štev. 2. Po5(n!n* DU?a"' ' Ljubljana, dne 10. ianuarja 1934. Leto XVI, Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ; Ar" 5Va/važue/sa naloga naših kmetov Organizacija »Zveze slovenskih kmetov« So/ne crganizaci/c se govorile čiščenje v javnem življenju. — 2?o/ korupcionistom in izkoriščevalcem države Podoba je, da se pričenja v naši ožji domovini po dolgem mrtvillu novo življenje. Vse, kar je že dolge mesece in leta tlelo v srcih in dušah ljudi, a ni moglo prav na dan, se je polagoma razžarelo v močan ogenj, čegar plameni z neugnano močjo silijo na dan. Zadnja dva božična praznika sta v tem oziru pomembna: 6. januarja so zborovali v Ljubljani dobrovoljei, 7. januarja pa »Združene bojne organizacije«, v katerih so včlanjeni dobrovoljci, vojni invalidi, rezervni častniki, četniki in ogromno število bojevnikov. »Združene bojne organizacije« so zborovale v nabito polni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Zborovanje je otvoril predsednik akcijskega odbora g. Kušter, ki je v svojem govoru naglašal, da začenjamo novo narodno gibanje, v katerem bomo zastavili vsi vse svoje sile za dobrobit naroda in države pod modrim vodstvom našega vladarja. Mi hočemo iztrebiti v s* malo-dušnost, ker nam je potreben optimizem. Na zunaj nas varuje naša armada, naše gibanje pa naj daje ljudstvu duhovno usmeritev in poglobitev. Mi stojimo na preilomu časa, ta prelom pa zahteva ljudi čistih rok, čistega srca in |eklene volje. Zato vabimo v svoje vrste vsakogar, kdor je pošten. Nato je bila prečitana in soglasno sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Neverjetna podlost Ogromno senzacijo in upravičeno splošno ogorčenje pa je izzvala v množici ugotovitev predsednika ljubljanske organizacije vojnih do-brovoljcev g. Lorgerja, ki je na kratko očrtal ostudno borbo proti organizaciji bojevnikov, še predno je stopila pred javnost. Povedal je, da se je našel denuncijant (ovaduh), ki je vložil ovadbo, da so ljudje, ki pričenjajo z novim gibanjem, protidržavni elementi ... Tem denuncijantom — je rekel dalje gosp. Lorger — povemo na ves glas: »Mi nočemo biti delniška družba za izkoriščanje domoljubja, ne maramo patenta na nacionalizem! Nismo in ne bomo pristaši kričavega nacionalizma, ker smo svoj patriotizem dokazali s puško v roki! Zato odklanjamo v tem pogledu vsak pouk od vsakogar!« »Le tujcem sreče svit se v Kranji žari« 0 gospodarski nadvladi tujcev v naši domovini, ki jih še izdatno podpirajo nekateri do-mačini-patrioti(?), je povedal naslednji govornik g. Stane Vidmar nekaj krepkih besed. Rekel je med drugim: »Vidimo, da je danes, po 15 letih, pri nas ■več tuje industrije kakor jo je bilo ob prevratu. Ljudje pa, ki imajo polna usta besed o patriotizmu, stoje tam traven in ne ukrenejo ničesar. Mi pa hočemo, da bo Slovenec na svoji zemlji svoj gospod. V času, ko naš človek ječi pod bremeni javnih dajatev, ne moremo gledati, da tuja podjetja po ne vem kakšnih manevrih knjigovodstva po najrazličnejših kanalih odvajajo Bftš narodni kapital v tuji svet neobdavčen. Kakor proti tujcem, tako bo treba nastopiti z vso odločnostjo tudi proti mnogozasluž-karjem. Preprečiti bo treba dalje vsako zlorabo |avne oblasti t sebične namene. Vsak tak izkoriščevalec je narodni izdajalec! Zakulisne borbe proti zadružništvu V svojih nadaljnih izvajanjih se je g. Vid-»ar krepko zavzel za naše zadružništvo. Rekel je: »Mi vidimo borbe, ki se vodijo proti tej hrbtenici našega gospodarstva. Zato pa jasno izjavljamo, da bomo vsako izpodkopavanje zadružništva znali preprečiti do skrajnosti. Mi ne bomo dopustili, da postane naše zadružništvo predmet strankarskih obračunavanj. Nam je čisto vseeno, odkod to zadružništvo izhaja — naše je vse! Za očiščenje javnega življenja in proti korupciji Svoj govor je zaključil g. Vidmar z besedami: »Temeljito očiščenje javnega življenja in odstranitev strankarskega trenja in vseh tistih spletkarjev, ki imajo državo za predmet svojih strankarskih kupčij — to bodi naš program! Ena najhujših naših nesreč je korupcija in nič resnega se ni doslej sprožilo, da se ta kuga odpravi. Mi vojaki vemo, da se je tam vsaka zloraba kaznovala s smrtjo. V naših očeh je vsako izkoriščanje države v svoje namene vele-i z (laja in vsi taki zločinci bi morali pred puške!« Novo gibanje in kmetje O odnosu novega gibanja do kmetov je govoril g. Marinko: »Domovina je ▼ očeh kmetskega človeka kmetski dom. Kmet je tesno navezan na svojo zemljo; zato je tudi s stališča države potrebno, da se ljudstvo zaveda, da je država le skupnost domov in ljudi. Naše gibanje se zato tesno naslanja na kmetski stan. Vse slabe posledice političnih razprtij so prišle iz mest, kjer se ni upoštevala prava kmetska kultura.« Po govorih zastopnikov invalidov in zastopnikov ostalih bojnih organizacij je govoril še g. Vladimir Fabjančič o smernicah novega pokreta. Rekel je med drugim: »Naše gibanje je nadstrankarsko. Mi spoštujemo verska čustva naroda in v veri, cerkvi in duhovščini bomo brez dvoma našli svoje prijatelje. Mi prinašamo nov evangelij bratstva! Povemo še, da kdor zaničuje svoj materni jezik, tudi ne more ljubiti svoje domovine in njegov patriotizem je grda! laž in hinavstvo. Ni »separatist« tisti, ki pomaga pri razvoju svojega domačega kraja; vsak dober Slovenec je obenem dober Jugoslovan, kakor je dober Jugoslovan vsak dober Hrvat in dober Srb. Komur pa je na poti naša lepa kultura, naše visoko razvite ustanove, znanstveni in gospodarski zavodi, ta tudi Jugoslavije same ne ljubi iz notranjega prepričanja!« Izvajanja govornikov je tisočglava množica pozdravljala z burnim odobravanjem in videlo se je, da je šlo odobravanje ljudem res od srca. In to je dobro znamenje, kajti s tem so ljudje dokazali, da kljub vsem zaprekam še vedno jako budno zasledujejo razvoj našega javnega življenja. Ljudje kar čutijo, da je začela pihati ostrejša, sveža sapa, ki utegne marsikaj odnesti, kar ni pravega in zdravega! Katastrofa šolskega avtobusa 9 otrok ubitih Blizu mesta Palatko v Floridi se je dogodila strašna nesreča. Brzi vlak je zadel na križišču v šolski avtobus, na katerem je bilo 50 mladih šolarčkov. Sunek je bil tako grozovit, da je zdrobil na koščke ves avtobus. Na mestu je bilo ubitih 9 otrok, katere je sunek vrgel do 100 metrov daleč, dočim so bili skoraj vsi ostali lažje ali težje ranjeni. Katastrofa v rudniku pri Duchcovu na Češkem Na severnem Češkem je ogromen premogovni revir. Največji rudniki tamkaj so pri Mostu in pri Duchcovu. V rovu »Nelson III.« premogovnika pri Duchcovu pa se je pripetila 3. januarja 1934. strašna eksplozija, ki je zahtevala tudi več življenj. Plimi, ki se zbirajo v rovih, so se vneli in eksplozija je usničiila vse naprave v rovu. Pod razvalinami pa je zasutih nad 120 rudarjev. Na pomoč so takoj prišli rudarji iz drugih rovov, gasilci, orožiniki iin vojaštvo. Podrti rov pa je zivezan s stranskimi dohodi in izhodi še z drugimi rovi in zato upajo, da bodo rešeni vsaj oni rudarji, katerim se bo posrečilo prodreti do stranskih rovov. V Duchcovu iin v okolici kopljejo večinoma rjavi premog. Rov, kjer je nastala eksplozija, je bil globok 225 metrov. Po najnovejših poročilih je usoda skoro vseh rudarjev, kri so se nahajali v rovu, zapečatena. Okoli 120 rodbin žaluje nad smrtjo svojih očetov iin rednikov... * Kaj pravi predsednik Roosevelt? Amerika se v evropske zadeve ne bo vmešavala. Kongres (parlament) Zedinjenih držav je bil otvorjen 3. januarja, Otvoril ga je predsednik Roosevelt V svojem govoru je naglašal: »da 8e je državni kredit v najnovejšem času znatno dvignil, da banke zopet poslujejo, da zaposluje reorganizirana industrija zopet več milijonov oseb in da so življenjske razmere za delavce znosne«. Glede vmanje politike Zedinjenih držav pa je izjavil: »Mi hočemo preprečiti osvajanje tujih ozemelj in preprečiti vmešavanje ene države v notranje razmere drugih držav. Pri političnih stremljenjih v Evropi pa Zedinjene države ne morejo sodelovati, razun pri ukrepih svetovnega pomena kakor je n. pr. razorožitev in rušenje trgovinskih ovir.« Glede pobijanja brezposelnosti pa se je postavil na stališče, da je treba preiti od javnih podpor k javnemu in zasebnemu delu. * Pred sklepom balkanskega pakta Grški minister za zunanje zadeve Maksimos, ki je obiskal po svojem bivanju v Zagrebu tudi Rim, se mudi sedaj v Parizu. Njegovo bivanje v Parizu je dalo francoskim listom povod, da napovedujejo že v nekaj mesecih sklep posebnega sporazuma med balkanskimi državami. * Dolar se ruši... Novi ukrepi predsednika Roosevelta. Na predlog predsednika Roosevelta je finančni urad Zedinjenih držav sklenil, da morajo vsi lastniki zlatih dolarjev te oddati državni blagajni v zameno po vrednosti 20 dolarjev 67 centov za unčo čistega zlata. Ta ukrep pomeni znižanje nekdanje vrednosti dolarja za 50 odstotkov. Nekateri ameriški poslanci pa zahtevajo še hujše razvrednotenje dolarja ali »inflacijo«. * Francoska vlada odstopi Velike sleparije, ki jih je zakrivil slepar Stavinski pri številnih francosikh denarnih zavodih (o tem poročamo na drugem mestu, op. ur.), utegnejo imeti tudi politične posledice, ker so baje zapleteni v to afero tudi nekateri ministri. Najnovejša poročila trdijo, da bo francoska vlada vsled te afere odstopila. Cdlcczie besede dobrcvoljcev Proti denuncijantom — Agrarni interesenti, pozor!! — Za pravico invalidom Na praznik sv. Treh kraljev je zborovala v Ljubljani ljubljanska organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev pod predsedstvom g. Lorgerja. Zaradi pičlega prostora, žal, ne moremo objaviti vseh podrobnosti tega zborovanja, ampak se moramo omejiti le na glavne stvari. Po prečitanju raznih društvenih poročil je spregovoril predsednik g. Lorger in rekel med drugim, da je prišel čas, da se dokončno prelomi s staro miselnostjo. Najboflj je ta potreba postala očitna, ko se je pod dobrovoljsko egido uspešno začelo preusmerjanje duhov s popolnim odobravanjem vseh merodajnih državnih činiteljev. Proti temu zdravemu in prepotrebnemu preusmerjanju so se namreč našli ljudje iz nekih krogov, ki so na denuncijantski in zahrbten način poslali na notranje ministrstvo ovadbo, češ, da so vojni dobrovoljci anacijonalni in protidržavni elementi. Tov. predsednik je v krepkih besedah temeljito obračunal s temi nizkotnimi izrodki, ki so s takimi in podobnimi podlimi sredstvi diskre-ditirali nacionalizem in nacionalno idejo. Ta svoj nacionalizem so izrabljali v to, da so se posamezniki okoriščali na račun svoje dvomljive državotvornosti. Uvedena je preiskava, da se vse prizadete organizacije jasno izrazijo glede vojnih dobrovoljcev in njihove akcije. Kot drastičen dokaz, kako delujejo tisti, ki mislijo, da imajo v zakupu monopol naciona- Stari Špartanci 90 imeli zakon, po katerem so pohabljene novorojenčke izpostavljali divjim zverem ... Kakšno grozodejstvo! Za takratni čas, ko so bila še hujša grozodejstva na dnevnem redu, ni to bilo nič posebnega. Dandanes sicer tega ne delajo več, vendar pa se tudi sedaj najdejo ljudje, ki pohabljencem, n. pr. gluhonemcem, odrekajo človeško dostojanstvo, smatrajoč jih za manjvredna bitja. Učitelji pohabljene deoe, pa tudii starši, katerih otroci 90 obiskovali specijalne šole, pa vedo povedati, da se tudi taki otrocd, katerih Bog ni obdari z vsemi potrebnimi čutili, dajo izobrazi i in vzgojiti v polnovredne člane človeške družbe, ki si s poštenim delam služijo svoj kruh. V naši državi je na deset tisoče šoJogodnih otrok, izaned katerih se jih šola le prav majhen odstotek. Vzrok temu je pomanjkanje te vrste šol, pa tudn strokovno usposobljenega učiteljstva. V srce se ti zasmili Meča mati, ki je zaman prosila za sprejem svojega sina ali svoje hčere v zavod. Ni prostora! In to se ponavlja leto za letom. Tu je pomoč nujno potrebna. Ne samo poedinoi, marveč vsa javnost je poklicana, da pri tem sodeluje. Pretekli teden se je v Zagrebu ustanovilo »Udruženje nastavnikov šol za defektno deco« v kraljevini Jugoslaviji, ki si je nadelo nalogo, da šini zanimanje za potrebe tega šolstva in učiteljstva tako med narodom, kakor tudi pri merodajnih oblastih. Takoj se je opazilo, da je zanimanje za ta vprašanja veliko. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 28. in 29. preteklega meseca v Zagrebu m kateremu je predsedoval nestor učiteljev defektne deoe, ravnatelj ljubljanske gluhonemnice g. Fran Grm, je bilo poleg učiteljev defektne dece iz vse države zbranih znatno število najuglednejših predstavnikov znanosti. Občni zbor je posetil znani logoped univ. profesor dr. Freund, bivši asistent slavnega logopeda dunajske univerze dr. Froschelsa, dalje ši- lizma in državotvornosti, je predsednik navedel nečuveno postopanje ljudi iz teh krogov ob izvajanju agrarne reforme, ki so ščitili namišljene pravice tujih fevdalcev proti upravičenim zahtevam domačih kmetov in malih posestnikov. Vojnim invalidom, ki imajo prvenstveno zakonito pravico za obratovanje kinogledališč, so ti krogi odžrli ne le kina, marveč celo borne procente, ki so jih dobivali od vstopnine. Pri tem pa ti krogi čisto anacionalno podpirajo tuj šund v svojih monopoliziranih kinogledališčih. Predsednikov govor je bil često pretrgan z burnim odobravanjem. Tudi posl. Mravlje je med splošnim pritrjevanjem ogorčeno obsodil denuncijante in tem podobne izrodke, ki iz vsake poštene zamisli in ideje skušajo kovati zase kapital in jo pretvarjati za predmet eksploatacije v akcijskih družbah z omejeno zavezo. Tako so tudi iz nacionalizma in državotvornosti napravili zaključeno akcijsko družbo, kakor bi razen njih, ki predstavljajo komaj en odstotek naroda, ne bilo nobenega državotvornega človeka. V nadaljnjem navaja nekaj značilnih primerov korupcije in konča s pozivom, naj dobrovoljsko gibanje s poštenim delom pomete denuncijantstvo in vsako nepoštenost iz našega javnega življenja. Tudi te izjave kažejo, da se stara miselnost in stari duh, proti kateremu se je »Kmetski list« dolgo čisto osamljen boril, vendar enkrat začenjata kar na debelo krhati, kar bo samo dobro! ram Evrope znani oto-rino4aningolog univ. prof. dr. Šercer, neurolog univ. prof. dr. Lopašič, univ. prof. dr. Špišič in drugi, izmed katerih je vsak iz svoje stroke imel zanimivo predavanje. Veliko pozornost zborovalcev je vzbudila prisotnost mi-tropolita Dositeja Vašiča, ki je z vznesenimi besedami pozdravu! zbrano učiteljstvo. Zborovanje se je vršilo v popolnem razumevanju položaja in v tovariškd harmoniji. Po sprejemu pravil je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor. Upravnemu odboru predseduje g. Veljko Ramadanovič, upravnik Doma slepih v Zemunu, nadzornemu pa ravnatelj ljubljanskega zavoda za gluhoneme g. Fran Grm. Položen je torej temeljni kamen društva učiteljev defektne dece, ki bodi mejnik v razdobju adravsrtveno-pedagoškega šolstva. — tn. 10 milijard dolarjev hoče predsednik Enosevelt za gospodarsko obnovo Amerike Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je v parlamentu obširno govoril tudi o svojih načrtih za gospodarsko obnovo Zedinjenih držav in je poslancem razodel, da hoče vlada izdati še 10 milijard dolarjev ali 300 milijard dinarjev za razna javna dela, ki so na eni strani nujno potrebna, na drugi strani pa naj zopet pride ravno po javnih delih med ljudi toliko kapitala in zaslužka, da bo tudi zasebno gospodarstvo moglo začeti delati na svojo roko. * Tudi pošta čuti krizo Današnje težke razmere tudi na poslovanje pošte niso ostale brez vpliva. Promet se je zmanjšal v vseh panogah poštne službe, pri brzojavu, pri pisemski pošti in tovornem prometu. Nara-stel pa je promet s tiskovinami, zlastii s časopisi. Podpore za pohabljene delavce Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj je izdal pravilnik o podeljevanju enkratnih podpor pohabljenim delavcem in rodbinam ponesrečenih delavcev, ki so delali pri javnih delih na podlagi zakona o nujni izvršitvi javnih del od 21. januarja 1929. Iz odobrenega kredita 150.000 Din imajo pravico do podpore delavci, odnosno njihove rodbine, ki so se pohabili ali pa smrtno ponesrečili zaradi nesrečnih slučajev pri javnih delih, izvršenih po zakonu o nujna izvedbi javnih ded, ki se jim ni mogla podeliti renta za slučaj nesreče s strani Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ker so bili izvzeti iz obveznosti zavarovanja. Pravica za podpore in njena višina se bo določala po istih predpisih, ki veljajo za priznanje in odmero rente ponesrečenim delavcem, odnosno njihovim rodbinam, ki so obvezno zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev, le s to razliko, da imajo do podpore pravico pohabljeni delavci samo tedaj, če je zmanjšanje delovne sposobnosti trajnega značaja, in če presega vsaj 20%. Iz državne subvencije 150.000 Din se bo razdelilo najprej 100.000 Dan. Podpora se bo izplačala v štirih enakih obrokih. Znesek 50.000 Din se bo razdelil med delavce, ki bi se prijavili po 1. aprilu 1934. Razdelitev podpor bo izvršil Osrednji uTad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. * Strah pred Japonci v Evropi Omenili smo že nedavno v našem listu, da je japonska industrija začela izvažati svoje izdelke tudi v Evropo in bližnji orijent (Mala Azija), kjer prodajajo japonsko blago znatno cenejše kakor pa v Evropi izdelano blago. Prodajajo predvsem tkanine; pa tudi avtomobili, kolesa, pisalni stroji itd. japonskega izdelka so znatno cenejši kakor pa evropski. Japonska konkurenca je posebno živo zadela italijansko, francosko in angleško industrijo, pa tudi francosko. Zato je Mussolimi — kakor poročajo časopisi — izkoristil svoj sestanek z angleškim ministrom za vnanje zadeve tudi v to, da se je ž njim posvetoval, kako bi se dala preprečiti japonska konkurenca v Evropi in pa v tistih deželah, ki jih je doslej zalagala evropska industrija s svojimi izdelki. * Novi predsednik rumunske vlade Začasni voditelj rumunske vlade Angelescu je takoj po pogrebu g. Duca odstopil in kralj je imenoval za predsednika vlade Jurija Tata« rescu-a. Jurij Tatarescu je vodja »mlade« struje v rumunski liberalni stranki. Minister za vnanje zadeve bo ostal še zanaprej Titulescu, kar je dokaz, da se zunanja politika Rumunije ne bo izpremenila. * Ameriška farmarska zveza pod-pira Roosevelta Pretekli mesec so sklicali ameriški farmarji po vseh krajih velika zborovanja, na katerih so bile sprejete mnoge resolucije, ki govore v prid sedanjemu predsedniku Rooseveltu, kateri je še edini up ameriških farmarjev, da jih reši iz bednega položaja, v katerem se nahajajo. * Silna povoden j v Kaliforniji Kalifornijo je zadela huda povodenj, ki je zalila velike površine obdelane zemlje. Povo-denj je doslej zahtevala že okoli 100 človeških življenj. Voda je odnesla tudi mnogo hiš in avtomobilov. Železniški promet je v poplavljenih krajih večinoma ustavljen, ker je voda porušila nasipe. Drusfve učiteljev pobabl/enib ©fecfe ustanovljeno 2b0F0van/e 2upansfee zveze V ponedeljek 8. t. m. je imela Županska zveza svoje redno zborovanje v Ljubljani. Zborovanju je prisostvoval tudi ban dr. Drago Marušič in več banovinskih uradnikov, prisotnih pa je bilo tudi več poslancev in senatorjev. Zborovanje je vodil predsednik Županske zveze g. Val. Babnik. Ban dr. Drago Marušič je pozdravil zboro-valce s toplimi besedami, naglašujoč važnost občin in redne občinske uprave za vse javno življenje, posebno pa za državo. Obljubil je, da bo banska uprava storila vse, kar je v njeni moči, da se občinska uprava na podlagi novega zakona kar najbolj učvrsti. Po prečitanju raznih poročil je povzel besedo tajnik Zveze g. dr. Fuks, ki je obširno razpravljal o vseh perečih občinskih zadevah. Posebno temeljito je obdelal finančno stran občinskih uprav, naglašujoč, da so denarni viri za kritje občinskega gospodarstva že dosegli svoj višek, tako da nekatere občine že ne morejo več naprej. Posebno težko čutijo občine bremena, ki jim jih nalaga država glede šolstva in gflede skrbi za reveže, ker brezposelnost stalno raste. Zato predlaga, naj se osnujejo povsod oddelki za prisilno delo. Po daljši razpravi, ki se je tikala predvsem višine občinskih doklad in trošarin, je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Kr. bansko upravo naprošamo, naj odredi, da finančni oddelki, ki pobirajo občinsko trošarino na vino, izplačajo pobrano občinsko trošarino direktno občinam in ne potom banske uprave. 2. Finančno direkcijo v Ljubljani naprošamo, naj odredi, da se izplačajo občinam vsi zaostanki na občinskih dokladah, v kolikor so plačani. V bodoče se naj vplačane doklade takoj nakazujejo občinam. Davčne uprave naj predlo- že občinam vsakega četrt leta seznam že vplačanih doklad. 3. Ugotavljamo, da so postale finančne tež-koče občin Dravske banovine radi velike gospodarske krize nevzdržne in zato pozivamo vse merodajne faktorje, naj upoštevajo težak položaj občin ter jih ne obremenjujejo z novimi deli. 4. Ugotavljamo, da občine le z največjo težavo plačujejo zakonito določeno stanarino in kurjavo učiteljstvu, ter pozivamo merodajne faktorje, da čimprej ukrenejo vse potrebno, da se občine razbremene teh dajatev. 5. Pozivamo kr. vlado, da čimprej predloži narodni skupščini zakon o reformi davkov in zakon o samoupravnih financah. 6. Kr. banska uprava naj čimprej ustanovi poseben sklad za sanacijo občin, ki so zašle v finančne težkoče brez lastne krivde. 7. Ministrstvo socijalne politike naj čimprej predloži Narodni skupščini zakon, s katerim se prepreči nepotrebno beračenje ter ustanove v posameznih banovinah prisilni delavski oddelki. Izenači naj se zakonodaja o preskrbi občinskih ubožcev. 8. Merodajne faktorje pozivamo, naj delujejo, na to, da se v finančni zakon za 1. 1934-35. sprejme določba, da se smatrajo občinski računi občin Dravske banovine za leta 1929 do 1931 za rešene, ako so v stvarnem pogledu v redu, četudi bi priloge ne bile pravilno kolekovane ter takse in davki pravilno odvedeni. 9. Kr. bansko upravo naprošamo: a) da poskrbi za enotno označbo občinskih organov po zakonu o občinah. Danes n. pr. se piše župan načelnik, predsednik itd.; b) da izda vzorne osnutke vseh pravilnikov in statutov po zakonu o občinah in c) da izda pravilnik za izdajanje živinskih potnih listov, ker so dosedanji predpisi radi izvršene spojitve občin, nevzdržni. Napad na naš konzulat v Celovcu Pretekli četrtek zvečer s0 vrgli neznani ljudje bombo na neko šupo poleg poslopja, kjer je nastanjen naš konzulat v Celovcu. Bomba se je razletela baš pod stanovanjem našega generalnega konzula g. Miroševiča. Vsled eksplozije so tudi na sosednih poslopjih popokale vse šipe. Bomba je porušila streho prizidka, pa tudi zidovje je na nekih mestih popokalo, tako da je materijalna škoda znatna. Takoj po napadu je prišel koroški deželni glavar k našemu generalnemu konzulu in se opravičil. Policija je uvedla strogo preiskavo. * Zapečateni avtomobili Vsi znaki kažejo, da bomo imeli letos na cestah precej manj avtomobilov kakor smo jih bili vajeni doslej. Zaradi povišanja davka na avtomobile je namreč znatno število lastnikov avtomobilov dalo raje svoje avtomobile zapečatiti (»plombirati«) kakor pa da bi plačali visoki davek. Odpovedanih je zlasti mnogo luksuznih avtomobilov, med tem ko bo število malih (potniških, zdravniških itd.) avtomobilov ostalo precej neizpremenjeno. Prav tako se bo znatno znižalo število motociklov. Posledica bo, da bo prišlo precej vozačev (šoferjev) ob kruh, državna blagajna pa bo tudi trpela, ker tisti, ki bodo avtomobile obdržali, ne bodo plačali toliko, da bi se krila izguba na davku, ki ga za odipovedane avtomobile ne bo treba plačati. * Obsojeni vlomilci »Za božične praznike« je ljubljansko sodišče obsodilo tri nevarne vlomilce in sicer Ruperta Planinca, Ivana Grama in Ivana Jošta in sicer prvega na 3 leta težke ječe, drugega na poldrugo leto in zadnjega na 9 mesecev strogega zapora. Vsi trije so bili strah jeseniškega okoliša na Gorenjskem, kjer so vlamljali kar vsevprek in pokradli, kar jim je prišlo pod roke. * Sovjetski komisar Lunačarski f Bivši sovjetski komisar (minister) za prosveto Anatol Lunačarski je 26. decembra po dolgi bolezni umrl. Lunačarski je bil rojen 1. 1867. v Ukrajini. Iz pregnanstva v Sibiriji je pobegnil v Pariz, kjer je dovršil svoje študije, po revoluciji pa je prevzel v Moskvi ko-misarijat za prosveto. Na tem mestu si je pridobil zlasti za razvoj ljudskega šolstva v Rusiji velike zasluge. * Pogajanja z Bolgarsko Naša in bolgarska vlada se pripravljata na sklenitev trgovinske pogodbe, veterinarske konvencije ter na ureditev splošnega prometa med obema državama, kar bo brezdvomno mnogo pripomoglo zlasti k zbližanju obeh bratskih narodov. # Pogajanja med Bolgari in Rumuni Po najnovejših poročilih so Bolgari pripravljeni približati se Rumuniji, če Rumu-nija otvori zopet v Dobrudži, kjer živi mnogo Bolgarov, 60 bolgarskih šol in če dovoli, da se v Rumuniji zopet naseli 3000 bolgarskih beguncev. Na drugi strani pa zahteva tudi Rumuni j a slične pravice za svoje ljudi, ki žive na Bolgarskem. * Tovarniške dimnike prestavljajo V Nemčiji so pri firmi Mench v Altom prestavili iz enega mesta na drugo tovarniški dimnik, visok 30 m, ki je bil že 33 let v rabi. Premaknili so ga za 20 m. Zaviham sZepicp Na Francoskem so pred dobrim tednom prišli na sled velikanski slepariji, ki jo lahko prištevamo med največje, kar jih pozna naše Poletje in ki nič ne zaostaja za sleparijami, ki jih je zakrivil znani »kralj vžigalic« Ivar Kreuger. Na južnem Francoskem, blizu španske meje, leži mesto Bayonne (reči Bajon). Po tem mestu ima svoje ime tudi »bajonet«. V tem mestu se je naselil pred nekaj leti gospod, tujec, ki je s svojim prikupnim vedenjem kmalu očaral vse prebivalstvo tako, da so ga ljudje kar oboževali. Ta gospod je nekega dne sprožil v krogu odličnih meščanov misel, da bi za občinsko blagajno ne bilo napak, če bi ustanovili mestno (občinsko) zastavljalnico. Govoriti je znal tako spretno in tako prepričevalno, da so meščani res ustanovili občinsko zastavljalnico. To se je zgodilo baš v dobi, ko so na Španskem pregnali plemenita.še iz dežele. Lepo število plemenitaških beguncev je pribežalo tudi v mesto Bayonne. Ker pa ti ljudje niso imeli s seboj skoraj nič denarja, pač pa mnogo dragocenosti, je jasno, da je zastavljalnica izb orno poslovala. Te dobre pode pa je znal tuji gospod spretno izrabiti. Na svojo stran je pridobil še ravnatelja zastavljalnice in nato sta začela »delati«. Načrt, ki sta ga skovala, je bil ta-le: Ker zastavljalnica sama ni imela dovolj denarja, da bi Lahko posojala na zastavljene predmete poljubne vsote, je morala najemati posojila pri denarnih zavodih proti zadolžnicam. Denarni zavodi so posojila radi dovoljevali, saj je- bila zastavljalnica občinska in mesto Bayonne je nekako jamčilo s svojim ugledom za varnost posojil. Dalje je zastavljalniica stala pod javnim nadzorstvom, kar je varnost posojil še povečalo Tudi ogromno število zastavljenih zlatih pred- /e ■pvitsclŠMzfeil sls©i?© era© ms Hjea.rslzi!ti frcesrafe©* metov in dragih kamenov ni nikogar motilo, kajti španski plemeni:!aši so bili znani ljubitelji dragocenosti. Zastavljene dragocenosti pa niso bile vse dragocene, ker jih je bila večina — iz stelda! Za to skrivnost pa sta vedela 1© ravnatelj zastavljalnice in tuj gospod, ki sta oba v bratski slogi izdajala vedno nova potrdila raznim denarnim zavodom o prejetih posojilih na račun zastavljalnice, kjer so se od dne do dne bolj kopičili »španski zakladi« — iz stekla. Oba sta delala tako previdno, da noben zavod ni vedel za druge zavode, ki so tudi že dali lepa posojila. — Na ta način sta oba moža prisle-parila okoli eno milijardo frankov... Na sled so prišli tem sleparjem samo vsled predrznosti obeh sleparjev, ker sta hotela dobčti od neke banke kar 70 milijonov naenkrat To se je adelo banki nekaj preveč in banka je zahtevala preiskavo, nakar je prišla cela sleparija na dan. Tuji gospod, po imenu Stavinsky, je neznano kam izginil, še predno so ga oblaste prijele. Živel pa je ves čas silno razkošno. V Parizu je imel krasno palačo in svoje gledališče; za svoje prijatelje je prirejal sijajne pojedine in druge zabave, kar vse ni bilo težko — za tuj denar! Francoski časopisi pa namigavajo, da je imel mož tudi odlične zveze z nekimi politiki, katerim je dajal milijone »za stranko«. Če je to res, potem ni težko uganiti, zakaj se je možakarju razmeroma lahko posrečilo pravočasno pobegniti. Po najnovejših poročilih se je navihani slepar te dni ustrelil. Kmet, ki čita namesto svojega lastnega gosposko - kapitalistično časopisje, ni samo škodljivec, arnnah je pravi izdajalec svojega kmetskega stanu. Mladina * Smučarji pozor! Smučarski odsek Društva kmetskih fantov in deklet na Blokah priredi 10 dnevni smučarski tečaj, katerega vodi akademik g. Slapar. Za prenočišče in ceneno prehrano je preskrbljeno. Tečaj je dostopen vsakemu proti prijavi 10 Din. Prijave sprejema Društvo kmetskih fantov in deklet v Novi vasi na Blokah. Pričet ©k tečaja dne 4. januarja. Novega suhega snega na stari podlagi (40 cm) 10 cm. Temperatura —4°. Vreme oblačno, piha lahak vzhodnik. Dohod na Bloke iz Rakega ali Vel. Lašč s sanmi. Vse informacije daje rade volje na razpolago Aleks. Lavrič, bodisi pismeno ali tele-fonično. Iz naši društev Škocjan pri Turjaku. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo za Božične praznike skupno z Gasilsko četo v Škocjanu prav lep in zabaven večer. Začetek se je pričel z lepim petjem društvenih članov in nato z vprizoritvijo treh komičnih nastopov. Zatem se je začelo veselo prižiganje sveč na božičnem drevescu, čemur je sledila pesem »Sveta noč, blažena noč«. Ker je praznovala Gasilska četa ravno ta dan 10 letnico svojega obstoja, je bila cela prireditev še bolj prijetna in zabavna. Povdariti je treba tu zlasti lep pozdrav vsemu članstvu od strani predsednika tov. Ponikvarja, še posebej pa krasen govor tov. šolskega upravitelja g. Zupanca. Po njegovem globoko zasnovanem govoru se je začela za mladino radostna razdelitev božičnih daril, ki je bila obdarovana po predsedniku Društva kmetskih fantov in deklet tov. Lundru. Za lepa darila, ki jih je prejelo društvo po zaslugi tov. Lundra, se tem potom kar najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so pripomogli do obdarovanja siromašne kmetske mladine ter dali prireditvi možnost, da je tako lepo uspela. Škocjanci. Gora pri Sodražici. V nedeljo, dne 31. decembra 1. 1. smo v našem kraju ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Spoznali smo veliko potrebo izobraževalnih društev, v katerih naj naši fantje in dekleta sami pokažejo, kaj znajo in tudi, kaj hočejo. Izvolili smo si pripravljalni odbor, ki ga tvorijo naslednji tovariši in tovarišice: Angela šabeco-va, predsednica, Alojzij čampa, podpredsednik, Gabrijela Samsova, tajnica, Franc Sam-sa, blagajnik; odborniki: Franc Krže, Božidar štrukelj, Ludvik Turk, Frančiška Gornik, Pavla Krže in Neža Košmrlj. Imamo tudi nekaj nasprotnikov, katerim naše delovanje ni po volji. Mi se na to ne oziramo in bomo šli krepko naprej, ker vemo, da bomo z odločnostjo in voljo premagali vse. Dramlje pri Celju. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi 14dnevni prikrojevalni in gospodarski tečaj, ki prične 15. januarja. Prikrojevalni tečaj bo vodila strokovna učiteljica od Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Poučevalo se bo teoretično in praktično o prikrojevanju ženskega in moškega perila, oblek, posteljnega in gospodinjskega perila itd. Na gospodarskem tečaju bodo predavali: profesorski zbor Kmetijske in gospodinjske šole iz št. Jurija, sreski kmetijski in veterinarski referent, domače učiteljstvo in g. župnik ter predavatelji Zveze kmetskih fantov in deklet. Za tečaj vlada veliko zanimanje in smo prepričani, da bo dosegel namen, katerega vsi pričakujemo. Beričevo pri Ljubljani. Občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet se bo vršil v nedeljo 14. januarja t. 1. ob 1. uri popoldne v Kmetskem domu. Poroča delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Le- tošnji občni zbor se bo vršil prvič pod lastno streho, zato vljudno vabimo tudi nečlane k udeležbi! Veliki Osolnik. Društvo kmetskih fantov in deklet na Vel. Osolniku ima svoj 1. redni občni zbor v nedeljo, dne 14. januarja t. 1. s pričetkom ob 1. uri pop. Dnevni red je običajen. Na zboru poroča delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. št. Jurij pri Grosupljem. Pri nas se je vršilo na praznik novega leta zborovanje kmetske mladine. Fantje in dekleta so spoznali, da se morajo sami začeti brigati za svoj napredek, ki je mogoč le v skupnem delu, zato smo si ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči: Janez Prme iz Vrbič-ja, predsednik, Jože šuštar, Bičje, podpredsednik, Alojzij Dremelj, Mala vas, tajnik, Alojzij Drobnič, Mala vas, blagajnik; odborniki: Tone Vidic, Mala vas, Janez Jurglič, Vrbičje, Janez Jeršin, Medveca; nadzornika: Jože škulj, Udje, Tone Tomšič, Rogač. Ko bomo dobili potrjena pravila, se bo sklical ustanovni občni zbor, na katerega bomo povabili zastopnika Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Do sedaj je pristopilo 34 članov, ne bo pa dolgo, ko bodo vsi zavedni fantje in dekleta z nami. Zavodnje pri Šoštanju. Na praznik sv. Treh kraljev se je vršil v Zavodnjem ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v prostorih narodne šole. Udeležba je bila prav lepa s strani fantov in deklet in tudi naši očetje in matere so bili navzočni. Predsednik Zveze, tov. Kronovšek, je govoril o potrebi organizacije za kmetsko mladino, poslevodeči podpredsednik celjskega pododbora tov. Košan iz Družmirja pa je vzpodbujal članstvo k vztrajnemu društvenemu delu. Naši fantje in dekleta se bodo gotovo držali vzpodbudnih besed in pokazali, da nočejo zaostajati za drugimi. Več bomo poročali ob drugi priliki. Sinkov turn. Društvo kmetskih fantov in deklet v Šinkovem turnu je prireddlo prav prijeten Silvestrov večer, na katerem je bilo vprizorjenih poleg igre več burk in šaljivih nastopov. Za polnoč pa sono priredili piraiv lepo uspelo alegorijo, katero se navzočni z veliko radostjo pričakovali. Po polnoči smo imeli kakor običajno prosto zabavo, katera se je razvila v prav prijetno domače praznično kramljanje. Režijo za celo prireditev je vodil naš zaslužni šolski upravitelj g. Inkret, kateremu se tem potom najiskreneje zahvaljujemo za vso požrtvovalnost, ki jo je imel skozi 1 mesec z nami, da smo na tem večeru lahko pogumno in uspešno nastopili. Predvsem pa se moramo zahvaliti tudo našim fantom in dekletom, ki so tako požrtvovalno prihajali k vajam, kljub temu, da je bila proti njim uprizorjena od ubogih zaslepljenih ljudi neka mržnja in gonja, katere nčso nikdar zaslužili, nasprotno hočejo fantje kakor dekleta samo složnosti, napredka in prijateljskega sožitja z vsemi neglede na to, kaj je kdo kedaj bil. Beričevo pri Ljubljani. Društvo kmetsikih fantov in deklet v Beričeveon živahno deluje. Vsako nedeljo je ob priliki domače prireditve aH pa gostovanja društvena dvorana zasedena. — Na Silvestrov© je društvo priredilo lep večer s plesom, na praznik Sv. treh kraljev je gostovalo Pevsko društvo iz Sneberja z dobro uspelim »Švejkom«, v nedeljo, dne 7. t. m. pa smo gledali kino-predstavo, ki jo je priredil kino-odsek Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Na platnu smo videli vse krasote Dalmacije in njeno življenje, dalje poučen film iz sadjarstva in končno smehapolno burko »Matiček si kuha kavo«. Sv. Jurij ob Taboru. Dramatski odsek Društva kmetskih fantov in deklet je na Kraljeve uprizoril Tiranovo zgodovinsko igro »Za „taro pravdo«. Uprizoritev je uspela kljub velikemu številu igralcev, med 'rpterimi je sodelovalo precej novincev, zelo dobro. Igra je zadovoljila vse številno občinstvo, ki je pokazalo s svojo res rekordno udeležbo smisel za dramatiko na kmetskem odru. Nekaj ljudi je celo moralo radi prenapolnjene dvorane oditi domov. Mnogo odobravanja je žela »kmetska himna«, ki se je prvič zapela ob tej priliki na našem odru. — Društvo se pripravlja za pustno prireditev in bo takrat dramatski odsek uprizoril burko. Struge na Dolenjskem. Menda ni Kraja v Sloveniji, ki bi nudil toliko žalostnih zanimivosti kakor se to vidi v Strugah, po septemberskih poplavah.' Težkoče so bile zelo povečane zbog slabega vremena v jeseni. Ljudstvo je prizadeto v sedmih vaseh, na vsem, tako na živilih, poslopjih, kakor na raznem inventarju. Zlasti primanjkuje sena, ki je bilo zelo, nekaterim do malega vse uničeno. Mučno je nam misliti kako bomo ohranili živali, saj je obče znano, da je bila naša živinoreja zadnja leta bolj na višku in tako glavni vir dohodkov. Zbirke sena dobrih ljudi so zelo dobrodošle, ali so bile zelo malenkostne. — Tudi zgradbe so zelo trpele, tako stanovanjske hiše, kakor ostala gospodarska poslopja, katera so se deloma že popravila v jeseni, ostala dela, težje poškodbe, pa se bodo nadaljevala s pomočjo gradbenega vodstva ban-ske uprave spomladi. One družine, katerim se v jeseni niso mogla popraviti stanovanja, so se vselile čez zimo k sorodnikom, nekatere pa v prostore stare šole, ki je v ta namen opremljena z najpotrebnejšim. — Zelo občutno bo spomladi pomanjkanje krompirja za seme, ker je isti premnogim popolnoma uničen. Bog daj že kmalu zeleno pomlad. Vodice. V nedeljo, dne 31. decembra 1933 popoldne se je vrstili v Vodicah v prostorih g. Kramerja občni zbor naše krajevne organizacije JNS. Udeležba je bila kljub neprijetnemu vremenu lahko režemo prav obilna, saj se je udeležilo občnega zbora do 150 organiziranih članov. Tu se je najbolj videlo, da se je začelo kmetsko prebivalstvo zavedati svoje naoi-jonaLne in stanovske organizacije, v kateri vidi lepši razvoj k boljši bodočnosti. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije tovariš g. Franc Ziherl ter dal besedo vet. svetniku g. Rauterju iz Kamnika, kateri je razložil zboroval-cem politični položaj in bodril k vztrajnemu uspešnejšemu delu za organizacijo. Nato so se vršile volitve, ki so izpadle razen malenkostnih sprememb po starem. Nato se je priglasil k besedi še tajnik krajevne organizacije župan tovariš g. Jenko, kateri je razlagal ln tolmačil delovanje krajevne organizacije. Za njim je govoril tov. Franc Kristan, kateri je v svojih izvajanjih povedal mnogo zdravih in priporočljivih načrtov za bodoči razvoj krajevne organizacije. Nato je sledila debata in zaključek lepo uspelega občnega zbora. Zapoge. Samo prve ure začetega leta so bile namenjene Janezu Jenko-tu, ki je takoj na novega leta dan zjutraj po dolgi in mučni bolezni v 77. letu starosti, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil zelo ugleden in splošno spoštovana osebnost. Jenko je bil mož neumornega dela in izredne ljubezni do svoje grude. Bil je dobrotnik Gas'1-nega društva in drugih naših splošno koristnih ustanov. Njegov pogreb je nazorno pokazal, kako je bil mož vsestransko čislan in spoštovan. Za vse dobro, ki ga nam je kdaj storil, mu bodi Bog plačnik in lahka domača gruda. Njegovim ostalim pa naše iskreno sožalje. — Vaščani. Ko prečltaS Kmetski list, daj ga prečitati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči Celoletna naročnina znaša samo SO dinurjeo. JlODiCg Na mnogobrojna vprašanja, ki so jih naslovili naročniki na naše uprav-ništvo ter vprašali kdo ima pravico do nagrad, ki Jih je razpisala uprava Kmetskega lista, javljamo tem potom v vednost vsem, da bodo deležni tekmovanja za razpisane nagrade samo tisti naročniki, ki ne dolgujejo na naročnini nobenega zaostanka in bodo imeli list plačan za leto 1984. najpozneje do konca meseca januarja. * Beograd zida. V Beogradu so preteklo leto sezidali 370 novih stavb v vrednosti 152 milijonov drinarjev. Leto prej pa so se