34. štev V Kranju, dne 26. avgusta 1916. Leto IV. Uhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Ruska ofenziva. Dunaj, 19. avgusta. Zapadno od Moldave v Bukovini so zavoje-vali honvedska pehota in nemški bataljoni višino Maguro, za katero se je vršil vroč boj. Rusi so pustili 600 vjetnikov in 2 strojni puški v rokah napadalcev. Ruski protinapadi so se ponesrečili. Zapadno od Žabja smo predvčerajšnjem vzeli eksponirane čete po silnih bojih proti hrbtu Crne Hore nazaj. Tik severozapadno Stanislavova so zavrnili naši lovci ruski sunek. Dunaj, 20. avgusta. Pri Selvu so zavrnile naše čete ruski napad. Pri Tobolu ob Stohodu smo odbili sovražnikov do samih naših jarkov izvršeni sunek. Vrši se nov ruski napad. Na Maguri zapadno od Moldave smo odbili , več napadov. Nemške čete so vzele goro Kreto v posest. Na severovzhodnih pobočjih Crne Hore se boj nadaljuje. Severno od Tatarskega prelaza so se ponesrečili močni sovražni sunki. Južno od Horožanke je razpršil ogenj naših topov prodira-jočo rusko kolono. Berolin, 19. avgusta. Pri Kisjelinu so prepodili nemški oddelki sovražnika iz nekaj eksponiranih jarkov. Pri Rudki Cerevišči, kjer so prodrli Rusi na zapadni breg reke, protinapad uspešno napreduje. Sovražnik je pustil 6 častnikov, 367 mož in 6 strojnih pušk v rokah zaveznikov. Bitka zapadno od Nobelskega jezera se je včeraj nadaljevala. Napadajoče Ruse smo do zadnjega vrgli nazaj. Pustili so 3 častnike in 320 mož vjetih in 4 strojne puške v naših rokah. Sovražnik je na mnogih točkah občutno stopnjeval svoj artiljerijski ogenj. Na obeh straneh Rudke Cerviše se vrše krajevni boji. Pri Selvovu smo storili, da so se slabotnejši ruski napadi ponesrečili. Pri Svinjačih smo vrgli prednje sovražne čete nazaj. Dunaj, dne 21. avgusta. Vzhodno Moldave v Bukovini in na višavah jugovzhodno in jugozapadne Žabja, pri katerih zavojevanju je bilo vjetih 2 oficirja, 188 mož in 5 strojnih pušk, se je nasprotnik brez uspeha trudil, da bi dobil nazaj kaj izgub'ienega ozemlja. Na obeh straneh Tatarskega prelaza se boji nadaljujejo. Položaj je ostal neizprenenjen. Ob železnici južno Zielone je bil vržen sovražen oddelek. Berolin, 21. avgusta. Ob Stohodu so se ponesrečili ruski napadi jugozapadno od Lubješev. S velikimi izgubami za sovražnika smo odbili večkrat z močnimi četami započete njegove poskuse, razširiti svoje pozicije na zapadnem bregu Rudke Čerevišče. Med Zareč-jem in Smoljari smo pri uspešnih kratkih sunkih vjeli 2 častnika in 107 mož. V Karpatih smo vzeli višinski greben Sče-panski zapadno od doline Črnega Čeremošča. Tu in na višini Kreta smo zavrnili ruske protinapade. Pri zavzetju Krete dne 19. avgusta smo vjeli 2 častnika in 188 mož ter vplenili 5 strojnih pušk. Dunaj, 22. avgusta. Pri Zabju, Bistrecu in v okolici Tatarskega prelaza smo odbili več ruskih napadov. Jugozapadno od Zielone so vjeli naši oddelki v uspešnih bojih 100 mož ter vplenili 2 strojni puški. . V odseku Perepeliki-Pjenjaki je sovražnik zopet pričel napadati armado generalobersta von Bohm-Ermollija. Kljub najtežjim ruskim žrtvam so vse pozicije v naših rokah, izvzemši ozek kos jarka, za kateri se boj še vrši. Ob železnici iz Sar-nov v Kovel in pri Smoljarih je izgubil sovražnik nekaj eksponiranih jarkov, pri čemer smo vplenili 2 strojni puški. Pri Rudki Čerevišče so se Rusi tudi včeraj na vso moč trudili pridobiti prostora na zapadnem bregu Stohoda. Povsod zavrnjeni so izgubili na tisoče bojevnikov ter pustili v naših rokah 2 častnika, 270 mož in 4 strojne puške. Sredi bavarskih konjeniških polkov se boreč, so se izkazali naši dragonci cesarja Franca zopet vredne svojega sijajnega imena. Strahovite ruske izgube pri Horožanki. „Kolnische Ztg." poroča: Pri Horožanki je padlo v bojih od 14. do 17. avgusta 5000 Rusov, mi pa smovv istem času izgubili le 80 mrtvih in ranjenih. Že iz tega je razvidno, da se morajo ruske armade polagoma popolnoma izčrpati in izmučiti. Tudi v nedeljo ponoči se je razbil ruski sunek ob naših žičnih ovirah, kjer leži na stotine mrličev. Kadar zapiha veter, se širi tu strašen mrliški smrad. Dunaj, 23. avgusta. Zapadno Moldave so nemške čete zajurišale nadalnjo infanterijsko pozicijo Rusov in pripeljali 200 vjetnikov in dve strojni puški. Pri Zabiah so bili ruski sunki odbiti. V okolišu Kukul ljut boj. Dalje severno ni pri malem bojnem delovanju in popolnoma neizpremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Mir na severnih bojiščih traja še vedno. Vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da je to mir pred novim velikim viharjem. Ruska in francoska poročila pravijo soglasno, da se pripravlja na ga-liških bojiščih velika odločilna bitka, ki jo imenuje .Matin" odločilno bitko za ceste na Lvov. Ruske armade v Galiciji dobivajo nova ojačenjo in se pripravljajo na nova podjetja. Francoski strokovnjaki sodijo, da bo za časa novih velikih bojev v Galiciji Kaledinova armada v Voliniji mirovala in tvorila nekako rezervo za čete generalov Sčerba-ševa in Lešickega. Posebno važnost polaga entent- i ste: k. Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Matvej pogleda srdito Johna in reče: x „Dekle ostane pri vas." In ko pogleda Ano, pristavi z nežnim glasom: „Uboga sirota je, milostiva gospa . . . Greh bi bil, ako bi jo človek opeharil." Stara gospa je prikimala. Medtem je John, kateremu vse skupaj ni prav nič ugajalo, vzel svoj klobuk ter Šel brez besede proti vratom. Matvej je zapazil, da namerava neprijetni mladi mož oditi brez njega in požuri! se je. Po kratkem slovesu od Ane in, ko je poljubil milostivi še roko, plane proti vratom. Pa tamkaj, še trenotek postane. „Prosim oproščenja . . . vprašal bi rad še nekaj.u .Kaj pa?" „Ali nimate v vaši hiši tudi prostorčka zame? Proti malemu plačilu . . . Morda na dvorišču, na vrtu ali v konjskem hlevu? Kota v shrambi za vezove, kojega bi mi dali za prenočevanje, ne bi polegal in z najmanjšim plačilom bi bil zadovoljen. Ali ne? . . . Le da ne poginem . . „Ne, ljubi moj. Kak vrt! Kaki konji! Tukaj se vsedejo senatorji za pet centov v cestno železnico poleg vsakega vagabunda ..." „No, potem pa zbogom. Ali kje pa je . . .?" In ne pa bi dokončal, teče Matvej hitro skozi vrata, da ne bi izgubil Johna. XIV. • Zunaj na stopnicah že ni bilo več videti neprijetnega mladega moža, a ravnokar je nekdo zavil okoli vogala. Matvej teče tja, dasiravno se mu je zdelo, da je to napačna smer. Ko zavije še enkrat okoli vogala, doide onega človeka, a v tej deželi so si ljudje enaki kakor hiše. Mož je nosil ravnotak klobuk na glavi, ravnotako palico v roki in ravnotako je hodil kot mladi John. Toda obraz je bil docela tuj in neznan. Molče in odrevenelo je gledal Matvej za odhajajočim tujcem. Na Matve-ja pa so zrla zastrta okna vseh teh hiš, ki so si bila podobna kakor kaplja kaplji. Matvej je poskušal vrniti se. Ni si bil še popolnoma na jasnem, kaj se je ž njim zgodilo, pa srce mu je močno utripalo. Ulica v kateri je bil, je bila enaka oni, kjer je stala hiša stare gospe. Le da so bila tukaj okna na desni strani zastrta in da so padale sence hiš po levi strani. Sel je nekoliko po cesti, obstal na vogalu, se vrnil ter se zopet počasi oddaljeval vedno se ozirajoč, kakor bi ga nekaj šiloma tiralo na staro mesto, ali kakor bi imel privezane na nogah težke uteži. Matvej je nekoliko pomislil, se ozrl ter pozvonil pri prvi hiši. Vrata mu je odprla neznana gospa gubastega obraza, ki je bil obrobljen od črnosvi-lenih kodrčkov. Gospa je s strogim glasom nekaj vprašala in zopet zaloputnila vrata. Istotako se je govorilo tudi v sosedni in naslednji hiši. Na vogalu je mislil, da treba tu zaviti in zavil je in zopet zavil. Ko je prišel do vodometa, mimo katerega so hodili, kakor se mu je zdelo, že pred eno uro, je tretjič zavil okoli vogala. Prišel je na slično cesto, le da je bila senčna stran tu na desni, dočim je žgalo solnee na zastore ob levi strani ... V daljavi se je slišalo pihanje vlaka .. . Matvej je obstal sredi ceste, kakor barka, ki se je odtrgala od obrežja in s katero se sedaj igrajo valovi. In ker mu je gineval up, da najde stanovanje stare gospe, je šel v smeri, odkoder se je čul ropot. XV. Sedaj je postal — iz vzrokov katere hočemo v naslednjem razložiti — Matvej Lozinskij iz Lo- zišč za dva dni najznamenitejši mož mesta New Jorka in vsakega njegovih korakov so skrbno opazovali. Najprej so videli tega človeka v čudni, beli halji stopati skozi četrto avenijo, potem je šel dolgo časa v smeri proti Brooklynskemu mostu. Zdelo se je, da ga vleče tja, kjer je več življenja in gibanja. Na vogalu Broadwaya in neke ceste je šel v pekarijo ter kazoč na velik kos belega kruha, ponujal prodajalcu, ki je bil Nemec, nekoliko denarja. Prodajalcu je tudi nekaj pravil ter ga, ko mu je le-ta vrnil drobiž, prijel za roko ter jo približal svojim ustim. Prodajalec mu je odtegnil roko ter se obrnil k drugim kupcem. Človek je obstal, pogledal žalostno prodajalca, poskusil še enkrat ž njim govoriti ter je potem odšel na cesto. To je bilo ob času, ko so izšli večerni listi. Na malem trgu, nedaleč od velikanskega poslopja časopisa „Tribuna", je čudni človek zajemal iz vodometa vodo ter jo hlastno pil, ne meneč se za to, da sta v umazanem vodnjaku plavala dva paglavca, ter se potapljala za bakrenim in nikelna-stim drobižem, ki so ga mimoidoči metali v svojo zabavo v vodo. Nebroj mladih raznašalcev časopisov, ki so čakali na večerno iznanje ter se med tem kratkočasili, so delili svojo pozornost med tema potapljačama in čudno oblečenim človekom, na kojega je letela toča dovtipov. V tem trenotku je prišel po trgu časnikarski poročevalec in slikar ter je ta prizor površno posnel v svojo knjigo. Ko bi bil ta gentleman le malo slutil bodočnost, bi se bil brezdvomno potrudil, da napravi sliko kar najbolj natančno. A prvič se mu je mudilo in dokončati je moral sliko na pamet in drugič sta ga prevarila paglavca, katera je štel k tujčevi rodbini. Naposled pa tudi ni vedel, kaj naj počne s sliko, ker čudni tujec ni umel odgovarjati na naj-navadnejša vprašanja. (Dalje.) no časopisje tudi na imenovanja generala Russ-kega za vrhovnega poveljnika severne fronte. General Russkij je znan kot brezobziren strateg — ali se bo sedaj tudi on zagnal proti nemški fronti, je vprašanje, na katero ne ve nikdo odgo-riti. Naši vojni poročevalci pripisujejo tudi bojem v Karpatih poseben pomen. Rusi pritiskajo v Karpatih; zlasti pri Jablonici vedno močnejše. Ne gre jim pa toliko za prehod čez to gorovje, temveč predvsem hočejo oprostiti svoje gališko levo krilo od pritiska naših čet, ki jim stoje v. Karpatih v boku ter si tako omogočiti lažje operiranje. Tudi naši vojni poročevalci napovedujejo novo fazo velike borbe na severovzhodu. Italijanska ofenziva. Mirnejši položaj. Dunaj, 19. avgusta. Včerajšnji dan je potekel tudi ob primorski fronti precej mirno. Na črti ob Soči severovzhodno od Plavi so izčistile naše čete levi breg slabotnej-ših sovražnih oddelkov, ki so se bili vgnezdili pri Globnem in Britofu ter vjele kakih 50 mož. Nočni napad Italijanov na kos fronte južno od Vipavske doline smo gladko zavrnili. Na fronti v Feimstalu je prineslo sovražno podvzetje proti sovražni j prednji poziciji jugovzhodno od Cime di Bocche 60 vjetnikov in 2 metali granat. Italijanske oddelke, ki so zvečer prodrli proti našim pozicijam v okolici monte Zebija, smo zavrnili. Sedanja fronta. Vojnoporočevalski stan, 19. avgusta. Nova fronta na Goriškem in na Krasu se je tekom zadnjih dni navzlic neprestanim bojem jako vtrdila in Italijani niso mogli priti naprej. Na sploh se mora konstatirati, da se v operativnem oziru razmere nikakor niso izpremenile tem manj poslabšale. Mesto Trst vsled opustitve Gorice in frontne naprave na Doberdobski visoki planoti ni na nikak način bolj ogroženo kakor od začetka vojne. Vsekakor je pričakovati novih težkih napadov s strani Italijanov, ali skužnja uči, da Italijanom v Primorju ne cveto ne hitri ne lahki uspehi. Gorica in Trst. Prodiranje Italijanov se je vstavilo 2 kilometra vzhodno Gorice pred našo novo bojno črto. Mesto Gorica leži sedaj neposredno pred našo fronto. Za hišami predmestij nabirajo Italijani svoje napadalne kolone in streli iz italijanskih baterij postavljenih na zapadnih višinah, letijo noč in dan čez mesto. — Italijanski sunek na Ljubljano, ki bi se imel izvršiti po italijanskih vojaških kritikih iz goriško baze, je vstavljen pred našo novo fronto na Goriškem istotako, kakor že napovedani pohod v Trst pred našo novo kraško fronto. Italijani niso prišli bližje Trstu, kakor so bili začetkom vojne, kajti pozicije ob devinskem bregu so bile komaj dotaknjene z opustitvijo doberdobskih pozicij. Avstrijsko-italijanski vjetnihi v Rusiji za italijansko fronto. Stockholm, 21. avgusta. Iz Petrograda poročajo: Italijanska vojna misija je odšla v ruska vjetniška taborišča, da izvede transport avstrijskih vojnih vjetnikov italijanske narodnosti na italijansko fronto. Italijanski kralj v Gorici. Lugano, 22. aveusta. Kakor poroča „Secolo", je dospel italijanski kralj dne 20. avgusta v avtomobilu v Gorico. Vojaški komisar major Sextili ga je sprejel v starem magistratnem poslopju. Topovski ogenj na primorski fronti. Dunaj, 23. avgusta. Na primorski fronti je sovražna artiljerija na posamne prostore časoma živahno streljala. Italijanski letalci so razvili živahno delovanje. Pri Bohinjski Bistrici je prišel v naše roke dvokrovnik. Letalci so bili vjeti. Na Tirolskem nam je podjetje ob Fleimstalski fronti prineslo 80 neranjenih vjetnikov in dve strojni puški. Boji na tirolski fronti. Dunaj, 24. avgusta. Po silnem obstreljevanju robov Fasanskih alp in naših višinskih pozicij na obeh straneh doline Travignolo, so pričeli Italijani na fronti Coltoron-do-Cima di Zeze večkrat napadati, bili pa so zavrnjeni. Sicer nobenih posebnih dogodkov. francosko-angl. ofenziva. Veliki boji. Berolin, 19. avgusta. Silnemu naporu naših zavezniških nasprotnikov so naše hrabre čete včeraj požrtvovalno in vztrajno ter zmagovito kljubovale. Nekako ob istem času so pričele popoldne po pripravljalnem ognju, stopnjevanem do skrajne sile, angleško-francoske mase severno od Somme rta kakih 20 km široki fronti Oviller - Clery in prav močne francoske čete na desno od Mose naskakovati naš odsek Thiau-mont Fleury ter naše pozicije v gozdu Chapitre in v gorskem gozdu. Severno od Somme je divjal boj pozno v noč. Na več točkah je vdrl sovražnik v našo najsprednjo črto, mi pa smo ga vrgli zopet ven. Na obeh straneh Guillemonta; ki je ostal trdno v naših rokah, drži zavzete dele jarkov zasedene. Med Guillemontom in Maurepassom smo ponoči svojo eksponirano črto na povelje po načrtu nekoliko skrajšali. Z velikanskimi krvnimi žrtvami je plačal sovražnik svoje v celoti ponesrečene napore. Gardne, renske, bavarske, saksonske in vviirtemberške čete drže neomajno svoje pozicije. Na desno od Mose je opetovani francoski naval deloma po ljuti borbi z najtežjimi izgubami za sovražnika zlomljen. Ob vasi Fleury se boj še nadaljuje. V vzhodnem delu gozda Chapitre smo vjeli protisunku 100 mož. V gorskem gozdu smo prepustili popolnoma sestreljene kose jarkov nasprotniku. Berolin, 20. avgusta. Severno od Somme je bojno delovanje polagoma pojemalo. Pri Ovillersu so trajali bližinski boji še do večera. Posamezne angleške napade smo severozapadno od Pozieresa in na obeh straneh gozda Foureaux odbili. Glasom sedaj predloženih poročil se je 18. avgusta udeležilo najmanj 8 angleških in 4 francoske divizije napada. Na desno od Mose je obnovil sovražnik včeraj zvečer svoje napade v odseku Thiaumont-Fleu-ry, v ostalem pa je bil zavrnjen. Severozapadno od utrdbe Thiaumont in v gozdu Chapitre so ostali sovražni sunki z ročnimi granatami brezuspešni. Angleške patrulje so bile pri Fromellesu in severozapadno od Lievina odbite. Pri Leintreyu smo vjeli nekaj mož. Berolin, 20. avgusta. Naši podmorski čolni so 19. avgusta v vodah angleške vzkodne obali uničili eno sovražno malo križarko in rušilec, eno drugo malo križarko in eno linijsko ladjo pa s torpedi poškodovali. Berolin, 21. avgusta. Severno od Somme smo zavrnili večkratne silne sovražne infanterijske napade na Oviller in Pozieres, ki so bili brez zveze, nadalje zapadno od gozda Foureaux in ob cesti Clery-Mariecourt ter napade z ročnimi granatami pri Maurepasu. Na desno od Mose zadržujemo k napadu pripravljenega nasprotnika severozapadno od utrdbe Thiaumont v njegovih jarkih s svojim artiljerijskim ognjem, ob utrdbi sarni in pri Fleuryju smo sestrelili močne čete, oborožene z ročnimi granatami, s svojim infanterijskim ognjem in ognjem strojnih pušk. Številna podvzetja sovražnih izvidnih oddelkov so ostala brezuspošna. Nemški sunki patrulj so se severovzhodno od Vermellesa, pri Festubertu in Embermenilu posrečili. V Argonih živahen obojestranski minski boj. Na višini Combres smo z razstrelitvijo razdejali sovražne pozicije v večjem obsegu. Pred Ostendom smo z ognjem uničili angleški hidroplan ter en letalski čoln zbili. Po boju v zraku je strmoglavil angleški dvokrovnik jugovzhodno od Arrasa na tla. Berolin, 22. avgusta. Boji severno od Somme so se zopet bolj razširili. Zavrnili smo več angleških napadov proti naši naprej zapognjeni črti med Thiepvalom in Pozieresom. Izgubili smo naprej moleč kot. Severovzhodno od Pozieresa in ob gozdu Fournes so se sovražne napadalne kolone zlomile v našem ognju. Ljuti boji so se razvili za posest vasi Guil-lemont v katero je sovražnik začasno vdrl. VViirttem-berški pehotni polk Kaiser VVilhelm je zmagovito zavrnil vse napade ter ima vas trdno v rokah. Več delnih podvzetij Francozov med Maurepasom in Cleryjem je ostalo brez vspeha. Južno od Somme so na novo v boj poslane francoske sile napadle v odseku Estrees-Soyecourt. S protisunkom smo zopet zavzeli izgubljene jarke. En častnik in ariško časopisje zamolče izvršeno vojno napoved talije Nemčiji, ker se bodo Italijani borili proti Nemcem. Tako je zmagala angleška in francoska diplomacija končno nad zadnjimi romisleki italijanskih nemških prijateljev. Bolgari so zasedli Kavalo. Borolin, 24 avgusta. Na višinah severozapadno od Ostrovskega jezera so se Srbi bolgarskim napadom še ustavljali. Njih protinapadi na Džemat Jeri so se ponesrečili. Vsa poročila iz sovražnega taborišča o srbsko-francoskih uspehih tako tu, kakor ob Vardaru in Strumi, so prosto izmišljena. Grki so prepustili Kavalo bolgarskim četam. Pariz, 24. avgusta. „Temps" poroča iz Aten: Tri grške divizije so se vkrcale v Kavali. Grške utrdbe s topovi in municijo vred so izročili Bolgarom. Grof Tisza o Romuniji. Budimpešta, 24. avgusta. V kuloarih parlamenta se je grof Tisza napram nekaterim poslancem izjavil, da je postala intervencija Romunije vsled najnovejših dogodkov, zlasti pa vsled bol-garsko-nemske ofenzive na Balkanu, danes manj Verjetna kakor pa pred 14 dnevi. Rusi napovedujejo skorajšnjo intervencijo Romunije. Iz Stockholma poročajo: Petrogradska brzojavna agentura objavlja nasladnje poročilo iz Bukarešto : Nervozno razpoloženje se širi. Vse je prepričano, da bo Romunija prihodnje dni poi >egla v vojno. Pomanjkanje transportnih sredstev postaja vsled vršečega se gibanja čet vedno občut-nejše. Vse kaže, da bo Romunija rkoraj staipila na plan. Romunija In Bolgarija. Iz Bukarešte poročajo: Bolgarska vlada );e zaprla mejo pri Sistovi. Na vprašanje romunske vlade je odgovorila, da za to, ker je Romunija v tamkaj se nahajajajočem konzulatu dovolila izvrševati vohunstvo v prilog neki sovražni državi. „Nationalul" javlja: Med romunsko in bolgarsko vlado je bil sklenjen dogovor, da se uredi na meji nevtralen pas, ki naj prepreči obmejne incidente. Položaj v Romuniji. Rusko-romunske priprave ob Donavi. Konservativni „Steagul" poroča: Rusi so napravili pri Renih ob Donavi 5 km dolge pristaniške naprave. Istočasno pa je pričela Romunija graditi pri Isacceai na romunskem bregu Donave nasproti Renom podobne naprave, kar vzbuja splošno pozornost. V Tulci menijo, da je pomol v Isacceai izgrajen, da služi Rusom pri prehodu skozi Do-brudžo za izkrcanje njihovih čet. Ruski pijonirji živahno vozijo med Reni in lsacceo in se vežbajo v izkrcanju. „Steagul" zahteva, da naj romunska vlada objavi primerno pojasnilo, kar je tembolj potrebno, ker se vpoklicanja pod orožje čim dalje bolj množijo. Vtisk bolgarske ofenzive v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo: Prodiranja Bolgarov na grških tleh povzroča v Romuniji senzacijo. Rusofilski listi zahtevajo razburjeno, da mora Bolgarijo za ta zločin doleteti „zaslužena kazen." Vesti o dogodkih v Bukovini pa vzbujajo na drugi strani zopet optimizem hevtralistov, ako-ravno nikdo ne dvomi, da bodo Rusi vse storili, da pahnejo Romunijo v vojno. „Deutschland" se je vrnila. „Deutschland" doma. Pod vtiskom povratka nemške trgovske podmorske ladje „Deutschland", dobivajo poročila o zadnjih bojih v Severnem morju poseben pomen. Gotovo je, da je nemško brodovje veliko pripo-I moglo, da se je mogla „Deutschland" vrniti. Nemške vojne ladje so obrnile pozornost angleškega brodovja na sebe, ter se jim je posrečilo, angleško brodovje zvabiti na kraj, ki je bil ugoden za napade podmorskih čolnov. Glavni uspeh nemškega brodovja pa je bil brez dvoma ta, da je mogla „Deutschland" dospeti v nemške vode. „Deutschland" je 65 m dolga, 89 m široka i ter se potopi lahko 45 m globoko. Nad vodo obsega 1900 ton. Olja je imela s seboj dosti za vožnjo v Ameriko in nazaj. Ladja je opremljena z Dieslovim motorjem za vožnjo nad vodo in z vožnjo pod vodo, nadalje ima dva periskopa, seveda tudi svoje aparate za brezžično brzojavljanje in aparate za osveženje zraka pri daljših vožnjah pod vodo. Moštva je imela „Deutschland" 29 mož, vsi iz trgovske mornarice. Potovanje „Deutschland". Podmorska ladja „Deutschlano" je odplula iz Nemčije dne 23. junija z dragocenim tovorom raznih barvil, da zopet prične z rednim trgovskim prometom med Nemčijo in Ameriko. Dne 10. julija je dospela „Deutschland" v Baltimore in 1. avgusta je zapustila ameriško pristanišče. Angleške j vojne ladje so križarile pred vhodom v pristanišče, i da vjamejo podmorsko ladjo. Past. Ameriška vlada je nastopala napram trgovski podmorski ladji korektno nevtralno. Ameriško brodovje je strogo pazilo, da so francoske in angleške ladje respektirale meje ameriških voda. Varnostne odredbe so se posebno poostrile, ko je poskusila neka angleška križarke ponoči skrivaj priti v pristanišče in se približati podmorski ladji. Ko je „Deutschland" zapustila Baltimore, jo je čakalo 8 angleških vojnih ladij, obdanih od številnih ameriških ribiških parnikov, ki so bili najeti, da razprostro mreže ter signalizirajo ladjo; kljub temu se je „Deutschland" posrečilo, izogniti se pasti. Tovor „Deutschland". Na povratku iz Amerike je vzela „Deutschland" s seboj, kakor poročajo ameriški listi, 50.000 kg niklja in sirovega gumija ter zlata v vrednosti 2 milijonov frankov. Ogrski državni zbor. V seji ogrskega državnega zbora od 23. t. m. so za zaupnike opozicije izvoljeni poslanci grof Apponvi, grof Andrassv in Rakovszky podali važne izjave. Grof Apponyi je izjavil, da ne more več ostati zaupnik, češ: Zdi se, da vodstvo zunanje politike ro tako smatralo narave naše misije, kakor mi. VzSk temu gledamo na razvoj položaja s popolnim zaupanjem. Naša misija je imela namen, pomiriti tisti del javnega mnenja, ki nima zaupanja do vlade. Ker smo pa izvedeli, da so pri odločitvi jak© važnih vprašanj postavljeni pred izvršena dejs-tea, nam je nemogoče obdržati prevzeto misijo. Opozicija tudi ne more več ostati pasivns. Ni dvmna, da so s« zgodile velike napake, glede katerihi j* dognati odgovornost. Na polju zunanje politike je treba izvrševati kontrolo. Govornik je končnoi apozarjal na aagodbo, ki določa; da mora tudi v Avstriji vladati popolnoma- ustavno* žfvfjenje. Tudi. grof Andraasy je izjavil, da ne more več izvrševati misije, M jo je prevzel, ker m našel tiste- odkritosrčnosti, ki jo je pričakoval in ni izvedel tistih dat, ki so' predpogoj, da Bi izrekel kako mnenje. Govornik je očrtai politično zgodovino od izbruha vojne. Predlaga sklicanje delegas-cij, ker veV da so vsi patrijotični elementi monarhije odločeni nadaljevati vajno do konca in dopri-našati vse žitve, dokler se ne doseže pošten mir.. Nihče v monarhiji ne želi zavojevanj, a vsak je pripravljen s-e bojevati do zmagovitega miru. Tretji zaupnik opozicijonalnih strank,. Štefan, pl. Rakovszky, se je tudi izrekel za sklicanje delegacije.. Ministrski predsednik grof Tisza. je obžaloval, da nečejo zaupniki opozicije več prejemati; takih informacij o zunanji politiki, kakršne so dobivali zadnje tedne. Za ministrskega predsednika je težko,, oziroma nemogoče preiskovati, če so pomisleki zaupnikov upravičeni. Da so v zmoti, kaže vprašanje grofa Andrassyja, o diplomatičrri akciji pred italijansko vojno. Ce bi ne bili tako postopali, bi se bila začela italijanska vojna če pred prebitjem pri Gorlicah ali koj naslednje dni. V sedanjem trenotku bi tudi delegacija ne mogla ničesar storiti. Ovira sklicanju delegacij je to, da je odgođen avstrijski parlament. Ogrske delegacije ni mogoče sklicati zaradi njenega enostranskega značaja in ker so ji izročene gotove funkcije le na podlagi reciprocitete.. (Klici: Burian naj pride sem!) Zakon ne dovoljuje, da bi skupen minister stopil v neposredni stik z ogrskim parlamentom. Ni moja naloga, govoriti o avstrijskem položaju. Vsak Oger pa more le želeti, da bi bil na čelu javnega življenja a Avstriji v vsakem ozi-ru akcije zmožen, krepek parlament. Obžalujemo sedanje razmere in upamo, da nastopi zboljšanje čim preje. Protestirati moramo proji obdolžitvi, da naša zunanja politika ni bila odkritosrčna. Ta ob-dolžitev nima sence upravičenosti. DNEVNE VESTI. Važen ministrski svet na Dunaju. V soboto se je tekom dopoldneva in popoldneva vršil ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Sturgkha, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Ministrski svet je trajal od 10. do V* na 2. in od 4. do pol 12. ure ponoči. V nedeljo opoldne je sprejel cesar ministrskega predsednika v daljši posebni avdijenci. Iz finančne službe. Premeščeni so: Finačni komisar dr. Robert Eržen iz Kranja v Ljubljano, ' finančni komiser dr. Rudolf Mam iz Ljuljane v Kranj. Novi c. in kr. vojaški poveljnik v Gradcu, general pehote Hugon Martiny, je kranjski rojak. Rojen je dne 13. februarja 1860 v Kranju kot sin tamkajšnjega davčnege uradnika. Kot absolvent Terezijanske vojaške akademije, je postal poročnik pri slavnem zagrebškem pešpolku št. 53 ter je;; bil radi svojih izrednih sposobnosti kmalu trajno prideljen generalnemu štabu. Leta 1902. je postal polkovnik, leta 1909. generalmajor, leta 1912. feld-maršallajtnant. Med vojno ga )e cesar imenoval za generala pehote. Avstrijska poslanska zbornica, ki ne zboruje odkar se je vnela vojna, je v tem času izgubila 35 članov in sicer 7 nemških nacijonalcev, 5 nem-i ških krščanskih socijalcev, 2 nemška socijalna de-j mokrata, 3 Poljake, 2 Jugoslovana, 11 Cehov, 2 j Malorusa in 1 Italijana. Umrlo jih je 22, med njimi slov. poslanca Mandič in Povše, eden, dr. Pol-lauf, je padel na bojišču, dva sta odložila mandate, izgubili so mandate, češki poslanci Burival, Choc, dr. Kramar, dr. Rašin, NetoIicky in Vojna, j maloruska poslanca Kurilovič in dr. Markov ter koroški slovenski poslanec Grafenauer. Obešen je bil italijanski poslanec dr. Battisti. Seja kranjskega občinskega odbora se vrši danes zvečer ob 6. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje z dne 17./6. 1916, št. 1454. 2. Naznanila županstva. 3. Poročilo finančnega odseka : a) O prošnji Ivana Volčič radi prodaje občinskega sveta, b) O prošnji Rudolfa Bunca, da se prizna Rajko Marenčiča, odnosno Alojzija Sarca za novega zakupnika savskega ribolova, c) O dopisu mestne hranilnice, da se odobri sklep upravnega odbora glede draginjske doklade urad-ništvu mestne hranilnice. 4. Poročilo policijskega odseka: a) O prošnjah za vsprejem v domovinsko zvevo: Mete Traven, Pavla Bodljaj in Franceta Aljančič. Mestno županstvo v Krauju, dne 25. av~ gusta 1916. V ruskem vjetništvu. Emil Schindler, uradnik valjičnega mlina g. Vinko Majdiča se nahaja v vjetništvu v Taganroku. Srčne pozdrave pošiljajo vsem Gorenjcem iz Italijanske fronte: Ivan Cebašek, Anton Dobida, Franc Silar, Josip Milic, Vižintin Evgen, Hodnik, Josip Lenarčič, Josip Lubsina in Janez Luznar. Za goriške begunce se je potom mestnega županstva v Kranju nabralo sledeče: po K 30-—: Likozar Jos.; po K 20'—: Majdič J. & A., Chrobath Fr., Šavnik Kari, Savnik Ivan, Majdič V., Dolenc Fr„ Majdič Peter, Puppo J., Sajovic Fr. Ks., Venedig Neža, Pollak Kari, Koblar A., Savnik dr. E., Rakove Ivan; po K 10- — : Rebolj L., Polak Ferdinand, Sajovic Janko, Berjak Franc, JezeršekFranc, Ma-renčič Rajko, Urbane Feliks, Logar Josip, Kotzbek Ednutnd, Likozar Marija, Knjigarna Ilirija, Pire Ciril, Kušlan Jernej, Rohrmann Adolf, Kokalj Rudolf, Golob Josip, Slamberger Anton, c. kr. notar, Merk Ana, Globočnik dr. Ed., Rant Magda, Brezar Alojzij, Žagar Franc; po K 6*—: Osterman A.; po K 5,—: Jezeršek Janez, Volčič Ivan, Engelman Janko, Rakove Franc, Levičnik V., Zeball Helena; po K 4*—: Kuzin J., Windischer K., Pučnik Konrad, Štempihar dr.; po K 3-—: Rabič Iv., Šinkovec A., Zupan Neža, Kovačič Iv., Zupan Ivan, Neimenovana, Suhadolnik Marija; po K 240 : Smigovc Viktor; po K 2-—: Kummer Iv., Mayr M., Čolnar Iv., Bloudek Bol., Šink Josefine, Scliiffrer M„ Hlebš Fani, Pavšlar H.. Ovčjak Fr., Ažman Fr„ Jager Ottokar, Kuralt Fr., Šumi A., Pavšlar M., Gogala Ant., Golob Matija, Gei-ger Mici, Belec Mici, Česen Marijeta, Čenčič Fani, Prevc M., Grundner Marija, Mavr M., Krenner Leopoldina, Plut Tina, Hiibl Marija, Jakofčič I., Ajdovec Apolonija, Puhar Leop., Lukeš T., Jugovic Katinka, Aljančič V., Jugovic Franja, Zupane Apolonija, Lubeinschegg St., Skrem A., Ti-van Eleonora, Kovač I., Gogala Ter., Pollak Ana, Hafner, — . —; po K t"—: Kanduč Marija, Bedenk Ivan, Šumi L, Ručigaj J., Jereb Rudolf, Knific Gabr., Pečnik Marija, Majdič F., Stupnikar M., Pogačnik C., Rebolj Antonija, Seršen Margareta, Levičnik Ivan, Potočnik I„ Dobišek Fani, Schwarz I., kadajka Marija, Malenšek A., Kotzmut Jos., Vovnik Matija, Pečnik Alojzij, Sshwarz Babette, Lampe Ivan, Nadižar Ivan, Hrovatin Antonija, Mihelič Jernej, Vilfan, Šumi Marija, Jeršin 1.; po 80 vin.: Jereb Marija; po 40 vin.: Šink Marija, Koban Antonija; skupaj K 720-—. Obleko in perilo so darovali sledeči: Šavnik Karol, Česen Marjeta, Blaznik Neža, Birk Kristina, Šink Josipina, Jugovic Franja, Jugovic Katinka, Lukeš Terezija, Škrem Ana, Puppo Josipina, Jekove Urša, Savnik Olga. _p_ ii_m_ mM^i - S^Mfr _■_ _■_ " ' Razširjajte naš list. Štev. 26. kr. š. sv. Razglas. Krajni šolski svet v Kranju naznanja, da potrebuje za šolsko leto 1916 17 več prostorov v Kranju, ki bi bili sposobni za učilnice ljudskih šol. Hišni posestniki, ozir. najemniki, ki imajo take prostore na razpolago, se vabijo, da to naznanijo vodstvu deške ljudske šole v Kranju najkasneje do konca meseca avgusta 1.1. Za prostore se bode plačala primerna najemnina po dogovoru. Krajni šolski svet v Kranju, dne 24. avgusta 1916. Predsednik. ii Najboljša kosa sedanjosti i! ii ■i u kosa' ■katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno ,,Gorenjsko koso", ju bode Ji || vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero || Hse jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z »Gorenjsko koso", naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v || |( Prvi gorenjski razpošiljafni jj I! IVAN SAVNIK, KRANJ, ii u u u u „GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za lenske, ker je lahka kol pero. 17 24—18 60 65 70 75 80 cm j.i.. 6 6'/, 7 71/, 8 pesti ""'P 2 60, 2 70, 2 80, 2 90, 3 — K Da je „GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem. II II II II ■s t~- -a -t JS .. N * C — XI •o C •B£> oo KINO IDEAL" V LJUBLJANI. Soboto 2., Spored učinkovitosti sa 3 dneve: nedeljo 3., pondeljek 4. septembra: MALA REZIDENCA. Učinkovita veseloigra s Heddo Vernon od Valter Schmitthiisslerja v 3 dej. Slučaj Klerk. Kriminalna žaloigra v 4 dejanjih. Sestavil in vprizoril William Kahn. Albert Paul, Emil Rameau, Moges Enger in Charlotta Wander v glavnih vlogah. Učinkovitost sesije 1016 17. Monstre-spored za 3 dneve: sreda 6., četrtek 7. septembra: Torek 5., DR. EISENBART. Messtrova učinkovita voseloigra v 3 dejanjih. Sestavil Fritz Kreisler. Dolina smrti. Drama z divjega zapada v 3 dej. — Ta slika- nam kaže jahalne in bojne prizore take lepote in živahnosti, kot so se doslej jako redko videli v filmih. Senzacija nad senzacijo. Za mladino neprimerno! Prednaznanilo! Največje učinkovitosti vseh časov: Pele k 8. septembra: „Ne pelji nas v skušnjavo!" Pretresljiva slika iz življenja z Rihardom Lundom in V. Sjostrom. Soboto 9.—11. septembra: Mada m c Butterflv". Drama v 3 dejanjih. Moj- stersko delo amerikanske filmske umetnosti. Po istoimenski operi. Torek 12.—14. septembra: „Hodalo". Drama v 3 dejanjih s priljubljeno umetnico Lilly Beck. Cene prostorov: Ložni sedež K 1'60. Parketni sedež K T40. Rezervirani prostor K 1'20. I. prostor K —-90. II. prostor K —'50. Vojaki: I. prostor K —-60. II. prostor K —'30. Znižane cene za otroke in mladino: Ložni sedež K I'20. Parketni sedež K 1"—. Rezervirani prostor K —•90. 1. prostor K — -60. II. prostor K —'40, ! ! Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu ! I N Najstarejša trgovina 4,/ Ferd. Sajovic 2 52—31 v Kranju (poprej J- C Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in batistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, Sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, trebušnike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših viorcev. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker Zahtevajte pristni „FLORIAN Blizu in daleč Vse ga pozna Kdor ga ima, oo o-o1 = P. n n — rr . £0 _. < a s ■o 5r 3 5-* ? o Z" S* a Zavračajte ponaredbe! ima zdravje doma Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 5 ■ •o so N 'S > lm