GOSPODARSTVO Leto xv š tev. 379 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 7. JUNIJA 1961 SPKD. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 3&-933 Letalo postaja nevaren tekmec tudi v mednarodnem tovornem prometu Tovorni promet se je začel dvigati v višave. Leta 1970 bo zračno tovorno Vodovje že enako osebnemu zračnemu Prometu, kasneje pa bo osebni pro-Tiet pritlikav v primerjavi s tovornim, kot je že zdaj na morju m na železnici. Razvoj tovornega zračnega prometa bo bremenil svetovni zemljevid. Zračni tovor namreč izenačuje veliko in majhno mesto, vzhodne in zahodne obale, toesta v notranjosti in na obali. Sleherno mesto je na obali zračnega oce-ana. čas je denar ne samo za ljudi, am-Pak tudi za blago. V Michiganu v ZDA la primer delajo sir, ki stoji samo “sem dni. Ko so ga prevažali s tovornjaki po vseh državah Severne Arneri-V se jestvinarji niso hoteli ukvarjati s takim blagom, ker je ostalo premalo časa za prodajo. Ko so ga začeli tovori v zračne tovornjake, se je prodaja večkratno dvignila in sir je šel v htodajo. Blago se po zraku ne. samo giblje pireje, temveč je treba zanj manj embalaže. Posebno je. treba zaščitili blago ba tovornih ladjah proti premetavanju 'n kopičenju, proti rj'i, podganam in Podnebnim spremembam. Potem pa še 1 Slične tradicionalne pristaniščne pri-$lQjbine. (V Trstu je vsem dobro zna-lr,a zapletenost pristaniščnega poslovanja). Zračni tovorn'i promet se vsemu leihu izogne. 90'! n sestavnih delov Renaultovih avtomobilov iz Francije po-ll*je v Ameriko po zraku v navadni . e,tlbalaži iz lepenke. Na vsakih 100.000 i ^larjev vrednosti plača 8.500 dolarjev tovornine, toda hkrati prihrani ”600 dolarjev na embalaži v Franciji, "a odpakiranju v Ameriki, na zmikavti, poškodbah, skladiščnini, obrestih l!1 tako dalje. Poslovni svet je pričel odkrivati, da Pletle, na to, da blago lahko hitro dobavljate katerikoli deželi ali kateremu '01 i mestu v Evropi ali Ameriki, ni po- diščih, obrestih na vskladiščenem blagu in na pristojbinah je daleč prekosil tovorne stroške. Najtežje vprašanje zračnega tovornega prometa je, kako dobiti povratni tovor, da se ne bi tovorna letala vračala prazna. V Brazilijo na primer vozijo letala avtomobile, stroje, električni material, toda kaj pa nazaj? Kavo? Toda ne zelene kave, temveč zmleto v močne drage izvlečke. V kratkem jo bodo vozili po zraku neposredno z o-srednjih brazilskih planot v ZDA. Da bi imele tudi povratni tovor, znižujejo letalske družbe, tarife za povratno vožnjo. Po teh znižanih vozninah že prevažajo govedino s srednje-ameri-škili visokih planot v ZDA in kalifornijsko sadje na vzhodne ameriške trge. Zrelega sadja sicer ne moreš hraniti, je pa okusnejše in se splača plačati zanj dodatek. Tovorno letalo je zdaj tehnično zrelo, da bo prevažalo blago za polovično vozarino. Treba pa bo zgraditi popolnoma nova tovorna letala in uporabljati kot do sedaj stara letala za osebni promet. Zdaj so vrata na letalih ob strani, kar vzame preveč časa za tovorjenje. Letalska industrija je že predložila svoje načrte: letalo naj se odpre spredaj in zazija kot kit, kadar požira ribe, ali pa zadaj, da se dvigne rep in pripeljejo blago kar po rampi v letalo. Vse tovorjenje mora biti mehanizirano. Ustvariti je treba kombinirano letalo: hitro reakcijsko tovorno letalo in hitro mehanizirano tovorjenje blaga, štiri velike tovorne letalske družbe so ,žc naročile pri letalskih tovarnah nova tovorna letala na reaktivni pogon. Dokler se je blago prevažalo samo po zemlji, nismo mogli govoriti o zračni dobi. Zdaj ko prehaja tovor v višine ,smo na pragu nove dobe, ko bo lahko vsak kraj postal pri-staniščno mesto in bo vse blago na vseh tržiščih. W. L. Tovorno letalo C-141 »Super Hercules«, ki ga je pričela izdelovati družba Lockheed Aircraft Corporation po naročilu vojaške ustanove »Mats« (Mi-l'tary Air Transport Service). Uporabljali ga bodo tudi v civilne namene. (-ez j'jih skladiščih za 2 milijona dolar- , sestavnih delov. Podjetje je postaji ° eno samo skladišče z enodnevnim javnim rokom. Naročila so priha-a brzojavno neposredno v električni l^°t, ki je opravil uradniško delo. Tr-^]Vec prejme že v 48 urah naročeno a8o. Zračni tovorni stroški so se si-r Podvojili, toda prihranek na skla- VS//S//S//S//S//S//S//SS'S s. Trst noče miloščine i>opis »II Porto di Venezia«, ki ga (plaJa uprava beneškega pristanišča >0r°vveditorato al Porto), sledi po-tl> razvoju prometa v Trstu, pa A' v jugoslovanskih pristaniščih, ieash v Kopru. V marčni številki, ki r,a prispela v Trst z zakasnelostjo, p Črkuje časopis v obširnem izvlečki članek tržaškega »Piccola«, ki je i)e. Posvečen predvsem Kopru, in čla-milanskega »II Giorno« o Železih 'ih nrpvn7nlh tnrifnh na PRIMERJAVA POTNIŠKEGA PROMETA PO MORJU IN PO ZRAKU Združenje družb za zračni promet je pred kratkim objavilo podatke o razvoju potniškega prometa po morju in po zraku v zadnjem desetletju. Ti kažejo, da je število potnikov na ladjah čez Atlantski ocean v zadnjih petih letih pričelo nazadovati, medtem ko se je število potnikov v letalih ve- čalo iz leta v leto. ' 1950 695.881 317.164 1951 729.977 341.523 1952 837.719 447.956 1953 899.461 523.431 1954 942.885 580.858 1955 964.232 691.800 1956 1,027.878 834.790 1957 1,036.923 1,018.784 1958 959.325 1,292.166 1959 884.000 1,539.934 1960 866.500 1,919.750 Med letom 1959 in 1960 se je število potnikov čez Atlantski ocean po morju zmanjšalo za 17.500, medtem ko se je v tem času število potnikov, ki so potovali z letalom povečalo za 380.000. V letu 1957 je bilo število potnikov po morju in po zraku približno enako. Nato je, pričel prevoz potnikov po morju upadati, medtem ko se je dvignil promet po zraku. Tudi podatki o mednarodnem prometu Italije dokazujejo, da tujci dajejo prednost čedalje bolj letalu. Tako je leta 1950 prispelo v Italijo po morju 137.127 tujcev, z letalom pa 178.939. Leta 1960 je dopotovalo v Italijo po morju 306.000 tujcev, po zraku pa 348 tisoč 650. STROKOVNJAKI NAPOVEDUJEJO ŠE VEČJI RAZMAH Ob 24. letalski razstavi v Parizu so strokovnjaki izrazili prepričanje, da se obeta prevozu po zraku še večji razmah, odkar so pričeli za prevoz po zraku uporabljati tudi letala na reaktivni pogon, ki bodo lahko povprečno prenašala po 4 tone blaga. Nekatera letala bodo urejena po zahtevah, ki jih postavlja prevoz posameznih vrst blaga. Med Parizom in Združenimi ameriškimi državami že vozijo tovorna letala tipa Douglas — DC 7 F štirikrat na teden. Izvozniki so ugotovili, da je prevoz po zraku večkrat cenejši kakor po morju, in sicer iz naslednjih razlogov: embalaža skoraj ni potreba več; zavarovalne premije so nižje; carinjenje se izvrši hitreje; nepotrebno je kopičenje zalog. Prevoz po zraku se je že tako uveljavil, da na primer tovarna Renault pošilja sestavne dele avtomobilov v Ameriko po zraku. Podjetje je ugotovilo, da je ta način prevoza najbolj donosen. Z letali prevažajo tudi živino na velike razdalje. Tako so 17 glav goveje živine iz Normandije (v Franciji) poslali v Bogota v Kolumbiji na letalu DC 7 F. V 24 urah je bila živi na na mestu, medtem ko bi pa obi čajni poti trajalo potovanje 14 dni Tudi dirkalne konje bodo prepeljal čez Atlantik po zraku. Ameriška druž ba Pan American je vpeljala poseb no službo za prevoz po zraku v naj različnejše smeri pod naslovom »World Wide Marketing Service«. Prevažanje blaga z letali je tudi v Sovjetski zvezi močno razširjeno. ZNIŽANJE PREVOZNIH TARIF BO ŠE BOLJ POSPEŠILO PREVOZ PO ZRAKU Na sestanku Združenja za mednarodni prevoz po zraku (International Air Transport Association) v Monrealu so sklenili, da bodo letalske družbe L septembra znižale prevozne tarife; nove tarife naj bi veljale do marca 1963. Sedanje tarife potečejo 30. junija, toda na sestanku so namenoma določili kasnejšo uvedbo novih tarif, da bi vladam dali več časa za premislek. Nove tarife bodo za 22-65% nižje kakor so sedanje. Znižanje se ravna po obsegu pošiljke, čim večja je pošiljka, tem večje je znižanje. Pravilnik deli tarife v dve vrsti, in sicer velja šest tarif za smer proti Zapadu in sedem proli Vzhodu. Na poti New York - London se tarifa suka od 1 dolarja za funt za pošiljke izpod 100 funtov in 33 stotinkami dolarja za funt za pošiljke do 2500 funtov in tudi težje. Dodatna kategorija za prevoze proti Vzhodu predvideva tarifo 31 stotink dolarja za pošiljke 16.500 funtov in težje. Današnje tarife na isti poti (New York - London) se sukajo med 1,27 dolarja za pošiljke izpod 100 funtov ter 83 stotink za pošiljke do 110 funtov in težje. ZA OMEJITEV UVOZA PRAŠIČEV Živinorejci iz italijanskih pokrajin Modena, Mantova, Piacenza, Reggio Emilia, Parma in Bologna so se te dni zbrali na posebnem sestanku v Mode-ni. Na sestanku so živinorejci poudarili, da jim je nedavno slinavka povzročila veliko škodo; zaradi tega bi ponovno odprtje, uvoza prašičev v Italijo še poslabšal položaj živinorejcev. Predstavniki živinorejcev bodo nastopili pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo in pri ministrstvu za zunanjo trgovino s priporočilom, naj se u-kinitev uvoza prašičev iz tujine podaljša. Ako to ne bi bilo mogoče, naj bi se vsaj uvoz omejil na strogo določene mesečne kontingente. DRŽAVE IZVEN EST SE BRANIJO Na konferenci GATT so se 29. maja pričeli razgovori med predstavniki držav Evropske gospodarske skupnosti in držav jzven tega gospodarskega bloka. Opazovalci napovedujejo, da bodo pogajanja zelo težavna, ker se države upirajo uvajanju enotne carine držav Evropske gospodarske skupnosti. Če je bilo res tako, kakor nam hoče dopovedati karikaturist, potem sta si Kennedy in Hroščev pred sestankom na Dunaju prav malo zaupala. Vse kaže, da je bil dunajski sestanek uspešen in da se je iz prvotnega nezaupanja rodilo zaupanje med predstavnikoma dveh najmočnejših držav na svetu. Hruščev in Kennedy sta se v prisotnosti zunanjih ministrov Gro-mika in Ruska pogajala dva dni in Kennedy je 4. junija z letalom odpotoval v London, da pomiri angleškega ministrskega predsednika Mac Mil-lana, ki bi bil tudi rad prisostvoval razgovorom na Dunaju. V mednarodnih političnih krogih vidijo uspeh dunajskega sestanka že v tem, da se Kennedy in Hruščev nista sprla in jezna razšla, kakor se je končal sesta nek med Eisenho\verjem in Hruščevom v Parizu. Sprla se nista niti g le de nemškega vprašanja in Hruščev ni postavil glede Berlina še nobene ga roka. Govorila sta o jedrskih poizkusih in tudi o razorožitvi. Sporazumela sta se glede bodočnosti Laosa, kateremu je treba z mednarodnimi sporazumi zagotoviti nevtralnost, še najvažnejši je zaključek uradnega poročila, ki pravi, da sta sklenila, da bosta ostala v stiku glede vseh vprašanj, ki zadevajo obe državi in ves svet. Sporazumevanje med največjimi ne more pomeniti, da bi manjši ne imeli besede pri urejevanju sveta in da bi Organizacija združenih narodov prišla ob veljavo. Poljska mora izvažali kmelijske pridelke Poljska je že na milanskem velesejmu dala poseben poudarek svojim kmetijskim oziroma izdelkom živilske predelovalne. industrije. Poljski izvozniki si prizadevajo, da bi poljskim kmetijskim pridelkom ohranili trge tudi v državah, ki so pristopile k Evropski gospodarski skupnosti, in da bi njihov izvoz tudi povečali. To velja zlasti glede izvoza živalskih proizvodov. Poljski strokovnjaki naglašajo, da bi v državah Evropske gospodarske skupnosti nikakor ne smeli podcenjevati vloge izvoza kmetijskih pridelkov iz Poljske za razvoj trgovinskih odnosov med Poljsko in državami Evropske gospodarske skupnosti. Te države morajo računati z različno go-spodarsko sestavo Poljske, ako poljsko gospodarstvo primerjamo s posameznimi državami Evropske gospodarske skupnosti (Italije, Francije, Zah. Nemčije, Belgije in Luksemburga); edino Nizozemska se zaradi svojega nerazvitega kmetijstva ne razlikuje toliko od Poljske. Poljaki menijo, da se bo izvoz poljskih kmetijskih proizvodov v države EST povprečno ohranil na dosedanji ravni, čeprav bo morda izvoz nekaterih posameznih živil trpel. Upoštevati je treba, da uvažajo države Evropske gospodarske skupnosti za okoli 1,5 milijarde. dolarjev kmetijskih pridelkov, kar predstavlja 20% svetovnega uvoza teh proizvodov. Vključiti v ta obseg uvoz poljskih kmetijskih proizvodov, ne sme torej predstavljati posebne težave. Ako bi države Evropske gospodar- (Nadaljevanje na 2. stran') Umetno pospeševanje potrošnje neutemeljeno! Na področju goriva je v Zadnjem času zbudilo pozornost zvišanje ceno premoga na drobno v Zah. Nemčiji, kar je pač prišlo nepričakovano zaradi velikih zalog nerazprodanega premoga. Prav s tega razloga so se zvišanju cene uprli zahodnonemški premogovniki. V zvezi s tem nepričakovanim dogodkom so zanimiva navodila Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) vladam včlanjenih dr žav, kakšna naj bo njihova politika glede prodaje premoga. Organizacija priporoča državam, naj ne postavljajo stalnih cen premogu, pač pa naj bodo cene prožne.. Hkrati haj države pospešujejo razvoj v smeri, da bi se premog uporabljal čimbolj za proizvajanje drugih energij. Države naj bi vskladile gospodarsko politiko na tem področju z možnostmi, zalogami in potrebami v celotnem okviru držav OEEC. Njihova politika naj se oslanja na predvidevanje, da ne bo v Zah. Evropi nastopilo pomanjkanje v dobavi nobene izmed energij pred letom 1975. Potrošnik naj izbira po lastni volji med energijami, katera mu je bolj prikladna in bolj donosna. Proizvajalci energij naj si prizadevajo, da bi te čimbolj pocenili. Vlade naj si prizadevajo, da bi njihova gospodarska politika omogočila uporabo tiste energije, ki je gospodarsko najbolj ekonomična ter naj ne u-stvarjajo s svojo davčno politiko nenaravnega položaja s tem, da pospešujejo porabo energije, ki je z ekonomskega vidika draga. Prevozni stroški naj ne bodo previsoki, ker bi se sicer gorivo po nepotrebnem podražilo. Lastnikom premogovnikov priporoča Organizacija za gospodarsko sodelovanje, naj opustijo premogovnike, katerih izkoriščanje ni dovolj donosno. UVOZ PREMOGA V ITALIJO Navajamo podatke o italijanskem uvozu premoga v letih 1959 in 1960. Uvoz je lansko leto napredoval, vendar ne toliko, kolikor se je povečala potrošnja energije v državi. Druge vrste energije čedalje bolj izpodrivajo premog, bodisi zaradi razlike v ceni, bodisi zaradi lažje dobave. Podatki so izraženi v tonah: Belgija Francija Zah. Nemčija Nizozemska Skupaj drž. EST UVOZ PREMOGA Evropske države 70.382 84.865, 2,229.284 38.669 2,423.200 378.672 84.840 3,586.817 36.861 4,087.190 Mednarodni pomen padovanskega velesejma 30 držav = Kmetijstvo in industrija = Jugoslovanska udeležba Padova, 3. junija V ponedeljek, 29. maja je minister Fella odprl v Padovi 39. mednarodni velesejem. Ta pomembna gospodarska prireditev ostane odprta do 13. juni ja. Velesejem, ki mu letos predseduje odv. Luigi Merlin, dosedanji predsed nik pokrajinske ustanove za turizem, ie na novo potrdil svojo življenjskost ir. svoj pomen, za notranjo in zunanjo trgovino Italije. Ker je Padova na zelo razvitem gospodarskem področju, ki združuje bogato kmetijstvo in razvito industrijsko dejavnost, prihajajo na sejmu do izraza splošne značilnosti vzorčnih velesejmov pa tudi specializiranih gospodarskih razstav. Padova leži ob važni prometni žili, ki veže Italijo z državami Vzhodne Evrope, proti severnemu Jadranu. Zaradi te zemljepisne lege je Padova vedno namenjala veliko pozornost tujim državam, predvsem pa balkanskemu gospodarskemu področju. O mednarodnem pomenu padovanskega velesejma nas prepričuje številna udeležba tujih držav, ki jih zastopajo njihovi uradni predstavniki. Sejem je zelo obsežen; površina sejmišča meri 110.000 kv. metrov, razstavam pa je namenjenih 87.0UU kv. metrov. Letošnjega velesejma se je udeležilo 3.523 razstavljalcev: 2.470 je Italijanov, 1.053 pa inozemcev. Za u-reditev razstavnega prostora je bilo zaposlenih 11.000 delavcev, ki so opravili 110.000 delovnih ur. Na velesejmu ie 2.000 telefonov, razsvetljuje pa ga 28.000 žarnic. Posebna novost na področju razsvetljave je takoimenovano umetno sonce, ki je postavljeno 40 metrov visoko in je vidno tudi v razdalji 20 km. Delovanje tega svetila sloni na razelektrenju v žlahtnem plinu ksenonu. VELIK OBISK IN ŠIROKO ZASNOVANA PROPAGANDA Že v prvih dneh je bil obisk zelo velik. Kdor si želi ogledati vse razstave, mora napraviti 67.000 korakov. Zelo so zaposlene tudi osebe, ki obiskovalcem predstavljajo razstavljene proizvode. Nameščenec nekega podjetja, ki trguje z električnimi napravami za gospodinjstvo, je na primer v enem dnevu izgovoril kar 10.000 besed. Pravijo, da se dobro blago samo hvali, toda potrebna je tudi govorjena reklama! Tudi sejemski tiskovni urad skrbi za temeljito propagando; saj je razposlal 9 milijonov tiskovin s skupno težo 42 stotov. S sodelovanjem tovarne sladkorja Pon-ielorigo pa je dala uprava velesejma natisniti 8 milijonov reklamnih vrečic. Poleg tega naj še opozorimo, da med velesejmom izhaja poseben sejemski dnevnik na osmih straneh, katerega razpečajo v teh dneh kar v 60.000 izvodih. Na velesejmu je prisotnih 30 tujih držav. Tu se ne prirejajo kolektivne razstave inozemske industrije, pač pa razstavljajo njene proizvode italijanski zastopniki. Poleg tega so na padovanskem sejmišču v posebni zgradbi, v takoimenovanem »poslovnem središču«, pisarne uradnih zastopstev 17 držav (Anglije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Bolgarije, Ceylona, -ih prevoznih l' Trstu. tarifah na progah S študenti v Grčijo ir, a izgraditev koprskega pristanišča je Povezavo po železnici z zaledjem Predvidenih 14 milijard dinarjev; U® letih naj bi koprsko pristanišče fej odpravilo po 2 milijona ton G^eta na leto. To pristanišče se G0 specializirati za promet z lahko Irgjhim blagom in Kopru naj »ti j nzit priznajo iste tarifne ugodno-’ kakor jih uživa Reka. i-,, času obiska odposlanstva tržaške i(,Tinske zbornice na Dunaju, ki ga i y°dil njen predsednik dr. Caidas-iiQtJe dunajski dopisnik lista »il Gior-%.. obiskal načelnika predstavništva 'lanskih železnic na Dunaju dr. ]j| %iarellija. Ta mu je zatrdil, da ita-0*ke železnice niso drage za pre-i» avstrijskega blaga proti Trstu. Ko sv ,pe ]. junija 1960 tarife za nri-b^ške usluge v Trstu povišane, je |(,]j?Va italijanskih železnic prav za G ■ zr|ižala prevozne tarife, koli-hp le znašal povišek pristaniških ta-tK.da bi preprečila preusmeritev av-Iskega tranzita od Trsta na Reko. >lj '.Triki dopisnik časopisa »II Porto hG^hezia« pripominja k tem izja-'i ” 'dr. Bucciarellija, da so Tržača-ijjjjL večkrat naglasili, da ne želijo od 0(,jvh oblastev nikakšne miloščine. 'ta n°. nadaljuje dopisnik, italijan-ii.vlada ne bi hotela dovoliti Trstu hfgčriih tarif, čeprav bi takšne talij dovolila jugoslovanska vlada Re- V času od 11. do 21. avgusta 1960 sem kot vodja izleta absolventov ljubljanske pravne fakultete potoval vzdolž skoraj vse jugoslovanske obale, dela vzhodne italijanske in dela zapadne albanske obale ter skozi gr ške vode od Krfa do Pireja in Aten. Pot naj bi absolventom prikazala neizčrpne lepote Hrvaškega, Dalmatinskega in Črnogorskega Primorja, obenem pa tudi znamenita mesta ter gospodarski pomen in napredek teh krajev, dve pomembni italijanski ja dranski pristanišči (Brindisi in Bari), predvsem pa pokrajinske lepote in klasično kulturo Grčije, obenem pa tudi nekaj značilnosti njenega gospo darstva. Ža deset dni je bil program kar prebogat z najrazličnejšimi vtisi, tako da nikomur.ni bilo žal sicet včasih malce napornega potovanja. NA PROGI PLOVETA DVE LADJI Potovanje so si absolventi omogočili deloma sami, ker so izdali knji žico o štiridesetletnici pravne fakultete (z oglasi), ostalo pa so prispevali razni javni organi. Olajšal ga je že preskušeni vozni red jugoslovanske motorne ladje »Opatija«, ki vozi na tej progi izmenoma z drugo ladjo »Orebič«. Ladja res ni posebno velika, obsega 980 br. ton, zato pa je povsem moderno opremljena, saj so jo splavili šele lani. Vsak četrtek je torej odplula lani ena izmed teh ladij iz Reke, kjer smo si lahko ogle- dali živahen promet luke, ki pridobiva tudi mnogo tranzitnega tovora, tako da že komaj zmaguje promet. Sicer se tudi Reka sama naglo razvija, zlasti njene ladjedelnice ter druga industrijska podjetja. Na ladji smo imeli na razpolago predvsem spodnjo palubo (nad vijakom); večinoma smo spali na zložljivih posteljah ali vsaj zračnih bla zinah, čeprav je vsak potnik imel tudi pravico do ležalnega stola, katerega pa ne priporočam spričo dolgih 11 noči, ki so nas čakale na ladji, vštevši dve noči v Pireju. Vožnja z odlično in obilno hrano je veljala 20.500 dinarjev; od tega so nam odbili še 10% kot popust za dijaške izlete. Z VALUTO NI BILO TEŽAV Valutno vprašanje ni povzročalo posebnih težav; saj smo voznino lahko plačali v dinarjih (za tuje potnike s kabinami velja tarifa v dolarjih), na skupni potni list, (poleg katerega sem moral le jaz kot vodja imeti svoj lasten potni list brez kakega italijanskega ali grškega vizuma), pa je lahko vsak potnik prejel tujih valut za 18.000 dinarjev. Velika večina je porabila ta znesek le deloma, sicer pa so si seveda morali nabaviti drahme. Na potrebo po lirah nismo dosti računali, ker pristaja ladja v Brindisiju ob nedeljah, v Bariju ob vrnitvi pa pozno v noči Na ladji smo seveda lahko plačevali vse ostalo (cigarete, pijačo spričo velike žeje zaradi vročine v jugoslovanskih vodah) v dinarjih. Vendar smo morali oh odhodu iz Jugoslavije v Bariju deponirati vse dinarje razen dovoljenih 1500 na ladji, zato pa smo že pred odhodom na Reki kupili ladijsko kreditno pismo, glaseče se na dinarje, s katerim smo lahko plačevali omenjene izdatke izven Jugoslavije. Preostanek seveda Jadranska li nijska plovidba (Jadrolinija) vrne po vrnitvi brez stroškov. Seveda je na ladji plačilo dopustno tudi v tujih valutah. MIMO ZELENIH OTOKOV Pričetek potovanja je bil prav prijeten, kakršnega potniki in mornarji v tem poletnem času pričakujejo. Na ropotanje vijaka pod našimi glavami smo se tudi kmalu privadili, morda tudi po zaslugi sodčka vina, ki so ga naši iznajdljivi študentje priskrb-beli še v Ljubljani. Beli dan nas je zbudil, ko smo že bili mimo zelenega otoka Raba in pluli mimo dolgega, a bolj pustega Paga proti Zadru. Enourni postanek nam je omogočil kratek ogled tega starinskega, med vojno hudo prizadetega a na zvezne stroške obnovljenega pristanišča, kjer se tudi lepo razvija industria. Med nadaljnjo vožnjo so nas na levi strani pozdravljali bogati Ravni ko tari z nekdanjo prestolnico hrvaških kraljev Biogradom na moru, z velikim kopališčem med samim drevjem in z dolgim Vranskim jezerom v bližini, kjer izvajajo sedaj malioracijska dela. Na desni strani se vrstijo številni Kornatski otoki, ki so prav tako zeleni in bogati — kot dokaz, da je lahko tudi kraška zemlja rodovitna. PRESENEČENJE PRED ŠIBENIKOM Prvo neprijetno presenečenje nas je čakalo v Šibeniku, kamor vodi pot skozi tesni kanal. Mesto smo si lahko ogledovali tokrat le iz manjše ali večje razdalje, ker se je medtem morje tako vznemirilo, da ladja kljub številnim poskusom v dveh urah, predvidenih za postanek, ni mogla pristati. Opazovali smo lahko razvijajočo se industrijo (ferolegur in aluminija). Potniki in tovor za Šibenik so morali nadaljevati vožnjo do Splita, novih sopotnikov pa tudi nismo dobili. Tedaj sem se spomnil Josipa Ressla. Ko mu je namreč tržaška policija 1. 1829 prepovedala nadaljnje poizkuse s prvo ladjo na vijak »Civet-ta«, češ da spravlja v nevarnost človeška življenja — odpovedala je le neka slabo lotana cev v parnem stroju — je Ressel odpeljal ladjo v Šibenik. Tu je neki Angleri zanikrno izdelani parni stroj popravil, nakar je ladja plula po zalivu s polnim u-spehom in so jo menda odpeljali mimo Patrasa v London. (Nadaljevanje sledi) dr. V. M. Češkoslovaška 25.417 95.021 Vel. Britanija 128.989 145.572 Jugoslavija 90.360 95.735 Poljska 753.100 811.603 Druge države 799 23.149 Skupaj Evropa 3,421.865 5,258.270 Izvenevropske države Kitajska 1.492 9.618 Maroko 19.159 21.855 Južna Afrika 41.772 93.609 Sovjetska zveza 352.217 499.508 ZDA 4,960.640 4,428.203 Skupaj izv. evr. d. 5,375.280 5,052.793 SKUPAJ 8,797.145 10.311.063 češkoslovaške, Dominikanske republike, Francije, Grčije, Jugoslavije, Madžarske, Mehike, Poljske, Portugalske, Romunije in Združenih držav. V drugem paviljonu pa je skandinavski turistični urad. V teh pisarnah prejemajo Italijan ski trgovci vsa obvestila o tujih trgovskih podjetjih in o izvedbi poslov s področij, ki jih doslej še niso obdelali. V uradih tujih zastopnikov so tudi razstavljeni vzorci raznih vrst blaga. Brazilija je prisotna z bogatim izborom vzorcev kave, tropskega lesa, čaja, sisala in kakava. Poleg kave, ki tvori približno 60° o brazilskega narodnega dohodka, skuša sedaj ta država v čim večji meri izvažati tudi les, ako mogoče tudi čez Trst. Pisarno na velesejmu je organiziral brazilski konzulat v Trstu, uradni predstavnik Brazilije na sejmu pa je g. G. L. Nora. KAJ IZVAŽA BOLGARIJA V ITALIJO G. Zondio Stilianov, uradni predstavnik Bolgarije, nam je povedal, da izvaža Bolgarija v Italijo razne kmetijske proizvode, kakor jajca, perutnino, govejo živino, konje za zakol, meso, oljna semena, koruzo, surovo svilo, zdravilne rastline (predvsem kamilice), preproge, polproizvode jeklarske industrije, tobak in nafto. Iz bolgarske nafte, vsebujoče predvsem komponente z visokim vreliščem, izdeluje italijanska rafinerija »Rondi-ne« mazalna olja. Z valuto, ki jo prejme Bolgarija od prodaje tega blaga, kupuje razne italijanske proizvode, predvsem pa sintetična vlakna in izdelke kemične industrije. Cevlon dela propagando predvsem za čaj, dočim prikazuje češkoslovaška republika vzorce kemikalij, mesnih in zelenjavnih konzerv, piva, kristalnega stekla in drugih dobrin. Češkoslovaška je tudi zainteresirana na izvozu izdelkov težke industrije, predvsem orodnih strojev. Dominikanska republika prikazuje vzorce čaja, Grčija pa dragocene folklorne tkanine. UDELEŽBA JUGOSLOVANSKIH IZVOZNIH PODJETIJ Jugoslavijo zastopa podjetje Interpublic iz Zagreba, katerega predstavnik na velesejmu je Vlasta Čuljat. Dočim dobe obiskovalci velesejma v tem uradu vse trgovske in turistične informacije, pa imajo uvozniki živine priliko, da si na sejmišču ogledajo jugoslovansko govejo živino. V Padovi razstavljajo naslednja jugoslovanska podjetja: Agroeksport (Beo- grad), Avala (Beograd), Belje (Belje), Gruda (Ljubljana), KO-OP Export (Zagreb), Slovenija živinopromet (Lju-liana), Stočar (Zagreb), Stokopromet (Zagreb), Vajda Export (Zagreb), Vojvodina Koop (Novi Sad). Vsa ta podjetja so izvozniki živine. Beije prikazuje v informativnem uradu tudi vzorce mesnih konzerv. V soboto si je velesejem ogledal jugoslovanski poslanik v Rimu Mihailo Javorški; v njegovem spremstvu je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek. Napovedana so številna odposlanstva iu- (Nadaljevanje na 2. strani) KOLIKO STANE DRŽAVNI NAME ŠČENEC. Med razpravo senatnega od bora o državnem proračunu so ugotovili, da je državni nameščenec leta 1945 stal povprečno državo 135.000 lir na leto, v letu 1961 pa stane 1,155.555 lir, to je 8,56-krat več. m netse mflenjg Crni in beti možje V sobotni številki beneškega lism »11 Gazzettino« najdeš nenavaden zemljevid Tržaškega ozemlja. Po njem so posejani črni in beli možje, črni so Italijani, beli Slovenci. Visok Italijan se zmagoslavno dviga iznad Trsta, Slovenec poleg njega mu sega komaj nekaj nad koleno. Črne figure so zasedle tudi vso obalo od štivana do Trsta in tja do Milj ter so se že povzpele čez kraške obronke ter prodirajo v notranjost našega Krasa. Beli možje (Slovenci) se umikajo na rob italijansko-jugoslovanske meje, v nekaterih krajih, kakor na primer na Opčinah, so že v veliki premoči črni možje — naseljeni Istrani. Figure stoje mirno, boja ni videti nikjer Zakaj se je »II Gazzettino« lotil štetja Slovencev po uradnih statistikah, po številu učencev in volilcev ter po samovoljnih kombinacijah »strokovnjakov«, ne vemo točno. Znano je le, da si »II Gazzettino«, ki je v rokah beneške krščanske demokracije, načrtno prizadeva, da bi se razširil na Tržaškem na račun »Piccola«, ki ni v posesti te stranke, čeprav se dela bolj papeškega, kakor je papež sam. Če je bil to namen »Gazzettino«, potem mu kot časnikarji moramo priznati, da je izbral dobro orodje za izpodkopavanje »Piccolovega« monopola; saj se Slovenci znani kot narod, ki nima nepismenih in ki rad bere. Marsikateri naš človek je gotovo kupil ta nenavaden zemljevid s črnimi in belimi figurami. Prav je storil, priporočamo ga prav toplo vsem rojakom. V zabavo jim sicer u : bo, kakor ni prijetno, če ti kdo vrta po tvojem drobovju. Tudi ni važno, ali je na njem kakšna črna figura preveč —: sicer bi »Gazzettino« zaostajal za »Piccolom« — pač pa naj bo ta zemljevid vsakemu našemu človeku vsakdanji »memento«, vsakdanji »ne pozabi«! Morda bi kazalo uvesti ga tudi r slovenske šole? Oblast, absolutno oblast imajo v svojih rokah, razlaščajo našo zemljo z.a ceno, ki jo sami določajo; da jo lahko draže preprodajo domačim in tujim industrijskim koncernom ali da na njej gradijo stanovanjske bloke za priseljence, čepra\ bi jih lahko gradili v mestu. Slovenski Kras je treba čim hitreje posejati s črnimi figurami! Pri vsem tem bi marsikateri lep kos slovenske zemlje tudi ob obali ostal še r naših rokah, ko bi mi sami imeli do nje več ljubezni, ali bi bilo v nas vsaj nekaj špekulativne preračunjenosti ter bi se bolj premišljeno postavili v bran in v primerih kričeče krivice sklicali »vkup vso našo gmajno«. Preveč fatalizma in ki-smeta je v nas, kakor bi bili vdam Mohamedovi učenci in kakor da mora vse res tako biti. Kot verni kronisti — pa tudi, da ne bi našim ljudem delali krivice — tadi ugotavljamo, da so se Slovenci v zadnjem času pričeli dramiti iz nekakšnega polsna in omotice, ki jih je prevzela tam okoli leta 1954, kakor da je bilo poslej vse zgubljeno! Danes nam že dajejo premnogi prav, medtem ko so tedaj zmajevali z gla-vo, ko smo v našem listu klicali: Ne prodajte svoje dragocene zemlje, o-stanite doma in ne iščite sreče r Avstraliji! Poleg tega so morali sami »strokovnjaki«, pri katerih išče »H Gazzettino« podatke, ugotoviti, da se je naša pot navzdol ustavila, da se je števni kazalec na zadnjih volitvah obrnil zopet navzgor. Stranke, ki bra nijo kruh našega delavca in izobraženca ter zemljo našega kmeta, pri dobivajo slovenske glasove; zborovanja naših organizacij so živahnejša. Pri naših ljudeh je torej prodrlo spoznanje, da je v organizaciji in povezanosti obramba naših gospodarskih koristi in kulturnih pridobitev možna in da postane tudi učinkovita, ako bo le vztrajna. Ako bo našega človeka res popolnoma prevzelo to prepričanje, potem nam ne bo mar, koliko nas bodo našteli plačani uradniki ali najeti visoki »strokovnjaki« na Tržaškem, Goriškem, Beneškem ali morda na Koroškem. Sicer bi tistim, ki so nas pričeli preštevati, moralo biti znano, da se zgodovina ne ustvarja za računskim strojem, tudi za elektronskimi ne! Zanjo ni važno, ako nas je I0JJ0U več ali manj. Pravice nam pritičejo v vsakem primeru. Zato je premlevanje številk nesmiselno in seveda obsodbe vredno, ako bi se za njim skrival namen, da nam ne dajo niti drobtin, ki so nam bile priznane na papirju. Ob koncu naj nam dovolijo še eno vprašanje: Ali mislijo, da bodo s črnimi figurami (z naseljevanjem) dokončno rešili naše vprašanje? Učite se od Južnega Tirola. Tudi Mussolini je naseljeval in izseljeval, nazadnje jut-notirolsko vprašanje še danes obstaja. l /o w ZAHTEVE KOROŠKIH SLOVENCEV. Predstavniki obeh slovenskih političnih organizacij na Koroškem so pred začetkom pogajanj med Avstrijo in Italijo glede Južnega Tirola obiskali avstrijskega zunanjega ministra Kretskega ter mu izročili posebno spomenico o zahtevah koroških Slovencev. Protestirali so proti postopku, po katerem je bil izvršen zadnji popis prebivalstva na Koroškem, zahtevali so uvedbo dvojezičnih napisov ter čim hitrejše izplačilo odškodnine Slovencem, ki so jih pregnali nacisti z njihovih domov. PROCESI NA JUŽ. TIROLSKEM. Zagovornik gospe dr. Stadlmayerjeve, ki jo je italijanska policija prijela ob prehodu meje, je znova zahteval, naj obtoženo izpustijo. Dr. Stadlmayer je obtožena protidržavnega delovanja z drugimi Nemci na Južnem Tirolskem; sama je višja uradnica deželne vlade v Innsbrucku. V kratkem se prične obravnava proti 17 Nemcem, ki so člani Zveze južnotirolskih strelcev (Siid-tiroler Schutzenbund). Obtoženi so, da so nosili uniformo te organizacije ob spominski proslavi za učiteljem Fr. Innerhoferjem, ki so ga umorili fašisti pred 40 leti, čeprav je notranji minister Scelba prepovedal nošnjo te uniforme. Obmejna policija je zaprla nekega Južnega Tirolca ob prehodu švicarske meje; pri njem so našli v nahrbtniku poldrugi kg dinamita, nekaj metrov zažigalne vrvice in še nekaj drugega razstreliva. Dela v neki švicarski tovarni razstreliva. Spravljajo ga v zvezo z nedavnimi atentati na Južnem Tirolskem. DIKTATOR UMORJEN. Rafaela Tru-jilla, ki je 32 let brezobzirno vladal v Dominikanski republiki (v Srednji^ A-meriki, vzhodno od Kube) so prejšnji teden umorili. Postal je žrtev zarote, ki jo je vodil bivši general Juan Thomas Diaz. Bivšega diktatorja so umorili v trenutku, ko je zapustil svojo hišo in stopil v svoj avtomobil. Tru-jillo se je sicer nedavno umaknil in prepustil predsedništvo republike J. Ba-lagueru, vendar je bila vlada še vedno pod njegovim vplivom. Atentatorji pripadajo h krogu »razumnikov«. Trujillo je že prej preganjal zlasti demokratično inteligenco. Njegova policija se ni ustrašila niti najostudnejših sredstev pri svojem delu. Tako na primer je dala pred leti zapreti neko mlado zdravnico, popolnoma nago v skupno celico z drugimi političnimi obtoženci moškega spola. Trujillo je bil sam bogataš in si je zagotovil monopol na sol, pivo, tobak, meso, zavarovanje in razna področja zunanje trgovine. Tudi glavnemu mestu države je dal ime po sebi (Ciudad Trujillo). Za vrhovnega poveljnika vojske je predsednik Balaguer imenoval pokojnikovega sina Rafaela mlajšega, čeprav se je mnogo ministrov temu upiralo. Predsednik je napovedal volitve maja 1962. SPOR ZARADI SAHARE. Na pogajanjih med Francozi in Alžirci zaradi Alžirije v Evianu je. prišlo do nevarnega zastoja, in sicer zaradi usode Sahare. Francozi nočejo pristati na to, da bi se ljudsko glasovanje o bodoči politični pripadnosti izvršilo tudi v Sahari. Po njihovem mnenju bi.se moralo omejiti na Alžir. Francozi trdijo, da je bila Sahara združena z Alžirom samo zaradi tega, ker sta doslej obe deželi pripadali Franciji. Alžirci so nasprotnega mnenja in trdijo, da sta deželi neločljivo združeni in da pripada Sahara Alžiriji. Francozi se očitno borijo zato, da bi lahko še nadalje nemoteno izkoriščali saharske petrolejske vrelce. SOVJETSKA ZVEZA ŠE VEDNO PROTI HAMMARSKJOELDU. Pretekli teden je sovjetska delegacija pri Organizaciji združenih narodov razdelila med časnikarje izjavo, v kateri zahteva v imenu svoje vlade, da se preuredi ustroj glavnega tajništva OZN. Na mesto sedanjega tajnika Hammar-skjoelda naj se postavijo trije tajniki, eden v imenu komunističnih držav, drugi zahodnih in tretji nevtralnih držav. ______ (Pomo-VJUvo Ogled „Jadrana“ Predstavništvo Jadrolinije v Trstu (Nord Adria) je preteklo sredo povabilo časnikarje in predstavnike potovalnih uradov ter pomorskih oblasti na ogled nove motorne ladje »Jadran«, ki je prispela s krožnega potovanja po Sredozemlju v Trst. Ladja je po svoji opremi in graditvi namenjena prav takšnim potovanjem v sezoni pa bo plula na redni progi med Benetkami in Vzhodno jadransko obalo. Povabljeni gostje so si ogledali res sodobno opremljeno ladjo z ustreznimi kabinami .saloni in tudi bazenom za kopanje. Naslednjega dne se je z njo odpeljala skupina okoli 350 turistov s Tržaškega na izlet na Hvar, Split in Benetke, ki ga je organiziral Primorski dnevnik. Izletniki so bili zelo zadovoljni s postrežbo na ladji, in so se s potovanja vrnili v Trst z najlepšimi' vtisi. Ladja obsega 2563 registrskih ton m je bila zgrajena v ladjedelnici v Splitu leta 1958. JUGOLINIJA Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Triglav 23/6, Dinara 30/6. . — Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 23/6. — Sev. Kitajska — Japonska: 23/6. — Sev. Afrika: Zadar 12/6. — Sev. Evropa: Bratstvo 12/6. — Sev. Amerika: Jesenice 5/6. — Južna Amerika: Trepča 17/6. __Perzijski zaliv: Topusko 12/6. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Orebič 6/6, Opatija 13/6. — Grčija — Kreta (14-dnevna): Tastovo 9/6 in 23/6. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je odplula iz New Yorka, namenjena na Jadransko morje, ladja »Bohinj« je na poti iz Kopra v New York, kamor bo dospela 16. junija. Ladja »Bovec« je priplula v Tanger 4. junija, nato je nadaljevala pot čez Gibraltar v Savono, Genovo, Neapelj, Benetke in Trst. Nato bo pristala na Reki. Naslednjo vožnjo bo pričela 28. junija. Mednarodna trgovina Uvoz jajc v Italijo Neki tržaški uvoznik jajc nam je o položaju na tem trgu dal naslednje pojasnilo: Cene, ki jih postavljajo jugoslovanski izvozniki, so previsoke nasproti cenam domačih jajc v Italiji. Ceno jugoslovanskih jajc obremenjuje embalaža (karton in zaboji), ki je. v Jugoslaviji predraga. Tako na primer stane zaboj za 360 jajc približno 350 do 380 dinarjev, medtem ko stanejo kartoni po 20 dinarjev; v en zavoj gre 14 jajc. Poleg tega se zdi, da so bile cene jajc tudi na domačem jugoslovanskem trgu previsoke; izvozniki plačujejo zadrugam jajca po 18-20 dinarjev za jajce. Prav zato je bila najnižja cena za uvožena jajca brez carine, franko tovorna postaja 15,50 lire. Pravzaprav je bilo le malo jugoslovanskih podjetij, ki so prodajala jajca za izvoz, druga podjetja predelujejo jajca v■ melanž (beljak in rumenjak), ki se potem izvaža v zmrznjenem stanju po mnogo višji ceni kot sveža jajca. Razumljivo je ,da skušajo jugoslovanski izvozniki izkupiti za svoje proizvode čim več, toda zmrznjeni proizvodi se dajo razpečati do določene mere; saj zahtevajo gospodinje predvsem sveža jajca. Jugoslovanski izvozniki bi ne smeli pozabiti, da je bilo pred leti težko razpečavati jugoslovanska žigosana jajca, kajti le počasi so se nanje privadili italijanski potrošniki, in to tudi po zaslugi prodajalcev na drobno. Jugoslovanski izvozniki niso letos u-poštevali teh težav, temveč so skratka pričeli izvažati samo jajčne proizvode; samo nekaj podjetij iz Hrvatske je nudilo jajca v lupinah, drugi pa so zopet postavili pretirane cene. Ne prvi ne drugi bi ne smeli pozabiti, da je laže ohraniti trg kakor si ga nanovo pridobiti. V resnici so italijanski uvozniki pričeli iskati jajca po ugodnejših cenah drugod. Tako so se tudi tržaški uvozniki obrnili na Poljsko, Češkoslovaško, Romunijo in Bolgarijo in celo na Izrael, čeprav je ta tako daleč, da bi nabavili blago po ustreznih cenah, ki jih je pripravljen plačati italijanski kupec. Tako so pričeli konkurirati jugoslovanskim izvoznikom izvozniki tudi iz mnogo bolj oddaljenih držav. Vse te okolnosti bi morala upoštevati jugoslovanska podjetja, ki so se vrgla na predelavo jajc in tista, ki zahtevajo za blago previsoke cene. Poglobitev sodelovanja med Italijo in Češkoslovaško Te dni se je vrnilo v Prago češkoslovaško gospodarsko odposlanstvo, ki si je na povabilo italijanske, vlade med svojim dvotedenskim bivanjem v Italiji ogledalo številne industrijske obrate ter navezalo stike s predstavniki milanske in tržaške trgovinske zbornice. Predsednik češkoslovaške trgovinske zbornice Otokar Kontsky je pred odhodom izjavil, da se je prepričal o visoki stopnji industrializacije v Italiji in da mu je. prav ta obisk pokazal, kako velike so možnosti za razširitev trgovinske izmenjave med Češkoslovaško in Italijo. Predsednik je dodal, da lahko pride med obema državama do široko zasnovanega sporazuma, ki bo koristil gospodarstvu obeh držav, ako bo Italija upoštevala češkoslovaške želje. Čeprav ni g. Kontsky ob tej priliki navedel vseh češkoslovaških želja, poudarjajo italijanski opazovalci, da želi češkoslovaška razširiti strokovno sodelovanje z Italijo, in sicer tudi z odkupom patentov in industrijskih načrtov, zlasti s kemijskega področja. Hkrati poudarjajo, da se je. v lanskem letu trgovinska 'izmenjava med obema državama povečala v primerjavi z letom 1959 za 51,5°/o v smeri proti češkoslovaški in za 62,2% v smeri proti Italiji. POGAJANJA MED ITALIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO Dne 31. maja so se v Pragi začela pogajanja med češkoslovaškim in italijanskim odposlanstvom, za obnovo trgovinske pogodbe med obema državama. V zadnjih treh letih je uvoz češkoslovaškega blaga v Italijo dosegel vrednost 7.950 milijonov lir leta 1958, 9.554 milijonov leta 1959 in 14.472 milijonov leta 1960. V nasprotno smer je vrednost izmenjave najprej nazadovala od 7.149 milijonov lir v letu 1958 na 6.513 milijonov v letu 1959, nato pa se je leta 1960 dvignila na 10.567 milijonov lir. Zadnji popolni podatki o obojestranski trgovini, ki segajo do konca marca 1961, kažejo, da se obseg trgovine še vedno veča. Odbor ameriškega senata je na podlagi posebnega poročila razpravljal o konkurenci sovjetskega petroleja na svetovnem trgu in o političnih posledicah prodiranja sovjetskega petroleja na trge, ki so jih doslej obvladale velike zahodne petrolejske družbe. Poročilo omenja tudi izvoz sovjetskega petroleja v Italijo in ita-li j ansko-sov j etski sporazum o tem vprašanju. Ameriški senat je kritiziral politiko ustanove ENI (Ente Na-zionale Idrocarburi), ki jo vodi inž. E. Mattei, češ da Italija tako posredno sodeluje s Sovjetsko zvezo. Po mnenju sestavljavca ameriškega poročila je italijanska politika poleg vsega tudi neprevidna; kajti v primeru hude krize, ki bi jo izzvala hladna vojna, bi bili Italiji odrezani viri za nabavo sovjetskega petroleja. Poročilo opozarja tudi, da prodajajo sovjetska podjetja za polovico ceneje surovi petrolej, kakor ima ta cene na mednarodnem trgu. To ima za gospodarstvo držav na Srednjem vzhodu hude posledice, ker se to oslanja na izvoz petroleja. Ustanova ENI odgovarja na poročilo ameriškega senata približno takole: Poraba petroleja v Italiji v letu 1961 je preračunana na 32 milijonov ton; iz Sovjetske zveze bo Italija uvozila 15 milijonov ton surovega petroleja in gorilnega olja; v zameno bo izvozila v Sovjetsko zvezo 240.000 ton cevi za naftovode, 50.000 ton sintetičnega gumija, Dieslovih motorjev in razne petrolejske opreme. Ni res, da se bo Italija tako navezala na Sovjetsko zvezo, da bi bila močno odvisna od dobave petroleja iz Sovjetske zveze; saj je tudi drugega petroleja dovolj na trgu. Poročilo ameriškega senata očita Rusom, da izvajajo »dumping«. Na ta očitek odgovarja ENI z naslednjimi podatki: Uradno ceno surovega petroleja iz držav Srednjega vzhoda sestavlja 15-20% proizvodnih stroškov, 40-45% odškodnina družbam za izkoriščanje in davek domači državi. Proizvajalci po vsem tem lahko razpolagajo z razponom 4045%, ki jim dopušča dovolj dobička; tako velik razpon za dobiček omogoča okolnost, da velike mednarodne petrolejske družbe obvladajo trg. Te družbe so še pred nastopom Sovjetske zveze dovoljevale kupcem popuste. Prvotno je bil svetovni trg s petrolejem enoten, nato pa so družbe ustvarile dva trga, in sicer vezanega na podlagi visokih cen in prostega, na katerem so dovoljevale nižje cene. Sovjetski petrolej se je prilagodil glede cene prostemu mednarodnemu trgu. Država, ki nima sama doma dovolj petroleja in drugih goriv — kakor Italija — sprejme pač ponudbe dobavitelja, ki prodaja ceneje. To velja toliko bolj, ako to ne krši mednarodnih obvez. Ob zaključku svojega odgovora naglaša ENI, da so večkrat tudi v Združenih ameriških državah kritizirali velike mednarodne družbe zaradi postavljanja petrolejskih cen. Današnji sistem petrolejskih cen, kakor so ga uredile mednarodne petrolejske družbe, ne ustreza več dejanskemu položaju na mednarodnem trgu. Padovanski (Nadaljevanje s I. strani) goslovanskih gospodarstvenikov. Poleg drugih osebnosti bosta velesejem obiskala tudi Ivan Bukovič, predsednik Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije in Ivan Barbalič, ravnatelj Inštituta za zunanjo trgovino v Beogradu. V svojem biltenu naglaša sejemska uprava, da je italijansko - jugoslovanska izmenjava v prvih sedmih mesecih lanskega leta dosegla vrednost 62 milijard 500 milijonov lir ter je tako bila za 45,18% večja kakor prejšnje leto. Napredek bi bil lahko hitrejši, ko bi ga ne ovirale nekatere težave. Uprava naglaša, da bi bilo treba sprostiti jugoslovanski izvoz v Italijo ter dovoliti Jugoslaviji iste ugodnosti, kakor jih uživajo države Evropskega skupnega trga. Danes ne dovoljuje Italija jugoslovanskemu uvozu niti tistih olajšav, ki so jih deležne države Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), ki so izven Evropskega skupnega trga. V pisarni Madžarske so prikazani vzorci vina, likerjev, čipk, farmacevtskih kemikalij in mil. Poljska je zainteresirana na izvozu živine in proizvodov živinoreje. Predstavnik Romunije vrši trgovinsko propagando in je tudi pooblaščen za sklepanje kupoprodajnih pogodb. Romunija opozarja na poljedelske in živinorejske proizvode. Glede posebnih kontingentov za velesejem nam je predstavnik ministrstva za zunanjo trgovino pojasnil, da še niso podrobno določene vsote za posamezne države. Celotno naj bi vrednost uvoženega blaga dosegla 150.000 dolarjev; ti kontingenti so namenjeni za vse tiste države, za katere se uporablja tabela A-import. Točna vrednost kontingntov bo določena šele potem, ko bodo proučene vse prošnje. Te morajo zainteresirani vložiti do vključno 15. junija upravi pado-vanskega velesejma, katera jih bo 16. junija izročila delegaciji ministrstva za zunanjo trgovino. VELIKE HLADILNE NAPRAVE Industrijski proizvodi, razstavljeni v obsežnih paviljonih, vzbujajo veliko pozornost širokih množic občinstva in kvalificiranih obiskovalcev. V oddelku za gostinstvo so prikazane številne naprave, za opremo kuhinj, velesejem skladišč živil in barov. Na vso moč so se uveljavile razne vrste štedilnikov in hladilnih naprav za domača gospodinjstva. V okviru »razstave hlada« se seznanimo z velikimi hladilnimi napravami za ladje in druga prevozna sredstva kot tudi mrazotvorni stroji za izvedbo industrijskih postopkov v hladu. Velesejem posveča posebno pažnjo tudi toplotni tehniki. Tu se namreč seznani z velikim izborom grelcev in industrijskih peči. Od obdelovalnih strojev so v največji meri prisotni tisti, ki jih uporabljamo za oblikovanje lesa. Opozorimo naj na obsežno razstavo pohištva, na kateri se uveljavljajo tako klasične oblike kot tudi domislice novodobnih strokovnjakov za notranjo opremo. Razstava gradbenih strojev je mnogo večja kot lani. Na njej so prikazane razne strojne naprave za oblikovanje zemljišča, za prevoz materiala, velika in mala dvigala kot tudi najnovejše pridobitve s področja tehnike gradnje cest in poslopij. KMETIJSKI STROJI IN VINSKA RAZSTAVA Kakor vsako leto zavzema na pado-vanskem sejmu tudi letos vidno mesto poljedelstvo in živinoreja. Tu vidiš najrazličnejše strojne naprave za obdelovanje zemlje, za setev in pobiranje pridelka, prav tako tudi opremo za kletarstvo, pripravljanje krme. Sejem je združen kakor vedno z živinsko razstavo. Na področju športa zavzemata največjo površino razstavi motornih čolnov in motornih koles. Končno naj še opozorimo na razstave pisarniške opreme, radia in televizije, plastičnih mas ter na razstavo igrač, kjer spoznava mladina tiste pridobitve sodobne tehnike, ki so le njej namenjene. O priliki 39. padovanskega velesejma bodo tudi številna strokovna zborovanja in mednarodni kongresi. Prvi je bil kongres hlada, na katerem so bili prisotni tudi trije jugoslovanski strokovnjaki, namreč ing. Jožko Simončič, ing. Dušan Bebič in ing. Branislav Djakovič, vsi trije z beograjske univerze. Ing. Simončič in ing. Bebič sta imela na kongresu referat o italijansko-jugoslovanskem sodelovanju na področju hlada. Ing. M. P. Kritične pripombe k cvetlični razstavi Letošnja razstava cvetlic je bila na splošno »lepša« kakor razstave iz prejšnjih let. Pri tem mislimo na posrečeno ureditev velike dvorane bivše vodnoletalske postaje, pa tudi na bogato izbiro cvetja iz vseh krajev sveta. Zanimive so bile tudi makete barkovljanske in sesljanske obale, ki so prikazovale bodočo ureditev teh odsekov po zamisli g. E. Vanderhan-da. Makete so bile v veži uradnega poslopja, ločene od prave razstave cvetja, zaradi tega jih je večina obiskovalcev prezrla. Na sami razstavi bi omenili zlasti umetnostne kompozicije »Narava in umetnost«, dela M. Rebca, in sicei »Lockuessov zmaj«, »Nuragi« in »Kraški duh«. Mali šolarji so prispevali vrsto prijetnih risb o temi »Moj naj ljubši cvet«, poleg tega je bilo na razstavi tudi več slik, znamk, , itd. vse s cvetno tematiko. Letos je bilo na razstavi mnogo mladih iglavcev, s katerimi so posamezni razstavljavci okrasili svoje razstave in poudarili vsestransko uporabnost mladih iglavcev na vrtu in na odprtem polju. ‘ Obiskovalci so se čudili eksotičnim vrstam cvetja, vendar ne bi mogli reči, da jih je to cvetje zanimalo; nikjer nisi našel razlage, v. kakšnih le gah uspevajo posamezne vrste cvetlic in ali bi se lahko katere gojile s pridom tudi pri nas. Pravzaprav je bilo na razstavi prav malo domačih cvetlic. Cas razstave ni bil posrečen: tulipanov ni v tržaški okolici nič več, za drugo cvetje . je pa še nekoliko prezgodaj. Le nekaj »mečev« (gladiol) smo lahko občudovali, sicer so prevladovale cvetlice, ki jih najdeš pri cvetličarjih, ki imajo rastlinjake, vse leto. Naši kmetje — cvetličarji ne morejo konkurirati cvetlicam, ki jih vsak dan pripeljejo v Trst iz San Rema in drugih italijanskih pokrajin. Zakaj ne bi enkrat priredili razstavo naše, domače cvetlice? Izbrali bi primeren čas, ko je dosti cvetja po slovenskih vaseh ob morju in na Krasu Prav gotovo bi se je udeležili vsi naši cvetličarji in bi razstava imela tudi gospodarski pomen za našega kmeta in vrtnarja. Sicer pa niso naši domači »rož-narji« izostali tudi z letošnje razstave. Gerli (Gerlanc) je razstavil zbirko gorečk, German pa lepe orhideje. Prisotni so bili tudi Švara, Tencc, Vatovec, Regent (z lepimi ortenzijami), dalje Pellegrini v sklopu Kmetijskega konzorcija. Kmetijska zadruga, ki ima svoje poslovalnice v Trstu in v Miljah, je razstavila lepe vaze in vrsto rastlin za okras vrtov in domače hiše. Trgovina »Noetova barka« je postavila tu pa tam med zelenjem kletke s papigami, tako da so se eksotičnim rastlinam pridruževali še eksotični glasovi. Na posebni svečanosti so prejeli nagrade učenci, ki so izdelali najlepše risbe o cvetlicah. Med 3500 tekmovalci iz Tržaškega, Goriškega in Videmskega je prejelo nagrado 112 učencev, med temi številni gojenci slovenskih šol. Ob zaključku razstave je bilo na ladji »Africa« slovesno razdeljevanje nagrad. Tudi slovenski cvetličarji so prejeli vrsto nagrad. Lj. Š. DINAR SE JE UTRDIL V zadnjem času se je tečaj dinarja na tržaškem borznem trgu dvignil. Menjalnice plačujejo dinarje po> 75 lir za 100 dinarjev (poprej se je tečaj sukal 70 do 72) in ga prodajajo po 78 do 80 lir. Na tržaškem trgu je zdaj manj jugoslovanske valute, čeprav prihaja iz Jugoslavije še vedno mnogo turistov zlasti iz notranjosti. V začetku sezone se navadno tečaj dinarja vedno utrdi, ker se poveča povpraševanje po njem. V zadnjih letih odhaja več turistov iz Italije v Jugoslavijo kakor prej. Mnogo italijanskih izletnikov je odšlo v Jugoslavijo zlasti ob praznikih prejšnji teden; v četrtek je bil cerkveni praznik, v petek pa državni (Dan republike). Turisti so obžalovali, da marsikateri izmed njih je le težko našel prenočišče v Ljubljani, ker so bili hoteli popolnoma oddani. V postojnski jami tujci iz vsega svetaj Postojna, junija Dolga stoletja je bil od vsega, danes skoraj 24 km obsegajočega podzemeljskega sveta, znan le kakih 300 metrov dolg rov takoj ob vhodu v jamo — Rov starih podpisov, šele leta 1818, ko je jamski vodnik, postojnski rojak, Luka Čeč odkril • nadaljevanje jamskih prostorov in so bili ti prostori urejeni za obiskovalce, so bili obiski in ogledi jame tudi lahko bolje organizirani. Iz tistih let so ohranjena tudi prva statistična poročila o številu obiskovalcev. če jim lahko verjamemo, so leta 1819 obiskali Postojnsko jamo 104 obiskovalci, leta 1820 že 427 obiskovalcev in tako naprej. Kakor so se širile govorice o čudežnih oblikah kapnikov in pravljičnem lesketanju milijonov kristalov in vodnih kapljic, tako se je tudi vsako leto večal obisk. Ko so proti koncu prejšnjega stoletja uredili za obisk novo odkrite Lepe jame, so položili v že prej znani del (v Staro jamo) prvo ozkotirno jamsko železnico. Takratni vagončki so bili za dve osebi in vlekli oziroma potiskali so jih jamski vodniki. Vsako leto je prihajalo v Postojnsko jamo več obiskovalcev, od .100 se je obisk leta 1825 povzpel na 500, leta 1833 na 1000, leta 1845 na 2000; leta 1901 je. bilo 10.000 obiskovalcev, leta 1909 pa že 20.000, potem 50.000, 100.000 in tako naprej, dokler niso lani (1. 1960) dosegli rekordnega števila 275.655 gostov. V vsej Jugoslaviji se more le naše glavno mesto Beograd ponašati z večjim številom gostov oziroma turistov, kot pa ga ima Postojnska jama oziroma Postojna. Od leta 1819 do danes je obiskalo Postojnsko jamo že nekaj nad 4,5 milijona obiskovalcev iz vsega sveta. Naj navedemo statistične podatke o obiskovalcih Postojnske jame v zadnjih letih: domačini % tujci % skupaj 1957 135.069 (66,3) 68.760 (33,7) 203.829 1958 154.597 (64,9) 82.691 (35,1) 237.288 1959 152.278 (58,4) 108.844 (41,6) 261.822 1960 168.320 ( 61,1) 107.335 ( 38,9 ) 275.655 Že iz teh prvih podatkov kaj hitro spoznamo, da predstavljajo statistični podatki o obiskovalcih Postojnske jame. nekak barometer jugoslovanskega pa tudi inozemskega turizma. Vsako leto se število obiskovalcev Postojnske jame poveča povprečno za 20-25.000, in sicer število domačih turistov za 10.000, tujih pa za 15.000. Napredek domačih se skoraj vedno suka okoli 10.000, toda obisk tujih turistov niha in včasih, kakor n. pr. lani, celo nazaduje. Prav nič ne pretiravamo, ko trdimo, da prihajajo v Postojno ljudje z vsega sveta, celo iz južnoazijskih dežel, kakor na primer iz Kambodže; lani si je ogledal Postojnsko jamo celo turist z otoka Haiti. Na prvem mestu so seveda obiski iz Evrope. Iz Nemčije. je lani prišlo 26.430 turistov (leta 1959 28.030), iz Avstrije 22.410 (29.835), iz Italije 18.336 (13.663), iz Anglije 8.573 (10.193), iz Francije 7.250 (6.427) itd. Poljska izvaža kmetijske pridelke (Nadaljevanje s 1. strani) ske skupnosti umetno pospeševale svoje kmetijstvo in šle v tem pogledu v skrajnost, bi bil opravičen očitek, da vodijo avtarhično politiko. Sicer pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da Poljska z izvozom kmetijskih proizvodov pridobiva devize, ki so ji potrebne za nakup industrijskih proizvodov in industrijske opreme v tujini. TRGOVINA MED POLJSKO IN ITALIJO Statistični podatki za leto 1960 kažejo, da je trgovina med Poljsko in Italijo lani napredovala. Vrednost izmenjave v obeh smereh je lani dosegla 35 milijard 996 milijonov lir in je bila za 51,3% večja kakor prejšnje leto (23 milijard 790 milijonov). Lani je Italija izvozila na Poljsko za 12 milijard 300 milijonov lir blaga, to je za 23,3% več kakor leta 1959 (10 milijard 462 milijonov). Italijanski uvoz iz Poljske je znašal 23 milijard 93 milijonov in je bil za 73,3% večji kakor prejšnje leto (13 milijard 328 milijonov lir). IMPEXPORT UV0Z-IZU0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO Oddelek za kolonialne blago Ul. del Be.ce 26 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieate IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU EfE&IALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Zakaj je Postojnska jama tako znana? Turistični delavci vemo, da je daleč najboljša propaganda pripovedovanje očividca — saj nobena, še tako dobra fotografija ne more prikazati vse mogočnosti naravnih ali s človekovim delom ustvarjenih čudes na svetu, kot so, da jih naštejem le nekaj: Keopsova piramida, Eiffelov stolp, vulkani, kanioni, gejzirji itd. in tudi Postojnska jama. Seveda si pomagamo še z drugimi propagandnimi in informativnimi pripomočki. Res pa je tudi, da je dosti laže turista izgubiti kot novega pridobit)! Zakaj je na pr. bilo leta 1960 kar 8.000 Nemcev in Avstrijcev manj kot leta 1959? Vzroki so lahko: mednarodni odnosi, finančne neugodnosti, zmogljivost in organizacija tujih in naših potovalnih agencij in uradov, hitrost in ugodnosti pri izdajanju vstopnih viz itd. Vsekakor pa je imelo v pretekli zoni velik vpliv na dotok turistov iz | redno slabo vreme v Postajni pa tudi drugod. Kakor kažejo navedeni podal ki, je število turistov iz Nemčije, A' strije in Anglije lani nazadovalo, tod! obiskovalcev iz skoraj vseh ostalih dej žel je bilo več kakor leta 1959, tako nj^ primer iz Italije in iz Amerike. Zaradi teh najrazličnejših činiteljei je tudi skoraj nemogoče dajati kakrS^ no koli napoved o številu obiskovalce^ za letošnje leto. Vsekakor smo prepJ čani, da bo obisk Postojnske jame vsakogar pravo pravcato doživetj^ pravljični podzemeljski svet ga bo pro vzel, o njem bo pripovedoval svoj ti znancem in prijateljem. Tudi ti bod1 prišli, morda že letos ali prihodnje M to in tudi ti bodo pripovedovali d rti gim o svetovno znani Postojnski jarnj R. Sila ________________________________________,K Ai|IJA omogučava do sada nedostignutu zaštitu protiv korozije Svuda tamo gdje voda teče kroz že-Ijezne ili čelične cijevi ,ili ako stoji u željeznim sudovima, dolazi do korozije. Stupanj korozije zavisan je od temperature i tvrdoče vode, a kod morske vode i od količine sadržane soli. Naročilo agresivne su kisele vode, j er se kod njih poremečuje ravnoteža ug-ljična kiselina — karbonat. Vode bogate na kisiku, kao što na primjer do laze iz naprave za hladjenje, pomoču rasprskavanja, takodjer uzrokuju jaku koroziju. Protiv ovog zla upotrebljava-lo se do sada kemijska sredstva, ko j a su vodu omekšala, ili pak su otstra-nila iz nje plinove i kiseline. U vi j ek se pokušalo djelovati na vodu, a ne na metalne stijene, cijevovoda i sudo-va, ko j e treba zaštititi. Pri torne ss naravno moralo upotrebiti kemikalije u proporcijonalnim količinama sa mineralnim tvarima sadržanim u vodi. Ovakav postupak dovodi do jakog eko nomskog opterečenja, jer se troši 2 do 4 grama kemikalija na kubični metat vode. Sada se, med jut im pokazalo, da je znatno ekonomični je zaštititi metalne stijene i ne brinuti še za agresivne sastavine vode. AQUA CLEAR stvara na željezu pre-preku, koja štiti od stvaranja korozija prouzrokovanih od kisika, ugljične kiseline i od soli. AQUA CLEAR stvara tanak film, ko ji prekida kontakt iz-medju vode i kovine. Ovaj film takodjer spriječava da se stvara talog kamena kotlovca, tako da ostaju cijevi i rezervoari za vruču vodu uvijek sjaj-ni, slobodni od rdje i korozije. Jer ne utičemo na vodu več na kovinu, postizavamo sa primjenom AQUA CLEAR feedera potpunu zaštitu od korozije sa do sada još nedost.ignuto niškim utroškom kemikalija. Dovoljna je količina 30 do 35 mg AQUA CLEAR kristala na kubični metar vode, da potpuno zaštitimo cijevovode kroz koje prolazi bilo voda za hladjenje, ili vruča voda. Buduči da treba za 30.000 m3 vode samo 1 kg AQUA CLEAR kristala, moguče je sada zašli-titi čitava postrojenja, kroz koja prolazi više 1000 m3 vode na sat. Ovaj način zaštite je osobito podesan za motore sa hladjenjem morskotn vodom, za električne centrale i tvornice, koje upotrebljavaju morsku vodu u svojim cirkulacionim sistemima. Hidro-centrale, termo-centrale, form dovi i naprave za hladjtepje pomoču rasprskavanja su samo neko ji pri-mjeri na širokom području primjene. Uz to je AQUA CLEAR fiziološki neškodljiv i omoguča zaštitu postrojenja za pitku vodu kao i drugih sanitarnih naprava za snabdjevanje vodom. Novi način zaštite od korozije omogučava, da mogu sada takodjer industrije, brodovi i druga postrojenja koja troše velike količine vode, aktivno zaštititi svoje naprave kroz, koje prolazi voda i time postiči vejiku ušte-du na materijalu, kao i znatno smanjiti popravke j sa njima spojenu K; K; neizbježivu obustavu pogona. Jedan od velikih putničkih brodova (»Amerika« od United States Lines) na kome je primjenjen AQUA CLEAR Sva obavestjenja daje: ANDREJ BOLKO IMPORT - EXPORT KEMIKALIJA TRST - Via Torrebianca, 21/11 - Telefon 31-315 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 0LAVNICA LIR 600.000.000 * VPLAČANIH LIR IBO.OO&GOe TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon st. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE L A GORIZIANA BflBIMI. VIA DOCfi D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Oglašujte v ..GOSPODARSTVO” TAAnsaduO' d. d. IMPORT - HXPORT vseh vrat lesa, trdih goriv la strojev sa lesa* Industrijo VB89 - Sedeč: ul. Meerene 8/II Telefon: 30-814 StTflfRBtOZ Cunja Rihard TRST Strada dal Frlnlt 280 talafan 39-378 • Osebni in tovorni prevesi sa tu - in inozemetvo Bonknrenčme aaaa Jk ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦ AGRARIA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRODAJA: krmila za živino semena piščeta kmetijska stroje OPČINE - Telefon 21-32! se je preselila v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 TRN »S -TRIESTE Socleti a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Poravnajte naročnine\ 3 PREVOZNI! PODJETJE L P0ŽAB TRST ULICA MORERI ST.5 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstn* prevoze za tn In tnozed*' eted. — Postrežba hit**' Ceae ugodne vestnik SEDEŽ. TRST ut. i c a eabio filzi st. i • / i . . t s L s f o n sr. r SrmTtOSPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Dravinjska doklada za trgovinski sektor "ZA TROMESEČJE URADNIKI e' j»t. A ^ Kat. B MAJ, JUNIJ, JULIJ — MOŠKI dnevno me,s. 274,— 7.124 nad 21 let 206,50 5.369 od 20 do 21 179,50 4.667 Kat. C1 in C2 nad 21 let 154,— 4.004 od 20 do 21 148,— 3.848 od 19 do 20 142,— 3.692 od 18 do 19 130,50 3.393 od 17 do 18 112,50 2.925 od 16 do 17 104,— 2.704 pod 16 let 86,— 2.236 Kat. C3 in C4 nad 21 let 130,50 3.393 od 20 do 21 124,50 3.237 od 19 do 20 121,— 3.146 od 18 do 19 113,50 2.951 od 17 do 18 96,— 2.496 od 16 do 17 90,— 2.340 pod 16 let 72,— 1.872 od 16 do 18 Kat. D2 in E2 nad 20 let od 18 do 20 od 16 do 18 pod 16 let Kat. D3 in E3 nad 20 let od 18 do 20 od 16 do 18 pod 16 let Kat. D4 nad 20 let od 18 do 20 16 19 18 17 16 do do do do do URADNIKI — ŽENSKE od od od od od pod 16 let Kat. C3 in C4 nad 21 let od 20 do 21 19 18 17 16 od od od od nad do 20 do 19 do 18 do 17 16 let 117.50 122.50 119,— 104.50 86.50 116,— 108.50 85.50 67.50 109,— 102,— 80.50 135,— 124,— 106.50 99,— 81.50 124,— 118.50 115,— 107.50 91,— 85.50 68,— 705 735 714 627 519 696 651 513 405 654 612 483 3.510 3.224 2.769 2.574 2.119 3.224 3.081 2.990 2.795 2.366 2.223 1.768 VAJENCI moški ženske dnevno mes. dnevno mes. nad 20 let 110,— 660 104,50 627 18-20 102,50 615 97,50 585 16-18 81,— 486 77,— 462 pod 16 let 64,— 384 60,50 363 IZENAČENJE DRUŽINSKIH DOKLAD Minister za delo Sullo je, predložil ministrskemu svetu zakonski osnutek, ki predvideva izenačenje družinskih doklad po treh skupinah delovnih področij. V prvo skupino (skupino »A«) bi spadala področja industrije, kmetijstva, trgovine, svobodnih poklicev, u-metnosti, obrti in področje tobaka; v drugo skupino (»B«) področja bančništva, zavarovanja in davkarije; v tretjo skupino (»C«) pa področje, časnikarstva .Višina družinskih doklad bi bila enaka za vse nameščence in delavce, ki spadajo v prvo, drugo, odnosno tretjo skupino, in sicer bi se doklade v vsaki skupini dvignile do višine najvišjih doklad v posamezni skupini. Tako na primer ima sedaj najvišjo doklado industrijsko področje (skupina 17R lir na Han 7.a si no- dnevno mes. Kat. A 274,— 7.124 Kat. B nad 21 let 196,50 5.109 od 20 do 21 170,50 4.423 Kat. C1 in C2 nad 21 let 146,— 3.796 od 20 do 21 140,50 3.653 Pod 16 let 91,— 546 Kat. D3 in E3 nad 20 let 122,— 732 od 18 do 20 114,— 684 od 16 do 18 90,— 540 Pod 16 let 71,- 426 Kat. D4 nad 20 let 114,50 687 od 18 do 20 107,— 642 od 16 do 18 84,50 507 Pod 16 let 59,— 354 tat. Dl in El dnevno mes. nad 20 let 136,50 819 od 18 do 20 132,50 795 VAJENCI moški ženske dnevno mes. dnevno mes. nad 21 let 117,50 3.655 111,50 2.899 20-21 112,— 2.912 106,50 2.769 19-20 109,— 2.834 103,50 2.691 18-19 102,— 2.652 97,- 2.522 17-18 86,— 2.236 82,— 2.132 16-17 81,— 2.106 77,— 2.002 pod 16 let 64,95 1.677 61,50 1.599 DELAVCI dnevno mes. Kat. Dl in El nad 20 let 143,50 861 od 18 do 20 139,50 837 od 16 do 18 123,50 741 Kat. D2 in E2 nad 20 let 129,— 774 od 18 do 20 125,50 753 od 16 do 18 110,- 660 pod 16 let 58,50 351 ve, 127 lir za ženo in 55 lir za starše. Doklade drugih področij v skupini »A« bodo dvignili na to višino. PROTI IMENOVANJU KOMISARJA Predsedstvo združenja je, naslovilo 25. maja 1961 vlogo vladnemu generalnemu komisarju, v kateri izraža svoje negodovanje zaradi postavitve komisarja bolniški blagajni trgovcev, ko so vendar imele odgovorne oblasti na izbiro še druge demokratične, ukrepe za rešitev tega vprašanja; razveljaviti bi bile morale imenovanje članov, ki so bili neupravičeno odsotni od sej komisije in imenovati na njihova mesta nove člane. Imenovanje izrednega komisarja pa pomeni le spodbudo kršenju zakonskih določb. Dne 29. maja so se sestali predstavniki sekcije lesnih trgovcev in razpravljali o zelo perečih vprašanjih trgovine z lesom. državni praznik v trstu. Proglasitev republike so tudi v Trstu proslavili svečano. V pristanišče je primula močna enota vojne mornarice. Organiziran je bil tudi izlet bivših grenadirjev iz vse Italije v Trst. Predsednik republike G. Gronchi je naslovil na italijanski narod poseben proglas, v katerem se zavzema zlasti za socialno pravičnost. . PRIZNANJE ŠTUDIJA NA JUGOSLOVANSKIH UNIVERZAH. Padovanska Univerza je priznala ing. Veri Kunstelj ,ečenko, ki je dovršila agronomske študije v Ljubljani, in ing. Stanislavu ^fgiču, ki je študiral agronomijo v '-agrebu, študij brez posebnih izpitov .. iu proglasila za doktorja agronomi® v smislu italijanskih zakonov. DVE VELIKI LADJI TRŽAŠKEGA LOY'DA. V začetku prihodnjega me-?®ca bodo splavili prvo izmed dveh ve-j*kih ladij, ki jih je naročil Tržaški , *°yd za progo proti Avstraliji. Dvojčka bosta obsegala po 27.000 registrskih toU; dolga bosta po 214 metrov in ši-n°ka 28,5 metra ter razvijala brzino ” milj na uro. OBIČAJNA AVTOMOBILSKA TEK-Trst - Opčine bo letos 23. julija. ,.etos se bodo udeležili tekme tudi tu-1 vozači. Doslej se je že prijavilo nenadno visoko število tekmecev. NAMESTITEV PROFESORJEV NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Šolski skrbnik sporoča, da je v tajništvu srednjih šol s slovenskim, učnim jezikom na ogled uredba vladnega komisariata, nanašajoča se na imenovanje poverjenih profesorjev in su-plentov na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom Tržaškega ozemlja za šolsko leto 1961/62. Prošnje za nadomestna mesta je. treba predložiti v roku do 20. junija t. L K temu uradnemu obvestilu je treba pripomniti, da letošnji razpis službenih mest ne omenja namestitve slovenskih šolnikov, ki nimajo italijanskega državljanstva, pač pa formalno dopušča samo vlaganje prošenj šolnikom z italijanskim državljanstvom, in sicer za redno namestitev tistih, ki imajo od italijanskih univerz priznan študij, za dopolnilno namestitev pa tistih, ki so sicer italijanski državljani, a jim študij v Italiji še ni bil priznan. Razumljivo je vznemirjenje šolnikov z jugoslovanskim državljanom, ki so sicer domačini, a so si pridobili jugoslovansko državljanstvo kot izgnanci iz Italije za časa fašizma. Brez njihovega sodelovanja bi tudi pouk trpel. POLETNI URNIK OBMEJNIH PREHODOV Obmejni prehodi pri Prečniku, Re-pentabru, Lipici in Socerbu ostanejo odprti ob sobotah, nedeljah in praznikih do 23. ure; prehod pri Sv. Jerneju pa vsak dan do 24. ure. Poletni urnik velja do 30. septembra. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V sredo, 7. junija, ob 20.30 na Opčinah, v soboto, 10. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 11. junija, ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu Emmerich Kalman »ČARDAŠKA KNEGINJA« opereta v treh dejanjih NAŠE SOŽALJE Dr. VIKTOR LEGIŠA je umrl za srčnim infartom. Bil je zdravnik - specialist na Golniku, kjer so spoznali njegovo neutrudno delavnost tudi marsikateri bolniki iz Trsta. Umrl je v najboljših moških letih, čeprav je bil njegov rod iz Mavhinj poznan po dolgoživosti. Zapušča vdovo Fanico, rojeno Ažman iz Trsta, ki je znana tudi kot požrtvovalna javna delavka; saj je toliko storila za naše zapornike in internirance v letih najhujšega fašističnega preganjanja. V Trstu so umrli 51-letni prof. Franc Cucek, Guglielmo Bisiacchi in Marija Zavadlal, v Fernečah Ivana Cotič, v Nabrežini 54-letni Arturo Gratton in 62-letni Ignacij Caharija, v Padričah Antonija Grgič, v Gabrovcu Jožefa Kralj, v Jamljah gostilničar Jožef Soban in v Sežani 72-letni župnik Jožef Glažar. ©dl hloda do iofaeljsfcega pa.pltja Velika tovarna v Sfivanu - Po sledovih naših pradedov Irtie reke Timava izvaja Matija Si-iz besede t’ma, ki pomeni močvir- ja j.1' Malo sumljivo sem gledal v začet-jj* na to razlago, ko sem pa slišal da ^snujejo to čudovito reko v štiva-.a T'mau, se mi ta Silova razlaga ne -. ». ^ Vežo tehnične direkcije. Pojasnilo, JV, Sem ga prejel, je sledeče: Stroj ne bruT-e zmleti hlodov, ako so suhi; naj-le bi bilo, če bi šel hlod takoj, ko “ Posečejo, v obdelovanje; to pa je g ,eda nemogoče, ker prihaja les od s. iz severnih držav popolnoma IjT in zato ga morajo ovlažiti. Do-ft,0, to mi je bilo jasno, nisem pa - °gel razumeti, zakaj je potreben u-VCtn' dežek, ko ležijo hlodi vendar ,0v°di. Da, ležijo v vodi, bolje rečema vodi, ali se ne obračajo in ako jih ne bi vlažili z umetnim dežjem, bi bili od spodaj vlažni in od zgoraj suhi. Ko so hlodi dovolj vlažni, jih dvignejo v stroj, ki je še na prostem pred zgradbo in ki jih popolnoma olupi ter jih tako olupljene spušča v dolgo korito, ki pa je že pod streho. Iz korita jih potiskajo v stroj (to je edini ročni postopek), ki jih zmelje v tekočo gmoto, nekakšen močnik. Ta močnik se potem v drugih strojih meša s celulozo (ki jo dobivajo večinoma iz Finske) in drugimi snovmi, ki so potrebne za določene vrste papirja. Potem pa pride vsa ta tekoča zmes na tekoči mrežast trak, kjer se odceja in teče proti sušilnici. Postopka skozi sušilnico nisem mogel spremljati, ker je tam notri preveč vroče. Po sušilnici pa ne teče po tekočem traku več lesni močnik, ampak že izdelani 3 metre in 60 centimetrov ši rok papir, ki se na koncu ovija okoli železnega valja in se istočasno reže na tri dele. Ko se železni valj izvleče iz okoli njega ovitega papirja, se spustijo iz stroja tri bale rotacijskega papirja; te se takoj stehtajo, ovijejo v zavoj ter zaznamujejo s težo in kakovostjo. Proizvodnja je s tem končana in papir je pripravljen za odpravo v tiskarne. Proizvodni trak, po katerem potujejo hlodi — lesni močnik — papir od enega stroja do drugega, od stroja, ki olupi hlode do tehtnice, je dolg približno 300 metrov. Koliko časa potrebuje hlod, da se spremeni v papir, ne bi znal točno povedati. Vsekakor sem v času, ko sem bil tam, to preobrazbo sam videl, deloma od spodaj, v pritličju in deloma od zgoraj, ko sem moral po stopnicah večkrat gor in dol, da sem ves postopek bolje opazoval. Omenil sem že, da so tehnična direkcija in tovarniške stavbe večinoma na desni strani nove ceste, ki pelje iz Štivana v tovarno, na levi strani ceste pa je samo električna centrala, kateri se pravkar dovršuje nje-podaljšek. Razen tega so že začeli na desni strani obstoječe tovarne graditi nov obrat, kamor pridejo novi stroji, ki bodo proizvodnjo še več kot podvojili. Nov strojni oddelek bo proizvajal 570 centimetrov širok rotacijski papir, medtem, ko proizvaja sedanji 360 centimetrov širokega. Novi stroj (v tovarni označujejo ves strojni obrat, ki je potreben za izdelavo rotacijskega papirja preprosto »stroj«) bo začel obratovati v decembru. Razen povečane električne centrale in tovarne papirja, bodo v kratkem začeli zidati še tovarno za celulozo, za katero so že položili temeljni kamen. Celulozo v listih dobivajo sedaj večinoma iz Finske, kar velja tudi glede hlodov. Kar zadeva les, bo tovarna tudi v bodoče in seveda še bolj kot sedaj odvisna večinoma od inozemstva. Štivanska tovarna papirja proizvaja samo časopisni papir in skoraj izključno rotacijski in le v neznatnih količinah v listih v drugem manjšem stroju. Dnevna proizvodnja znaša povprečno 130 ton, največ 150; zaposlenih delavcev je sedaj okoli 350, večinoma iz devinsko-nabrežinske, tržiške in doberdobske občine. S stavbami pokrita površina znaša sedaj 90.000 kv. metrov. Ako še ne največja, je tovarna na Timavi gotovo med največjimi tovarnami za rotacijski časopisni papir v Italiji, in ako se bo tako širila, bo brez dvoma nadkrilila vse druge take domače tovarne. Že sam dovoz hlodov v tovarno nam da približno sliko njene pomembnosti; na kratki poti iz tovarne do stare Štivanske cerkve sem srečal pet ali šest tovornjakov natovorjenih z eno-metrskimi hlodi. Timava, ki je bila že v starodavnih, predzgodovinskih časih s svojim, bržkone slovanskim bogovom posvečenim gajem, središče tedanje prosvete, je sedaj postala s tovarno časopisnega papirja, ki je podlaga moderne kulture, zopet novv kulturno središče. Od Timave potuje danes časopisni papir po vsej državi, iz samostana na Timavi so potovali nekdaj krščanski misijonarji po Krasu in daleč naokoli. V isti samostan pa so romali naši davni pradedje, kar nam pričajo njih imena, ki so zapisana ob robu starega evangelija iz VI. stoletja, ki je bil nekdaj tam, danes pa ga hranijo v Čedadu. Iz dolgega spiska naj bodo kot zanimivost navedena samo sledeča: Budislav, Boleslav, Branimir, Dr-žimir, Dragomir, Hotimir, Lutomir, Merislav, Mislej, Mirogoj, Nosimir, Olomir, Pribislav in Primislav, Radoslav, Rastislav, Radgoj, Sobeslav, Sta-nimir, Žitogoj, Vestimir, Žitomir; Belica, Bogomila, Bedoslava, črna, Do-bravlasta, Godeslava, Zala, Milena, Motimira, Mlada, Menidraga, Mišična, Mirislava, Mirona, Slavka. Gotovo je bilo med onimi obiskovalci tudi mnogo Tržačanov in Goričanov, kjer je še danes mnogo priimkov s končnico — goj, kar pomeni radost. Drago Godina Jiultura in življenje Na političnem obzorju Izid volitev na Goriškem V nedeljo, 28. maja so bile na Goriškem pod Italijo pokrajinske in občinske volitve. Slovenski kandidati so nastopili pri pokrajinskih volitvah na listi socialistične stranke in slovenski listi (Lipa). Izvoljena sta bila na socialistični listi časnikar Ivo Marinčič in na slovenski listi dr. Andrej Makuc. Posamezne liste so prejele: krščanska demokracija 37.527 glasov, 11 sedežev, (leta 1956 38.185 glasov), komunistična stranka Italije 20.102 glasov, 6 sedežev (13.451), italijansko socialno gibanje (neofašisti) 5.835 glasov, 1 sedež (4.848), socialno demokratska stranka 6.274 glasov, 2 sedeža (7.419), socialistična stranka 9.190 glasov, 2 sedeža (6.857), republikanska stranka 864 glasov, 0 sedežev (—), slovenska lista 2.957 glasov, 1 sedež (3.047), monarhisti 1.179 glasov, 0 sedežev (1.022), liberalna stranka 3.154 glasov, 1 sedež (2.529). Dobro so se Slovenci odrezali na občinskih volitvah v Gorici. Zdaj imajo 6 slovenskih občinskih svetovalcev, poprej so bili samo štirje. Na socialistični listi sta bila izvoljena prof, V. Vižintin in Peter Sancin, na komunistični pa Miladin Černe (poprej pokrajinski svetovalec), na slovenski listi dr. A. Kacin in dr. Sviligoj in dr. Stanislav Bratina. Za posamezne liste so bili oddani naslednji glasovi: Italijansko socialno gibanje (neofašisti) 3.421, 5 sedežev (leta 1956 2.592 glasov), italijanska socialno demokratska stranka 2.850 glasov, 4 sedeže (2.405), slovenska lista 1.852 glasov, 3 sedeže (1.801), komunistična stranka Italije 2.026 glasov, 3 sedeže (1.067), krščanska demokracija 12.761 glasov, 20 sedežev (12.621), socialistična stranka 2.180 glasov, 3 sedeže (875), monarhisti 569 glasov, 0 sedežev (1.176), liberalci 1250 glasov, 2 sedeža (898). Pri občinskih volitvah v Gorici je krščanska demokracija zgubila 3 svetovalce, medtem ko je monarhistični svetovalec dr. Pedroni propadel. Po enega svetovalca več so dobili socialisti, komunisti, liberalci in neofašisti. Rezultati občinskih volitev v treh slovenskih občinah so naslednji: šte-verjan: Slovenska lista 249 glasov, 12 svetovalcev (leta 1956 229 glasov), občinska enotnost 201 glasov, 3. sedeže (215) in lista »za Gorico« 93 glasov (—). Občinska uprava ostane torej v rokah pristašev slovenske liste (Slov. demokratične zveze in Katoliške skupnosti). Listo občinske enotnosti so sestavili skupno socialisti in komunisti, listo »za Gorico« je vodil monarhist Formentini, ki dela za priključitev šte-verjana h goriški občini. Volitve v So-vodnjah: Lista občinske enotnosti 619 glasov, 12 svetovalcev (leta 1956 489 glasov) in slovenska lista 376 glasov, 3 sedeže (465). Izid v Doberdobu: Občinska enotnost 435 glasov, 12 svetovalcev (leta 1956 413 glasov) in slovenska lista 288 glasov, 3 sedeže (300). Upravi občin Sovodnje in Doberdob ostaneta v rokah slovenskih socialistov in komunistov. Iz Gorice smo o izidu volitev prejeli še naslednji komentar: Kaj so nam povedale volitve? Močno izgubo krščanske demokracije, izgubo pozicij za njene zaveznike socialdemokrate in liberalce, čeprav so se oboji okoristili v glasovih, močan napredek komunistov in vzporedno s tem, v manjši meri, tudi socialistov, ki so pripomogli, da je KD izgubila, po trinajstih letih upravljanja, kar tri občine (Gradiška, Fogliano - Re-dipuglia, Staranzano). Na desnici so izginili s pozornice monarhisti, nekoliko so se dvignili neofašisti. KD je zgubila absolutno večino v občinskem svetu v Gorici in v pokrajinskem svetu, nazadovala je tudi v občinskem svetu v Tržiču: v vseh teh krajih bo verjetno sestavila — sicer revne — večine s socialdemokrati, čeprav se ji na drugi strani neofašisti vztrajno ponujajo. Sonce v Portorožu Portorož, junija Poletna sezona se je že začela in 2. junija jo je, pozdravilo tudi vroče sonce. Maj je bil pač takšen kakor na Tržaškem, sonca nam letos ni privoščil, zato ni bil niti za turiste posebno privlačen. V Portorožu je bilo kljub temu precej turistov, posebno iz Avstrije, ki so izkoristili nižje predsezonske cene. Hotel »Palače« je bil včasih popolnoma zaseden, zlasti med šahovskim turnirjem. Portorož so nekoliko olepšali, cesto so na ovinkih razširili — z delom so sicer začeli nekoliko pozno — in preuredili več lokalov: »Kekec« postane menda »Suzana«, ki ima zdaj tudi bronast kip na vrtu. Zakaj so od tam odstranili Batičevega Prometeja, ki je vzbujal pozornost turistov, ne vem; morda je postal žrtev večnega spreminjanja zaradi spreminjanja in ne iz potrebe. V kratkem odprejo tudi novo slaščičarno. Na križišču poleg kapele so čedno uredili prostore za samopostrežbo. Za »Vesno« sem opazil 18-20 počitniških hišic, ki jih je dalo menda zgraditi ljubljanska občina Bežigrad. Tudi Piran dobi svojo samopostrežbo v prostorih, kjer je bil doslej nekakšen pokrit trg. Na trgu pripravljajo že delj časa nekaj novih lokalov. Sezona prinaša v Piran novo življenje, a hkrati ustvarja tudi nove probleme, ki jih mora reševati občinska uprava. Med temi je najvažnejša preskrba. Število počitniških domov se veča iz leta v leto in z njimi tudi število ust. Odpiranje počitniških domov je, gotovo mnogo pripomoglo k ureditvi in olepšanju Pirana, toda pozabiti ne smemo, da prenaseljenost odbija tuje turiste. In tem se Piran gotovo ne mara odpovedati. Ne morem si razložiti, zakaj so počitniškim domovom žrtvovali vso Fieso, tujec ne najde v njej niti navadnega bara, oziroma bifeja. Ob obali pri letnem kinu so odstranili lepo oazo zelenja, cvetlic in palm, da bi pridobili nekaj prostora za parkiranje avtobusov. Tudi letni kino se bo menda moral umakniti, saj nima Piran avtobusne postaje ter je v tem pogledu v enakem položaju kakor Koper. L. B. CENE NA PIRANSKEM TRGU Nov krompir 50-60 dinarjev, star 30, fižol v stročju 200, bučke 70-80, zelje v glavah 50, solata 80-120, češnje 80 do 120 (teh je mnogo na trgu), hruške drobne 100, breskve 180-200, jagode 100 do 140, grah 80-100 dinarjev za kg. TURIZEM V JUGOSLAVIJI POCENI Druga številka mesečnega časopisa »Ouattrosoldi« (v Milanu), objavlja tudi članek o vprašanju, kje lahko preživimo najceneje 14 dni počitnic. V Evropi je turizem najcenejši v Španiji, Jugoslaviji in Grčiji. Glede Jugoslavije se članek omejuje na Dalmacijo in Opatijo in zelo hvali njune naravne lepote, kakor tudi turistične naprave in usluge. Pisec je izračunal, da bi turist potrošil na dan: za hotelsko sobo (kat. B) 1700 lir, za zajtrk, kosilo in večerjo 1400 lir, za prevoze po mestu ali na otoke 300 lir, za pijačo, cigarete in druge drobnarije 300 lir, za predstave, itd. 300 lir in za časopise, revije in nekaj manjših u-slug (pranje, likanje, itd.) 200 lir. Skupaj 4200 lir na dan. Za primerjavo naj navedemo, da bi za iste usluge potrošil v Grčiji 5200 lir, v Španiji pa 4300 lir. Za 14 dni bi strošek znašal: v Grčiji 78.000 lir, v Jugoslaviji 60.000, v Španiji pa 64.000 lir. Jugoslavija je torej najcenejša turistična država. Pisec je uporabljal pri svojih računih staro gradivo, to je, preden je bila izvedena v Jugoslaviji devizna reforma. Cene, ki jih navaja, so izražene v lirah, in sicer — kakor sam pravi — po tečaju 100 lir za 60 dinarjev. Po prejšnjem turističnem tečaju je prejel za 100 lir 64 dinarjev, danes prejme za 100 lir 96 dinarjev; seveda so bile tudi cene gostinskih uslug povišane. Kljub temu se razmerje za turista ni poslabšalo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU »ČARDAŠKA KNEGINJA« Silvij Kobal in Edvard Martinuzzi: 1o je dvojica, ki ji lahko priznamo največ sproščene pristnosti; sicer sta oba imela razmeroma hvaležno delo s svojima karakternima vlogama in oba sta imenitna v ustvarjanju tipov in karikatur. Vendar ponavljam: to sta bili do skrajnosti skladno, u-spešno, pristno oblikovani vlogi brez notranjih zadržkov in predsodkov, brez tehničnih hib; skratka, živo in polno oblikovani ter doživeti vlogi. Pa naj pri tem nikogar ne moti dejstvo, da sta to dve smešni vlogi in da je značaj njune smešnosti povečini zelo neslan. Igralca sta le znala dodati dovolj soli iz svojega. V ostalem je bila izvedba Čardaške kneginje dostojna in kljub razumljivim nedostatkom pozitivna. To želim izrecno poudariti vsem organizatorjem in izvajalcem v priznanje. O vseh poklicnih igralcih Slovenskega gledališča, ki so nastopili v opereti, moram povedati, da so zastavili v delo vse svoje znanje in vso rutino: in niso sami krivi, da se ni dalo iz papirnatih, šablonskih, brezkrvnih likov o-perete ustvarjati žive in prepričljive like. Saj to niti ni namen operete. No, in če ni namen operete v ničemer drugem razen v zabavi, tedaj so nas zabavali, kolikor se sploh da zabavati občinstvo z namigovanjem na kobile za slabo vožnjo, s ceneno besedno igro, s plehko situacijsko ko-miko in z vso slabokrvno šaro, ki jo pač operete nudijo. Po uspehu predstave sodeč je občinstvo pripravljeno za smeh tudi ob tej zastareli komiki cesarsko-kraljevega sladkega življenja. Posebej je treba hvaliti pevske storitve teh naših igralcev: če naj primerjam lanskega Boccaccia in letošnjo čardaško kneginjo z zadnjo operetno sezono v gledališču »Rossetti« — tega je precej let — potem zaslužita ti dve predstavi Slovenskega gledališča zelo navdušene pridevnike; in to posebno po zaslugi lepega Lukeše-vega glasu — marsikateri operni pevec bi mu lahko zavidal — in sproščenega Starešiničevega petja. Prav tako je treba še hvaliti Nerino Pelico-novo in Mirando Caharijevo pa tudi vse ostale. Tudi režiser ni mogel pričarati čudežev s plehko vsebino igre: venda: je posebno z nekaterimi zelo posrečenimi in domiselnimi prijemi pokazal, da razpolaga z bistrim talentom. Od Adrijana Rustje lahko pričakujemo v bodočnosti lep razvoj. Scenografija je bila funkcionalna, lahkotna — prav v smislu operete — in skoraj lepa: od Jožeta Cesarja sem vajen mnogo bolj dognanih in osebnostnih storitev. Dostojna je bila koreografija Nade Križmančičeve in enak je bil delež četvorke plesalcev. Dirigent Oskar Kjuder je odlično pripravil zbor, malo manj orkester: za potrebe — ali rajši zmogljivosti — omejenega orkestra je moral Kjuder instrumentirati opereto. In jo je in-strumentiral tako, kakor mu je narekovala razpoložljivost z glasbili; učinek je bil vsekakor dober. Toda intonacija glasbil ni bila dobra: včasih so si bila tako vsaksebi, da je orkester pričaral čudovito moderne disonance. Temu se je dalo opomoči; saj so posamezni orkestraši igrali dobro, čisto. Le da niso bila glasbila med seboj uglašena pa tudi vstopi niso bili sočasni, kot bi morali biti. Škoda, ker ni Kalmanova glasba slaba; nasprotno, glasba te operete je dovolj sveža in prisrčna in ji je taka izvedba okrnila čar. Pavle Merku SODOBNO SLOVENSKO SLIKARSTVO V CELOVCU V Celovcu so odprli razstavo »Sodobno slovensko slikarstvo in kiparstvo«. Razstavljenih je 60 del slovenskih umetnikov. Razstavo so priredili v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo; odprl jo je predsednik koroške deželne vlade Wedenig. Odprtju so prisostvovali predsednik sveta za kulturo in prosveto Slovenije Boris Kocijančič, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Boris Trampuž in druge ugledne slovenske in avstrijske osebnosti. ANGLEŽ O ZAGREBŠKEM FESTIVALU Londonski »Times« je priobčil daljšo oceno I. festivala sodobne glasbe v Zagrebu. Tujim obiskovalcem je bila dana priložnost, da se seznanijo z deli najnovejše jugoslovanske glasbe, zlasti opere; po večini teh del še niso igrali na Zahodu. Na drugi strani so se v Zagrebu sestali zahodni glasbeniki z jugoslovanskimi. Mednarodni značaj prireditev so zlasti poudarili zadnji večer, ko so Petrassi iz Italije, Fot-ner iz Nemčije, Jolivet iz Francije in Kelemen iz Jugoslavije izmenoma dirigirali zagrebški filharmonični orkester, ki je igral njihova dela. Kritik nato podrobno razčlenja spored festivala, ki je bil organiziran po zamisli Milka Kelemena. Na koncu izraža svoje začudenje, da niso prevedli programa in vsebine oper v francoščino, italijanščino, nemščino ali angleščino. Preveč zahtevajo od tujih obiskovalcev, če mislijo, da bi se morali sami naučiti srbohrvaščine. Simfonični orkester italijanske radio televizije iz Turina, ki ga je vodil dirigent Mario Rossi in je izjaval sodobno italijansko glasbo, je v Zagrebu imel velik uspeh. Uspela je zlasti suita iz baleta Marisa, ki je delo skladatelja L. Dallapiccola. TRINKOV KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA LETO 1961 IZDALI DELAVCI V BELGIJI Tudi letos je izšel Trinkov koledar v svoji praktični žepni obliki. Redno prihaja med beneške Slovence že vrsto let. Dobro je, da se domači delavci, izseljenci iz Beneške Slovenije spomnijo svojih domačih ljudi in poskrbe, da dobijo ljudje koledar v svojem domačem slovenskem jeziku. Večidel koledarja je napisan v slovenskem jeziku, nekaj krajših sestavkov pa v čistem narečju nadiških dolin. V vsakem koledarju je nekaj spominov na Trinka in v letošnjem so priobčene tri Trinkove pesmi v izvirni obliki, kot jih je on sam na pisal. Sledi nato oda, ki jo je napisal Trinku njegov stanovski tovariš iz Podutana ob Trinkovi devetdesetletnici leta 1953. Vrsti se različen koledarski drobiž z obširno kroniko, kaj se je vse dogajalo med letom 1960 po vaseh Beneške Slovenije. Zanimiva je ugotovitev, da se samo v desetih duhovnijah moli in pridiga v slovenskem jeziku, samo moli po slovensko v treh. V zahodni Beneški Sloveniji, v Terski kotlini se čuje slovenska beseda v treh cerkvah. Vseh slovenskih duhovnij je 55, povsod drugod so slovensko besedo iztisnili iz cerkve v desetletjih po priključitvi k Italiji 1. 1866. Kmalu bo sto let, odkar je videmski nadškof Andrej Casasola 1. 1869 izdal zvezek, ki je vseboval navadne molitve, rožar in poglavitne krščanske resnice v slovenskem jeziku. — Skromnega, toda rednega izhajanja Trinkovega koledarja se mora vsak dober Slovenec veseliti. iiiiiiiiHiiiinimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiinininiifiniiiiiiiiiiMiifiiiiMinniniiiiniitiHiifi# Hotel POŠTA Trg Obcrdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vs« udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvisralo. Cene od 751 lir dalje. — IMUNA IN ZLATARNA —| lilikolj Hatel ~ JUST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Obiščite odlična Zahtevajte prospekte zdravilišča Rogaška Slatina, pri Dobrna in Laško Prelep izlet in Celjski lurislični zvezi oddih pa najdete — CELJt v Logarski dolini. fport/kotel POKLJUKA (BLED 1260 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom e Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom » Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! gostinski Šolski center HOTEL Galeb KOPER Domač* kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU • PARK HOTEL - BLED • Največij hotel na Bleda s sodobnim konfortam Priznana domača in tuja kuhinja. Kavama s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progita-mom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblon\ in raznimi folklornimi in drugimi prireditvami1 GrandžjHotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnica« mi in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23»C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodne kuhinja, odlična domača vina. HOTEL „ADRIA“ Ankaran vam nudi sonce in mon rje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne; jedi, priznana vina in mnogo zabave I TRŽNI PREGLED Italijanski trg Prejšnji teden je bil italijanski trg bolj miren kot po navadi, kajti količine razpoložljivega blaga so bile manjše in tudi kupčije so bile boli redke zaradi dveh praznikov Pri sadju in zelenjavi so cene češnjam, limonam, česnu, korenju in čebuli nekoliko padle, medtem ko se dobro dr žijo cene jagodam in pomarančam. Na trgu z mlečnimi izdelki so se cene maslu kakor tudi vsem vrstam sira znižale, samo sir emmenthal se je okrepil. Pri žitaricah še vedno prevladujejo mehke kakor tudi trde pšenice. Cene koruzi so ostale neizpre-menjene, cene moki pa so se znižale. Povpraševanje po govedu za zakol je manjše, cene so padle. Z živino za rejo in vprego pa se je trg okrepil in cene se dobro držijo. Trg z vinom je miren; kupčije so zmerne in ce-r.e so ostale neizpremenjene. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Pernam-buco 3, 17/19 1220, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1150; Srednjeameriška kava: Ecuador extra supe-rior 1225, Haiti naravna XXX 1310, S. Salvador naravna 1410, Kostarika 1400; Arabsko - afriška kava: Gimma 1250, Moka Hodeidah št. 1 1310; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1058, AP special 1028, Rob EK/1 3-5% 990, Rob EK/1 special 1020, Rob EK/3 10-12% 980 lir za kg. LES TRST. Navajamo zadnje kotacije za avstrijski rezan les, postavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-II širok 31-33.000, I-III širok 26.500 do 28.000, 0-IV širok 25-26.500, II I-I V širok in ozek 22-23.000, IV širok in ozek 19.500- 21.000, tramovi 25.500-26.500, krajši format pod 4 m dolžine 19-20.000, pod 3 m dolžine. 15-17.000, tramovi »uso Trst« 14-15.000; macesnov les: I-II 32 tisoč 500 do 34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500- 24.500; borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18.000-20.000 lir kub. meter. GRADIVO MILAN. Cene veljajo v Milanu, trošarina nevračunana: polna opeka milanskega tipa 11.500-12.500 lir za 1000 kosov, navadna polna opeka 10.000 do 11.500, votlaki 8x12x24 cm 12.500-13.500, 4,5x15x30 cm 13.500-14.500, strešniki marsejskega tipa 31-33.000 za 1000 kosov ; gašeno apno 780-830 lir stot, živo apno 520-550, cement 480-1075, cement v razsutem stanju 930-1005, mavec 620 do 750 lir stot, pesek 900-1050 lir kub. meter, podvodni gramoz 650-750, droben pesek iz Ticina 1300-1400 lir kub. meter. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 180-190, v škatlah po % kg 190-210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 180-195, v škatlah po % kg 200-220, v tubah po 200 g 55-60 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130 lir škatla, v škatlah po % kg 65-70 lir škatla; grah v škatlah po % kg 165-175 lir škatla, fižol v škatlah po % kg 190-210, čebulice v kisu 260-280, tuna 840-1000, tunina 610-640, sardine v olju v škatlah po 200 g 75-80 lir škatla. OLJE SIDERNO. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz Kalabrija, davek in trošarina nevračunana: oljčno olje »ver-gine« z največ 1% oljčne kisline 53.000, extra z 1,5% kisline 51.000, prvovrstno z 1,20% kisline 48.000, dobro oljčno olje z 2% kisline 46.000, navadno z 3% kisline 49.000, olje s 4% kisline 47.000, olje »Lampante« z največ 8% kisline in 0,50% primesi 43.000, olje. »Lampante« slabše vrste 42.500, retificirano »B« 48.000, retificirano »A« 49.500 lir stot. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, embalaža je čista teža: španske breskve I. 220-400, merkantilne 180-200, drobne jagode iz Neaplja 400-500, Riviera 700-800, debele emilijske jagode 150-230, češnje L 200-250, črne češnje iz Cesenc 110 do 120, merkantilne 100-160, navadne češnje 90-120, jabolka extra 130-170, renet-te I. 100-120, delicious extra 180-220, I. 130-180, nešplje I. 90-220, hruške I. 80 do 140, rumene pomaranče iz Sicilije 170-200, rdeče 200-240, limone I. 80-100, II. 50-75; zelen česen 100-150, beluše 100 do 180, pesa 30-60, erbete 40-80, korenje 90-110, bela čebula 50, rdeča 55-60, dišeča zelišča 150-200, svež fižol 150 do 300, droben fižol iz Cesenc 180-220, fižol »boby« 100-200, domača solata 50 do 80, solata trokadero 20 60, nov krompir iz Bologne 30-35, okrogel krompir iz Neaplja 25-27, zelena paprika (v vrečicah) 400-1100, emilijski grah 75-130, paradižniki iz Sicilije slabše vrste 40 VALUTE V MILANU 23-5-61 5-6-61 Dinar (100) 72,00 77,00 Amer. dolar 619,85 619,95 Kanad. dolar 626,00 626,25 Francoski fr. 125,75 126,70 Švicarski fr. 143,25 143,30 Avstrijski šil. 23,79 29,81 Funt šter. pap. 1732,50 1731,75 Funt šter. zlat 5900,00 5925,00 Napoleon 4875,00 4875,00 Zlato (gram) 704,00 704,00 BANKOVCI V CURIHU 5. junija 1961 ZDA (1 dol.) 4,31 Anglija (1 funt šter.) 12,00 Francija (100 nov. fr.) 86,50 Italija (100 lir) 0,6940 Avstrija (100 šil.) 16,50 Češkoslovaška (100 kr.) 19,00 Nemčija (100 DM) 108,00 Belgija (100 bclg. Ir.) 8,45 Švedska (100 kron) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 119,50 Španija (100 pezset) 7,05 Argentina (100 pezo v) 4,90 Egipt (1 eg. funt) 8,15 lugoslavija (100 din.) 0,525 Avstralija (1 av. funt) 9,50 do 50, I. 90-140, Riviera 90-120, domač peteršilj 40-75, domača zelena 50-100, od drugod 60-100, domača špinača 70 do 130, domače bučice 90-150 lir za kg. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaja na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 790-800, lombardsko maslo iz smetane 730-740, domače maslo 740-750, emilijsko 715 do 720, iz sladke smetane 660-670; sir reg-giano proizv. 1958 760-800, proizv. 1960 600-630, grana svež 435, postan 455-485, sbrinz svež 470-480, postan 560-580, emmenthal svež 540-560, postan 590-610, švicarski emmenthal 710-730, provolo-ne svež 490-500, postan 550-580, italico svež 390-410, postan 440-460, crescenza svež 280-300, postan 380-400, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg. ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan: mehka domača pšenica 7000-7050, dobra merkaritile 6800 do 6850, merkantile 6550-6665, trda domača pšenica 8900-9000, merkantile. 8600 do 8800, domača koruza 5000-5100, slabše vrste 41504250, navadna 3874-3975, uvožena koruza 3750-3950; neoluščen riž Arborio 8900-10.100, Vialone 9300-10.100, Carnaroli 8300-8900, R. B. 8700-9800, Riz-zotto 7600-8400, Maratelli 7800-8400, oluščen riž Arborio 17.400, Vialone 16.200 do 17.300, Carnaroli 16-16.600, R. B. 16.100-16.400, Rizzotto 14.200-14.400, Maratelli 13.500-13.900; uvožen ječmen 3700 do 3900, uvožen oves 3850-4000, uvožena rž 3350-3500, uvoženo proso 4000-4200; pšenična moka tipa »00« 8600-8700, krušna moka tipa »0« 8300-8400, tipa »1« 8000-8100, tipa »2« 7700-7800, moka za testenine tipa »0« 8800-9000, otrobi tipa »0« 11.200-11.350, tipa »1« 10.700 do 10.850 lir stot. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LODI. Cene veljajo za kg žive teže, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co hlev: voli za zakol I. 360 do 400, II. 310-360, III. 250-295, debele krave za zakol I. 265-295, II. 230-280, III. 160-200, biki za zakol I. 365-410, II. 325-350, III. 290-305, junci in junice za zakol L 360-400, II. 315-360, III. 250-300, neodstavljena teleta za zakol I. 570 640, II. 550-560, III. 420450, voli za vprego 320-350.000 lir par, junci do 1 leta stari 70-80.000 lir glava, krave mlekarice 120-160.000 lir glava, krave prvesnice 140-180.000, teleta za rejo 30 80.000, biki 150-200.000 lir glava; konji za zakol I. 250-280, II. 220-245, žrebeta za zakol čez 6 mesecev stara 300-340, konji za vprego 150-170.000 lir glava, kobile 170 do 200.000, žrebeta čez 1 leto stara 130 do 140.000 lir glava, neodstavljeni prašiči do 15 kg težki 600-620, 25 kg težki 640 do. 660, svinje za rejo 700-750, suhi prašiči 40-50 kg težki 460485, 50-80 kg 390 do 400, 80-100 kg 375-385, debeli prašiči 130-150 kg težki 330-332, 150-180 kg 330-335, čez 180 kg težki 332-336 lir kg. Na mednarodnih trgih s surovinami je cena sladkorju nekoliko nazadovala. Mednarodni svet za sladkor se bo sestal oktobra meseca v Ženevi. Cena kakavu je ves teden nazadovala in se je končno ustalila. Cene kave so ostale razmeroma mirne. Cena volni je čvrsta. Prodaje v Južni Afriki so se zaključile, v Avstraliji pa se še nadaljujejo. Na newyorški borzi so cene bombažu ohranile čvrsto ko-tacijo. Na trgu s kovinami so zabeležili precejšnje nihanje pri cenah cina. Zaradi zapletljajev na Malaji je svetovna proizvodnja cina nazadovala od 14.600 ton v letošnjem januarju na 11.400 ton v februarju. Prekupčevalci so previdni in čakajo, da se snide Mednarodni svet za cin 21. junija. Baker je v Londonu nazadoval, v prvi vrsti zaradi nenadnega povečanja ponudbe. Na trgu s kavčukom je razmeroma mirno. Proizvodnja naravnega gumija je dosegla v letu 1960 1,991.500 ton, ali 30.000 ton manj, kolikor je znašala potrošnja tega blaga. Proizvodnja umetnega kavčuka je znašala 1,892.500 ton ali 115.000 ton več, kolikor je znašala njegova potrošnja. Cene pšenice so čvrste, prav tako tudi cene ostalih žitaric. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 2. junija napredovala od 185 5/8 na 186 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 115% na 116% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža rahlo napredovala, in sicer od 34,25 na 34,335 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna vrste suint je v Nevv Yorku ostala nespremenjena. pr: ceni, 112,5 stotinke dolarje za funt blaga vrste, suint proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B napredovala od 99% na 100% penija za funt proti izročitvi v juliju. Juta vrste mili first je v Londonu nazadovala od 192 na 177 funtov šterlingov za tono. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Prvovrstni živi domači piščanci 900-950, piščanci I. izbire 440 do 480, domači zaklani piščanci (izbrani) 1100-1150, domači zaklani piščanci 900 do 950, zaklani piščanci extra 630-640, zaklani piščanci L izbire 550-600, II. 480-530, zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400-550, žive domače kokoši 700 do 780, žive uvožene kokoši 530-540, zaklane domače kokoši 900-950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 700-750, zmrznjene uvožene kokoši 400650, žive pegatke 1100-1150, zaklane 1200-1300, zaklani golobi I. 1100-1200, II. 1000-1050, zaklane pure 950-1000, uvožene zmrznjene pure 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, uvoženi zmrznjeni purani iz umetnih vališč 800-850 lir puran, race 600-900 lir raca, živi zajci 500 do 550, zaklani s kožo 630-720, brez kože 650-780, prvovrstna sveža domača jajca 23-24, navadna domača jajca 21 do 22, ožigosana uvožena jajca I. 19-21, II. 17-18 lir jajce. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 4700-5000 lir hi, 10-11 stop. 5400 do 6000, belo piemontsko vino 10-11 stop. 6000 6700, Barbera 12-13 stop. 8500 do 9600, Freisa sladko 7800-8500, beli moškat extra 12.600-13.200, Grignolino extra 11.600-12.600, rdeča malvazija 8800 do 9500, sladko piemontsko vino 7900 do 9700 lir hi; rdeče lombardsko vino 10 stop. 5000-5200 lir stot, 11 slop. 5500 do 6000, 12 stop. 7200-8000, 13 stop. 8500 do 9000, sladka lombardska vina 10.000 do 12.000, navadna bela vina 10 stop. 5000-5500, 11. stop. 6500-7000, navaden lombardski moškat 8500-9000 lir stot, filtrirano rdeče vino iz Brindisija 10.300 do 10.500 lir stot, Alcamo belo 14-15 stop. 690-710 lir stop/stot, maršala 15 do 15.500 lir stot, rdeče vino iz Vero ne 10-11 stop. 6700-6800, Soave belo II stop. 6900-7000, furlansko vino 10-10.5 stop. 5600-5800, Raboso 10-11 stop. 5600 do 6000 lir stot, lambrusco 500-610 lir stop/stot, rdeče, emilijsko vino 530-540 lir stop/stot, navadna toskanska vina 11-12 stop. 5000-5500 lir stot, klasični Chianti 12 stop. 570-620 lir stop/stot, čez 12 stop. 620-670, rdeča toskanska vina 9-10 stop. 410430, belo siciljsko vino 14 stop. 440450, mošt »Babo« 225 lir stop/stot. PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.450 lir; stot, v polah 13-14.000, navaden satiniran tiskarski papir 15.500 do 16.500, navaden pisarniški papir 15.500-17.500, trikrat klejcn papir za tiskovine 22-24.000, papir »uso mano« 21 do 23.000, registrski papir 18-19.000, pisemski papir 20.500-21.000, vel in a za kopije 40.50044.000, risarski papir 38.500 do 40.500, »pelure« bel ali barvan 24 do 29.500, navaden pergamin 18-19.600, papir za zavijanje 8500-10.500; bela lepenka 10.300-10.800, siva navadna 6800 do 8000, duplex ali triplex bela ali barvana 10-12.000, bel ali barvan karton-čin 22.500-25.500, tipa »Bristol« 37.000 do 40.000 lir stot. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v Nevv Yorku nazadovala od 3,42 na 3,40 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kava je. v pogodbi »M« napredovala od 43,20 na 43,41 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. Cena kakava je napredovala od 20,70 na 21,25 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 25 5/8 do 25 3/4 na 25 do 251/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V Nevv Yorku je cena tudi nazadovala, in sicer od 30,95 na 29,90 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. KOVINE Na londonski borzi so zabeležili naslednje kotacije: baker 240% (prejšnji teden 243%) funta šterlinga za tono (1016 kg); cin 869% (870£), svinec 65% (65), cink 817/8 (8134). V Nevv Yorku pa so bile kotacije naslednje: baker 31,64 (prejšnji teden 32,27) stotinke do larja za funt, svinec 11 (11), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 28,00 (neizpr.), antimon Laredo 28 do 28% (neizpr.), lito železo 66,44 (neizpr.) dolarja za tono, Buffalo 66,50. staro železo povprečen tečaj 36,83 (prej 36,50) dolarja za tono, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 203-206 dolarjev jeklenka. MNOGO SOVJETSKEGA PETROLEJA Predsednik petrolejske družbe Soco-ny Mobil Oil Comp. Nickcrson je izjavil, da izvažajo iz Sovjetske zveze v zahodne države 325.000 sodov petroleja na dan po ceni 1,89 dolarjev za sod, medlem ko stane petrolej v državah, ki pripadajo k sovjetskemu bloku, 3,02 dolarja. Po letu 1970 bo Sovjetska zveza lahko izvažala v nekomunistične države po 1 milijon sodov na dan. IZVOZ ITALIJANSKIH JAGOD se je od leta 1954 do 1960 povečal za 400% ter je dosegel v lanskem letu 150.000 stotov. Pridelek je znašal 364.000 stotov. ■V ■v V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 15.5.61 23.5.61 5.6.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 187. V, 186.3/8 186A/, Koruza (stot. dol. za bušel) - - H4.Vs 114 V« 116.3/, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) - • 30. 31- 31. Cin (stot. dol. za funt) . - 11025 11087 111.25 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11. 11.— 11,- Cink (stot. dol. za funt) . . 11.50 11 50 11.30 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 20.— 20,- 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74»— 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) 34.15 34.20 34.35 Živo srebro (dol. za steklenico) .... . 203.— 203. - 203 — Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 38.73 36 75 37.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 243.‘/j 247.'/2 239.7, Cin (funt šter. za d. tono) . . 864,— 869.*/2 868,— Cink (funt šter. za d. tono) . . 81.50 82-74 81.7, Svinec (funt šter. za d. tono) 67,- 66>/= 65.7, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . . 032,— 032,— 694,- tSCnlk KMEČKE ZVEZE Mii predstavniki m nnstn posvelovanjn Kritičen položaj našega kmetijstva Spomenica našiti organizacij Kakor smo zadnjič poročali, je rimska vlada dala pobudo za vsedržavno kmetijsko posvetovanje v Rimu, ki bo v sredo, 7. junija. Posvetovanja se udeležijo tudi predstavniki naših kmetov. Pred njihovim odhodom je bilo pri Sv. Barbari posvetovanje o gledišču, ki naj ga zavzemajo odposlanci naših kmetov v Rimu. Sestanku so prisostvovali tudi župani slovenskih občin na Tržaškem. Tajnik Kmečke zveze inž. Jože Pečenko in tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec sta prikazala položaj našega kmetijstva, pa tudi kmetijstva v Italiji splošno v zvezi z odobritvijo takoimenovanega »zelenega načrta«. Po živahni razpravi so kmetje sprejeli spomenico, ki so jo njihovi predstavniki odnesli v Rim in ki jo objavljamo v glavnih potezah. Za posvetovanje o kmetijskih vprašanjih v Rimu je bila sprejeta na sestanku spomenica, ki obravnava splošna vprašanja današnjega kmetijstva v Italiji, še pobej pa razmere na Tržaškem. Spomenica naglaša, da bi priznanje avtonomije deželi Furlanij a-Julij ska krajina prispevalo tudi k splošnemu napredku kmetijstva v naših krajih; hkrati opozarja, da je pristop Italije k Skupnemu evropskemu tržišču izpostavil naše kmetijstvo hudi konkurenci kmetijsko bolj razvitih držav. Investicijska politika bi morala upoštevati hude obremenitve male kmečke posesti ; električni tok in vodo za kmetijsko uporabo je treba poceniti. Pospeševati je treba ustanavljanje sodobnih sirarn, kleti in drugih obra tov za predelavo kmetijskih pridelkov. Z ustanovitvijo krožnega sklada naj se omogoči podeljevanje brezobrestnih posojil. Zastarelo zakonodajo glede pogodb kmetijske narave je treba vskladiti z novimi zahteva- mi današnjega razvoja. Olajšati je treba kmetu davčna bremena, majhnega posestnika oprostiti prispevkov za bolniško blagajno, znižati prispevke za starostne in invalidninske pokojnine. Kmetijska posojila naj bodo dostopna zlasti majhnim kmečkim gospodarstvom. Pospeševati j c treba kmečko zadružništvo, da se tako odpravi strokovna zaostalost majhnih kmetij. S preobrazbo dednega prava naj se prepreči razkosanje male kmetijske posesti; dedičem, ki se hočejo posvetiti kmetijstvu, naj se podelijo posebna posojila, da bodo lahko izplačali ostale dediče. Kmetijska posest naj se zavaruje pred pogostimi razlastitvami z.a obče-Uiulsko korist; ako že pride do razlastitve, naj sc odkup izvrši po pravičnih cenah. Kmetijska posest naj se obvaruje škode, ki jo povzročajo vojaške enote s svojimi vajami. Spomenica opozarja; da prizadeneta tržaškemu kmetijstvu vsako leto veliko škodo suša in burja zato j c treba načrtno vpeljati namakanje in u-rediti gozdne pasove za obrambo proti vetru. Ustanoviti je treba srednje kmetijske strokovne šole, kakršne zahteva današnji napredek. V vseh u-radih in ustanovah naj se uvede dvojezičnost, ker pripada na Tržaškem 90% kmetovalcev slovenski narodnostni skupnosti in ker j c to tudi v duhu določb italijanske ustave in londonskega sporazuma. Zemlja naj pripade tistemu, ki jo obdeluje, zato je treba pozdraviti splošne določbe državnega značaja glede splošne agrarne reforme. Spomenica zahteva podržavljenjc industrijskih monopolskih skupin, da bi se tako znižala cena strojem, gnojilom in drugim kmetijskim potrebšči- Košnja in paša ob pravem času Že smo v juniju — rožniku, ko seno dozori in ga je treba pokositi. Vsaj zdaj malo premislimo, kakšna naj bo krma, da bo čimbolj hranljiva in tečna. Za razvoj naše živinoreje je važno, kakšen pridelek bomo spravili z naših senožeti ali košenic. Letos je bil glavni tvorec te letine mesec maj, za k raška travišča kot naročen, s primerno toploto in vlago jim je nudil prav dobre pogoje. V tem mesecu se namreč ruša najbolj razvije, in trava lahko raste do srede junija. Ker je pri nas ta pridelek nekako odvisen le od vremena, saj se kmet za travnike prav malo briga, so kmetje letos s košnjo lahko zadovoljni. Če pa je kdo s svojo pridno in umno roko posegel tudi na to zemljišče, bo s pridelkom neprimerno bolj zadovoljen v tem in v naslednjih letih. V senu bo več beljakovin, rastlinske maščobe, sladkorja (škroba), vitaminov in več prebavljivih snovi. Prav po tem se ceni vrednost krme. Količine teh hranljivih snovi se ravnajo po vrsti trav (sladke, kisle)., po mestu, kjer so zrastle in po njihovi starosti. Največ beljakovin in drugih redilnih snovi ima mlada trava. čim mlajša je, tembolj prebavljive so njene beljakovine, čim starejša je, temveč ima neprebavljivih snovi (vlaknin). Mlajša trava je bogatejša z vitamini in vsebuje več sladkorja kot zrela. Sladkor pa igra kot hrana tudi pri živini zelo važno vlogo in se ima za snov, po kateri se računa krmilna vrednost. V mladi travi je 13-14 škrobnih enot ali po naše povedano: 100 kg mlade trave vsebuje isto hranilno vrednost kot 13-14 kg čistega škroba. Pa primerjajmo krmilno vrednost nekatere krme. 100 kg spodaj navedene krme ima škrobnih enot: jim imenom; junij je mesec travniških rož v polnem cvetju, zato najbolj primeren za uspešno košnjo. Z vsakim dnem po cvetenju hranljivost trav naglo pada. Zato toplo priporočamo kmetovalcem, naj s košnjo ne odlašajo, če želijo streči svoji živini s čim boljšo krmo. Kar velja za košnjo, velja tudi za pašo. Paša na mladih travah je bogata, ker je polna beljakovin in drugega hraniva, čim pogostejša je paša, tem lepše so trave in tem gostejša je travna ruša. Gosta ruša pa varuje zemljo pred izsušitvijo. Žal se naša živina zaradi nastalih okoliščin (pomanjkanje delovne sile, pastirjev) vedno manj pase in zelo malo izkorišča zeleno krmo z boljših pašnikov. Že večkrat smo čuli zelo umesten nasvet, da naj bi boljše pašnike izboljšali, slabše pa pogozdili. Tako bi živina dobila na mnogo manjšem prostoru razmeroma mnogo več krme, a tudi boljšo, hkrati bi se z gibanjem telesno okrepila in tako bol ic izkoristila ostalo hrano; končno bi se na ograjenem pašniku prihranili stroški za čuvanje. Jetika izginila iz angleških hlevov i sveža visoka trava 11—12 seno 34—36 seno od mlade trave 40 mlada trava, košena 4-krat letno in umetno sušena 45—60 sveža detelja 9 seno iz detelje 35—38 Mlada trava s štirikratno košnjo in umetnim sušenjem, pri nas ne pride v poštev, ker nimamo ravnin, kjer sc tazprostirajo naravni ali zasejani travniki, ki jih moramo kositi večkrat na leto. Moramo tudi pripomniti, da je krmilna vrednost krme z mnogih naših senožeti precej manjša, ker jo sestavljajo slabe trave, zel in plevel. Po vsem tem je jasno, kako velikega pomena je pravočasna košnja. Navadno je za to najbolj primeren mesec rožnik — letos smo lahko kosili že prej — ki nas na to opozarja že s svo- Dr. D. R Proti povišanju prispevkov za bolniško | blagajno Izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta naslovila na generalni vladni komisariat v Trstu pismo, v katerem zahtevata, da se prekliče odlok gen. vladnega komisarja št. 8 z dne 6. aprila, s katerim je bil povišan prispevek za bolniško zavarovanje kmetov od 12 na 18 lir za delovni dan. Položaj našega kmetijstva je tako kritičen, da ta povišek močno prizadeva neposredne obdelovalce. Sicer določa zakon o bolniškem zavarovanju, da bi primanjkljaj pri naši bolniški blagajni morala v celoti pokriti državna bolniška blagajna, v katero je včlanjena naša pokrajinska blagajna. Odlok vladnega komisarja sloni tudi na formalno zgrešenih predpostavkah. V pismu je izražena tudi zahteva, da se razpišejo volitve upravnega odbora v pokrajinske kmečke bolniške blagajne. V vednost je bilo pismo poslano tudi Vsedržavni kmečki zvezi v Rimu in Zvezi neposrednih obdelovalcev Furlanije - Julijske Kraji- Kdo bo češnje obiral? Res je, da češnje letos niso dosti obrodile, da veje ne rdijo od kobul češenj, vendar bi jih na sadnih trgih moralo biti vseeno več. Zadnje dneve maja, ko bi morala biti sezona na vrhu, jih je celo zmanjkalo. Kupci in še posebno matere številnih družin se sprašujejo, kaj naj bi bilo temu vzrok? Ko sem bil še pred kratkim na Vipavskem in na Krasu, so mi kmetje razlagali svoje račune s češnjami. Na kmetih primanjkuje iz leta v leto čedalje bolj delovna sila. Doma sta navadno gospodar in gospodinja, pa še majhni otroci. Bratje in sestre gospodarja so se razgubili po svetu po raznih službah. Kdo naj torej obira češnje? Ali gospodar, ki ima vse polno opravkov? Ali naj gospodinja, pusti ku hinjo, otroke, prašiče itd.? Najeta delovna sila stane dnevno 1000 dinarjev, pa še obilna večkratna dnevna hrana. Dober obiralec mora obrati 100 do 150 kilogramov češenj dnevno. Ce jih nabere samo 50 kg, sc že nc izplača, ker pobere samo obiranje dobro tretjino izkupička. Češnje morajo biti tako go ste, da jih z enim trgljajem roke utrga najmanj pet alj šest. če pa so češnje redke ali pa drevesa visokostcbcl-na, se obiranje ne izplača. Že vrsto povojnih let je dobršen del češenj osla jal neobran na drevesih in je segnil ali pa so ga pozobali ptiči. Vsako leto večje število industrijskih obratov pobere novo število delovne sile s kmečkega področja. Letos so ostala mestna tržišča tako rekoč brez češenj. Prihodnje leto bo še slabše. Kmetje sekajo češnjeva drevesa, ki j m ne prinašajo več dohodkov. In prihodnje leto bo še manj obiralcev. Rešitev bi bila v planlažah nizkostcbelnalih Češnjevih dreves na velikih družbenih kmetijskih obratih, ker zasebni kmet ne zmore več obirati drobnega sadeža. —ar. Letošnji mednarodni vinski sejem v Ljubljafl Že šest vinskih sejmov je bilo dosW na Gospodarskem razstavišču v L jut ljani,. zato se pač lahko reče, da imt jo ti sejmi že tradicijo. Letošnji Vir mednarodni vinski sejem bo od 26. a" gusta do 3. septembra. Takoj, ko j bilo to objavljeno, so pričele prihajajj prijave udeležencev, zato uprava sef ma upravičeno pričakuje za to leto pf' sebno veliko udeležbo. i V Novost te letošnje mednarodne pit ip i %g£ reditve bodo žgane pijače. Uprava sel. t/ ma hoče s to novostjo pomagati prt- “ izvajalcem žganih pijač v njihoveiM, prizadevanju po novih tržiščih. V okvt(a . rti sejma se bo tudi letos sestala p4ti?7 sebna mednarodna komisija stroko'i;o,'e njakov, ki bo vešče ocenjevala vse žgiifce ne pijače: sladke, likerje, koktaile, >liti mulzijske likerje, punče in sadne d tim serte. Kvalitetnim izdelkom bodo p< s* BESTI - ŠPEDICIJA Železniška postaja Časa Rossa - Tel. 55-33 GORIZIA KOBILI lADALOSSO permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianc«, tel. 35-740 Pohištva — dnevne eobe — oprema -a urade - vtizrčlii - posteljice RAZSTAV*. UL. VALDIRIVO, M — UL. T. ITLZI, 7 L&stanol, svetilka, popolne opremo za kopalnico ... po oonah, ki so ne dajo primerjati I Brandolin Via S, Maurlzlo, 2 Splošna plovba Piran Telefon 51-70 Telex 03523 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe INTEREUROPA mednarodne, špedicija to transport Glavna direkcij* Koper tel. 141; 184 teles: 03—176 Brzojav: Intereuropo Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre In cenene tpedicijtke in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmu Održava osam linija 1 to: Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope. Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Nevv Yorka, Philadelphie i Baltimora. Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa. Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie. Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra. Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna. Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka. Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama plovi 35 bndh 1 modemih bro- dova, koji Iraadu preko 230.000 tona nosivosti, ras- hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnlč- klh m Jesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLLNIJE«