Leto III., štev. 59 PofttnTn* pav*«tranaf V LVublJanf, petek dne fO. marca 1922 Posamezna štev. 50 pWT -2 K Uhejii ob 4 zjutraj« Stane celoletno , . W! E mesečno. ...... K> . za inozemstvo . • tCO . Oglas; za vsak mm višine stolpca (6? mm) . * ® mali oglasi do SO mm stolpca (58 mm) . i . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uradntttro: Miklošičeva cesta št, 18/1 Telefon št 72. Upravnlštvo: i r*seraov« oll ca "t. M Telefon it S& Račun kr. pošt ček. 'irada Stev. 11.842. Ljubljana, 8. marca, SCarginalia mesto uvodnika. rTatiček Masaryk* je obhajal te dni 72Ietnico svojca rojstva. Ob tej priliki so si njpgovi učenci polagali račune tudi o dejstvu, da niti na Češkem ni v vse sloje prodrlo razumevanje za veliko življensko delo voditelja češke in učitelja našo revolucije. Množice, — in razumništvo še danes ne vidi, da sta Češkoslovaška in Jugoslavija, stvcrjeni v vojnem prevratu, vendar sadova aktivne, sebi vedno zveste volje, stremljenja, programa. Masaryk je v Genovi I. 1915. izjavil, da gre češki revoluciji v vojni '.a moderno rešitev vprašanja avtoritete. Predsednik bratske države nam od dne do dne dokazuje, kako razumeva to svoje načelo vladanja: Avtoriteta razuma in razlogov, avtoriteta dobre volje je več fco katerakoli ie tako lepo napisana ustava. Politično življenje narodovo je odvisno od tega. koliko kulturnih tvorcev narodovega javnega življenja veruje v to avtoriteto razuma in dobre volje, — in koliko njih razumu in dobri volji nasprotuje in se tako istoveti z onimi, ki tvorijo »eno samo reakcionarno maso* ter pomagajo razkroju hote, namenoma, s kopico dan na dan ac pripravljajočih fraz, sumničenj, očitkov, s kritiko, ki razdira, razjeda, sramoti, hujska, obrekuje, rovari. — Semper aliquid haeret 0 nastanku naše države in o vlogi, ki so jo pri tem med vojno imeli baš učenci Masaryka, je razširjeno dokaj napačnih mnenj. Gotovo je, da nismo prejeli Jugoslavije od zapadnoevrup-skih mogotcev v dar. za neke usluge, ampak da smo jo dobili, ker je tako hotela vodilna manjšina v sicer ne-probujenem narodu. Da je nismo dobili perfektne, ampak kakršna je izšla iz kaosa vojne. — ni naša krivda. In vendar so v teh nedoetatkih našli glavni agitacijski materijal oni. ki so vedno hoteli nekaj, kar je manj ko Jugoslavija. Politična borba pri nas se bije med konsekventno dcmokratijo in med onimi, ki te konsekventne demokratije niso nikdar poznalj niti priznali, nc prej. ne sedaj. Nemški narod, ki ima politično šolo za seboj, se je naučil misliti. Narod, ki je sam priznaval, kar so mu na za-padu očitali, — namreč, da je »ein unpolitisches Volk*, — nam daje da-nos vzgled. Predsednika Eberta so prod dna vi v velikem mestu, pri ofi-cijelni priliki burno pozdravili nacionalistično - monarhistični akademiki. Niso bili strackarji; pri tisti priliki je Ebort zastopal celi i ee v vsakem okrožju apelacijskeira sodišča nahajalo tudi upravno sodišče 1. stopnje. Predlog predvideva 4 takšna «o-dišfa in sicer v Zagrebu, Sarajevu, Eco-crradu in Skoplju. Nadaljevanje med-stranka ske ko??fer nce Beograd, 9. marca. (Izv.) Danes so imeli posiancl demokratskega, kmetijskega in socialističnega kluba iz Slovenije z ministrom za Izenačenje zakona konferenco, na kateri so se Sporazumeli, da bo za teritorij mariborske oblasti upravno sodišče prve inštance nameščeno v Celiu. Cdobren kredit za bolnice v Sloveniji Beograd, 9. marca. (Izv.) Danes dopoldne se je v predsedstvu demokratskega kluba vršila s finančnim ministrom konferenc? zaradi kredita za bolnice v Sloveniji. Finančni minister je pristal na to, da se vprašanje ugodno reši, a v današnji ministrski seji je bil v te svrhe odobren potreben kredit od 500.000 Din. Beograd, 9. marca. (Izv.) Minister n. r. dr. Kukovec se je danes odpeljal iz Beograda v Celje. NOVI POŠTNI PRAVILNIK. Beograd, 9. marca. (Izv.) Minister pošte in telegrafa ie odobril novi pravilnik, ki urejuje celokupni poštni promet v državi. Pravilnik stopa s 1. julijem v vezavo. l DALMATINSKA NACIONALISTIČ-NA OMLADINA. Split, 9. marca. (Izv.) V nedelio se vrši tukaj svečanost blagoslovljenja zastave nacionalistične omladine, ki se bo vršila pred cerkvijo v Boludu. kjer je pokopana kraljica Jelena. Iz vse Dalmaci«« dohajajo dijaške deputacije. NEUPRAVIČENA OBREMENITEV DRŽAVNE BLAGAJNE. Zagreb, 9. marca. (Izv.) Današnji »Riieč* trdi, da je dr. Srkulja ogoljufal državo s tem, da je neopravičeno sprejemal pokojnino, za 39.435 K 92 v, dr. Šur-min pa, ki je prejemal plačo vseučilišč-nega profesorja in obenem plačo ministra n. r, pa za 150.000 K. VELIK VIHAR V SEVERNI FRANCIJI IN JUŽNI ANGLIJI. Pariz, 9. marca. (Izv.) Po vsej Franciji je včeraj divjal velikanski vihar, ki je zlasti v severni Franciji povzročil veliko škodo. V Calaisn. Boulognu, Havru in Lorientu kakor tudi med Francijo in An-ilijo je obrežna plovba popolnoma ustavljena. Tudi v južni Angliji je divjal vihar. Ladje so bile prisiljene pristati v najbližjih pristaniščih. Iz več krajev dežele javljajo o snežnih viharjih. London, 9. marca. (Izv.) Vihar, lri j* vče'raj divjal po južni Angliji in v kanalu La Manche, je najhujši, kar so jih dosedaj doživeli v teh krajih. Dosegel je na uro 108 milj. Dosedanja največja hitrost je znašala 108 milje na uro. Zopetni saor med Ay$triio in Madžarsko radi Burgenianda Dunaj, 9. marca. (Izv.) Na svoji današnji seji se je bavil narodni svet z madžarskimi poizkusi, da bi ob priliki končnoveliavne določitve meie med Avstrijo in Madžarsko dobile še 30 občin Burgenianda. Vsi govorniki vseh strank so soglasno izjavili, da ne bo noben poslanec odobril take pogodbe, ki pomenja občutuo okrnitev Burgenianda. Krščan-sko-socialna in velenemška stranka sta predložili vladi nujne predloge, na katere je kancelar dr. Schober takoj odgovoril. Izjavil je, da se je takoj obrnil na razmejitveno komisijo, na zapadne velesiie in na Zvezo narodov, ko je zvedel o namenih Madžarske. Madžarski ministrski predsednik in madžarski poslanik na Dn-naju sta mu ponovno zatrdiia, da je vprašanje zapadne Madžarske rešeno. Ako stavi sedaj Madžarska nove zahteve, mora on samo ponoviti, kar je rekel v Benetkah: »Prosim, mi smo Evropejci'* Kakor doznava «Wiencr Allgemcine Zei-tung», so nove madžarske zahteve velikanske. Madžarska zahteva skoraj tretjino Burgenianda. ANGLEŠKO-IRSKA POGODBA KONČNO SPREJETA. London, 9. marca. (Izv.) Dolnja zbornica je v tretjem branju z 295 proti 52 glasovom sprejela zakoniki načrt, po katerem stopi v veljavo angleško-irska po- odba, AVDIJENCA. Beograd, 9. marca. (Izv.) Današtf/fc ministrske seje se prosvetni minister Sve-tdzar Pribičevič ni udeležil, ker ga se tačas sprejel krali v nolurni avdijenci. So-li Nemci narodna manjšina! Zgodovina političnih zahtev slovenskega naroda nosi izrazit znak skromnosti iežeč v značaju slovenskega naroda m še bolj pa znak politične mladosti. Navzlic velikim svetovnim političnim iz-premembam zadnjega časa nismo Slovenci mnogo prišli čez oni stadij, v katerem ^mo biii koncem vojne. Zlasti se ni naše politično naziranje nasproti našim Nem-:tm znatno izpremenilo. Za bivše Avstrije je bi! naš najvišji politični ideal: Doseči ravnopravnost z Nemci. Seveda z Nemci, s katerimi nas življenje vsak čas spravljalo v stik, torej z našimi Nemci. Ti so bili ta čas, dasi sami po številu zelo neznatni, vendar del avstrijskega nemštva, ki je bilo -sproti vsem drugim narodnostim v bivši Avstriji politično znatno nadmočno. Nam Slovencem seveda tačas ni na misel prihajalo, da bi hoteli držati ravnovesje s celo nemško avstrijsko grupo; hoteli smo le doseči, da bi bili v političnem pogledu enako vpoštevani z našimi Ncmci. Zdelo se nam je, če to dosežemo, da dosežemo v svojem narodnostnem političnem razvoju višek in da smo politično s^turirani. Politično stanje Slovencev za Avstrije je bilo od tega političnega ideala znatno oddaljeno. Oddaljeno že pred po-ceikom svetovne vojne, še bolj oddaljeno Pii tekom svetovne vojne, v kateri se je .šilno poostril germanski kurz v Avstriji. V tem stadiju vpadca politične moči slovenske nasproti Nemcem je nenadoma nastopil oktoberski prevrat Vis inertiao, ki le zakon ne samo v fizikalnem, temveč ludi v duševnem svetu, je bila povod oni i.zvanredni politični desoricntaciji naspro-r Nemcem, ki je tako karakteristična za dobo neposredno po prevratu. Prva naša vlada je namreč izdala na-r.-dbo, ki je postavila naše Nemce v Sloveniji v popolno ravnopravnost s Slovenci. Tedanja vlada ie popolnoma prezrla, da i; oni neznatni drobec Nemcev, ki je vsled prevrata še ostal v mejah Slovenije, izgubi! vso ono resonanco, ono važno ozadje in zaslon, kateri mu je v bivši Avstriji edini dajal ono prevalentno stališče nasproti Slovencem, namreč: od-padla ie politična peznost onega nemštva, ki je po prevratu ostalo v novi državni ormaciji Nemške Avstrije in ki poslej iz inozemstva ni moglo imeti nobenega direktnega političnega vpliva na naše in-lerno politično življenje v naši novi državi. Kar je Nemvec po prevratu ostalo, i:e more danes, tudi če bi jim dali vse politične pravice, pomeniti spričo svoje numerične neznatnosti, nobene politične poLence. Ostalo je Nemcev v Sloveniji 11 ko malo in še ti tako raztreseni, da jih ni mogoče smatrati niti za narodno mino-1 iteto. Toda navzlic idejnim potresom svetov lic vojne in prevrata, se pa žalibog ni i oznatno izpremenilo nasproti Nemcem s;:ališče naše slovenske birokracije, prevzete iz bivše Avstrije in prežete onega ■ :3rega nekritičnega rešpekta pred nem-•uvom, zlasti pa ne stališče naših eestit-i'ivih «WienerwSldnerlev». Popolnoma neumljivo bi bilo sicer, da ie pred kratkem glasom časopisnih poroči' ljubljanska finančna delegacija dovolila mariborskim Nemcem, da smejo davčne napovedi sestavljati v nemščini. Kakor je to dovoljenje presenetljivo, tako je orl- inalna utemeljitev dovoljenja. Maribor--ki Nemci smejo namreč davčr.e napo-. odi vlagati tudi v nemščini, a brez posredovanja notarjev ali advokatov, čes, ker ti moralo obvladati oba jezika. Zanima nas, katera dva jezika? Nam se namreč zdi, da je v naši državi treba človeku, ki hoče živeti v tej državi, znati semo en jezik, in sicer državni jezik, kt ja v Sloveniji slovenski. Da bi notarji ln advokati morali znati poleg državnega jezika še neki drug jezik, to nam je v naši državi popolnoma novo in se nam zdi, da je gospod hofrat pri finančni delegaciji nasprotno mišljenje prinesel s .boj iz Wlener\valda. Originalnost ukrepa finančne delegacl-;£ je tako mamljiva, da človek skoro j . zabl diviti se oblastnosti finančne delegacije, katera si jemlje pravico, da v svojem starem privajenem rešpektu pred ntmftvom samofastno, Brez kakega mino-ritetnega zakona deli mariborskim Nemcem znatne jezikovne pravice, do kakršnih Nemci v Sloveniji, tudi če bi jih mogli smatrati za minoriteto, po naših internacionalnih obvezah niti od daleč nimajo nobenih pravic. Naravnost bolestno pa zadene Slovence ta ukrep finančne delegacije v času, ko se autohtonim Slovencem na Koroškem ne-le ne priznajo nobene narodnostne pravice, temveč delajo naravnost zločinske krivice. Famoznl ukrep naše finančne delegacije pomenja nepremišjeno in kruto izzi- vata I Srba nfemo I protivn Srbije.* Najhujši reakcijonarjj z leve in najhujši z desne, to je danes ona reakcionarna masa, ki onemogoča hitro konsolidacijo Jugoslavije v demokratskem pravcu. Zveza ljudi okrog »Balkana* in frankovcev, ta bi jim bila pogodu! Štiri mesece smo takšno vlado imeli, Protid in Gosar in slicni so takrat imelj priliko, da pokažejo, kaj znajo. V Ljubljani n. pr. so takrat, streljali na demonstrante. Po njih je ostalo ime •vlada narodne nesreče*. Kaj pa se je takrat godilo izven Slovenije, — klc- tlje tFUlNCIlja ... - — ...... —------ o----- -----— - . vanje Slovencev. Zato zahtevamo, da se rikalci niso nič kaj veseli, co jih na ta ukrep nemudoma ukine. ' t" snomniino hln!;.iši tudi ne. in oni Politične beležke "-f Nikdar jim ni prav! Dokler se ni vlada odločila za energično akcijo v svrho popravs naše valute, so opozi-cijonal najostrejše naskakovalj finančnega ministra ter mu očitali vse mogoče in nemogoče napake. Sedaj se je Kumanudi odločil, da izvede obširen in dalekostžen program za izboljšanje gospodarskega stanja države. A tudi to opozicijonalcem ni po godu, zlasti pa ne zagrebškim bankirj'em. Blokaški *Hrvat* "protestira proti grožnji finančnega ministra Kumanudija. da bo odvzel pravico za trgovino z devizami vsem denarnim zavodom, ki so včlanjeni v Savezu novčanih zavoda na Hrvatskoj. ako se ne bodo pokoravali njegovim predpisom. Sedaj, ko se hoče krščene in nekrščene Žide, ki so brezdvomno naši valuti s špekulacijami največ škodovali, ustaviti pri izmozgavanju države in ljudstva, pa naenkrat zahtevajo opozicijonalci.^ da naj se zavede pravni red in — spoštuje privatna svojina! Pri tem pa se vendar opaža padec lire pri nas in porast naše krone v Curihu. Ne mnogo, pa vendar nekaj. Ce gg. opozicijonalcem to ni prav, naj pa povedo, kako naj se napravi boljše! Toda tega doslej nj povedal noben opozicijona-lec, le ovirali bi radi vsako delo in za vsako ceno! -f- Preplašenost blokaške štampe. Zadnji čas so postali »jugoslovanski Irci* zelo preplašenL Iz samega strahu pred Jugoslovansko Narodno Odbrano trepeta blokaško časopisje kakor v mrzlici. In glej! Na odgovornost kliče celo vlado in ministre, ki naj jim bodo naenkrat varuhi Tudi slovenski klerikalci imajo slabo vest, da naenkrat toliko razpravljajo o Narodni Odbrani in o fašistih. Zagrebški »Pokret*, ki pobija z vso brezobzirnostjo' protijugoslovanske elemente, odgovarja na strah blokaškega časopisja, češ. da je »Jugoslovanska Narodna Odbrana edino pravo sredstvo proti nepopustljivi infamiji rušenja naših narodnih sil. Njej ni glavna svr-ha, da operira z bombami, marveč s pametjo in vestnim jugoslovanskim srcem.* -j- Sala na pust, istina na post. Na pustni torek so Splitčani videli originalen sprevod maškar. Na čelu je korakal avstrijski general z adjutantom in žandarjem, za njimi pa kočija in v njej Radič in Predavec. Za vozom kot častna straža dva italijanska karabi-nijerja, potem dva zastavonoše z veliko črno - žolto zastavo in na njej napis »Seljačka republika*. Nato nekakšen tajnik z genovskim memoran-dom, in skupina »vernega naroda*, ki je peval «Bog ohrani, Bog obvarji* ... Sala ni baš duhovita, vendar je_kljub svoji groteskni pretiranosti žal... točna. Še bolj žalostno pa je, da se splitski pust vidi vse druge dni v letu v Zagrebu. -f Ž leve in desne. Če čitaš bloka-ška ali klerikalna ali elična glasila, bi mislil, da so demokrati nekakšni srbski centralisti, ki bi radi vse druge vtopili v žlici vode. Če pa čitaš beograjski »Balkan*, — ki je sličen Čo-korilovemu rajnkemu glasilu, — vidiš, »da u danima sloma monarhije... zahvaljujuči samo činjenici, što je tad u Zagrebu bila na kormilu hrvatsko-srpska koalicija, došlo se do obrazo-vanja nekakve države Slovenaca, Hr- to spomnimo, blokaši tudi ne, in oni okrog »Balkana* tudi ne! Po svelu — Razdržavljenje nemških železnic. Nemška vlada snuje vkljub energičnemu odporu socialistov akcijsko družbo, ki naj bi prevzela v upravo državne železnice. Akcije družbe bi se razdelile med nemške industrijalce in strokovne organizacije, dober del bi si jih pa pridržala država. Za inozemce bi se izdale obligacije, ki bi omogočile tudi njihovo udeležbo. Pri sedanjih tozadevnih pogajanjih cenijo vrednost nemških državnih železnic na 28 milijard zlatih, oziroma 500 milijard papirnatih mark. — Razoroževanje ameriške mornarice napreduje. Doslej je razoroženih 110 malih vojnih ladij. Ameriški mornariški tajnik je dobil povelje, naj 50 torpednih rušilcev in 60 pomožnih vojnih ladij pošlje v rezervo, da se tako prihrani premog. Žedinjene države imajo sedaj samo še 66 torpednih rušilcev v aktivni službL — Zloraba amerikanskega denarja za Rusijo. Predsednik Hardlng je odtegnil svojo pomoč amerikanskemu komiteju za pobijanje lakote na Ruskem in istočasno je več senatorjev izstopilo lz komiteja. Državni tajnik Hoover je namreč dognal, da je komite, ki mu je predsedoval ruski zdravnik Dubrovskij, uporabljal denar, ki ga je nabral v Zedinjenih državah, v komunistične propagandne svrhe v Ameriki. Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. ftel pri svoji mačehi, ki Je bila bablcai informirati glede Pavličeve. Hotel se ji namreč na ta način nad njo maščevati da bi ji dokazal, da Je pustila dvakra« Opera. svoj plod spraviti, in res so ga orožnih Petek, 10. marca: Dramska predstava dan po požaru, res videli v Železnikih. Žlahtni meščan*. B. j čeprav seveda ne ve, kdaj je tja prlše' Sobota, 11. marca: »Madame Butterflv*. Zaslišane priče niso mogle doprinesti do- Red C. Nedelja, 12. marca: Dramska predstava »Žlahtni meščan*. Izv. Ponedeljek. 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: »Trubadur*. D. Drama. . ' • Petek, 10. marca: Zaprto. Sobota, 11. marca: »Maryša. D. Nedelja, 12. marca: Popoldne ob »Svet*. Izv. Zvečer ob osmih »Prekrasne Sabinke*. Izven. Ponedeljek, 13. marca: »Maryša*. A. Torek, 14. marca: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 11. marca: »Cigan baron*, premi-jera. B. Nedelja, 12. marca: Ob pol 15. uri »Pogumni krojaček*. Otroška. — Ob pol 20. url »Cigan baron*. Izv, Ljudska univerza v Maribora. V petek dne 10. t m. ob pol osmih zvečer predava docent dr. Matko o temi »Kako se človeško telo samo brani proti boleznim*. Znano je že, kako dr. Matko poljudno in zanimivo predava. Splošni izobraževalni tečaj prične, brž ko se javi vsaj še 20 obiskovalcev. — Prijave se sprejemajo po vsakem rednem predavanju v petkih. Razstavljene slike. Slike (reprodukcije) akad. slikarja Franja Sterleta in voditelja umetniške šole »Probuda» v Ljubljani so v trgovini g. Oajška na Sv. Petra cesti št 2 na vpogled in na razprodajo. Reprodukcije je izvršila Jugoslovanska tiskarna in odgovarjajo natančno originalom. Med slikami vidimo tudi uspel portret našega Danila. kaza rcsnice, da bi obdolženec faktičt? zanetil ono noč požar. Edino njegova nekdanja prijateljici Frančiška Pavlič ic izpovedala za obtoženca obtežilno. Obdolženca je zagovarjal dr. Sajovic. Porotniki so glavno stav-ljeno jim vprašanje glede hudodelstva požiga zanikali z 10 proti 2 glasovoma, nakar je predsednik senata dr. Skaberne tre ; razglasil oprostilno razsodbo. Obtožen« ' je bil takoj nato izpuščen na svobodo MARIBORSKA POROTA. Včeraj je bil pred mariborsko poroto obsojen na smrt na vešalih 221etni San-dor Koloman, posestnikov 6in iz Kušta-no ve« v v Prekmurju, ker je v prepiru dvakrat smrtno zabodel z bajonetom po-sestnikovega sina Aleksandra Novaka. Med obema rodbinama je vladalo staro sovraštvo zaradi nekega spora zaradi zemlje. šandor Koloman 3e je zagovarjal s tem, češ da ga je Novak napadel ia da je v pretepu sam padel na svoj bajonet ter se zabodeL Porotniki so z 10 proti 2 glasovoma potrdili umor, nakar je bQ Koloman obsojen na smrt na vešalih. Šport Soholshi vestnih Mednarodna tekma v Ljubljani Kolikor je dosedaj znano, so pripravljajo za mednarodno tekmo razen bratov Cehov še Belgijci in Francozi: o drugih, v mednarodni telovadni zvezi včlanjenih zvez se še ne ve, ali se udeleže tekme ali ne. vendar je pa pričakovati, da se odzovejo vse. 8 pripravami se je že začelo. Bratje Čehi vežbajo na treh krajih: v Pragi Brnu in Plznu. Trening je poverjen splošno znanim dosedanjim češkim prvencem br. Čadi v Pragi, br. Erbenu v Brnu in br. Svatopluku Swobodi v Plznu. Skupno se je priglasilo čez 40 kandidatov, izmed katerih se bo v izbirni tekmi izbralo osem najboljših za mednarodno vrsto. Silno važnost se polaga na mednarodno tekmo tudi pri nas. Od februarja naprej se pod vodstvom saveznega načelnika Murnika že vrši skupen trening biatov iz ljubljanskih društev. Pričakovati je, da se prijavijo tudi še bratje iz ostalih žup. Material, ki je prijavljen dosedaj, je neprimerno boljši, kot je bil za dosedanje naše mednarodne vrste. Izgledi na uspeh torej s te strani niso slabi. Pri tej priliki je pa potrebno konstatirati, da je še vedno v veljavi tajna klasifikacija in bi naš sokol-ski Savez v zvezi z brati Čehi pač moral vsaj poskusiti doseči javno klasifikacijo, da tekmovalci ne dožive drugega Pariza. Sokol II naznanja, da je predujaški zbor z ozirom na težkoče temeljite priprave za letošnji vsesokolski zlet sklenil, da oni telovadci, ki bodo šele po 30. marcu 1922 začeli redno zahajati k telovadbi, ne bodo pripuščeni k javnemu nastopu pri zletu. »Paradnih* sokolov ne potrebujemo. Ta določba velja za člane in članice, moški in ženski naraščaj. Brat ma-trikar posluje v društvenih prostorih vsak pondeljek, torek, četrtek in soboto; oni člani in članice, ki tega še niso storili, naj se čimpreje zglasijo pri njem za vplačilo članarine in zletnega garancijskega fonda ter potrditev veljavnosti legitimacije. CELJSKA POROTA. Pri drugi obravnavi se je pred celjsko poroto imel zagovarjati Melhijor Stropnik zaradi hudodelstva uboja, ker je v no*i 23. februarja na cesti v St Florjauu v sloven.igra.škem okraju z nožem zaklal svojega svaka Petra Sovinka. Ker so porotniki potrdili krivdo, je bil obtožen« obsojen na tri leta težke ječe. — V torek je bil Janez Korošec iz Vitanja, ki je mc-seca januarja 1921 v Gaberju pri Celju skoro do smrti pobil in oropal mehanika Plahuto v njegovi delavnici, obsojen na IS let težke ječe. V sredo je sedel na zatožni klopi Gregor Kampuš, ki je na goljufiv način dvignil denarno piBmo z zneskom 120.000 kron, naslovljeno na lesno dni: -bo »Savinja*. Kampuš je po dolgem obotavljanju krivdo priznal ter je bil obsojen na dve in pol leti težke ječe. Športni klub »Primorje« poživlja vse svoje redne člane in članice, da se udeležijo sestanka, ki se vrši v soboto, dne 11. marca ob 20. uri v Narodni kavarni (zadnja soba). Zelo važno! — Tajnik. Porotne obravnave LJUBLJANSKA POROTA. Včeraj je predsedoval porotnemu senatu svetnik dr. Skaberne, votanta sta bila svetnik dr. Mohorič in okrajni sodnik dr. Hodžar, javno obtožbo je zastopal državni pravdr.ik dr. Ogoreutz. Pred porotniki se je zagovarjal pisai-niški sluga JakobSteiner zaradi hudodelstva požiga. Obtoženec se je v prostem času pečal tudi s čevljarstvom pri zahvaUU MS ar. tem poslu mu je pomagala tudi v St. Vidu orlT3nih 0 dogodku je dr. Žerjav takoj nad Ljubljano stanujoča Frančiška Pav-; to-bo Dr Kraigher je v svoj za-lič, h kateri je obtoženec često zahajal, j m navajali da se je vršil pogovor v da mu je šivala vrhnje dele čevljev. Med ^ ^ da ^ on ^^šal, da je pre. njima se je bilo razvilo Ijubavno razmer- n o df žerjavovi osebnj nesebičnosti je in obtoženec jo je podpiral z denarjem * eigtos« da pa j0 dr. Žerjav za kori-in živili, imel pa je dve napaki: bil Je|pU Ftranke brezobziren, pač pa- da ljubosumen in pil je zelo rad Zato je pri- j v rabi, begedo korupten. Na šlo med njima večkrat do ostrega spora, j i(rovarjanje okr. sodnika drja. Stojbovi-in Pavličeva je naposled Stemerju odpo-,£ B bi ge zadeva poravnala, je izjavi« vedala svojo ljubezen. To pa je tega silno ' KrJai,rhpn da je drju. Žerjavu že po razburilo in večkrat ji ie ^il da bo • *avBav0 in da je tudi danes pri-zažgal hiso. Pavličeva ga ie zaradi tega >J ; iti da ■ dr. 2eriav osebnr že ovadila, a ker ,e bil takrat, koji je^ ^ ^ £ mof.of, ofitati e. prvič grozil popolnoma vojen, iga^je so- , nekorektnosti Zastopnik d, - dišče oprostilo Svoje grožnje Je pa tudi^o df_ Fett}ch je ffl še potem nadaljeval. i k . - nP raoro Dne 22. septembra 1921 okol. poI treh ] ^ Kr,.;. ponoči je pr, Jagru v St. Vidu kjer je o.j.t j in d;i Obrekovanje dr. Žerjava pred sodiščem Včeraj se je vršila pred ljubljanr-kini okrajnim sodiščem Tazprava o obtožbi ministra drja. Žerjava proti dr ju. -U Krav gherju, ki je v neki ljubljanski kavarni v razgovoru obdolžil ministra drja. Žerjava, da je korupten človek. Kraigherjeve obdolžitve so se slučajno zaznalo v krogu neke organizacije, ki se je zgražala nad obrekovanjem tembolj, ker je bUt. znano, da se ima dr. Kraigher za marsikaj zahvaliti baš dr. Žerjavu. Obveščen po Pavličeva stanovala, res izbruhnil ogenj. Goreti je začela šupa, ogenj pa se je raztegnil tudi na pod, drvarnico in hišo ter vse upepelil. Jager, hišni gospodar Pavličeve, ie imel vsled tega 98.000 kron sklade, ki je bila krita le z zavarovalnino 20 tisoč kron. Ker ie obdolženec često grozil s požigom in tudi še dan pred požarom, je sum padel seveda nanj. Obdolženec je pri včerajšnji obravnavi zanikal krivdo in trdil, da ie nedolžen, ker ono usodepolno noč sploh ni bil v št. Vidu, ampak se je odpeljal z nekim neznancem proti Železnikom. Tam se ie ho- erber, ki je višji državni uradiiik in da za politično tako visoko stoječo osebno?!, kot je dr. Žerjav, ne more biti hujše žalitve" kot očitek politične koruptnosti. — Nato je bil zaslišan kot priča g. Rozman, ki jo pod prisego potrdil, da je dr. Kr;:-gher res izrekel inkuminirane besede, »da je dr. Žerjav sploh korupten človek*. svrho zaslišanja priče drja. Dimnika, ki ie bil pri dotičnem prizoru tudi prisoten., je sodnik nato razpravo preložil. Sodnik je podelil drju. Kraigherju na njegov.) prošnjo tritedenski rok, da stavi nadaljnje predloge. fz diplomatskega kovčka O nasem Pašiču se kolportirajo raz-t,e anekdote. »Ovaj* pa ni osamljen. Zato bomo od časa do časa prinašali ,. ,"kdote tudi o drugih še živečih diplomatih. Te anekdote so često zabav-vedno pa značilne bodisi za dotič-i.o osebo, bodisi za način mišljenja na ■.'.apadu. Viri, ki se jih poslužujemo, so različni. Razvidno je pa iz teh anekdot, ki so vseskozi resnične in datirajo često iz najnovejše dobe. da se marsikaj »našega* dogaja tudi dru-:?od. kjer potem zabavljajo, kakor pri ri:is.' Tudi to spoznanje pa včasih... ni odveč. Znano je. da so angleški finančniki ' "industrijalci za pariško konferenco .nred canueško) pripravili obširen memorandum, v katerem so obravnavali ■ tatut novega mednarodnega sindikata za obnovo Evrope. (Glej o tem zadnjo »Njivo*.) V memorandu je rečeno. Tiflj bi sedež sindikata bil na enem normandskih otokov na francoski obali Ti otoki so, kakor marsikomu — neznano, v angleški lasti. Angleški dokument govori zlasti o oioku tna-nefe (v angleščini »Chanels Lslands*]. Prevajalec pa, ki je tekst memoranda prevedel na. francoščine za gosp. Lon-cherja. je povsod napisal, da. predlagajo Angleži Islandijo za sedež sindikata. Loucher se je zato silno ljutil nad predlogom in nekaj časa mislil, da ga »vlečejo*. Madžarsko zunanje ministrstvo je izdalo zbirko aktov, takozv. jos hčere kot bolgarske carice maojka most čez Donavo?* Bil je spomin na most pri Gjurgj''" vu. ki so ga Bolgari pričetkom vojne spustili v zrak. Stamboliski se nato ! ni več dotaknil svojega projekta. • V času zadnje bolezni papeža Benedikta XV. so bila vatikanska vrata »Portoce di Bronzo* neprestano oble-gana od »zdravnikov* vsake vrste. Pri teh vratih straži jo vatikanski Švicarji v svojih uniformah i la Wilhelm Teli. Dobri dečki so imeli vse rok", polne dela, da se ubranijo vsiljivih bedakov. »Jaz sem profesor fizične vzgoje,* je trdil eden. »pustite me k svetemu očetu, ker imam nezmotljivo metodo, da mu uravnam dihanje...» Dve francoski dami sfa prinesli n> kaj buteljk vode iz Lurda. stara Rim-ljanka pa polno nalogo evkaliptovih vejic, ki naj bi se zažgala ob papeževi bolni&ki postelji ,4.« Domače vesti r * Za olepšanje Beograda. Beograjska mestna občina je odobrila kredit pol milijona dinarjev za olepšanje me-ita, zlasti za napravo modernih parkov. * Zagrebška zakladna bolnica bo de-molirana. Zakladna bolnica v Zagrebu, to je ono ogromno poslopje v Di-ei ki kazi to ulico in sosednji Jelaci-čev trg, se bo v bližnji bodočnosti de-molirala, obsežni prostor pa parceliral in porabil za stavbe, ki bodo v skladu z okolico divnega Jelacičevega trga Skupilo za stavbišča in stavbeni materijal stare bolnice se porabi za gradnjo nove moderne bolnice na Sa-iati. * Prva doktorica filozofije beograjske univerze. Prošli pondeljek je bila Iia svečan način promovirana v veliki dvorani beograjske univerze gospodična Ksenija Atanasijevid za doktorico filozofije. To je prva doktorica filozofije., promovirana na beograjskem vseučilišču. * Burcev v Beogradu. V nedeljo je iz Pariza prispel v Beograd gosp. Vladimir Burcev, glavni politični urednik ruskega lista »Opšteje delo*, eden najuglednejših politikov in novinarjev. Pred boljševiki je moral pobegniti v inozemstvo. »Opšteje delo* je največji ruski list v emigraciji, ki se specijalno bori proti boljševikom in za preroje-nje Rusije. Burcev ostane nekoliko dni v Beogradu ter odpotuje potem v Prago. * Pogreb g. Miroslava Malovrha se je vršil včeraj popoldne iz mrtvašnice ljubljanske javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pogreba se je udeležilo veliko Število ljubljanskega občinstva z zastopniki skoro vseb naprednih 0'ganizacij. Pevci Glasbene Matice in Ljubljanskega Zvona so zapeli umrlemu boritelju za naprednost in narodnost pred mrtvašnico in ob raza tanku na Martinovi cesti lepi žalo-stinkl Pred krsto so nosili dva velika venca s trakovi v narodnih barvah. Enega mu je poklonila ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja, drugega uredništvo »Slovenskega Naroda*. Na mrtvaškem vozu samem so bili venci pokojnikovih sorodnikov. Za krsto sta stopala za bližnjimi sorodniki pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar in general Majster, za njimi mnogobrojni žalni gostje, med drugim posl. dr. Reisner, člani upravnega sveta Narodne tiskarne, skoro polnoštevilne redakcije ljubljanskih dnevnikov itd. itd. Pogreb je pokazal, da zna Ljubljana še vedno v polni meri ceniti neprecenljivo delo, ki ga je izvršil pokojnik, čeprav se je bil v zadnjih letih že ppolnoma umaknil iz javnega življenja. * Otvoritev nove cerkve v LjubljanL t)ne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, bo knezoškof slovesno blagoslovil cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, ki je za časa svetovne vojne služila v aprovizačne namene. * Važen izum našega rojaka. V »Glasniku uprave za zaščito industrijske svo-jine*v Beogradu z dne 1. marca 1922 št. 3 objavljen je patent za »meridijansko uro», katero je izumil gospod Hilarij Vo-dopivec, načelnik ministrstva financ v Beogradu. Ta meridijanska ura ima mehanizem, sličen hronometru in se odlikuje s tem, da je na njej izvedena kombinacija grafičnih označb geografičnih (meridijanskih) dolžin zemlje z grafičnimi označbami časa; ta izum obstoji dalje v tem, da meridijanska ura teče stalno po astronomskem času gotovega meridijana (me-ridijana na nuli) in da se s premeščenjem grafičnih označb doseže, da ista ura ka-te čas katerekoli druge zemeljske (meri-dijanske) dolžine in to točno do sekunde ter, da se z isto uro more določiti geogra-fična dolžina katerekoli točke na zemlji iti sicer točno do 15 meridijanskih sekund to je one daljave, ki jo solnce v dozdeven; premikanju okoli zemlje preteče v e-Tii časovni sekundi. — Na naši zemeljski in sicer točno do 15. meridijanskih sekund, odgovarja dal;avi od prilično 320 metrov. 1"poraba meridijanske ure, bodisi za či-tsinje časa, bodisi za ugotovitev geogra-fier.e dolžine zemlje je zelo preprosta. Ta izum ima izredno veliko praktično važnost za morsko plovidbo. * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja Janka Rahneta na Brdu v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani objavlja, da je g. Mihael Ga-brijelčič, dvorni svetnik v pokoju, vpi-^n v imenik odvetnikov s sedežem v LjubljanL * Preselitev odvetniške pisarne. Go- ?pod dr. Karel Sturm, odvetnik v Črnomlju, je odvetniški zbornici naznanil, da se v treh mesecih s svojo pisarno preseli v Metliko. -•» Avtorfairan civilni Inženjer. Dr. inž. Alojzij K r & 1. univerzitetni profesor v Ljubljani, je pri mestnem magistratu v Ljubljani prisegel kot avtoriziran civilni LTienjor. * Ustavitev prejemkov osebam, ki so 6 p tirale za tajc državljanstvo. Ministrstvo sa socialno politiko je izdalo naredbo vjem podrejenim organom, da se ustavijo podporo in penzije vsem onim osebam, ki io optirale za tuje državljanstvo. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v Številki 21 t dne 8 marca »Pravilnik, kako ja dajati podpore in posojila iz či-haz* dobička državne razredne loterije?. * Izza predpustnlh dni Nedavno smo priobčili pod tem naslovom notico, ki se upravičeno pritožuje nad naziranjem, da je posečanje raznih narodnih veselic nekaka narodna ali moralna dolžnost. K tej stvari smo dobili iz Kranja pojasnilo, katero, da si malo kasno, danes omenjamo, ker smo mnenja, da je med prireditvijo in prireditvijo vendarle velik razloček. Tako je priredila kranjska podružnica »Jugoslov. Matico predpuBtno zabavo, ki je nudila udeležnikom pošteno in dostojno razvedrilo brez vsakršnega pijančevanja, poleg tega pa še velik estetičen užitek, saj je sodeloval priljubljeni umetniški kvartet prof. Kozine iz Ljubljane. Ako bi bile vse zabave prirejene na ta način, bi pritožbe nad predpustnim no-renjem in zapravljanjem kmalu potihnile. Doseženi moralni in gmotni uspeh pa je prirediteljem najboljše plačilo za njih veliki in nehvaležni trud. * Stari živinski potni IIstL Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno, da se smejo živinski potni listi uporabljati poleg onih nove emisije, ki je bila dana v promet dne L februarja 1922 samo do L aprila 1922. * Stavka krojaških pomočnikov v Mariboru. V pondeljek eo zahtevali mariborski krojaški pomočniki 50odst zvišanje plač, v čemer jim pa mojstri niso ugodi-1L Danes bi se bila imela pogajanja nar daljevati, toda zjutraj pomočniki niso več prišli na delo. Upati je da se skoro doseže poravnava. * Iz Dolenje vasi pri Cerknici nam poročajo: »Slovenec* je prinesel v št. 47 dopis iz Dolenje vasi, da je prišlo tam do spopada med tihotapci in oddelkom obmejne straže. Stvar pa je bila malo drugačna. Onega večera so se bili namreč sprli Wranglovci z domačimi fanti v neki gostilni, kjer se je vršila nekaka akrobatična predstava. Ko je gostilničar pozno v noči potisnil že močno vinjene goste na cesto, so šli Wranglovci po puške in začeli kar križem streljati K sreči vendar ni bil nihče zadet. * Dvignjen Izgon iz države. Kakor nam poročajo iz Maribora, je okrožno sodišče v Mariboru pri vzklicni obravnavi razveljavilo nad Henrikom Grosaingerjem proglašen izgon. * Nezgoda na rogaškem kolodvoru. Petnajstletni Franc Brezinšek, sin posestnika in gostilničarja v Rogatcu, je na tamkajšnjem kolodvoru ponesrečil pri nakladanju lesa. Zmečkalo mu je levo roko, zlomilo levo nadlehtnico, zmečkalo levo stegno in desno nogo. Težko ranjenega mladeniča so prepeljali v celjsko bolnico. * Ljubavna drama v Pančevo. Prošli četrtek zvečer se je dogodila v Pančevu tragedija, ki je razburila vse mesto. Zastopnik ruskega rdečega križa ▼ Pančevu dr. Kuzmin je ubil soprogo znanega tamkajšnjega zdravnika dr. Vladimira Se-vickega. Dr. Kuzmin se je po izvršenem zločinu vrnil v svoje stanovanje, kjer se je ustrelil z revolverjem. Vzrok drami je bila baje ljubosumnost * Nezgode. Miha Osterman. hlapec na Vrhniki, je nakladal v gozdu hlode na voz. Neki hlod se je prevalil, padel na Ostermanna in mu zmečkal obe nogi. — Dijak Ludovik Česnik, stanujoč na Dunajski cesti v Ljubljani, je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je izpahnil desno roko. — Peter Cvetek, delavec iz Stare Fužine v Bohinju, je napravlial v gozdu drva. Vsled tajanja snega se je v hribu odtrgala skala, ki je z veliko brzino pridrvela v dolino, podrla Cvetka na tla in mu zdrobila desno nogo. — 73-letna občinska revca Kalan Marija iz Selc nad Kranjem si je pri božjastnem napadu zlomila levo nogo. * Neprevidnost. Ivan Valenčič, delavec v kurilnioi v Borovnici, je našel dinamit-no patrono in hotel z njo ukovati palico. Ker je mislil, da je v patroni mavec, je začel dregati vanjo z nožem. Patrona je nato eksplodirala in ga težko poškodovala na levi roki. * Nesreča pri delu. Kozincu Alojziju, delavcu pri Francetu Ravnikarju v Linhartovi ulici v Ljubljani, so se pri skladanju podrle deske in mu zdrobile desno nogo. * Zagonetna smrt železničarjev Maruc-Ija in Kladnika, o kateri smo poročali pred par dnevi, je sedaj pojasnjena. V neki cisterni na ljubljanskem kolodvoru, ki je bila namenjena za Rakek, se je nahajal metilni alkohol, namenjen za luke. Ker je cisterna puščala, so si železničarji natočili cele steklenice te pijače in jo pili. Marucelj in Kladnik in pozneje tudi Janez Jancelj so plačali svojo neprevidnost s smrtjo. * Verižnikl z jajcL Zaradi veriženja z jajci sta bila pred ljubljanskim sodiščem obsojena Ivan Tomšič in Franc Hren vsak na tri dni zapora in 500 dinarjev globe. Nadalje je bil zaradi veriženja z jajci obsojen Josip Juvanc na mesec dni zapora in 1000 kon globe. Ivana Weingerl pa na 10 dni zapora in 2000 kron globe. Vsem so bila jajca zaplenjena. * Ustrelil očeta in mater. Kakor poročajo iz Osijeka, je tamkaj neki Josip Blat-ner ubil lastnega očeta in mater, ker sta ga opominjala, naj se vendar spametuje in vrne na pravo pot. Ko je prišel zvečer domu in je našel roditelja sama r stanovanju, potegnil je revclver ter ustrelil o-četa in mater. Potem se je sam javil policiji. Dogodek vzbuja v Osijeku tem večjo pozornost, ker se je grozna tragedija doffodila v usrledni in premožni rodbini. Objave Gospodarstvo * Predavanja prof. tehnične visoke šole v Zagreba, g. Vlad. Filkalke. V soboto dne 11. marca t L ob petih popoldne priredi društvo geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani v zbornici univerze (deželni dvorec) o priliki glavne skupščine »Osrednjega društva geodetov* predavanje o »Agrarnih operacijah na Hrvatskem In v Sloveniji«. K predavanju so vabljeni vsi, kateri se za stvar zanimajo. * Glavna skupščina «Osrednjega društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. O priliki glavne skupščine, katera se vrši v nedeljo dne 12. marca t L ob desetih dopoldne v dvorani magistrata, ie prijateljski sestanek v soboto dne 11. marca ob osmih zvečer v srebrni dvorani hotela »Union*. Vabljeni so vsi tovariši, da se sestanka polnoštevilno udeležijo. Gostje dobrodošli! * Podružnica Jugoslovanske Matice v Kamniku priredi v soboto dne U. L m. v dvorani kamniške Čitalnice koncertni večer združen s predavanjem o koroški Sloveniji. Predavanje pojasnjuje 66 ski-optičnih slik. Pevske točke izvaja priznani kvartet »Primorje*. Po sporedu bo prosta zabava. K polnoštevilni udeležbi vabi podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku. * J. N. A. D. 'Jadran*. V soboto dne 11. t m., točno ob 20. uri, se vrši izredni občni zbor jugoslovanskega naprednega akademlčnega društva »Jadran* v čitalnici novega doma s sledečim dnevnim redom: 1.) Program novega odbora, 2.) Iz-prememba pravil, 3.) slučajnosti. Udeležba vseh članov Je obvezna. — Odbor. * Občni zbor Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj bo jutri v soboto ob osmih zvečer pri Cešnovarju na Dolenjski cesti. Vabimo nanj vse člane in članice. Posebna vabila se niso razpošiljala, zato na] ta notica velja kot vabilo. * Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo dne 12. L m. d) 18. ari igro »Izdajalec*. Pričetek točno ob 18. url. * Uprava igrišč S. K. . Eskomptna banka 790 — 805. Jadranska banka 0 — 1100. Jugoslovenska banka 490 — 493. Ljubljanska kreditna banka 940 — Slavenska banka 505 — 515. Praštediona 5475 — 5500. Rečka pučka banka 490 — 505. Slovenska eskomptna banka 640 — Srpska banka 725 — 730. Dubrov. paropl. družba 5300 — 540i=. Goranin 665 — 680. Nar. šumska industrija 0 — 560. Našička industrija drva 0 — 50.". Gutman 1500 — 1550. Slavonija 610 — 630. Union 2875 — 3000. Ljublj. str. tovarne in livarne 0 — 8i>5 Trbov. premogok. družba 0 — 1200. Praga, devize: Berlin 24.67 in pol — 25.07 in pol, Curih 1210 — 1215, Milan 317 — 319. Pariz 558.70 — 561.50, London 271 — 273, Newyork 62 — 62-50. Beograd 84 — 85. Soiija 40.85 — 41.65, Dunai 0.73 — 0.93, Varšava 131 in pol — 1.51 in pol, Budimpešta 7.85 — 8.25; valute: marke 24.67 in pol — 25.07 in pol, švicarski franki 1205 — 1210, lire 314 — 316, irancoski Iranki 557.50 — 558.50, funti 270 — 272, dolarji 61.70 — 62.30, dinarji 81 — 82, levi 39.60 — 44.40, avstrijske krone 0.73 — 0.93, poljske marke 1.31 in pol — 1.51 in pol, madžarske krone 7.85 — 8.25. Curih: Berlin 2.05 in pol, Newyork 5.15, London 22.51, Pariz 46.15, Mi!2ti 26.15, Praga 835, Budimpešta 0.68, Zagreb 1.75, Varšava 0.11, Dunaj 0.08, avstrijske žigosane krone 0.07 in pol. Dunaj, devize: Zagreb 24.48 — 24.52. Beograd 97.70 — 97.90, Berlin 28.84 in po! — 28.90 in pol, Budimpešta 9.48 in po! — 931 in pol, London 318.04 — 318.60, Milan 366.90 — 367.10. Newyork 7298 — 7302, Pariz 653.80 — 65420, Praga 11827 — 11833, Scfiia 48.95 — 49.05. Curil: 1414.75 — 141525; valute: dolarji 72„5š — 72.62, levi 46.95 — 47.05. irancoski franki 64730 — 648.20, lire 361.90 — 362.10, dinarji 97.90 — 9S.10, poljske mar-ke 17330 — 17530, leji 54.75 — 54.S-. švicarski franki 141225 — 1412.75, čeSkc krone 117.97 — 118.03, madžarske kror.r: 938 — 9.61. Berlin, devize: Italija 12G8.70—1271.30, London 1196.40 — 1198.40, Nevyork 249.75 — 25025, Pariz 2242.75 — 224725, Švica 4870.10 — 4879.90, Dunai 3.7i 3.77. Praga 40630 — 407.70. Budor 32.06 — 32.14. Zagreb 80.50 —. . -iiia 169.55 — 169.95. BRANISLAV NUŠIČ: 21 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Razburjeno sc razgovarjajo za mizami, z ostrimi kretnjami-Včasih vzkipi vse do pravega viharja, ki zopet utihne ter se prelije v mrmranje. Tu in tam razglasi kdo novico, vsi ostali utihnejo, tam se zopet strnejo vse mize v skupen razgovor, ki narašča počasi, dokler ne obseže vseh. Poedine besede m stavki, ki jih ujameš v tem splošnem šumu vrvenja, so včasih popolnoma brezmiselne. »Sto tisoč borcev, ti pravim!* »Devetstoaesetega leta je bil penzijoniranU »Pa kaj hočeš tam, glej tukaj je Debar.» cGeneral Radko Dimitrijev U cBoljše tovorno kakor navadno sedlo.* eDva in pol dinara kilogram.* «Ta cesta je uničena.* »Že lanskega leta mu ie umrla žena.* «Kaj ti še računaš na Rutnunijo?* Pri mizi, kjer sem stal in nisem mogel dobiti prostora, so se razgovarjali o samomoru podpolkovnika Dušana Glišiča. «Te je prvi samomor, pa jih bo kmalu več.» •sKako to, več?* Baš zdajle sem šel mimo načelstva in zvedel, da je prišla vest iz Koršnmlije, da je utonil oisatelj Milan Uskokovič y KosanicL» cO grešnik*, vpije nekdo. * - * cBog mu odpustila _ <£)obro ie storil, zanj je vse končano*, pristavlja tretji. Četrti povprašuje: «Je utonil slučajno, ali namenoma?* »Prav namenoma, samomor. Pustil je pismo.* «Eb bolan je bil, videl sem ga včeraj tukaj na ulici* Spomnim se, da sem ga videl tudi jaz. Pred tremi dnevi sva se srečala v Skoplju na seji, kjer smo pretresali vprašanje o načinu izpraznitve. Tudi se je priglasil za člana meščanske garde, katere smo v tistem času ustanovili, da ie obdržala kolikor mogoče red pri odhajanju. Opažal sem že takrat na njem, ki je bil tudi drugače prijatelj mračnih misli in obupnih odločitev, kako strašno so ga potrli ti dogodki, ki smo jih vsi slutili naprej. Ob stene so ga potisnili, vse se je prelomilo v njem in naslednji ostanki sile so le težko zadrževali obup in nezaupanje. Pribežal je z nami v Prištino, toda ta bolest, ta polom in ta razvrat, težka slika Prištine mu je še bolj zameglila njegovo ubogo dušo. Srečal sem ga tam pred načelstvom, pred džamijo, na početku trga. Hladen dan je bil in on ie hodil v lahnem plašču. «Kaj je to, kaj je to? me je pozdravljal s svojim mračnim glasom, ter obupno grizel ustnice. «Kaj je to?» je ponovil «Saj vidite.* * «Pa ne bo konca*, je povpraševal dalje, prepričan, da mu odgovorim. «Saj je že konec vsega.* «Kaj?» «To kar vidite.* ščenost, streljanje in puškarjenje, prihajajoče iz Kačanika te Črne gore, vam ni to jasen dokaz, da je vsega konec?* »Torej, to so topovi iz Kačanika?* povprašuje on vznemirjeno. cčujejo se.* «A od tam iz Koršumljije?* Okrene se v smeri Rudnikovih parobkov, »od tam se ne čuje?* «Potem grem tja. Jaz hočem miru. Ali razume Evropa, da hočem miru?* Obrne se brez slovesa ter odide bog ve kam. Nisem misiil, da se je resnično obrnil proti Koršumlji. Tako v lahnem plašču brez vsega je odšel po cesti, ki so jo že popolnoma zagozdili prištenski bcgunci. Dospel je baš v trenutku, ko so tam zapeli topovi in njegova vznemirjena duša ni mogla najti več miru. Nikjer bi ga ne mogla več najti, ker v tistem trenutku ni bilo kotika več v Srbiji, kamor ne bi prihajal glas topov. Domovina ni mogla dati več mirnega, čeprav bednega pribežališča svojemu siromašnemu pisatelju. Uskovič ni imel več moči, da se upre težkim dogodkom. Duša je izgubila svoje ravnotežje, obledela in poginila. Zapustil je listič, na katerem je napisal težko obtožnico svoji domovini, ki ga je popolnoma zapustila; odšel je na obale od dežja narastle Kosanice, strmoglavil v blatne valove in našel mir v smrti «0 ljudje božji, kaj bi človeku?* je vzkliknil človek, ki je ravnokar prišel v kavarno. «Izdržati ni mogel,* odgovarja nekdo drugi, i radi nastopali kot riapudrani marki-ji. Toda nabij na kmetski čevelj rdečo peto — plesni čeveljček to še vendar ni! Kako vpiie ena družba tam v kotu! Kot papige" v kletkah! Nekatere ženske tako klepetajo, da morajo sredi ?tavka prenehati, ker ne vedo, kaj hočejo pravzaprav povedati. Druge pa to prav dobro vedo. Zato pa lete izpod pahljač opazke, zlobnosti in opravljanja na vse strani. Marsikateri plesalec je že prijel za trnek. Na plesih namreč deklice ribarijo. Pa ne rib, moške, ponoči, ob svitu plamenic — svojih oči. Za vabo jim je gola rama, rožnata nožica v prozornih nogavicah, nožica, ki gleda iz Spk. To vabi! En pogled, en nasmeh — in.krap se vjame. Treba je biti samo spreten. Krap se otresa, vrvica se lahko utrga, nastavi mu še mrežo — pelji ga pred oltar: vjel se je! »Nezaslišano, kaj dandanes matere hčeram dovoljujejo.* je godrnjal nek star krap, ki je bil brez zob in zato ni mogel na lepo vabo ugrizniti. »Čim globlje so razgaljene, tim višje zahteve ti stavijo. Tiste, ki pa nimajo prav nič premoženja, ti pa kar naravnost dokazujejo svojo goloto.* Njegov sosed, ki še ni bil tako iz-zet, mu je odgovoril: »Pustite, marsikatera teh ljubkih, malih koket. napravi še lepo partija Denar izgubi vrednost, lepoti pa ne!» Jaz pa sem pela na tihem-*Kdo me ujame? Tralala! Kdo me ljubi? Tralala! Ljubljen biti! Kdo more to reči? — Uboge, mlade deklice! Kako so muči-ij■") za svojo srečo! Kako se mučimo is. zaročni prstan, za eni lepi prsten r diaknantom in rubinom, ki predstav-iiata čistost in moč! Ne vselej; kajti 3h. za marsikatero izmed nas_ je diamant prva solza, ki jo pretočimo, rn-bta prva kaplja krvavečega srca in vrstan pn i člen verige, katere ne bolno mogli več razpeti, kajti ločitev je r,* razpne, temveč zdrobi, njeni koščki pa se zajedo v srce. _ Ah, kakšne čudne stvari! Naj se za^ grne zavesa in jaz postanem zopet vesela Dragica! Moja veriga bodi cvetlični venee, spleten iz vseh evetk, ki pomenijo nežnost in zvestobo. Godba me je upijanfla, cvetje, luči, ples, pokloni, ki jih moraš mirno poslušati, niti s trepalnico ne smeš ganiti. Mislila sem: ustvarjene smo ne da ljubimo, temveč da nas drugi ljubijo. Kadar je mož normalen, pravi: deset žensk za eno. Sicer malo negalantno, toda resnično. Torej je naša naloga, moža prepričati, da smo mi dotična ena, edina nenadomestljiva, brez katere zanj ni sreče na svetu: im potem plavaj, barčica, naprej z razpetimi jadri na otok smeha in veselja! Stare samce imenujejo pri nas «ee-Iibat&ri*. Člani te bratovščine, pedantni filologi, so iznašli to ime, ki izhaja, kot mi je pravil Lip, od izraza »coe-lum habitare*. to se pravi: že na zemlji raj imeti. In stari samci ga baje imajo, ker nimajo žene, ki bi jih jezila. Taka nesramnost! Maščujmo se zato nad temi samci, in sicer na ta način, da jih poročimo in jim napravimo pekel na zemlji. Pa dober tek! Tetin glas je prekinil moje razmiš-Ijevanje: »Vseknite se, goepod de Balaquin!» Teta je dobila igro in privoščila, prijatelju nezvestega barona Livarota, samo kratko pavzo. Medtem se ji je približal vojvoda Calbo, se priklonil pred njo kot pred kako kraljico, roko položil na srce in začel: »Milostiva gospodična, dovolite mi, da vam izrazim svoje globoko spoštovanje.* Teta se je obrnila k meni in šepnila pod pahljačo: »Moški pa spoštovanje! Nikar ne verjemi, otrok!* Varajo eden bolj kot drugi! Temu tu ee že na nosu bere, da išči bogate neveste, ampak smo še mi tukaj! — Ifigenija, odpri oči!* Potem se je obrnila k Hidalgu, katerega ni mogla trpeti in rekla: »Vi bi bili zelo veseli, če najdeta kako bogato dedinjo. Bakarat., konji lepotice. He?» Smehljal se je in ?e ni čutil nič prizadptaga, meni na ljubo je poslušal te izbruhe popolnoma mirao. Takt in prisotnost duha sta mu branila, da bi kaj govoril, pač pa je hotel pokazati, da jx>zna dekleta, ki ne potrebujejo nobene dote, k«- zanj brez denarja lepe. «0 Milostiva! — Vaša nečakinja! — Cvet za oko, strup za srce!* Ponudil mi je roko in šla sva ple-sat. Zvijala sem se v rokah lepega Spanca in hotela sem, da bL vkjeli, da sem žo prava dama. (Paljo prih.) PATOLOŠKI INSTITUT V GRADU. Beograd, S. marca (Izv.) Dne 20. t m. se bo vršila v računskem oddelku ministrstva gradjevina ofertalna licitacija za zgradbo patološkega instituta v Beogradu. Za zgradbo tega poslopja Je proračunana vsota 7,800.000 Din. PRAVDA ZA HABSBURŠKA POSESTVA NA ČEŠKEM. Praga, 8. marca. (Izv.) Kakor Javlja »Večer*, se prične dne 15. t. m. pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava v procesu praške občine proti Karlu Habs-burgu za povrnitev posestev, ki jih Je Ferdinand II. po bitki na Beli gori zaplenil za svojo rodbino. MADŽARSKI IN ITALIJANSKI REPUBLIKANCL Budimpešta, 8. marca. (Izv.) Italijanska republikanska stranka je poslala madžarski republikanski stranki pismo, kjer naznanja, da se vrši dne 20. aprila spominska slavnost za Mazzinijem ter predlaga, naj se vrši prihodnji evropski republikanski kongres leta 1924. v Budimpešti. Povabilu Je priloženo pismo Ludvika Košutha Mazziniju, kjer se poudarja potreba medsebojnega sporazuma med madžarskim in italijanskim narodom. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI. Dunaj, 8. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji delavske zbornice ie poročal predsednik o vprašanju brezposelnih. Povdar-jal Je, da Je na Dunaju do sedaj približno 35.000 brezposelnih, na Gornje Avstrijskem 7000, na Štajerskem pa 2000. Pričakovati je, da se bo to število povečalo. V resoluciji se pozivlje vlada, naj skrbi zlasti za one delavce, ki so vsled krize v eksportni industriji ostali brez dela NAPETA POLITIČNA SITUACIJA V AVSTRIJI. Dunaj, 8. marca. (Izv.) Pogaianja med strankami glede uporabe kreditov se niso nadaljevala. »Neue Frele Presse* meni, da se je položaj tako poostril, da vidi Izhod iz te krize samo v razpustu zbornice in v novih volitvah, ki pa se ne bi mogle vršiti pred Jesenjo. Do novih volitev bi sedanja vlada le vodila državne posle. NEMČIJA IN TOPNIŠKI VEŽBENIK Pariz, 8. marca. (Izv.) Medsavezniška voiaška nadzorstvena komisija je dne 27. februarja zahtevala od nemške vlade, naj na podlagi določb versajske pogodbe do 20. t. m. izda namesto sedanjega nov vojaški pravilnik za topniške čete, ker Je sedanji protiven določbam mirovne pogodbe. Razne vesti BEO- Mml. a. 90 studi Ot«. 8"-, «.ltlh Md.l|*|lk S ee».d1 1 Ol«. - Trgow» «8»«». «o»l»o»a.|». w (TMiMalm 4o »O mh« S Ola,. nakik udaljnirk 6 c 9 Ola. - •»<««» •• »«pr.|. (Uh*. *><» . — a.amkah.1 N. »praiaaj. u odgo.iria .t. I. »proiinlo pUloiea. tstmf ». »d;;o.of. —— Proda se poaeatvo, oddaljeno pol ure od železniške poBtaje z vsemi gospodarskimi poslopji in okrog 20 oralov zemlje. — Cena po dogovoru. Pojasniladajeta Ana PrDar, Skrjanče ft. o, občjna Mirna, in Alojzij Smrke, Žužemberk št. 93. 603 Proda ae 632 lepa spalna oprava. Ogleda se Stari trg it 20/L Večja hiša 673 v sredini mesta v Ljubljani, se za nizko ceno proda. Naslov povi upravništvo »Jutra*. Gospodična, 608 inteligentna, mlada, želi dopisovati v francoskem ali slovenskem jeziku z mladim, inteligentnim gospodom. — Ponudbe pod »Vladka* na upravo »Jutra*. Sobo, 618 veliko, nemeblovann ali me-blovano, išče realčni profesor. Pod »Realka« na upravo. Sobo 619 veliko, meblovano, in drugo . manjšo nemeblova.no, obe sre- P™da vsaki množini ter jih plačuje najbolje trgovina J. KuSlan r Kranju (Gorenjsko). TToeneo 623 se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljaui. Kje ? povč upravništvo, Jutra'. Tečaj mak. Jezika di mesta, preskrhim onemu, ki mi da veliko nemeblovano. Pod »Nemeblovana* na upr Meblovana mesečaa soba 6e odda mirni gospodični, eventualno tudi s hrano. Naslov pove uprava »Jutra*. 696 Meblovano eobo z hrano ali brez hrane se išče za. enega gospoda. Ponudbe: G. Jankovič, Ljubljana, poštnoležeče. 576 Vreče 605 vsake vrste iz jote, tekže in papirnate kupuje vedno in v univerz, lektor. Vpisovanje do konca tega tedna v 1. držav, gimn, Tomauova ul. 8, pri g. Scliottu ob delavnikih od 16. do 18. ure. 604 Lesna stroka, 614 Vseh v stroko B padajočih pisarniških del vešč uradnik s dobrmi referane mi in zvezami v Srbiji išče mesta kot blagajnik, knjigovodja in ko-res lOndent ali poslovodja. Ponudbe pod »Uradnik 1538* na upravništvo »Jutra*. 545 Leč«, nova,debelozrnata zelomebka za kubo, se dobi pri Sover & Komp., Ljubl jana, Wolfova, ulica 12. Zahtevajte uaš cenik vrtnih in poljedelskih semen. Lepo meblovano sobo išče ravnatelj do 15. aprila v sredini mesta ali r vili na periferiji Najemnina postranska stvar. — Cenjene ponudbe pod „Lepa soba" na upravo ,;Jntra"._622 Podpisani upravni odbor konsorcija ..Prosvetni dom" na Jesenicah vabi skupSiino družbenikov, ki se vrši v petek, 24. marca 1922.. ob 7. uri zvečer v Humrovl restavraciji na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. — 2. Potrditev računa za I. upravno leto- — Ž. Obračun. — 4- Sklepanje o razdružitvi konsorcija s predlogom, da se prenese imetje na ..Društvo Prosvetni dom" na Jesenicah. Jesenice, dne 8. marca 1922. Za upravni odbor: 626 Predsednik: dr. Pavliček s. r. Odgovorni urednik Vit. F. J 81 e n c. j Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra., J Poslano*. Neka oseba me je h ijskala, da bi jaz t neko neosnovano obdolžit vi j o povzročila v družini Roaišak prepir, kar se ji pa ni posrečila Proti vsakemu, ki bi i govoril o kakem razmerju med manoj in Bomšakom, bom sodnijsko postopala. EafclO, dne 8. marca 1922. fi31 Angela Teran s. r. * Za vsebino je uredništvo odgo vorno le v toliko, v kolikor predpisuje zakon. Vremensko Ljublans, 9 asarea 192?. poročilo Ljubljana 305 ns a»d morjem iia avte-Wca in garaža JOSIP JUG zssBBSKfSSSsee zajamčena. Maribor, Tržaška cesta 16. Kraj opazovanja eb Zračni tlak Ljubljana . 7. 733rl Ljubljana . 14. 733-5 Ljubljana . 21. 733 3 Zagreb . . 7. 759 5 Beograd . 7. 7628 Dunaj . . 7. 7324 Praga . . 7. — Inomost. . 7. 7592 V Ljubljani barometer Besi*»