Lefo VII, šiev. 2*. Celj®, čelrlc R 5. marca 1925. Postnina piacana v gofovinl. J^N^H H H ^k^V ^Vjk I H lUcejska knjižnica Ljubljana 1^ Stane letno 84 Din, meseJIno 7 Din, za Inozcmstvo 240 Din. u Ojriasl se raCunajo po tarifu. Prl večkratnem oglašanju popust " Posaxnexnc* Klevtlfe« t »In« IzbaSa vsak ftorek, četrtek In »oboto. Ure«inIS«V©: Bt/ossmayerjeva ul.St.l, prltliije. Teles. 65 Uprf&vtllStv© : Sircssmayerjevaulica l, prltHčje. Teles. 65 RaCun prl poštnem Cek. zavodu St. 10.666. Pašičev ekspoze o nofraroji politiki. Seja radlkaln. posl. kluba, — Za odločno nadaljevanje politike Nar. bloka. Beoffiad, 4. marca. Na clanašnji plonariu seji radikalneg'a poslanskega klubn, ki je pricel'a ob 10. dopoldne, jo iniel miaistrskL predsednik Pašič kra- tek ckspoze o notranji poliliki. Nagla- šal jo med drugim zmago Narodnega bloka in izjavil: »S to zmago je dobil Narodni blok zaupnieo naroda in mo- j ra hadaljevati svojo poHtiko. Kolikor časa rarod no spremeni svojega sta- lišca, tako dolgo no moremo govoriti o spremembi politike Narodnega blo- ka. Nikjer no moremo ftovoriti o kaki federaciji ali avtonomiji ali o čem »ličneni.« Pašicev govor so sprejeli poslanci z vihamim odobravanjem. Jiitri se vise voUtve v sirsi in ožji od- bor radikalnega poslanskega kluba. Konferenca „Hrvatskega narodnega zastopstva". lirvatskl republlkand se odrekajo republikanstvu y Zagreb, 4. marca. Danes ob 8. zjutraj je pričela konferenca »Hrvat- skega narodnega zastopstva«. Iz po- krajine jo prišlo precej seljakov-po- slancev; inteligenca je zastopana v manjšom wtevihi. Konfcrence so je udeležiT, tudi dr. Trumbic. Rezultati tega zborovanja se niso znani. Kakor se naglaša, spredme konforenca ko- munike »Bloka narodnega sporazuma in seljasko deinokracije«, ki je bil vee- rni tudi sprcjet v Beogradn na seji Davidovieove slranke. Ta konmnike naglaša, da opozicijski blok kot celota temelji na načelu monarhije angleške- j-ra tipa, in zahteva lokalne samoupra- vo po angleškem vzorcu. Kakor se za- trjuje, bodo sklep.i »Hrvatskega na- rodnega zastopstva« nocoj v posebnili izdajah objavljeni. Tz vsega tega je po- sneti, da so se hrvatski republikanci odrekli repubfrkanstvu in Ida polago- nia sprojemajo monarhijo. Senzacija „Vremena". Vsebina sporazurna opozicijskega bloka. Beogrud, 4. marca. V politicnih' krogih je danes objava radikalnega sVremeiuK o vsebini sporazuma. opo- zicijskoga bloka vzbudila precej vi- harja. Davidoviceva stranka vsebi.no tega sporazuma kralkomalo zaniknje, ˇendar pa je nacrt sporaznma v glav- nih üacelih zelo interesanten. Ta na- crt nagtaša parlamentarno in liberal- no-dernokratsko monarhijo, nreditov drzave v smeri samouprave od obČin do centrainih samonprav; nobena v opozicijskem bloku zdrnienih strank ne sme nadaljevati zvez z inozem- stvom. V gospodarskem in socijalnem oziru naglaša načrt načelo privatne lastn ine in pospe.ševanja zadružnistva, parlanicntarni clelovni program pa je identičen z oniin, ki ga je sestavila vTada 7 jnbe Ttovidovica. Novinarska skupščina w Zagrebu. Pred burnim nastopom hrvatskih novinarjev. Zagreb, 4. marca. Za danes ob 5. popoldne je sklicana izredna skupšči- na sekcije Novinarskega udruženja. Za to s-kupscino vlada veliko zanima- nj« in je pricakovati, da bo zelo bnr- na. Iz Osjeka in Susaka ]e prispelo več r.ovinarjev, ki nameravajo vehe- mentno nastopiti proti sedanji kon- fiskacijski praksi politicnih oblasti in sodišč. Seja oblpstnegu odbora demo- bFafshe stranhE za matihorsho oblast se jr. Dr. i/i\ ko je podu.1 porocilo o svo- jem dehi za casa volilne borbe in po voYitvah. Konštatiral je razveseljivo dejstvo, da se dobro razpoloženje med narodom clrži in dviga. Vračajo se v nase vt'ste stari naprednjaki. ki so so Ircnutno dali premotiti od praznih ge- sel. Sinatra, da smo letošnje leto pre- koračili vrhnnec napredne razceplje- nosti. Naša oi'ganizacija se niora po- globiti in razs'riti, kar je edino jam- stvo za nadaljne nspehe. V voliftii bor- bi. smo nastopili zmerno in častno. Že- limo ostati tudi vnaprej na tleh po- stenja in cuvati lit is solidnosti. Tzreka zahvalo v imenu organizacije vsem, ki .¦slovnimi uramiy kjer dobe vabila za občni zbor. Ako se je katerega prezrlo vabiti k obenemu zboru, naj to sporoei tajništvu. Ib. Fran Mohorič: h zapu^ine dr. Ben] Ipavca. fpavec, Mesko, Medved. (Konec.) .Mosko sam je poset-j.i v,«jO sim- nazijo v Celju, in domnevati je? da po navedenem preokretu ime Prlek takrat ni postaio zopet epitheton »zmerjans*,. niarvee da ;je trajno ohranifo Girilovo sTavo. V osebne stike z baritonistom Stražekom Meško poslej nemara ni prišel — vsaj glede Ipavčeve skladbe *^> dasi je Strašek niogel in moral biti Meškov sošolec na celjski gimnaziji, J® ie lesnično izvestje ^Slov. Naroda« »t. 247724 z dne 8./10., gfesom kate- lCg!onn petošolec Meško prišel v Gelje 7 ^ . i";o«ončal h !894., seveda Se Strasek 1. 1893. ni odšel na drugo gim- nazijo. Kako je prislo, da Medved svoje lepe pesmi tako dofgo ni objavil? Mor- da je, izrcčivši rokopis Strašeku, na pesem pozabil in jo dobil šele pozneje, ko je bil Strasek zdravnik v Novem mestu? Morda se je urednik Medved, prejem.si Meškovo pesem na pregled —, spomnil enake svoje in jo potera "prilicno objavil? Na razpolago so sTedeči podatki: J. Meskova pesem se glasi: ZDRAVA MARIJA! (Vglasbil dr. A. Schwab J K pokoju že dan se nagiba, In zenjljo ogrinja že mrak, Iz samostanskega stolpa Ola si se zvok zvona mebai^ ZdTava Marija! Popotnik kiM-aka po cesti, Zvonenja posluša spev, A sree, a sree nemirno Pretresa mu glasen odmey: Zdrava, Marija! Na resnem lici pa solze Se s\etle mi zablišce, Kot v dnevih mladostnih sklenem K pobožni molitvi roke: ; Zdrava, Marija! To besedje posnemam iz koncert- nepa sporeda Glasbene Matice 1919. 2. V koledarjii druzbe sv. Mohor- ja za leto 19.11. je priobčil Fran Mesko krasno posmrtnico pesniku Antonu Medvedu, Pod crlo se spominja na svojo pesem: Zdrava Marija in na Medvedovo pesem: Ave Marija. O Medvedovi pesmi opozarja Me- sko na Logarjevo posrartnico Medve- du v Men tor ju 1910, katero pesem Lo- gar hvali kot eno najkrasnejših Med- vedovih pesmi in pristavlja: »Pesnik zas'luzi nesmrtnost že samo s to pes- mi jo.« Meško inu pritrjuje v tem in dostavlja: »Nekoč, menda v začetku 1908, sem izročil Družbi sv. Mohorja" nekaj pesmi, med temi tudi eno: Ave Marija, ki je izšla v koledarju menda leta 1899. s ftpremenjenim naslovovn: Zdrava Marija. Tedanji tajnik 5. g. Boznian je poslal moje pesmi skupno z drugimi, Ih'uzbi vposlanimi, v preso- jo g. Medvedu. Kinalu na to sem bral v /Dom in Svetu« Medvedovo: Ave Marija. Malo sem se čudil. Ne name- ravam s tern irditi, da je Medved po- snernal. Pri njegovi pri znani samo- niklosti in bogastvu misli mu tega ni bilo treba. A zdi se mi, da si smem šteti v zaslugo, če mu j« dala imputz (nagib) za njegovo lepo pesem — mo- ia, pesniško gotovo manjvredna.« 3. Podatki iz Tpavčeve zapuščine svedocijo, da je Medvedova pesem vz~ nikla očividno že pred Strašekovim Pismom 5./6. 1893, — torej okrogliti 15 let pred Meškovo pesmi jo. Možno je pač, da je urednik Med- ved spremenil naslov pesmi v: Zdrava Marija, zato da bi se pesmi v knjigi lažje razločevati (namreč njegova in Meskova: Ave Marija). Naslov: Zdrava Marija je za pes- nika Meška — Prvljeka — boljši; pr- vič, ker vsebuje domačo (slovensko) besedo, in, drugič, ker je ta beseda med Prvljeki, kjer zvonijo in molijo: Zdra- vo Mari jo (Marijo), edino v rabi. 1. Meškova pesem v koledarju 1899 je štjrikilična in se 4. kitica gla- si osebno (kakor zadnja Medvedova); Ko trudnemu potniku uagne Za vsefej življenja se dan.- 0 daj, da zadnja beseda Pozdrav bode tebi ndan: Zdrava, Marija! Tudi druga kitica ima osebnl znaČaj: Popotnik korakafw po cesti Pretresa mi glasen odmev. 5. Skladatelj je obdržal: Koralta, si dovoltf spremembo: mi v mu in če- trto kitico izpustil. — S tern jo torej samoniklost obefi pesmi, kakor je bilo domnevati, in njitf neodvisnost dokazana nad vsak dvom< Pisca veseli, da more to drobtiiio. jasnosti doprinesti k slavju Mcška —-i petdesetletnika — in jo doprinaža ä srčnimi pozdravi! S^rari 2, * W 0 v A h O B A SJsiv, 24 Politične vesti. PREOSNOVA VLADE se izvrši pred slovesno otvoritvijo Narodne skupsčine, čim konča verifikacijski odbor svoje- delo. Na prvi seji Narod- no skupsčine bo precital kralj prestol- ni. govor, v katerem se bo povdarjala polreba izvedbe vidovdansko ustavo in se bodo našteli novi yakonski načrti. Povodom rekonstrukcijo vTade izstopi- jo iz kabiueta prometni minister Sta- nič, trgovinski minister dr. Šurmin, minister za grad je vine Uzunovič in ministri brez portfelja. Ljuba Jova- novic je radi bolehnosti odstopil kot predsodnik Narodne skupseine. Kot njegov n&slednik pride najresnejše v poster sedanji ministor gradjevin Ni- kola Uzunovic. VPRA&ANJE K0R0ÖKEGA SOL- STVA. V seji avstrijskcga. parlamen- ta dne 3. t. m. je odgovoril aystrijski kancelar dr. Ramek na interpelacijo yc-Iencmskih poslancev glede zatiranja nemških šol v Jugoslav iji in o šofskih id /.muJan lift J\ ui.'wkuui. /iVCilii ivaii- colar je povdaril, da so utrakvističnc solo mod slovenskimi Korosci zelo pri- ljubljene in da se čisto slovenske sole slabo posečajo. Protestiral je tudi proti pisa.vi jngoslovenskih listov. ki so objavili ocitke in obtožbe v vpraša- nju slovenskega šolstva na Koroškem. Odgovor dr. Rameka je podprt z ne- stvarnimi argunienti in neiskren. Ob- žarovanja vredno je, da jo ravno on kot set avstrijske vlade mogel podati tako sovinistično pobarvane izjave. V0L1TEV NÖVEGA PREDSED- NIKA NEMŠKE REPUBLIKE so vr- si glasom tozadevnega sporazuma med vlado in voditelji političnih strank v ncdeljo, dne 29. marca. Za lncsto dr- žavnega predsednika je postavTjena cola vrsta kandidatur. ledkovica za pfsanje na steklo se dobi pri Sanitas, CeXje. Dnevne vesti. NAČRT N0VEGA STANOVANJ- SKEGA ZAKONA je bil te dni v mi- nistrstvu za soeijalno politiko izdelan. K rijomu se se povrnemo. ZRAKOrLOVNA ZVEZA DII- NA.T - UÜBIJANA — TRST. V to- rek> dne 3. i. m. ob 11. dop. se je vr- šila v posvetovalnici Trgovske in obrt- nc' zbornjee v Ljubljana anketa, na ka- teri se jo razpravljato o ustanovitvi postajališča zrakoplovne zveze Dunaj- Liubijnna-Trst v Ljubljani. REGÜLAGIJA OBRESTNE ME- RE, Na skupnera sestanku denarnih zavodov (bank, večjih hranilnic in po- sojilnic) v Sloveniji dne 28. februarja t. I. se jc sklenilY) pristopiti kar najhi- treje k regulaciji obrestnih mer. Ka- kor je znano, je dala inicijativo v tern vprašanju Narodna banka kraljevine SITS. Današnja denarna situ.aci.ia fak- ticno zL).hlc-va, da so to vprasanje ure- el i? in sicer ne le za vloge, ampak tudi za posojila. Da se ta, za naše gospo- darstvo velovažni cilj doseže, se bo iz- deTal naert glede skupnega in enotne- g& postopanja vseh večjih donarnih zavodov naše države in smemo upati, da se uresniči v najbližji bodocnosti. Tako se priblizujemo tudi na denar- nem trgu predvojnim normalnim raz- meram. Gotovo je, da bo regulacija obrestne mere vplivala kar najugod- nejše na ozdravljenje današnjih ne- znosnih razmer v indnstriji in trgovi- ni tor iis>cnps;(n-:il;i *:fnvbeno podjet- nost. Plum ujJiLÜJvi.jvLUSTI deluje s kolosalnim nspehom samo »VILFA- NOV ČAJ«. Dobiva se v vseli lekarnah in drogerijab. Proizvaja: Laboratorij Mr. T). Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. Celjske novice UKNERALNI ODPUSTKL Nem- skutarija na Štajerskem se je ob pre- r vratu najprej poskrila za socijalde- mokraoijo. Sčasoma pa je ta mestna in trska gospoda, ki se še ni znašla v nove državne in narodne razmere, pri- sfa do spoznanja in prepričanja. da v jugoslovanski socijaldemokraciji tudi jii prostora za neznačajno odpadni- štvo. Tedaj so so renegati odmaknili ter so jadrali deloma pod klerikalno kuto, deloma pa k vsezveličavnemu Stipi Radiču — seveda vse tako, da so si polno obranili na znotraj pravo sa- nioodločbe, svoje nemškoavstrijsko mišljenje in nastopanje. Odkar pa gre zve/da Radiceva k zatonu, pa se nem- škutarija vedno krčevitejšo oklepa kle- rikaliznia. In tako doživljamo danes po raznih renegatskiJi gnezdib po de- želi, pa tudi po meslih vidne pojave te zeli, pa tudi po mestib vidne pojave te '»Heft und Siegs »krščen« duš, saj smemo, saj smo pri Sloyenski ljudski stranki! Tako se sliši razsajati tiste, ki so si preskrbeli generalne odpustke za z.veličanje tukaj in za po smrti. Ko prido za te yrste ljudi spoznanje, da klerikalizem ni narod, ne država in ne Bog, tedaj bo težko, in niti gospod Schauer ne bo mogel več pomagati, pa tudi g. dr. Scheichenbauer iz Ptuja, ki je nemara danes cefo jugoslovanski rezervni oficir, ne bo več čutil potrebe, da javno proglaša, da se snunuje ¦• Kvojem se živem avstrijskem officir1- ftkem ponosu, da se njegovo čestito ofi- cirsko imc čita v istem listu kakor ime jugoslovanskega oficirja dobrovoljea. Zares, marsikaj bo «e treba izeistiti in mnogim bo treba olajšati so pot tje, kamor spadajo. Ftalija je znala to, Av- strija na Koroškem tudi prav temelji- to, mi nismo doslej znafi, ni pa dvo- ma, da so prav kmalu naučimo od Italijanov in Nomcev. Narod, ki do- p»i«cn, da ^0 cfkiunjajo najsvetujsi ideali njegove nacijonalne in državne časti, ni \reden življenja, ne svobode. To nara bo potrdil nemara celo gosp. okrožni zdravnik dr. Moroccuti v St. Ilju nad Mariborom ter se bo pri tem rnorda spomnir svoje slovenske mate- re in »nasilja« jugoslovanske državne uprave, kl ga jo nnmestila na našo se- verno državno mejo. REDNI SESTÄNEK KRAJEV. ORG. JDS za mesto Gclje se vrši da- nes, v sredo, dne 4. t. in. ob 20. uri v khibovi sobi Geljskega doma. Pomo- štovilna udeležba! »BOJ PROTI mtAUliSJI«. V »Novi Dobi« z dne 28. februarja smo objavili članek pod gornjim naslovom. Da ne ho mogoče napačnega tolmaee- nja radi tega, ker nismo omenili cene kruba, bodi torn potom povedano, da smo v cenah moke, ki je v našem me~ stu dražja, kot drugje, mislilji cene kruhu. — Seveda je treba pribiti, da celjski peki cene kruhu v primeri s ce- nami moke le previsoko dvigajo. Da ne bo izgevora, moramo konštatirati, da celjske cene moke ne tangirajo pe- kov, ker isti itak na veliko kupujejo. — Zahtevamo, da se kruh kot drugje na težo prodaja. Uredništvo je našemu čTanku pridjalo komentar, in sicer se je trdilp, : da je mariborsko kmetijsko zaledje v primeri s celjskim mnogo ugodne jse. — Res je, da kupuje Mari- bor živinc v precejsnji meri v Prek- murju. — Zakaj pa celjski mesarji tega ne delajo? In ali so morda Te- harjo, Store, Lasko in Sv. Jurij mari-r borsko zaledje? Znano nam je namreč. da se posebno iz šentjnrskega okraja, pošilja skoraj vsak tržni dan po va- gon in §e več živine v Maribor. — In vendar je tarn meso ceneje, dasiravno je provenijenca istega iz celjskega za- tedja. — Vzdržujemo našo trditev v polni meri in povdarjamo, da bodemo podvzeli vse potrebno, da se pride pre- tiranim cenam v okom, pa čeravno iz- virajo iste od bogatih nemškuta.rskih' krogov. — V soji dne 28. februarja je odbor sklenil priobeiti v pondcljkovi Stevilki predstoječe pojasnilo. Žal da pomotoma ni bilo vposlano pravočas- no. Tega ni smatrati za odgovor zad- njeir.u dopisu celjskega gremija. — Mesfni odbor Or. hi. Na. v Celju. LJÜDSKO VSEUČILlBČE V CE- TJU. V pondeljek 9. t. m. priredi ljudsko vseučilisče v Celju ob'20. uri v TLsalnici meščanske sole predavanje. Predaval bo g. Edvard Šimnic o temi »Narodno gospodarstvo pri starih Egipmnih«. Predavanje bo zanimalo zlasti pridobitne sloje. ÜDELEZENGEM TRIGLÄVAN- SKE PETDESETIETNICE V MART- BOPdJ. Kdor zeli imefi vabilo za to slavijp, vaj m oglasi pri poverjenlku dr. Niiku Hrasovcu, odvetnilm v Ce- lju. Tan> dobijo udeleženci tudi izkaz- nice za četrtinsJco zelemixko vožnjo v Maribor in mizaj. Za vohrjo nazaj je Ireha, da na izkaznicah priskrbite po- irdilo, da sie se slavlja v Mariboru iidelcJili. Znižana vožnja velja za vse vhike, tedaj tudi za hrzovlake. PLAN IN SKI SEJM V CELJU. Priprave za to velikansko prireditey se vrše že ve steden. Prostori se vido- ma izpretninjajo v pestro pTaninsko ])okrajino, medtem ko je velika dvora- na zavzela sliko velikega sejma. ki bo nudil vsakomur nebroj lepih planin- skili dobrot. Ponovno povdarjamo, da je vabljen vsakdo in se nikogar ne bo posebej vabilo. Prireditcv je družabna in je odboru največ na torn ležoče, da se vsi. pTaninci in ljubitelji narave T>rav ])o domače zabavajo, medsebojno spoznajo in navdušijo za planinski sport. Ker ima odbor vso pastrežbo, t. j. pijače, jestvine, kavarno itd. v lastni režiji, bodo cene jako nizke in ne l.o obicajnega odiranja, kakor se to dogaja na velikih prireditvah. Gle- de plesa poročamo, da se bodo plesali vsi plesi, moderni in navadni — vsak- do mora priti na svoj račun. V. WLADJNSKI KONCERT GLÄ- SBENE MATICE V CELJU s preda- vanjem se vrši v nedeljo, dne 15. mar- ca ob pol 11. uri dopoldne v mali dvo- rani (^elj.skega doma. — Tema: «fto- morna glasba«. Na sporedu so sklad- be J. S. Bacha, Z. Fibicha, Risto Sa- vina :in Slavka Osterca. — Sodelovali Ijodo g. ravn. Sancin s soprogo, g. E. Fran zot, goclalni kvartet, g. M. Kindl- hofer (klarinet) in g. R. Savin, ki bo ! sam spremlja! svoji skladbi. | KOMPOZWIJSK] KONCERT SLAVKA OSTERCA je dobro uspel. Gospa Tinka Apihova je prvič nasto- pila v Clcljn. Da se je lotila ravno Ostorčevih rokopisov, ji gre dvojna za- sluga, ker v teh skladbah ne najde pianist dovolj tega, česar potrebuje, da r.e kot (ak npclje in kar je za repro- duktivnoga umetnika nekak tradieijo- naTen ebligo napram publiki; njej ni šlo za tradieijo. marveč za muziko. Ga. Apihova se jo požrtvovalno lotila tega, če ne ravno hvaložnega, pa ven- dar hvalevrednega del a ter skrbno na- rttudirala vse skladbe, ki so ji pripa- dale po sporedu, in jih podaTa po svoji moči kar najbolje. — Tudi g. Ivo Ašič je sei Ostercu na roko z vso najboljšo voljo. Njegov lirični tenor je za take skladbo kakor nalaSci. Odpel je vse pesmi — ki so dokaj naporne — prav lepo. --¦ Dodati je morat še belokranj- vske uspavanke, ki so zelo učinkovale in näsle odmev vsled svoje original- nosti in šegave vsebine. — En del kon- corta zase je tvorila »Serenada« za godalni kvartet, ki so jo izvajali gg.: Vidmajer )nadarjen gojenec vijolinske sole (ilasbeno Matice v Gelju; op. ur.), Fink, (More in Wohrlowizs. IJčinko- vala je kot žarišče celega večera in .zapustila brez dvoma najmočnejši utis. Ta skladba je po ritmu in intonaeiji zcflo kapricijozna in za izvajanje teh- nično sitna. Zveni polifonično in je fiarmonsko postra. Le nekatera mesta so nekoTiko zabrisana, n. pr. ob koncu prvega dela tik pred Menuettom in enako nekatere imitaeije tudi v Me- nn.ettu saniern. Z vecjo markantnostjo vodilnega glasn zlasti pri izvrševanju raznih »ritardando«, bi se lahko ta nedostatek omilil. To je pa odvisno od porlrobnopa studija prednasanja, ki tukaj no prihaja toliko v poštev kot namen, da se skla(H)a sploh poda in omogoci nje reprodukeija; seveda v koTikor prenesö moči, ki so na razpo- lago. Moram priznati, da je kvartet izvreil svojo težko nalogo preko priča- kovanja dobro. — Drugo vecje delo tega vecera je bila Sonatina za glaso- vir. ki vsebuje nekaj prav lomh m po- M't'i.'ijuiii !utjM. /ja yiiuiisui jo iioneitod sitna, ko1' se ne prilagoduje vedno teli- niki instrumenta; to po mojem. mue- nju niti ni potrebno. — V samospeviK nima komponist vedno sreče, pač pa se kaže Oslerčeva močnejša stran v" instrurnentalnosti in to je za naso mu- zikalno Kteraturö in vrzeli, ki zijajo ravno po predalih naših instrumentai- iiih komornih in sinfoničnili del, ve- liko vecja dobrota. — Osterc čuti ia poskuša. Ravno sedaj se on nahaja v dobi, kjer je njegovo hotenje najiu- tenzivnejše. Razinetuje rad z akordi in ljubi vzporedne male sekunde. Tu- di ro ga bo minilo, ker bo nastopila re- akeija. Takrat bo začela zanj nova fa- ?a\, in oiinproj bo Osterc prise! v roke strogemu mojstru, tem prej se l)o to zgodilo. — Pota. ki jih on sedaj le tip- l.io, se imi ].f}do odprla; takrat šele bo (»store svoj i.»j bo lahko, ker je v njeia prava kni. V ostaiem pa nosijo njego- vo skladbe iriroden pecat, kar beležim kot tipičen znak njegove konoepeije. —• ("ei večer je bil zares interesanten, in coljsko gla&beno obeinstvo se je v • polnem steviüu udelezilo m pozoruc* sledilo izvajanju. Izmed pesmi .so naj- bolj ugajale: »En bretana«. »Uspavan- cica« in ^Oicifuj*. Tzrned impresij pa »Ilrepenenje«, 'Valse«, (in »Pustni.. ples« se najbolj. — Ploskanja so biK delezni vsi soddiiioči s komponistom vred, ki je prejel lep l'ovorjev venec; enako je dobila ga. Apihova sveženra cveli'i. Tz Ljubljane se je udeležil kon- cei ;..i iridi naš odlični skladatelj gosp. Ai \•¦-.*. Lajovic. — Sancin. •0LEPŠEVALN0 IN TU JSKO- li'UMETNO DRUŠTVO V CELJU* .:• seji dne 27. sehr. 1925 sklenilo na- ;:Gdnje prireditve v korist društveni Llagajni: 2. maja 1925 zabava s ple- som v vGeljskem dornn«, 29. maja 1925 ob priliki pukovske slave ^Dinar- ski dan« s koncertom vojaske godbe v parkn in na Vidovdan dne 28. junija 1925 »Gvetlični daiu. — Za razsirje- nje olepsevalnih naprav je potrebno, da si clruštvo poišče denarnih sred- stev potom raznih prireditev. — Dru- ga (Trnštva se prosijo, da se na ta sklop ozirajo. — Odbor je nadalje sklenil povabiti delegate raznih dru- štev v Gelju na sestanek — dan se ob- javi pozneje —, kjer bi so sn,~(a.vil ne- kak koledar za.vse namero ¦•.-> drn- stvene prireditve v tem lo? zbor drustva se je določil .... uiar- ca 1925 ob 20. uri v hote' Balkan«. VPOKLIC NOVIICPjV. V sredo 4. t. m. je bilo opaziti v Celju vrvenje rekrutov letnika 1904. in drugüi, ki so biri: pri zadnjih naborih proglaseni sposobnim za vojaško službovonje. Vpoklic se je izvršil rodno in brez vec~ jega razgrajanja. MESECA FEBRUARJA SO UMR- Ll V CELJU: V imstu: Suzana We- stennayer, 43 let. zasebnica. Danijel Schmidt, 80 let, zasebnik. — V bolni- ct: Ana Lebič, 54 let, zasebnica, oko- lica Gelje. Jože Gruber, 18 let, trg. po- moenik, Gelje. Ana Slameršek, 8 me- secev, otrok invarida, okolica Celje. Stanko Sedlaček, 21 let, laborant, oko- lica Gelje. Marija Križanec, 40 let, že- na kamenarja, Sv. Rok ob Sotli. Judi- ta Uršej, 25 let, usmiljena sestra, Ge- lje. Franc Ostrožnik, 71 tet, obč. revež, brez stalnega bivaliäca. Rozalija Vi- dečnik, 19 let, služkinja-, Zr^e. Franc Platinovšek, 7 mesecev, otrok xnalega posestnika v Št. Vidu pri Grobelnem. Franc Muzel, 24 let, sin posestnika,- Šmartno v Rožni dolini. Jožefa Plasec, 26 let, xtma cevljarja, Ljubno. Anton Mocnik, 28 löt, podpreglednik sin. kon- trole, Lutverci pri Gor. Radogni. — V iwmVdskem dornn: Anton Šoba, 38 let, invalid. — V mestu sta torej umr- li 2, v javni bolnici 12 in v invalid- sketn domu 1 oseba; skupno 15 smrt- nih shicajev. MJAŠKI KUHINJI V CELJU je darovala 100 Din rodbina g. vlad, svet. Lileka v spomin na »našo pokoj- no Emico«. — Na poroki gdč. Angele Brun.šek z g. Franom Tominfikom y $t. Andražu pri Velenju se je nabralo 150 Din zä Dijasko kuhinjo v Gelju. P0B1RANJE OBÖ. DAVŠČIN do oöobritve proraewna. (Razglas.) Veliki žtipan mariborske oblaßti-je % brzojavnim odlokom z dne 3. t, m. do- volil" mestni obeini celjski do definitiv- Štev, 24. »NOVA DOBÄr Straw a ue odobritve proračuna, najdalje pa do 31. marca t. 1. pobiranje občinskih davšcin razen doklad na dircktne dav- ke v dosedanji izmeri.. — Mestni ma- gistrat celjski, duo 3. marca 1925. — Župan: dr. Juro Hraisovcc s. r. OBÖNI ZBOR . DRUŠTVA SO- KOLSKI DOM V GABERJU se vrši, kakor javljeno, v četrtek, dne 5. t. m. ob 20. uri v zborovalnici Sokolskega društva v Celju z običajnim dnovnim redom.: V KONCERTNl KAVARNI »CEN- TRAL* V CELJU se vrše vsak večer eiitni salonski koncerti pod vodstvom znanega kapelnika Güldeberga iz Finskc. Celjska porofa» Celje, 2. marca. poiideljek, dne 2. t. m. je priče- u> prod okrožnim sodiščem v Gelju prvo letošnje porotno zasedanje. Za prvi dan sta bila razpisana dva sluča- ja: Franc Jesenek (uboj) in Franc Podlesek (umor). UBOJ. \ nedeljo 28. septembra 1924 sta bila kmečka fanta Karol Podergajs in ' Adam Hazgoršek na jnoti iz Bovš proti Razgorju. Mod potoma sta v živahnem razpoloženju klicala po fantovskem obicaju na korajžo. V bKžini hiše po- sostnika Gregorja Ivenčnika je rekel Razgoršek Podergajsu, naj gre malo naprej, češ da mora iti na stran. Ko je šel Karol Podergajs počasi dalje, je bil nenadoma napaden. Dobil jo par močnih udarcev po glavi in se je takoj zgrudil na tla. Ko jo kmaTu nato pri- sel za r.jirn Razgoršek, je bil istotako napaden in s težkimi udarci pobit na tla. V tem so je vračalo pet fantov iz neke gostilne po isti poti pevaje do- mo v. V bližini Ivenčnikove hiše so za- čuli klicanje. Ko so šfi v smeri klicov, so našli na poti Karola Podergajsa v mlaki krvi. Podergajs ni videl napa- dalca; mislil je, da ga je bil napade'f kak ropar. Težko ranjenega so nato prepeljali v celjsko bolnico, kjer je podlogi'l zadobfjenim poškodbam. Uboja je bilo najprej osumljenili onih pet fantov, ki so prisli Poder- gajsu na pomoč. Proti njim je bila tudi dvignjena obtožba. Fantje so od- locno zanikali vsako krivdo. Glavna razprava proti obtožencem dne 29. novömbra 1924 jo bila v svrlio midarj- nih poizvedb preložena. V nedeljo, p je vnel propir in pretep, tekom ka- ierega jo Kamonaok Gaberska dvakrat sunil z noženi v trebub in pri tem ta- ko težko poškodovaT trebnšno votlino, da jc iKiStOpilo vnetje trebušne mrene, kar je povzročilo Gaborskovo smrt. Kamenšek. ki je znan kot hud pretepač, priznava svoje dejanje, a se zagovarja s silobranom. Porotniki so potrdili vprašanjc luuloclelslva uboja, nakar jß porotno sodišče cbsodilo Kamenska na 5 let težko jcčo. Celje, 4. maiva. UBOJ V GOSTILNT. Pr6d poroto je stal danes dopol- dne 23-letni Ivan Brdnik iz Podsrede radi Imdodelstva uboja. 1. fcbruarja dopoldne so šli brat- je Ivan, Karol in Stanko Brdnik od mase po trgu v Podsredi, kjer so jili po njiliovih navedbah začeli izzivati z cdprtimi noži Martin in Franc Zupan, Pranc Klavžar, Janez Švajger in An- ton Krošek. Obdoržencc je nato pobral kamon in fantom zagrozil, naj bodo mirnix nakar so oni zaprli svoje nože. Bralje Brdnikovi so odšli po tem in- cidentu dcmov, kjer je obdolženec zve- del, da ]risla v kr^'no še obdolženčeva brata Karol in Stanko Brdnik in sedla k Bjegovi mizi. Kmafu za tem je obdoJ- ženec ivan Brdnik vstal, šel proti na- sprotni mizi in udaril Zupana s pest- jo v oko, treščil s pest jo od vzadaj Franca Klavzarja in zamabn.il tudi proti Martinu Švajgerju. V tem tre- nutku je nastal med fanti velik hrup in prctep, tekom katerega je skočil ob- dolženec na mizo, potegnil samokres In vstrelil proti Zupanu, katerega je pogodil naravnost v glavo in ga na mestu usmrtil. Ol)dolženec se izgovarja s silobra- nom in v polni meri priznava svoje dejanje. Po uboju se je tudi sam pri- ja.vil oro/ništvu. I'orotniki so vprašanje HudodeT- stva uboja soglasno potrdili, zanikali vprasanjo opravičenega silobrana in glede prekoračenja silobrana ter po- trdili vprašanje glede protipostavnega nošenja orozja, nakar je bil Ivan Brd- nik cbsojen na W mesecev strogega zap or a. NADALJNJ RAZPISÄNI VO- nOTNT SLUČAJI: 4. marca popoldne: Karol Orlotnik (uboj); 5. marca: Ka- rol Kaukler (goljufija) in Milan Osta- rne 'goliufija); 6. marca: Marija Brae (detomor) in Leopold Bobravc (umor oi'eta in sestre). GledaližLe. Re pert oar: Nedclja 8. marca ob 16.: »Veronltia :lJeseniška«. Ljudska predstava. Torck 10. marca ob 20.: »Rosmers- Uolm«. Gostovanje članov ljub- Tjanskega Narodnega gledališča. *nOSMERSHOLM*. V torek, dne 10. t. m. gostujejo v mestnem gleda- li«cu ljubljanski igralci z Ibsenovim »Rosmersholmom«. V glavnih vlogali nastopajo go. Marija Vera in Medve- dova ter gg. Putjata. Rogoz, Skrbin- šek in Levar. ySTRlÖKOVE SANJE«. V torek, dne 3. t. m. so gostovali ljubrjanski igralci s komedijo »Stričkove sanje«, ki jih je po povesti Dostojcvskega dra- iiiati/iral reziser B. Putjata. Gledalis- čc je biJo polno. Od igralcev so najbolj tigajali gg. Putjata, Cesar in Levar ter ge. Medvedova in Nablocka. Oceno priobčimo priliodnjič. Kino. MESTNI KINO. Sreda 3. marca: "100 niilijonov frankov* (Grešno me- sto Pariz). Senzacijski film v 7 dej. V, glavnih vlogah Ivan Mojšukin, Nata- lija Lisenko in Henry Kraus. Za mla- dino dovoljeno. KINO GABERJE. Sreda 4. iit cetrtck 5. marca: »Fix in Fax«. Prvo- vrstna filmska burka. — Petek 6., so- bota 7. in nedelja 8. marca: »Ölovefc brez srcrt«. Velika drama v 6 dej. po romanu Ernesta Kleina. V glavni vlo- gi Lotte Neumann. Za mladino dovo- ljeno. Dopisi» IZ SK0FJEYASI Pß/ VOJNI- KU se nam poroca, da je odlozi! v ob- čini Škofjavas mesto župana doseda- nji dolgletni župan g. Samec. Vršila so bo torej v kratkem .nova županska volitev. ŽALEC. V nedeijo 8. t. m. preda- va v prosvetnem odesku žalskega So- kola. g. Edv. Šimnic »O Mohamedu in njegovi veru. Predavanje se vrši v dvorani delniške restavracije ob 4. uri popoldne. Snov predavanja je zelo za- nimiva in se vabi občinstvo k obilne- rnu obisku. ST. VID-GROBELNO. Nedeljska predstava »Pri Hrastovib« je uspela zelo lepo. Soba poln a — gledalci in blagajna zadovoljna. Ponovi se v ne- deljo 8. marca ob istem času in istili cenah! Na veselo svidenje! Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Iz6aja in tiska: Zvessfia tiskarna, Celfa -.----------------^ Hogavice za dame v vseh barvah, bombažastc Din ll--,flor imit. Din 18.-, flor pristne 23-, j"lor fine 29'-, za gospode po Din 7-50, W\ 12-, 15- in 20-, za otrokc po 7-, S -, 9- in 10- prodaja vcletrgovina R. STHRMECKI, CELJE. Kdor pride z via scorn oseb no " kupovat, dobi naktipu pri- \ memo poyrniiev voinje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z otn. zavezo v Gaberju pri Cclju Obrestuje hranilne vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova ulica st. 15. 63-24 \l malega raste velikoi Zahvala. Tem potom se prav srčno zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo mamico, gospo Terezijo Koštomaj k zadnjemu počitku. Prav posebno pa se zahvaljujemo za spremstvo It Solskih sester, županstvu okolice Cflja, požarni brambi Gaberje in pevskemu dru§tvu »Naprej« za lepo petie. Tudi vsem darovalcem cvetja iskrena zahvala. Žalujoči ostali. Btran A. NOVA D Ü B A * Sokolstvo« NA Li LAV M SKUPSÖ1N1 CELJ- SKE SuKOLSKE ŽUPE, ki se je vr- sila vnedefjo, due 1. t. m. dopoldne v telovadnici celjskega Sokolay j'e bilo izvoljeno tledeče župno starešinstvo: za stärosto dr. Gvidon Sernec, za uje- gova namestnika Poljšak Ferdo in dr. Ročnik Rudolf, 7AX, tajnika Gepin, za blagajnika Vftavski, za zapisnikarico Debcljakova, za predsednika prosvet- nega odbora dr. Hrašovec, za načelni- ka Jcr.in, za namestnika Križnič in. Razpotnik, za načelnico Černejeva, za namesLnici Trdinova in Hrovatova, za odbornike Smertnik, Kramar in Dolžan, za namestnike Kralj, Šašelj in dr. Štempihar, za preglednike ra- „eunov Sirec in Perc, v savezni odbor dr. Sernec, za zastopnike v savezno skupščino Smertnik, dr. Sernec, Ku- kec, Jerin in Poljšak. SpoHL 'Medklubski odbor LNP v Celju. (V nedeljo, dne 8. t. m. ob 9. uri se vrsi y klubovi sobi Celjskega doma občni zbor »Medklubskega odbora LNP, v Colin« 5 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika in blagajnika. 2. Vo- lit.ev novega odbora. 3. Slu&ijnosti. — Khibi se pozivljajo, da vpošljejo dele- gate t'celjski po 2, zunanji po 1), od katerih ima po eclen glasovalno pra- vico. Pripominja se, da je sestanek va- žen, osobito za obstoj drugorazrednih kbibov celjskega okrožja. ... Prvenstvena nogometna lekma wed *S\ A\ Celje in I. S. K. Maribor se vrši v nedefjo, dne 8. marca ob 15. uri na Glaziji ob vsakem vreinenu. Tekmo sodi g. Ochs. S. K. Celje mora napeti vse sile, in ^magati pod vsakim pogo- jem, sisier obstoja bojazen, da izpade iz prvega razreda. Stavimo torej nade v vsakega poedinega ügralca, kakor tudi upanje, da se bodo zavedali važ- nosti tekme. Apeliramo tudi na celj- sko sportno obeinstvo, da prisostvuje v eim večjem številu prvi spomladan- ski tekiTii in s tern dokaže naklonjenOvSt in interes za domači kl'ub. S. K. Celje. II. redna odborova seja se vrši v četrtek, dne 5. marca ob 20. uri \ klubovi sobi Celjskega doma. Referirajo načelniki posameznih sek- cij o budžetnih potrebah za tekoce leto. Za smeh in kratek C5as. KAKO JE R1BNWAN PAPEŽA BUDIL. Lepo zrasel Ribnican je služil v |)apozo\i gardi. Ko se je nekoliko po- staral in ni bil več za parado, so ga dolocili za papeževega strežaja. Nje- gova naloga jo btfa, da je vsako jutro budil papežn. kar je moral storiti na sledeci nacin: Točno ob 8. je potrkal na vrata papeževe spalnice in. zaklical: Svcti oce, osem je ura, solnce sije (ozii. dezuje, megla I'ozl iid.)«, a pa- pež je redno odgovoril: >Bog oce in jaz to žc vova!« — Nekoč pa je Rib- it ican hoc prekrokal in zjutraj trdno zaspal. Zbvidil se je šele ob 10. Ves prostrason je stekel k papcžev:! spalni- ci. polrkal in oJjupno zaklicaf: »Sveti oče, o,sem jo ura, solnce sije!« —- Pa- pež: »Bog oče in jaz to ze veva!« Rib- nicai) pa ogorčeno zakliče: — »Bog oče in Vi vesta laško figo! Doset je in dožiije!« TEAK A NESUEÜA. MiJia pride pozno zvečcr v gostil- no in najdo prijatelja Gašperja, ki ves obupan čepi za pec jo. ^Knj 1i jo?: ,^m vprasa Mi ha so- čutno. »Ej, viaga, ylrasna nesreča! Pred peiimi minutami sein si izmislil ime- niten izgovor za svojo ženo, ko bom prisel pozno domov, tod a sedaj se ga za vraga nc spomnim več.« ZAWNETNI 0BLIŽ. V kupeju sta sedela dva gospoda in popolnoma fuja odtična dama, ki se je clizala zolo msno in dost.ojanstve- no; niisproti ji sodečega gospoda. na- \ idozno niti pogledati ni liotela. Imela pa jc: dajnn. na levi strani spodnjc ust- mco kri)icc.' crnega obliža, kar jo je delalo so posobno inikavjio. da jo je KOvSpod. *sc'deč pri oknu, noprestano gledal, dokler niso privozili v temen jiredof. Ko je vlak prispel iz predora, dama ni imela več obliža, ])ač pa ga jc imel na dcsni strani spodnje ustni- ce nasi>roti ji vsedeči gospod. Kako se jo lioki (o zgodilo? . . . SLABA PAST. Xeniski pesnik Lessing v^io\ aiisko imo Lcsnik) jo imel. svojega sluzabni- ka na sunni. da ni pošten. Nekoč jo Lossing pripovodoval prijatelju: -Ba- nes so Jjoiii prt'prical, aii je moj sluga n epos ten; Na mizi sem nalašč pustil kup deuarja.« Prijatetj« »Ali pa si denar tudi preštel?« — Lessing: »Ne, na to sem pa cisto pozabil!« Curiilia öcrza v sred.? 4. marca Zanrcb : 8'35 '/.AiiUEhtiixA BOiiZA v sredo, due 4. marca. Dunaj: 0.0868—0.0888. AsiJan: 2.4825—2.5125. London: 295.-------298.—. New-York: 61.65—62.65. Pariz: 3.J350—3.1850. Praga: 1.8380—1.8680. • Curih: 11.9375—12.0375. tt-istnica upravniofva» CENJENIM NAR0ÖNIK0M! S prihodnjo številko Nove Do- le* homo list ustavili vsem onim na- ročnikoni, M vkljub pismenemu opa~ minu xe niso poravnali naroönine, ka- tero dolgujejo za leto 1924. Zaostalo naroaihw pa homo izterjali drugim pot em. — Mnogo je takih naroaiikov, ki za leto 1925. i$e niso plačali nicesßr, dasiravno smo vsem poslali položnice.. Te prosiwo, dn nakazejo naronihto vsaj za iri mesece vnaprej. Uprava »Nove Dobe«. V brivnsei na Kralja Petra cesti 27, Celje, lastnik Matija Bukovčan hritje samo Din 3'—,. striženje samo Din 4*—. Postrežba dobra in čista. Sprejema britvc v hrušenje. 2—I Telefon »tev. 75 In 76 Podružnica PoStnlček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve CGtilll^Alfl V LjllllllLllll Dclniška glavnica in rezerve Din 60,000.000— * m Din 60,000.000*— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logafec. PodPUŽnice Agencija Logiatec, Brežlce, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor« Mefkovič, Novi Sad, Piuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na Rnjižfce In lekOČi j?KÄ5 Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, račnn protl ugodnemu obrestovanju VL7r+ valut in dovoljuje vsaKovrstne Kredite. I*r»oclaaja sreoke dj^žaTrar© razi»edne lotex>ije. Otvarja aKreditive in lzdaja kredittsa pisma za tu~ in inozemstvo. POMLADANSKI VELESEJM V PBAGI 22.-29. MARCA 1925. Blago in industrijski izdelki razdelieni v 22 skupin. Nad 2000 razstavljalcev. NajugodnejSa prilika za nakup svetovnoznanih čeŠKOslovaSkih proizvodov. 50% zniirana voinja v Čeftkoftlova&ki» Brezplačen vizum za potne liste. Pojasnila in legitimacije dajejo: v Ljubljani: ÖeikosfowaSki konzulat na Bregu, Aloma Company, Kongresni trg 3 za Maribor: Mariborska tiskarna d. d. Na drobnol Pri Na debelo i Kupujte po konkurcn čnih cenah v veletrgovini p'i ySolncuc manufakturno in modno blago kakor n.pr.: Sukno, hlačcvina, tlskovlna (Druck), ceflr, volna za jumperje, pavolav vsehbarvah, prejca, vezenlna, blagozaprte, dežnlke,kravate, moško periäo, svllene robce, vence za neveste, flor nogavice 1.1. d. Kupujte po konkurcn- čnih cenah v veletrgovini p\ ySolncu1 Platno belo in rujavo, KupiS pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po cent se dobi. Ores enik, Celje, filavni trg 9 rpupilapnovar«n In Jawnokorlmten denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska 'IB ,______________________ ____ .. ^——^____________________>—^_____^Z______——^—11^—^ ÜMtMaovJ/eoM I&t* 7864. ~ P9d tn&Um drtotveJa mtdsorazvom. IT laatni palaöi pH kolodiromi* - Vat tarwuini«ni posU mt, ixvriutelo nm9uOmntXL*lf* Wtro fa to«. I - no. Ugotfao obraatoTanJ». poiaralla In tu*m**tk brexplacno« ¦ Za hranltne v!oqe Jaroct msto Celje s celim svojim premozenj'em in z vso w ^o mo5jo. Vrednost rezervnih xaklador aad flron 25.000.O0O*—,