ko v amaterskih ligah srečaš nogometaša, ki razmišlja samo o svoji pričeski, o tetovažah, mesečno zasluži od 500 do 1000 evrov, trdi pa ti, da je on po poklicu »nogometaš«, saj nima druge službe, razumeš, da ta fant ne bo veliko dosegel v življenju. Žal danes mladi nogometaši preveč gledajo televizijo, mislijo pa, da lahko oponašajo »vzornike«, ki jih vidijo na ekranu. S tovrstnimi osebami pa se je nato težko soočati na igrišču. Nekoč so nam trenerji celo ukazovali, kako si moramo zavezati vezalke, sedaj pa ima vsak nogometaš sponzorja, ki mu na vsaki tekmi priskrbi 8 parov novih čevljev. Sannino o A-ligi, Conteju in Ju-ventusu ... Pred leti ne bi nikoli mislil, da bom nekega dne treniral v italijanski A-ligi. Ko smo s Sieno igrali na rimskem stadionu Olimpico, sem telefoniral sinu in ga vprašal, ali me gleda po televiziji. Tedaj sem razumel, da se je nekaj v življenju spremenilo. Sploh pa sem imel veliko srečo, da sem prišel v Sieno. Ekipo je pred tem Antonio Conte popeljal iz B-lige do A-lige, sumim pa, da me je tedanji športni direktor Giorgio Perinetti poklical, ker sem značajsko podoben Conteju. V Sieni sem nato našel pravo »militari-zirano« ekipo. Nogometaši so me med poletnimi pripravami celo opozarjali, da bi morali še več garati. Antonio Conte je eden izmed redkih trenerjev, ki si lahko privošči, da tako ravna z nogometaši, saj je s takim načinom dela tudi zmagal. To je bilo opaziti tudi pri Juventusu in mislim, da je tudi Massimiliano Allegri imel veliko srečo. Sicer je bil Allegri zelo priden, imel pa je nogometaše, ki so imeli pred tem odličnega učitelja. Nogometaši Ju-ventusa, od prvega do zadnjega, so mnogo bolj zagrizeni od kolegov ostalih ekip in želijo vedno zmagovati. Dy-balo sem pred leti tudi treniral, nikoli pa ni tekel toliko, kot teče sedaj pri Juventusu. Sannino o denarju in o tem, kako ga je odslovil Maurizio Zampari-ni ... S Palermom smo izgubili prvo prvenstveno srečanje proti Napoliju z 2:0, drugo pa proti Romi s 3:0. Nato smo na domačih tleh igrali proti Ca-gliariju. Pred dvobojem sem se sestal s predsednikom Zamparinijem pri recepciji hotela. Želel je, da iz dneva v dan spremenim postavo ekipe. Tega ni- sem sprejel, tako da je Zamparini dobesedno ponorel sredi hotela. Nato smo zvečer na tekmi vodili do 94. minute, ko je izenačil Sau. Ker sem vedel, kaj me čaka, sem se zjutraj odpravil z ženo v Taormino, medtem ko sva se vozila sem prižgal radio, po zaslugi katerega sem zvedel, da v Palermo prihaja Gasperini. Nato je v isti sezoni Zamparini odslovil Gasperinija, Ma-lesanija, vrnil se je Gasperini, ko pa je manjkalo 11 krogov do konca prvenstva, so me ponovno poklicali. Zam-parini je bil gotov, da bo ekipa nazadovala, obljubil pa mi je 500.000 evrov v primeru obstanka. Rekel sem mu, da njegovega denarja nočem, nato pa smo odigrali vrhunski sklepni del sezone, izpadli pa smo šele v zadnjem krogu proti Udineseju, ko se je na domačem stadionu zbralo 30.000 navijačev. Pri Palermu sem se odrekel 850.000 evrov vredni pogodbi, denarju pa sem se odrekel tudi v Watfordu, zahteval pa sem, da mojim sodelavcem izplačajo vse obljubljene zneske. Sannino o tehnologiji in o tre-nerstvu ... Nogometni svet deluje danes kot nek industrijski obrat. Poleg tega želijo vse razlagati racionalno in s številkami. Mnogo trenerjev ima na pametnih telefonih aplikacije s treningi, vse pa je vnaprej pripravljeno. V Angliji so z napravo GPS nadzorovali življenje nogometašev, koliko metrov so pretekli na igrišču, kolikokrat so hodili na WC. Naletiš lahko na sodelavce, ki ocenijo kot vrhunsko predstavo nogometaša, ki je pretekel 20 kilometrov, sploh pa ne upoštevajo, ali je ta zgrešil 20 podaj. Menim, da s tehnologijo pretiravamo, saj mora dober trener z lastnim občutkom razumeti, ali nogometaš dobro igra, predvsem pa mora vedeti, kdaj je treba nogometaša spodbuditi, kdaj pa ga okarati. Albert Voncina NOGOMET - Pokal Inter zagrozil, v finale pa gre Juventus MILAN - Po maratonskem dvoboju v povratnem polfinalu državnega pokala je Juventus šele po streljanju enajstmetrovk premagal Inter (5:4) in se uvrstil v finale (16. v zgodovini), v katerem bo igral proti Milanu. Po devetdesetih minutah je Inter vodil s 3:0 (na prvi tekmi so črno-beli zmagali 3:0). Zadela sta Brozovic (2, 1 iz 11-m) in Perišic. Milanič v Mariboru MARIBOR - Nogometni klub Maribor je uradno predstavil novega trenerja Darka Milani-ča. Ta se je po skoraj treh letih vrnil v Ljudski vrt, kjer je dosegel največje uspehe v trenerski karieri, ko so Mariborčani prevzeli prevlado na slovenski sceni in se pod njegovo taktirko dvakrat uvrstili v evropsko ligo. ALPSKO SMUČANJE Konec sezone za Vonnovo BARCELONA - Ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn, ki je po padcu na superveleslalomu na tekmi v Soldeuu konec tedna še nastopila na kombinacijski tekmi svetovnega pokala, je končala sezono. »Danes (včeraj) sprejemam eno najtežjih odločitev v karieri. Zapuščam svetovni pokal zaradi po- Lindsey Vonn ansa sledic poškodbe v soboto. Ker vodim v skupnem seštevku, je to ena najtežjih odločitev v življenju,« je na svoji Facebook strani zapisala smučarka. »Prvi rentgenski posnetki so kazali, da gre za minimalno poškodbo kosti. Toda pregled z magnetno resonanco je pokazal, da je kost počena na treh mestih, poškodba pa je resnejša, gre za dovolj velike prelome, da lahko ogrozijo moje zdravje in mojo smučarsko prihodnost. Zato ne morem tvegati, pred mano so svetovno prvenstvo naslednje leto in olimpijske igre leta 2017,« je po podrobnem pregledu v Barceloni, izvide je dobila včeraj, še sporočila Američanka. Lindsey Vonn je za zdaj še vodilna v svetovnem pokalu, ima 1235 točk, najbližja zasledovalka Švicarka Lara Gut pa 1207. KOŠARKA - Evroliga: Real Madrid - Cska 87:96. Euro Cup: EA7 Milano - Banvit 79:76 (Milano v četrtfinalu proti Trentu). Europe Cup, osmina finala: Varese -Gaziantep 74:71 (2:1). ODBOJKA - Liga prvakov: Civitanova - Smirne 3:1. / ŠPORT Četrtek, 3. marca 2016 21 NOGOMET - Kriška Vesna se je uvrstila v četrtfinale državnega pokala Vesna gre v Sanremo V Bocnu so plavi igrali neodločeno 1:1 - Odločilen gol Saše Božičiča Virtus Don Bosco - Vesna 1:1 (1:0) Strelec: Hofer v 5.; 78. Saša Božičič. Virtus: Scuttari, Conci (Danieli), De Simone, Zentil, Laghi (Lazzari), Kiem, Campo, Majdi (Blasbichler), Speziale, Dalpiaz, Hofer. Trener: Lomi. Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Purič, Disnan, Vatovec, Kosmač (od 60. Me-nichini), Stanich, D. Colja (od 94. Ar-duini), Božičič, Venturini (od 85. E. Colja). Trener: Toffoli. Na klopi: 12 Mar-kovic, 13 Muccio Crasso, 14 Arduini, 15 E. Colja, 16 Sammartini, 17 Žerjal, 18 Menichini. BOCEN - Vesna gre naprej. Plavi so v zgodovinsko knjigo slovenskega nogometa v Italiji dodali novo poglavje. Z osvojenim neodločenim izidom na Južnem Tirolskem so si izborili mesto med najboljših osem ekip elitne lige na Apeninskem polotoku. Državni pokal res ni evropska liga. Še manj liga prvakov. Toda za nogometaše amaterje je dogodek z veliko začetnico. Pokalna lovorika ni zgolj prestižnega pomena: zmagovalec bo namreč napredoval v D-ligo. Toda to so za zdaj samo sanje. Prihodnja stopnička v osvajanju Olimpa je Sanremo. V mestu, ki je v Italiji in v svetu znano predvsem zaradi festivala italijanske popevke (gledališče Ariston), bodo varovanci trenerja Luigina Sandrina (včeraj je moštvo vodil za mrežo, ker je bilo diskvalificiran, na klopi je sedel trener mladincev Toffoli) gostovali že v sredo, 9. marca. Povratna tekma bo v sredo, 16. marca v Križu. Polfi-nala pokala bosta nato na sporedu 30. marca in 6. aprila. Finale pa 20. aprila. Do samega vrha čaka Vesno pravo Sizifovo delo. Sanje pa so dovoljenje. Virtus povedel v 5. minuti Pot do neodločenega izida v Bo-cnu je bila včeraj popoldne posuta s trni. Gostitelji so povedli že v 5. minuti z odličnim napadalcem nemškega rodu Hoferjem. Visoko je podal Campo, Vesnin branilec Vatovec je pozabil na napadalca in vratar Carli je moral pobrati prvo (in edino) žogo iz svoje mreže. V uvodnem delu so nogometaši bocenskega kluba pred ne-številnim občinstvom (okrog 200 gledalcev, kakih 60 je bilo s tržaškega konca) na stadionu Druso potisnili Vesno na svojo igralno polovico. »Lahko bi padle še vsaj en gol,« je priznal predsednik Vesne Roberto Vidom. Gostje so nato reagirali in v drugem polčasu prevzeli pobudo v svoje roke. V nasprotnikovem kazenskem prostoru sta Venturini in Stanich začela zaposlovati domačega vratarja. Najlepšo priložnost pa so zapravili nogometaši Virtusa: v 75. minuti je zadel notranji del vratnice Hofer. Uveljavilo se je nenapisano pravilo »kdor gol zgreši, ga dobi« in svoje strelske sposobnosti je Južnim Tirolcem pokazal Koprčan Saša Božičič, ki je uspešno poslal v mrežo prosti strel iz kakih dvajsetih metrov (gol si lahko pogledate na naši facebook strani Primorski_sport). Vesna je ujela izid, ki ji je omogočil napredovanje v če-trtfinale. Do konca se stanje na igrišču ni spremenilo. Kriški navijači so se na tribuni lahko oddahnili in zapeli ODMEVI PO UVRSTITVI V ČETRTFINALE Roberto Vidoni: »V Sanremu bomo Križani zapeli 'Ale Vesna'« Po tekmi je v taboru Vesne vladala prava evforija. Nogometaši so prepevali ... »Gremo v Sanremo...«. Predsednik Roberto Vidoni pa je izjavil: »V mestu italijanske popevke bo zadonela kriška Ale Vesna!« Skratka. Pravljica kriške Vesne se nadaljuje. »Po začetni tremi in golu domačinov smo odločno reagirali. Res je, da bi lahko bocenska ekipa zadela še drugi gol. Ampak ga ni. V drugem polčasu smo bili celo boljši in smo zasluženo dosegli izenačujoči zadetek. Poznalo se je, da sta bila odsotna Av-dic in Toffoli. Kljub temu pa so vsi dali vse od sebe. Pohvaliti moram vso ekipo. Zaslužili smo si četrtfinale. Zdaj si bomo uživali trenutek slave. Nato bomo razmišljali o Sanremu. Ligurijska moštva niso nepremagljiva. Če pa se je Sanremo uvrstil v četrtfinale, ni slaba ekipa. Dobro je, ker bomo povratno tekmo igrali doma v Križu. Pustimo se presenetiti,« je povedal Vidoni. Na bocenski tribuni je za Vesno navijal tudi odbornik Vesne in upravitelj kriškega Ljudskega doma Igor »Ale Vesna«. Šlo je vse po načrtih. »Navsezadnje tudi zasluženo, saj smo po začetni zmedi odločilno reagirali,« je dodal predsednik Vidoni, ki je po tekmi ponosno čestital vsem fantom. Kdo je nasprotnik? Ligurijski klub Unione Sanremo ali Sanremese je včeraj s 3:0 premagal Ardor Lazzate. Rumeno-modri (društvene barve kluba iz Sanrema) so v li-gurijski elitni ligi na 2. mestu na lestvici (48 točk). Ravno v nedeljo jih čaka morda odločilna tekma za naskok na prvo mesto proti vodilni ekipi Finale (53 točk). Najboljši strelci ligu-rijskega moštva so Andrea Dalessan-dro (11 golov) in Andrea Cardini, Edoardo Caprara ter Davide Rovella (7). (ing) Končni vrstni red meddeželne faze državnega pokala (osmina finala): Vesna 4 točke, Virtus 2, Lia Piave 1. Četrtfinalni pari: Unione Sanremo -Vesna, Fabriano Cerreto - Larcianese, Cassino - Vastogirardi, Mazara - Gra-vina. Guštinčič: »VBocnu očitno ni bilo veliko zanimanja za pokalno tekmo. Dobra tretjina gledalcev smo bili s tržaškega konca. Virtus je izjemno solidna ekipa. Po golu smo vsi trepetali, saj je na nitki visel še drugi zadetek, do katerega na srečo ni prišlo. Nato je Vesna igrala kot prerojena. Igrali so s srcem in zasluženo izenačili. Končni izid je bil pravičen.« Največ emocij je bržkone doživljal športni vodja Paolo Soavi, ki je priznal, da je bil na koncu presrečen, skoraj ganjen: »Nekaj podobnega še nisem doživel. Bil sem presrečen. Tovrstne tekme se ti namreč zgodijo morda le enkrat v življenju. Še naprej bomo uživali in sanjali,« se je spovedal Soavi in dodal: »V nedeljo nas čaka prvenstvena tekma proti Tolmezzu. Dotlej se bomo skušali od-počiti in se primerno pripraviti za gostovanje v Sanremu.« Nogometaši Vesne so se domov vrnili pozno sinoči. Za uvrstitev v četrtfinale so nazdravili tudi v domačem Križu. (ing) Napadalec Vesne v akciji na včerajšnji tekmi v Bocnu loris zanetti / oldmanagency DRUŽBENA OMREŽJA Nostradamus Soavi in Carlo Conti Na facebook strani A Tutto Campo in drugje smo zbrali originalni izjavi pred in po včerajšnji tekmi v Bocnu. »Bocen bomo zravnali z zemljo. Sanremo ... prihajamo« (Športni vodja Vesne Paolo Soavi je v Nostradamusovem slogu napovedal uvrstitev v četrtfinale, vi-deo-izjavo si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport) »Carlo Conti prihajamo. Gremo v Sanremo!« (Nogometaš Vesne Gianluca Potenza je na facebook strani Vesne opozoril voditelja Festivala italijanske popevke) NOGOMET - Mladinci Kras Repen osvojil tri nove Ivan Kocman (Kras Repen) Kras Repen - Union Martignacco 5:1 (3:0) Strelci: Niang, Petracci 3, Kocman Kras Repen: Perossa, Niang, Suppani, Mi-loševic, De Leo, Racman (Carlassara), Jurc, Poiani, Kocman, Sgorbissa (De Caneva, Benetton), Petracci. Trener: Pahor. V zaostalem srečanju deželnega prvenstva mladincev je repenski Kras sinoči na domači zelenici visoko odpravil Martignacco, ki zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. Že po prvem polčasu so rde-če-beli vodili s 3:0. V drugem so varovanci trenerja Andreja Pahorja dali piko na i. Tri zadetke je dosegel Petracci. Po enega pa Niang in Ivan Kocman, ki je z dvajsetimi goli najboljši strelec prvenstva. Vrstni red: Trieste Calcio 62, Lumignacco 52, Corno 46, San Luigi 43, Ol3 43, Ronchi 40, Kras 38, Cervignano 35, Vesna 32, San Giovanni 25, Zaule 23, Domio 22, Martignacco 17, S. Andrea 15, Sevegliano 11, Sangiorgina 11. D-liga: poraz Triestine V včerajšnjem 30. krogu D-lige je Triestina izgubila v gosteh v Montebellu-ni z 2:1. V deželnem derbiju je Fontana-fredda premagal tržiški Ufm z 2:1. Ostali izidi: Belluno - Dro 3:0, Calvi - Abano Terme 1:1, Campodarsego - Liventina 1:0, Levico Terme - Venezia 0:2, Mestre - Vecomp 3:3, Union Ripa - Giorgione 3:5. primorski_sport facebook ^ 22 Četrtek, 3. marca 2016 GORIŠKA ALPSKO SMUČANJE - Državna faza prvenstva Topolino »Izjemna izkušnja« V Folgarii sta nastopila Caterina Sinigoi (Devin) in Nikola Kerpan (Mladina) Na državni fazi prvenstva Topolino v Folgarii na Tridentinskem sta v torek in sredo barve združene ekipe ZSŠDI branila Caterina Sinigoi (Devin) in Nikola Kerpan (Mladina). Oba (letnika 2003) sta nastopila v kategoriji deklic oziroma dečkov (under 14). »Glede na to, da sta letos novinca v tej kategoriji in da sta si izborila mesto v državni fazi, sem zadovoljen z njunima nastopoma,« je dejal trener Aleš Sever, ki ju je spremljal v Folgarii. V torkovem veleslalomu je Kerpan zasedel 73. me- sto. Sinigoieva pa je bila 25. Šesta v kategoriji letnikov 2003. »V veleslalomu nisem pričakoval boljših rezultatov. Nikola je nastopil z zelo visoko številko in proga ni bila najboljša. Caterina pa v veleslalomu ni v najboljši formi,« je ocenil Sever. Včeraj pa se je smučarka Devina uvrstila na 22. mesto. Med letniki 2003 je bila peta. »V drugi vožnji je smučala s prevelikim pritiskom. Lahko bi dosegla še boljši rezultat,« je prepričan njen trener Sever. Nikola Kerpan pa je v slalomu zasedel 49. mesto. »Solidno se je boril do konca. Ni popustil,« je dodal trener združene ekipe in še povedal: »Za oba je bil nastop na državnem Topolinu izjemno dobra izkušnja. Tudi zame. Videli smo, da lahko še veliko napredujemo. Še posebno prihodnje leto, ko bosta Nikola in Caterina leto starejša. Ne smemo pozabiti, da sta tekmovala z najboljšimi vrstniki iz Italije.« Konec tedna (v soboto) čaka smučarje združene ekipe supervele-slalom v Sappadi. V nedeljo pa še slalom v Forniju di Sopra. / Caterina Sinigoi (Devin) Nikola Kerpan (Mladina) 34. ZAMEJSKO SMUČARSKO PRVENSTVO - POKAL ZSŠDI 2016 Od morja do hribov Organizator je ŠD Mladina - V soboto v Sappadi smučarski tek, v nedeljo veleslalom Zamejsko smučarsko prvenstvo (ZSP) se po enaindvajsetih letih vrača v Sappado. Zadnjič so v Blodnu, tako pravijo smučarskemu središču v lokalnem sta-rogermanskem dialektu (podobna govorica je v Saurisu, Sapada v ladinščini in Sapade v furlanščini), podelili lovoriko za najboljšega slovenskega smučarskega prvaka v Italiji leta 1995. In tudi takrat je tekmovanje organizirala kriška ŠD Mladina, ki je organizator letošnje 34. izvedbe ZSP. Od leta 2006 so tekmovanje, ki je - kot je poudaril predsednik Mladine Erik Tence (društvo vodi od leta 2011, nasledil pa je Borisu Bo-gatcu) - pri nas še vedno priljubljeno, vsakič organizirali v Forniju di Sopra. »Termin pa je bil že zaseden, saj bo konec tedna v karnijskem smučarskem središču svetovno veteransko prvenstvo. Morali smo poiskati alternativo. V Sappadi je bilo prosto. Lažje je vsekakor organizirati tekmo v Forni-ju oziroma v naši deželi, saj nam vsakič priskoči na pomoč družba Promotour. V Sap-padi si bomo morali pomagati sami,« je poudaril Tence, ki bo v soboto tekmoval v smučarskem teku. Branil bo lanski naslov zamejskega prvaka. »Smučarski tek žal ni tako razširjen v naših krogih. Računamo, da bo v soboto v Sappadi nastopilo okrog trideset smučarskih tekačev.« Koliko tekmovalcev pa naj bi nastopilo v nedeljo na tekmi v alpskem smučanju (veleslalom)? Ponavadi je tekmovalo okrog 170 smučark in smučarjev. Prisotnost so potrdila vsa društva: Mladina, Devin, Brdina in goriški SPDG. Še ne vemo, ali bodo nastopali nekateri posamezniki tržaškega SPDT-eja. Za letošnje zamejsko prvenstvo smo si izbrali geslo Od morja do hribov, ki je povezano z našo vasjo, Križem. Letos namreč ŠD Mladina praznuje 40 let. Ustanovili so jo leta 1976. Koliko vaših članov bo sodelovalo pri organizaciji smučarskega dogodka? Okrog trideset. Odgovorni za vele-slalomsko progo bo Ennio Bogatez. Pomagali mu bomo še drugi podpisani, Boris Bogatec in Tamara Majer. Progo bomo pripravili sami. Tudi za količke moramo poskrbeti sami. Pravzaprav nam bodo količke posodila druga naša društva. Vremenske napovedi niso najboljše ... V soboto napovedujejo sneženje. V nedeljo pa naj bi bilo malo boljše. Če bo odpadlo, žal letos ne bo drugih možnih terminov. Snega je v Sappadi še preveč. Ali bodo tekmovali vsi najboljši zamejski smučarji? Tekmovali bodo skoraj vsi najboljši. Le lanske zamejske prvakinje Katrin Don (SK Brdina) ne bo, saj jo čaka slalom v Cor-tini. (Odsoten naj bi bil tudi lanski zamejski prvak, nogometaš Vesne Goran Kerpan, ki bo bržkone igral proti Tolmezzu op. av.). Katere pobude načrtujete še ob letošnji štiridesetletnici društva? Pred zamejskim smo v Forniju organizirali še eno deželno tekmo Fisi. V pole- Lanska zamejska prvakinja Katrin Don (SK Brdina) letos ne bo branila naslova, saj jo v nedeljo v Cortini d'Ampezzo čaka slalom za FIS točke tnih mesecih bo rolkarska sekcija organizirala tradicionalno tekmo na državni pokal KO sprint in Grand Prix. Jeseni pa bomo bržkone uradno praznovali okrogli jubilej. Pripravljamo tudi brošuro. Društvo je zdravo in smo aktivni v več športnih disciplinah oziroma področji: zimski športi, rolkanje, imamo tudi sekcijo planincev. Sodelujemo pa tudi pri drugih vaških pobudah. Organizirali smo še druge tečaje: na primer vadba TRX (vodi ga Marko Gulin), posturalna telovadba (Ingrid Sulli). Pri Mladini ste v zadnjih letih vzgojili veliko domačih trenerskih kadrov. To je eno od prioritet od našega kluba. Naši smučarski trenerji so Ivan in Goran Kerpan ter Veronika Tence. Rolkarski trenerji pa smo Erik Tence, Ana Košuta in Alexander Tretiach. Pomagata nam še Luka Ghira in Jana Prašelj. David Bogatec ne uspe zaradi službenih obveznosti. Mateja Bogatec pa mora zdaj skrbeti za družino. Kako bi ocenili sodelovanje z drugimi smučarskimi klubi (Brdina, Devin)? Pošteno povedano, deluje. Škoda le, da smo na začetku sezone izgubili nekaj otrok, ki so se odločili za italijanska društva. Pri vas, poleg združene ekipe, deluje še skupina, ki jo vodi Ivan Kerpan. V tej skupini so otroci, ki so se odločili, da ne bodo preživeli osemdeset ali več dni na snegu. Ali je zamejsko smučarsko prvenstvo še aktualno? Je. Zadnja leta se je zanimanje še celo povečalo. Zamejski smučarji pričakujejo ta športni dogodek, ki je postal pravi smučarski praznik. Nedeljsko tekmovanje bo vodil Evgen Ban. Svojo prisotnost pa je že potrdil predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin. (jng) Predsednik ŠD Mladina Erik Tence 7 naslovov zamejske smučarske prvakinje (največ) je osvojila nekdanja tekmovalka openske Brdine Valentina Šuber. V moški konkurenci sta po pet naslovov zbrala Matej Crismancich in Ivan Kerpan. Matej je bil tudi trikrat mladinski prvak. Ivan pa dvakrat. Program Zamejskega smučarskega prvenstva 2016 V soboto ob 10.30 smučarski tek V nedeljo ob 9.30 veleslalom (prva vožnja) na progi Nazionale. Sledi druga vožnja, v kateri bo tekmovalo najboljših petnajst na moški in najboljših deset na ženski lestvici. Start druge vožnje bo okrog 45 minut po koncu prvega dela. PLANINSKI SVET Pomladanski izlet Med tradicionalne izlete Slovenskega planinskega društva iz Trsta prištevamo tudi tistega na velikonočni ponedeljek, imenovanega tudi pomladanski izlet. Ko se narava odene v nežno zelenje in zablesti v pisanih barvah, so nam taki izleti v posebno veselje. Na letošnji velikonočni ponedeljek, to je 28. marca, se bomo podali na izlet z avtobusom. Za cilj smo izbrali razgibano pokrajino Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Povzpeli se bomo do jame Divje babe in na Šebreljsko planoto. Tura ni zahtevna, čeprav je pot do jame kar strma. Nujna pohodniška obutev in pohodniške palice. Z ogledom jame so predvidene 3 do 4 ure hoje. Pohodu bo sledilo pozno kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz trga v Sesljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca, za vpis in informacije pokličite na tel. št. 040413025. KOŠARKA - Mladinci under 20 Breg in Jadran preskočila oviri Breg - Santos 78:56 (29:7,19:10,15:14, 15:25) Breg: Igor Gregori 17, Pugliese, Gelleni 8, Tul 3, Lorenzo Gregori 14, Crismani, Schiano 6), Bandi, Zobec 9, Giuliani 13, Bazzarini 8, trener Kladnik. Tri točke: I. Gregori 3, Gelleni 2, L. Gregori 2, Schiano 2, Bazzarini 2, Zobec 1. Breg se je znova zmagal, potem ko je v predzadnjem krogu klonil proti prvemu na lestvici mladinskega prvenstva under 20 elite. V Dolini je zasluženo premagal ekipo Santosa. Tekma se je končala praktično že v prvi četrtini, ko so košarkarji Brega povedli z 22 točkami razlike. Kasneje se je razlika večala, domačini so povedli tudi za 40 točk, proti koncu tekme pa so gostje le omilili rezultat. Interclub Muggia - Jadran 63:77 (20:17, 11:19, 8:20, 24:21) Jadran: Kojanec 24, Peric 6, Ušaj 12, Kocijančič 9, Skoko 4, Tulliach 2, A. Daneu 13, Cettolo 7, trener Mura. PON: Skoko (32); tri točke: A. Daneu 2, Kojanec 2, Peric 2; Ušaj 1. Košarkarji Jadrana so brez večjih težav premagali miljski Interclub, ki zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. V prvi četrtni so varovanci trenerja Mure igrali nezbrano. V drugi četrtini so nekoliko poboljšali svojo igro. Odločilna za zmago je bila tretja četrtina, ko so košarkarji Jadrana igrali čvrsto v obrambi in bili učinkoviti v napadu. V zadnji so le upravljali zanesljivo prednost in na koncu zasluženo zmagali. Za novi točki so zaslužni vsi igralci, še posebno Patrik Kojanec, ki je bil s 24 točkami najboljši strelec ekipe, poleg tega je imel tudi šest pridobljenih žog. DRŽAVNA C-LIGA GOLD - Sinočnji izidi: Montebelluna - Bassano 63:57, Cal-ligaris - Falconstar 91:63, Ardita - Spi-limbergo 75:62, Conegliano - Sanve 57:62, Caorle - Oderzo 58:71, Mestre -Padova 68:81. Trener Brega Klemen Kladnik Ü] Obvestila AŠD MLADINA organizira v soboto, 5. marca, v Sappadi, zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se množično udeležijo tekme. V nedeljo, 6. marca, pa organizira zamejsko smučarsko prvenstvo. Vpis na tel. št.: 3470473606. SK DEVIN vabi člane, da se množično udeležijo 34. Zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSŠDI 2016 v Sappadi: v soboto, 5. marca, smučarski tek; v nedeljo, 6. marca, alpsko smučanje. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali pa na 3402232538 - 3358416657 do vključno danes, 3. marca. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina). OBČINA DEVIN NABREŽINA ponuja možnost brezplačne udeležbe za 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, na 16. Malem kraškem maratonu (21 ali 10 km) v nedeljo, 27. marca 2016, v občini Sežana. Zainteresirane osebe naj se prijavijo z elektronskim sporočilom na naslov urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do jutri, petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta RAI2 RAI3 RAI4 21.10 Grease Live RAI5 14.10 Capolavori della natura 15.10 Perù estremo 16.101 grandi della letteratura italiana 17.05 Memo - L'agenda culturale 17.50 Novice 17.55 20.30 Passepartout 18.30 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.35 Art of... Russia 21.10 Petruska 22.15 Esecuzioni 23.05 Lo stato dell'arte RAI MOVIE RETE4 6.50 Serija: Hunter 8.50 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Gli amanti dei 5 mari (dram., '55) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: I due super-piedi quasi piatti (kom., It., '77, i. T. Hill) 23.45 Film: Debito di sangue (akc., '02, r. in i. C. Eastwood) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici Day Time 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 6.0014.00 Detto fatto 7.05 Nad.: Il tocco di un angelo 7.50 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: La regola del silenzio (triler, '12, i. R. Redford, S. LaBeouf) 23.30 Gazebo 12.45 Heroes 14.20 23.35 Fairy Tail 15.35 Streghe 17.50 23.30 Novice 17.55 Reign 19.20 Teen Wolf 20.05 Ghost Whisperer 14.00 Film: Limitless (triler, '11, i. B. Cooper) 15.50 Film: Kim (pust.) 18.20 0.55 Novice 18.25 Film: Il mercante di stoffe (dram.) 19.45 Film: Vorrei vederti ballare (dram., It., '10) 21.15 Film: Closing the Ring (rom., '07, i. S. MacLaine) 23.20 Film: Head-hunters (krim.) RAI PREMIUM 11.45 Nad.: Un posto al sole 12.35 Gran-Premium 12.45 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.35 Serija: Nero Wolfe 14.30 22.55 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori rubati 15.50 Nad.: Un medico in famiglia 17.50 Novice 17.55 Nad.: Il commissario Rex 18.50 Nad.: Pasión prohibida 19.40 Nad.: Terra Nostra 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: Emily Richards - L'amore nella terra dei contrasti (rom.) 23.30 Film: Il profumo del mosto selvatico (dram., '95, i. K. Reeves) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Serija: Due uomini e \\u00BD 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Fast & Furious - Solo parti originali (akc., '09, i. V. Diesel, P. Walker) 23.25 Film: 12 Rounds (akc., '09, i. J. Cena) _IRIS_ 13.25 Film: Tre colonne in cronaca (dram., It., '90) 15.25 Film: Achtung! Banditi! (dram., It., '51) 17.25 Film: Che fine ha fatto Harold Smith? (kom., '99) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il principe del deserto (pust., '11, i. T. Rahim, A. Banderas) 23.30 Adesso cinema! _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: La libreria del mistero 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.35 Quaresima 2016 18.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _CIELO_ 12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Brother vs. Brother 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Kinky Boots - Decisamente diversi (kom.) _DMAX_ 12.30 Affari in valigia 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 20.20 Banco dei pugni 22.00 Auto da rockstar 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Blisk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Ženska 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.00 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.55 Med valovi 10.50 Slovenski magazin 11.35 17.00 Halo TV 12.50 Dobro jutro 15.00 Biatlon: SP, mešane štafete 18.00 Nad.: Zavod za zaposlovanje 19.10 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Turki -Muslimanski evropski vladarji 21.25 Film: Bombardiranje (voj., '12) 23.05 Dok. serija: To je bila naša vojna _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Lynx magazin 14.50 Najlepše besede 15.25 Biatlon: SP, mešane štafete 17.00 Slovenski magazin 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Avtomobilizem 20.00 City Folk 20.30 Film: Caseyeva senca (dram.) 22.15 Glasba zdaj 23.20 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.3015.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.55 16.50 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.30 18.55, 23.15 Novice in vreme 21.00 Film: V bogastvu in bedi (kom., '97, i. T. Allen) 23.50 Serija: Kosti KANAL A PLANET TV 7.00 18.00 Svet 7.55 11.55 Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 8.50 Risanke 9.4015.20 Nan.: Blažen med ženami 10.05 15.45 Nan.: Vice v predmestju 10.3011.40, 13.50 Tv prodaja 10.45 14.20 Serija: Puščica 12.55 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 16.15 Film: In prišla je Polly (kom., '04, i. J. Aniston) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: 127 ur (dram., '10, i. J. Franco) 11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 12.55 Nad.: Talenti v belem 13.50 Ellen 14.50 Nad.: Esperanza 15.50 21.30 Bilo je nekoč 17.00 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 18.05 Glej, kdo kuha 19.00 21.10 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport Četrtek, B. marca Rai 3, ob 21.15 VREDNO OGLEDA La regola del silenzio. The company you keep ZDA 2012 Režija: Robert Redford Igrajo: Robert Redford, Nick Nolte, Chris Cooper, Susan Sarandon Filmska zgodba se začne leta 1970, v času velikih protestov proti vojni v Vietnamu. Mladi ambiciozni novinar Ben med raziskovanjem priprtja nekdanje podtalne aktivistke razkrije identiteto njenega pajdaša Jima Granta, ki po 30-tih letih skrivanja živi umirjeno družinsko življenje. Benovo drezanje v preteklost Jima požene v beg in kmalu mu za ovratnik dihajo vse ameriške varnostne agencije. Toda Ben se odloči poglobiti v skrivnostno ozadje in nadaljuje z raziskovanjem, da bi odkril pravi razlog za Jimov pobeg, ob tem pa naleti na neprijetno resnico, ki bi morala ostati tajna. Redfordov film je priredba istoimenskega kriminalnega romana Neila Gordona. 22.40 Ta teden z Juretom Godlerjem 23.15 Serija: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom De-vetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Pu-rič: Burjin čas - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 18.00 bo na sporedu mesečnik Pisani svet podobe. V tej marčni oddaji, posvečeni aktualnemu dogajanju v svetu likovne umetnosti, se bomo v rubriki Po sledovih mojstrov spomnili nedavno preminule likovne umetnice, kiparke Bogomile Doljak in njenega umetniškega doprinosa na področju kiparstva ter umetne obrti. V rubriki Podoba v besedi bomo skupaj prelistali novo monografijo, ki je izšla pri skladu Fundacije CRT in obravnava slikarja Piera Marussiga. V rubriki Sveže na paleti pa bomo gostili likovnega umetnika Matjaža Hmeljaka. Ob koncu še nekaj utrinkov iz razstavišč: spregovorili bomo o spominski razstavi osnutkov za kostume in izvirnih kostumih Igorja Pahorja, ki je na ogled do 6. marca v prostorih Kulturnega doma v Trstu, o razstavi slik Aleksandra Pece v Muzeju Cara v Miljah ter o razstavi Antonija Tapiesa v MGLC v Ljubljani. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 3. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 Nad Sredozemljem in severnim Balkanom je prehodno nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam in bo v drugem delu noči dosegla naše kraje. Na celotnem deželnem ozemlju bo oblačno s padavinami. Ponoči in zjutraj se bodo po nižinah in ob morju pojavljale obilne padavine tudi s plohami in lahko zagrmi, zlasti na zahodu. Občasno se bo pojavljal dež s snegom. Nad okoli 300 m v notranjosti bo močno snežilo. Na Kraški planoti bo ponekod občasno možno sneženje. Danes bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo v notranjosti ob močnejših padavinah lahko spustila do nižin. Predvsem v bližini morja bo tudi zagrmelo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Popoldne in zvečer bodo padavine od severozahoda slabele in v noči ponehale tudi na jugu in vzhodu. r\ r Lepo in pretežno jasno vreme bo. Tudi po nižinah bo zmrzovalo. V hribih bodo zlasti na območjih s snežno odejo tla lahko poledenela. Tekom dneva se bo od zahoda postopoma pooblačilo zaradi visokih slojastih oblakov. Ponoči bodo po nižinah možne meglice. Jutri se bo od zahoda postopno razjasnilo, dan bo sončen. ¡2 Sonce vzide ob 6.39 in zatone g ob 17.55 Dolžina dneva 11.16 Luna vzide ob 2.19 in zatone ob 12.02 r=j 1965 - Močne padavine na za->En2 hodu, ki so se začele 1. marca, so oslabele. Ob 7. uri zjutraj so na nekaterih meteoroloških postajah v pasu od Zgornjega Posočja do Snežnika izmerili več kot 150 mm padavin v 48 urah. Največ padavin je bilo v Lepeni, 226 mm in v Idrijski Beli so izmerili 221 mm. Danes: ob 4.14 najvišje 14 cm, ob 12.05 naj- _ nižje -25 cm, ob 19.24 najvišje 17 g Morje je rahlo 0 cm. s razgibano, tem- 1 Jutri: ob 0.41 najnižje -3 cm, ob 5.57 najvišje peratura morja 20 cm, ob 12.59 najnižje -35 cm, ob | 10 stopinj C. 19.48 najvišje 25 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .340 Piancavallo...... . . . .160 Vogel..................33 Forni di Sopra.......170 Kranjska Gora.........30 Zoncolan............200 Krvavec...............40 Trbiž .................176 Cerkno................../ Osojščica..............90 Rogla..................40 Mokrine .............240 Davida očistijo vsake dva meseca Sneg je ohromil Moskvo FIRENCE - Z znamenitega Michelangelovega kipa David, ki ga hranijo v Galeriji Akademija v Firencah, so v začetku tedna ponovno očistili prah. Ameriška ne-profitna organizacija Prijatelji Firenc je od leta 2005 za čiščenje te renesančne mojstrovine namenila že približno 500.000 evrov. Skupina strokovnjakov je za čiščenje Davida porabila 24 ur, takšnega čiščenja pa je David deležen na dva meseca. Kip Davida, ki je visok skoraj pet metrov, je Michelangelo izdelal med letoma 1501 in 1504 iz enega samega kosa marmorja. Bibličnega junaka je upodobil v trenutku, ko si na ramo nastavlja fračo s kamnom, s katero bo napadel Goljata. ASTRONAVTIKA - Iz vesolja sta se vrnila po letu dni Priprave za Mars WASHINGTON - Ameriški astronavt Scott Kelly in ruski kozmonavt Mihailo Kor-njenko sta se včeraj vrnila na Zemljo, potem ko sta na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) preživela skoraj leto dni. Skupaj z ruskim kozmonav-tom Sergejem Volkovom sta pristala v ruskem vesoljskem izstrelišču Bajkonur v Kazahstanu.Kel-ly in Kornjenko sta v vesolju preživela neprekinjeno 340 dni. S tem je Kelly postavil ameriški rekord, Kornjenko pa je na ruskem seznamu koz-monavtov, ki so najdlje bivali v vesolju, pristal na petem mestu. Ruski rekord je v rokah Valerija Po-ljakova, ki je v vesolju preživel neprekinjeno 437 dni. Volkov je bil na ISS pet mesecev, ob pristanku pa ga je v Bajkonurju pričakal oče Aleksandr, ki je bil nekoč tudi sam kozmonavt. Misija Posadka za eno leto, ki se je začela 27. marca lani, velja za poskus, v katerem preučujejo učinke dolgotrajnega bivanja v vesolju na človeško telo. Kelly in Kornjenko sta zato morala prestati vrsto preizkusov in pregledov, da bi dobili potrebne podatke za morebitne prihodnje človeške odprave na Mars in drugam. Med prvimi bo preizkus, ki bo pokazal, kako se njuni telesi odzivata na različne položaje in gibanje. Brez-težnostno stanje zmanjšuje mišično maso in gostoto kosti, vplivalo pa naj bi tudi na poslabšanje vida. Razvoj in spremembe pri 52-letnem Kellyju bodo strokovnjaki lahko primerjali tudi z razvojem pri njegovem bratu, enojajčnem dvojčku Marku, nekdanjem astronavtu, ki je v tem času živel na Astronavti po povratku na Zemljo ansa Počutje ameriškega astronavta Kellyja bodo primerjali s počutjem brata-dvojčka, ki je v tem času živel na Zemlji Zemlji. Kot je sporočila Nasa, gre za prvi preizkus na dveh ljudeh z enakimi geni v dveh tako različnih okoljih, poročajo tuje tiskovne agencije. Astronavti so v vesolju opravljali različne poskuse, opravljali popravila na ISS ter bili tudi na sprehodih po vesolju. Kelly pa je dogajanje na vesoljski postaji tudi fotografiral in snemal ter s posnetki navduševal na družbenih omrežjih. Scott Kelly je bil sicer že na štirih vesoljskih misijah, na ISS pa je preživel skupno 520 dni, kar je ameriški rekord. Na ISS ostajajo Rus Jurij Malenčenko, Američan Timothy Kopra in Britanec Tim Peake, 19. marca pa se jim bodo predvidoma pridružili še astronavt Jeff Williams in kozmonavta Oleg Skri-pročka in Aleksej Ovčinin. (sta) MOSKVA - Moskvo je ponoči zajel silovit snežni metež, ki je ohromil promet ruske prestolnice. V eni noči je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass zapadlo več kot 20 centimetrov snega, kar je okoli 70 odstotkov količine snega, ki ga običajno v Moskvi zapade v mesecu dni. Sneg je v ruski prestolnici povzročil kolone vozil, dolge skupno 3400 kilometrov.Debelina snežne odeje se je v Moskvi povečala na 50 centimetrov. Moskva je bila sicer preteklo noč deležna najmočnejšega sneženja od leta 1966. Sneg je v ruski prestolnici povzročil prometni kaos. Zaradi sneženja so morali na treh moskovskih letališčih odpovedati več kot 80 poletov. OSLO - Med njimi tudi Trump Nominirancev za Nobelovo nagrado za mir je letos kar 376 OSLO - Inštitut, ki podeljuje Nobelove nagrade za mir, je letos prejel toliko nominacij kot še nikoli doslej. Kot so namreč razkrili v Oslu, so dobili kar 376 nominacij. Doslej je bilo rekordno leto 2014 z 278 nominacijami. Imena sicer kot vedno ostajajo skrbno varovana skrivnost, vsaj uradno, medtem ko mediji o njih na široko ugibajo. Tako naj bi bili med letošnjimi nominiranci po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med drugim žvi-žgač Edward Snowden, ki je svetu razkril dejanske razsežnosti ameriškega nadzora nad telekomunikacijami, vodilni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki bi med drugim prepovedal vstop v ZDA vsem muslimanom, nemška kanclerka Angela Merkel zaradi njenega ravnanja v begunski krizi, prebivalci grških otokov za pomoč množicam beguncem in migrantov, ki prihajajo k njim iz Turčije, ter papež Frančišek. Kot je za AFP rekordno število predlogov komentiral vodja Nobelovega inštituta v Oslu Olav Njolstad, »to odraža dejstvo, da živimo v svetu, kjer je veliko konfliktov in kjer je tudi določeno število procesov, ki gredo v bolj pozitivno smer«. Med letošnjimi nominiranci je sicer 228 posameznikov in 148 organizacij. Imen nominirancev ne razkrijejo najmanj 50 let, razen če se jih ne odločijo javno razkriti tisti, ki so jih vložili. Rolling Stones na Kubi HAVANA - Legendarni rockerji The Rolling Stones bodo 25. marca nastopili na Kubi. Brezplačni koncert na prostem bo, kot napovedujejo, eden največjih tako za Kubo kot tudi zanje. Zasedba bo svoj prvi koncert na Kubi izvedla v Ciudad Deportiva v Havani. Nastop zasedbe bo prelomni dogodek za državo, kjer je tamkajšnja komunistična vlada svoj čas prepovedala glasbo Rollin Stonesov kot ideološko deviacijo. Zasedba je omenjeni koncert dodala k svoji latinskoameriški turneji, ki bi se po prvotnem načrtu morala končati 17. marca v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico. Danes že 70-letni rockerji ves čas nastopajo, nazadnje so bili na poletni turneji po Severni Ameriki. Novega albuma vse od leta 2005, ko je izšel studijski izdelek A Bigger Bang, niso izdali. PrimorskiD . facebook. fa