■ iCT -
Narotolna za Ljubljansko pl	I||l IM K Jff WUSj	flVk H	H	B»	H	Uredništvo: LJubiJaaia,
pokrajino: letno 70 lir (za	Kgfl	V>^towj5i	XE®iaac«ŽSSF «BEg	f,—H	VflR, K9	H	■■	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
Inozemstvo 75 lir), za *■'«	gg	^Kln	■»	Bfl|	EB	K	■■	25-52. Uprava: Gregor-
leta 35 Ur. za '/. leta 17.50	^	w	^	čičeva ^ 27 Tel 47 61
Ur, mesečno 6— lir. Te- v	■	Rokopisov ne vračamo. —
Plača ln^ožlse v Ljubljani. CSSOPiS 23 CffifOVIIlO# IlICl USt ff/O« O bft fff Cf Cfl d ffll5 f VO nlcl v Ljubljani št. 11.953.
C O N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V O per la pubblicitA di provenienza italiana efl ester« (I I ZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO 1TAL1ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.	|	m inozemstvo iroa 1STITUT0 ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
I iha/a -«■1
vsak torek in petek
Sprememba časa za promet in javne obrate
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal tole naredbo o spremembi predpisov za promet in javne obrate:
Clen 1. — Do nove odredbe ne sme v Ljubljanski pokrajini nihče krožiti od 20. do 5. ure.
Člen 2. — Čas, ob katerem se morajo zapirati javni obrati in končati javne predstave se določa /a vso pokrajino na 19.30 uro.
Člen 3. — Druge določbe na-redb z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 in z dne 24. junija 1942-XX št. 125 se ne spreminjajo.
Clen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan 20. okt. 1942-XX.
Ljubljana dne 13. okt. 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Liuttuvna. petek 16. oktobra 1942-XX
Itaiiiansko-hrvatska davčna
konvencija
(Nadaljevanje)
Končni zapisnik
Opozorilo imetnikom centralnih kurjav
Pokrajinski svet korporacij je ugotovil, da na zadnje opozorilo mnogi imetniki centralnih kurjav (tudi etažnih) sploh niso odgovorili ali so poslali nepopolne podatke. Zato opozarjamo ponovno, da morajo brez izjeme vsi imetniki centralnih kurjav (tudi etažnih) prijaviti Pokrajinskemu svetu korporacij, urad za kurivo, v Ljubljani, Beethovnova 10: 1. izvor kotla centralne kurjave, 2. ogrevno površi-no kotla. 3. morebitne rezervne kotle.
Kdor bi omenjenih podatkov ne predložil v teku 2 dni, ne samo da bo izključen od sleherne dobave kuriva, marveč mu bo vsa zaloga kuriva, ki jo morebiti poseduje, zaplenjena in odgovorni bodo v smislu čl. 16. naredbe Visokega komisariata št. 169 z dne 2. septembra 1942-XX (Službeni list, kos 70. z dne 2. septembra t. I.) prijavljeni sodišču.
Pričetek kurjave
V kratkem bo objavljena naredba Visokega komisariata, s katero bo za zimsko dobo urejeno ogrevanje prostorov in ostale zadeve kurjave, ki so s tem v zvezi. Dotlej pa opozarja Pokrajinski svet korporacij upravitelje naprav za centralne kurjave, ki obstojajo pri javnih oblastvih, uradih, zavodih, gostinskih obratih, hotelih in privatnih poslopjih, da ne smejo, ako ne bodo objavljene drugačne odredbe, pričeti z ogrevanjem poslovnih prostorov in stanovanj pred 1. novembrom 1042.
I tali j ansko-nemški plačilni sporazum
Nedavno je bil podpisan sporazum o razširitvi italijansko-nem-škega plačilnega prometa tudi na vsa evropska ozemlja, ki jih ima zasedena nemška vojska. Urejeno je tudi vprašanje turističnega plačilnega prometa z Belgijo, Holandsko, Norveško, Protektoratom, Generalno gubernijo ter Srbijo in Banatom za tujski promet iz Italije. Za te kraje je tečaj lire: Belgija 255.50 lir za 100 belg., Holandska 847.55 lir za 100 goldinarjev, Norveška 363 lir za 100 kron, Protektorat 63.80 lire za 100 kron, Gen. poljska gubernija 319.40 lire za 100 zlotov in Srbija z Banatom 31.95 lire za 100 din.
Ob podpisu konvencije, sklenjene na današnji dan med kraljevino Italijo in Nezavisno državo Hr-vatsko za preprečenje dvojnega obdačevanja z neposrednimi davki, je bila sestavljena naslednja sporazumna izjava kol sestavni del te konvencije same:
1. Naštev neposrednih davkov, veljajočih v obeh državah pogodni-cah, v členu 1. konvencije ni zaključen.
Dvomi, ki bi utegnili nastati v tem pogledu, se pojasnijo s sporazumom med vrhovnima finančnima oblastvoma držav pogodnic.
Vrhovni finančni oblastvi držav pogodnic izmenjata na koncu vsakega leta po potrebi seznam neposrednih davkov, ki veljajo v vsaki državi.
2. S poslovnim sedežem po čl. 3. konvencije se poleg sedeža dejanskega vodstva podjetja razumejo podružnice (filiale), proizvajalni prostori, laboratoriji, nakupne in prodajne pisarne, skladišča in druge trgovinske naprave z značajem trajne ureditve kakor tudi zastopništva iste vrste.
Velja, da obstoji poslovni sedež po členu 3. konvencije, če posluje tuje podjetje v drugi državi po-godnici:
a) z uradnikom ali uslužbencem, ki ga plačuje to podjetje;
b) z zastopnikom, ki ima pravico neposredno zavezovati podjetje, tudi če ni posebne pogodbe v ta namen, zlasti pa pravico podpisovati pogodbe v imenu podjetja, tudi če zastopnik nima pravice sprejemati plačila za blago.
Če ima tuje podjetje v drugi državi pogodnici zastopnika, ki običajno nastopa dejansko kot njen pooblaščenec, velja tudi v takem primeru, da obstoji poslovni sedež podjetja po členu 3. konvencije.
Če posluje tuje podjetje v drugi državi pogodnici po zastopniku, ki je po pogodbi za zastopanje pooblaščen samo, da predlaga posle podjetju, katero samo odloča o njih, tako da se sklepajo posli med stranko in podjetjem, a ima zastopnik le pravico dobiti provizijo, če se posel res sklene, velja da v tej državi ni poslovnega sedeža.
Zastopnikovo posredovanje samo za to, da se že sklenjeni posel izvrši, ne spremeni zgoraj opredeljenega stanja.
Obstoj namestitvene pogodbe se lahko ugotavlja po glavnih in postranskih znakih.
A. Glavni znaki so tile:
a) da obremenjajo upravni stroški posredovalčevi, zlasti najemnina za poslovne prostore, tuje podjetje;
b) da zastopa posredovalec eno samo tuje podjetje.
B. Za postranske znake je šteti tšle:
a) da vlaga posredovalec prošnje za uvozna dovolila v imenu podjetja, katero zastopa,
b) da posredovalec neposredno in običajno sprejema plačila in prenaša terjatve podjetja, katero zastopa ali da oglaša za podjetje;
c) da posredovalec uporablja papir z glavo podjetja, katero zasto-
pa, ali kaže druge zunanje znake podjetja.
Obstoj namestitvene pogodbe se v dvomu lahko ugotovi s stekom enega glavnega in več postranskih znakov.
Dogovorjeno je pa, da imajo finančna oblastva tiste države, v kateri zastopnik posluje, pravico nadzorovati poslovni način takega zastopnika in uporabljati pravila o glavnih in postranskih znakih. Če se po znakih ugotovi, da za-- topnik v nasprotju z določili pogodbe posluje kot pooblaščenec podjetja, velja, da obstoji poslovni sedež.
Samo iz tega, da je neka določna oseba ali neka družba izključna uvoznica izdelkov podjetja v eni državi pogodnici, se ne more sklepati, da ima tuje podjetje v drugi državi pogodnici poslovni sedež.
Dogovorjeno je torej, da za ugo-lovitev obstoja poslovnega sedeža po členu 3. konvencije niso odločilni samo navadni kupčijski posli, ki se opravljajo preko povsem neodvisnega zastopnika.
Tudi je dogovorjeno, da razstavljanje vzorcev ne ustanavlja poslovnega sedeža, ki bi se mogel obdačiti, toda s pogojem, da se vzorci ne prodajajo.
3. Vrhovni finančni oblastvi obeh držav pogodnic si pridržujeta pravico neposredno urediti obdačeva-nje podjetij za zračno plovbo na drug način, nego je določen v členu 5. te konvencije.
4. Prenos dobičkov iz poslovnega sedeža kakega italijanskega podjetja v Hrvatski osrednjemu sedežu še ne upravičuje uporabe
dodatnega davka (dodatni porez) — davka na dividende (porez na dividende) za te dobičke. Isto velja za prenos dobičkov iz poslovnega sedeža kakega hrvatskega podjetja v Italiji osrednjemu sedežu, ako bi se v Italiji uvedel podoben davek.
5. Obe stranki pogodnici sta sporazumni o tem, da obremenja del splošnih stroškov dejanskega osrednjega sedeža podjetja poslovni sedež, ki ga ima podjetje v drugi državi pogodnici.
6. Glede oseb, ki niso podaniki , ne ene ne druge države pogodu ice, ■smeta vrhovni finančni oblastvi s
posebnimi sporazumi urediti po-. r amezne primere, da bi se pre-I prečila dvojna obdačitev, in to s j posebnim ozirom na državljane tistih držav, ki so sklenile z državama pogodnicama konvencije zoper dvojno obdačevanje. j 7. Navzlic določbam člena 17. i konvencije ne daje uporabnost j konvencije na dobo od 1. januarja 1 1941 do njene uveljavitve nikake i pravice do kakršnega koli povra-j rila za to dobo že pobranih dav-j kov.
Sestavljeno v dvojnem izvirniku.
| v hrvatskem in italijanskem jezi-!ku. Oba izvirnika sta avtentična.
V Zagrebu dne 27. oktobra 1941.
Cena	060
720 kg in gospodinjstva z 12 ali več osebami 900 kg drv.
Gospodinjstvo s centralno kurjavo dobi (sorazmerno s številom oseb) samo polovico prej navedene množine drv. Kdor ima plin, dobi 10°/o manj od celotne količine. Kdor ima centralno kurjavo in Uidi plin, pa sploh nima pravice do drv.
Gospodinjstvo, ki ima enega ali več podnajemnikov, dobi za dodatek še 270 kg drv, čeprav ima več podnajemnikov.
Tista gospodinjstva, ki imajo že tem množinam ustrezajoče zaloge drv, seveda ne bodo dobila drv. Kdor je naznanil manjšo zalogo drv, ta ima pravico še do razlike, da bo dopolnjena upravičena množina drv.
S temi drvmi bodo gospodinjstva morala shajati prvo polovico zime do konca leta, a za čas od Novega leta pa do kraja marca bodo stranke pozneje spet dobile enako množino drv kot za prvo polovico zime. Ljudje pa morajo pri porabi drv računati, da so ta drva namenjena za kuho in tudi za ogrevanje.
Odjemalci lahko dobe drva pri svojih trgovcih s kurivom že od četrtka, 15. t. m. dalje. Da ne bo prevelikega navala, naj upravičenci k večjim trgovcem hodijo po drva tako, da se bodo zvrstili upravičenci z začetnicami A do K že ta teden, drugi pa prihodnji leden. V splošnem naj se odjemalci ravnajo po razporedih, kakršne bodo določili in nabili posamezni trgovci kuriva.
K trgovcu je treba prinesti s seboj mesarsko knjižico.
LORKOVIC'
KOŠAK
CASERTANO
I Videl po odredbi Njegovega Veličan-Iva Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije Minister za zunanje posle C1ANO
Potrošnia papiria prepovedane proizvodnje
Združenju industrijcev in Združenju trgovcev je poslal Visoki komisariat sledečo okrožnico glede starih vrst in zalog papirja:
Z ozirom na pridržek v razpisu z dne 19. sept. t. 1. št. 3626/10 in dodatno k okrožnici z dne 4. julija t. 1. št. 1534/4 se sporoča, da se grafična, podjetja ne smatrajo vključena med podjetja (papirnice), katerim je prepovedana potrošnja papirja prepovedane proizvodnje.
Ker so dospeli na Visoki komisariat predvsem s strani strok, ki izvršujejo trgovino s papirjem, posebni podatki o pomembnih količinah zalog papirja prepovedanega tipa, kot n. pr. patiniran papir, pergamin papir, dokumentni papir (carta protocollo) itd., ki so obstojale na dan 31. avgusta t. 1. in ker so bile medtem že uvožene razne partije papirja inozemskega izvora ali pa je uvoz še v teku, Visoki komisariat, čeprav vzdržuje še nadalje prepoved papirni industriji glede izdelovanja in torej tudi glede prodaje papirja ter kartona prepovedanega tipa in teže, izjemoma dovoljuje trgovcem na veliko in na drobno prodajati papir in karton prepovedane proizvodnje, vsekakor pa samo do 31. decembra t. 1.
Kar se tiče zalog papirja in kartona prepovedanega tipa, teže in formata pri grafični industriji, pa-pirotehnični industriji, založniških podjetjih, se smejo te zaloge prav tako uporabiti samo do 31. decembra t. 1., medtem ko mora industrija papirja, v kolikor še razpolaga z zalogami tega papirja, ki še niso uporabljene, prijaviti svojemu združenju do 12. t. m; zadevne količine v treh izvodih. Združenje bo v teku 5 dni po prejemu prijav predložilo prijavo Visokemu komisariatu.
Grosisti neživilskih proizvodov
Visoki komisariat je na zadevno vprašanje pojasnil, da so grosisti /. neživilskimi proizvodi pri prodaji ustanovam, bolnišnicam, dobrodelnim zavodom itd. dolžni prodajati po cenah, ki ne smejo biti višje ko tiste cene, ki so predpisane pri prodaji grosista — detaj-listu.
Zastoj pri izvozu bombaža iz Amerike
Odkar so Zedinjene države v vojni, ni več običajnih rednih izkazov o izvozu bombaža. Iz poročil raznih listov o pridelku in potrošnji bombaža pa je dobil »Pester Lloyd« naslednjo sliko pridelka, potrošnje in izvoza bombaža iz USA v milijonih bal:
Nabava in delitev drv v Ljubljani
Od srede 14. t. m. razdeljuje odsek za kurivo, Gradišče št. 6, trgovcem kuriva imenike odjemalcev s podatki o nabavni upravičenosti in količini.
Upravičenci dobe pri trgovcu, h kateremu so se prijavili, naslednje količine drv: gospodinjstvo, ki ima samo eno osebo, 270 kg drv; gospodinjstvo z dvema osebama 360 kilogramov; s tremi, štirimi ali petimi osebami 450 kg; s šestimi ali sedmimi osebami 540 kg; z osmimi ali devetimi osebami 630 kilogramov; z 10 ali 11 osebami
pridelek	potrošnja	izvoz
1935./36.	7.95	5.44
1938./89.	6.85	3.33
1939./40.	7.75	6.18
1940./41.	9.72	1.20
1941./42.	11.04	1.20
Delež izvoza od vse potrošnje je		
dosegel 1. 1941./42. samo še 10%, dočim je znašal 1. 1939./40. okrog 44 %, v povprečju zadnjih predvojnih let pa 41 %. Zaloge bombaža v USA so znašale v začetku pridelovalnega leta 1941./42. skupaj 22.32 milijona bal, in sicer
11.58 starega in 10.74 milijona bal novega pridelka.
Ali ste že poravnali naroininol
Iz italijanskega
gospe larstva
0 načrtu za kmetijsko proizvod njo v letu 1942./43. v Lombardij je poročal v Milanu podtajnik kme tijskega ministrstva dr. Nannini Obiskal je tudi sedež kmetijski zadruge in več vzornih posestev Na teh sestankih se proučujeji pridelovalni načrti za posamezni pokrajine.
Ureditev italijansko-hrvatske go spodarske vzajemnosti je ta mese< znatno napredovala s sklenitviji važnih sporazumov med pristojni mi ministrstvi. Razgovori so bili \ Veneziji, vodji delegacij pa str bila sprejeta tudi pri predsedniki stalne italijansko-hrvatske gospo darske komisije grofu Volpiju.
Poraba in prodaja katrana, umet ne smole za asfalt in naravne mi neralne smole sta na novo urejen z odlokom od 12. oktobra. Plinar ne morajo destilirati vso zalogi katrana, ostala zadevna podjetjf pa morajo dati zalogo katrana ir smol na razpolago korporacijske mu ministrstvu. Prepovedano jr uporabljati katrane za pridobiva nje plinov, tlakovanje cest, zr strešno kritje in za stavbene plo če, katranizacijo plutovine, kon serviranje lesa ter za proizvodnje karbolineja.
Izšla so navodila za ustanavlja nje prodajaln tipiziranega tekstil nega blaga in izdelkov. Trgovine morajo vložiti posebno prošnjo pri pristojnem krajevnem oziroma pokrajinskem uradu.
Novi predpisi za pisemsko pošto objavljeni dne 6. t. m. v Uradnem listu kraljevine Italije, dovoljujejo rabo tehle jezikov: albanski, am-harski, arabski, češki, bolgarski, kitajski, korejski, danski, finski, francoski, japonski, grški, Italijan ski, angleški, latinski, litvanski, norveški, nizozemski, perzijski, poljski, portugalski, romunski, ruski, srbsko-hrvatski, slovaški, slo venski, španski, švedski, nemški tajski, turški, ukrajinski in ogrski To velja za notranji in zunanji promet. Raba drugih jezikov in šifer ali dogovornih znakov je prepovedana. — V notranjem poštnem prometu je prepovedano rabiti nevidna črnila ali pisave, pa tudi rabiti kvadrirani papir ali trgovski ali ovojnice s podlogo Prepovedano je vlaganje znamk v pisma. Navesti se mora pa vselej odpošiljateljev naslov, za pisma na zadnji, za dopisnice na prednj levi strani. — Pisma za inozem stvo, ki ustrezajo ostalim predpi som, se morajo oddajati na poštnem uradu, ki prevzame tudi de nar za znamke in jih nalepi. Novi predpisi veljajo tudi za tiskovine Pošiljke v nepredpisni obliki ali oddane drugače se ne odpremijo oziroma se uvede kazenski postopek proti krivcem.
Prodaja izdelkov iz usnja: kov čegov, torbic, vozne opreme in hišne oprave ter kožne galanterije vobče je dovoljena samo še do 1. januarja 1943. Odlok korpora cijskega ministrstva navaja na drobno te izdelke. Izdelava pa je bila prepovedana že z odlokom 6. februarja, katerega predpisi ve Ijajo še nadalje tudi za ukorišča-nje tistega usnja, ki ni uporabno za izdelavo obutve.
Bolgarija	in
na Črnem morju
Pod tem naslovom objavlja sofijski dopisnik zagrebškega tednika »Neue Ordnung« pregleden članek podatki o mednarodnem prometu bolgarskih pristanišč. Izhodišče mu je nemški vojni uspeh na vzhodu.
Kot črnomorska obalna država opazuje Bolgarija vojne dogodke tem predelu z veliko pozornostjo in zanimanjem, zlasti zato, ker je bila po zadnji vojni odrinjena od Egejskega morja, kar je bilo usoden udarec za njeno gospodarstvo in posebno še za ozemlje Rodopov, največja ovira pa za razvoj lastnega brodovja za neposredne zveze s svobodnimi morji. Njen promet je občutno padal.
Dejansko se je od leta 1919. ves jen pomorski trgovinski promet dr/^il osmih pristanišč. Varna je propadala zaradi tega, ker je izgubila žitorodno dobruško zaledje.
Ker se je morala Bolgarija omejiti na Crno morje, ji je pa postal toliko važnejši ta ozki prostor in je po tem zanimanju tudi spr mljala spremembe mednarodnega ravnotežja.
Sedanja vojna je že od začetka nudila Bolgariji veliko priložnosti za povečanje lastnega vpliva, predvsem pa je zelo vplivala na njeno zunanjo trgovino, zlasti čezmorsko.
Še leta 1939. so na primer plule iz bolgarskih pristanišč tuje ladje v temle razmerju: 55 angleških, 127 nemških, 245 italijanskih in ena francoska. V naslednjem 'etu so ti deleži padli na 18, 38, 120 in na ničlo, medtem ko se je še dobro držal promet z Romunijo, Turčijo in Rusijo.
Nova velika sprememba je nastala z nemško-rusko vojno, ki je Crno morje spremenila v bojišče* ker je bila Romunija že od začetka na nemški strani. Ker je Bolgarija tudi sama že leta 1941. spomladi pristopila k trojnemu paktu, ni mogla ostati miren opazovalec tega orjaškega boja na v rnem morju in na njegovih obalah. Nastopila pa ni zgolj zaradi tega, ker je imela Rusija tako veliko pomorsko premoč ali zato, ker je ta v na-
COTONIFICIO
VALLETICINO
IVBRHICA
BOMBAŽA
Milano
Via Principe Umberto, 34
na vzhodu. Še dosti bogatejše pa je na ležiščih šote ozemlje Sovjetske zveze, ki ima za okroglo 150 milijard ton tega goriva.
sprotju z vsemi pravili potapljala bolgarske ko tudi turške trgovinske ladje, temveč že zato, ker se je sama morala že davno prej hudo boriti z boljševiško nevarnostjo na lastnih tleh in je bila pripravljena z vsemi močmi podpreti boj zoper tega skupnega sovražnika Evrope. Sovjeti so poleg tega takoj v začetku vojne jeli izkrcavati male teroristične skupine na bolgarskih tleh, ki so bile naglo uničene, promet pa ustavljen.
Bolgarija se je bila medtem povečala za osvobojeni del Dobrudže in njeno gospodarstvo se je znova ojačilo, na jug pa se ji je nato odprla s pridobitvijo pristanišč ob Egejskem morju nova bodočnost. Za Veliko Bolgarijo je prinesel novi položaj na Črnem morju jasne in izredne perspektive. Predvsem bo lahko še naprej nemoteno vzdrževala najcenejši, pomorski promet z bližnjo Turčijo in njuna rastoča trgovina bo tudi ugodno vplivala na prijateljske odnošaje s to sosedno državo. Poleg tega se bo znova okrepila bolgarska obrežna plovba, ker so ceste še zelo redke in ker se je moral občutno omejiti avtomobilski promet zaradi pomanjkanja gume in bencina. V kasnejši bodočnosti pa se obetajo Bolgariji še popolnoma nove možnosti na morju in izvedla bo lahko velike načrte, ki so postali važni zlasti še zaradi priključitve zapadne Tracije in kosa egejske obale. Njeni prvi nalogi sta dograditev bolgarskega vojnega in trgovinskega brodovja ter modernizacija vseh večjih bolgarskih pristanišč.
Vidi se, da se bo pričela po odstranitvi rdeče nevarnosti za vse črnomorske obalne narode doba varnosti in mirnega sodelovanja v duhu novega evropskega reda. Bolgarski narod se že resno pripravlja na to, da kar najbolje iz koristi velike možnosti, ki mu jil nudi novi položaj na Črnem morju, kjer mu je določeno posebno poslanstvo v prid evropske skupnosti.
Proizvodnja bencina in olj iz šote
Iz vseh delov Evrope se zadnji čas vrstijo novice o izumu novih postopkov in proizvodnih načinov za pridobivanje bencina in olja iz šote. V posameznih deželah so po informacijah iz gospodarskih virov v zadnjem času zelo povečali pridobivanje šote, s katerim je začela rasti posebna industrija za požlaht-njevanje tega sicer malo vrednega goriva. Iz Španije javljajo, da je vlada šoto in njene industrije proglasila za »državno važno gospodarsko panogo«, ki ji gresta posebna državna zaščita in podpora.
Proizvodnja šotnega koksa je zadnji čas v vseh tistih evropskih pokrajinah, ki razpolagajo z bogatimi ležišči šote, zelo napredovala in industrija, ki iz šotnega koksa izdeluje mazalna olja in bencin, je nepričakovano naglo napre
dovala. Uspelo je z novimi meto dami proizvajati iz šotnega katrana visoko kvalitetne motorne ben cine, ki se uporabljajo celo v letalstvu. Razen tega daje destilacija šote v koks nekaj osnovnih kemičnih snovi, iz katerih se izdeluje že dragocen gradbeni material, ki uspešno nadomešča kovine, katere je morala Evropa prej uvažati z drugih celin.
V Nemčiji objavljeni statistični podatki kažejo, da je v zavojeva nih pokrajinah na vzhodu pridobila Nemčija nova velika ležišča šote, ki se samo na betonskem cenijo na 1.7 milijarde ton. Ker računajo, da se iz 2 do 3 kg šote lahko pridobi 1 kilovatna ura elek trične energije, predstavlja zgornja številka nazorno ogromni ener gijski vir, ki ga je Nemčija zajela
II mio bambino h a letto con 1’influenza.. Moj otrok Je zbolel za Influenco...
Madžarska potujoča razstava za novo Evropo
Kulturni oddelek madžarskega zunanjega ministrstva je osnoval zanimivo razstavo, ki se imenuje »Potujoča razstava za novo Evropo« in bo krožila po Nemčiji, Italiji in Ilrvatski. Razstavo so si najprej ogledali novinarji. S plastikami, fotomontažo, pregledi in vzorci je prikazano delo Madžarske po prejšnji vojni na vseh področjih. Po eno dvorano so določili za pregled političnega dela, soeial-uo-političnega, kmetijskega in industrijskega. Namen razstave je pokazati svetu naprednost Madžarske iu njen pomen za evropsko obnovo.
Tip »vojne lokomotive«
»11 Piccolo di Trieste« je objavil iz poročil nemških listov podatke o novi vrsti parnega stroja, ki mu led ne more škoditi. Novi tip lokomotive so sestavili na ukaz Vodje, oz. njegovega oboroževalnega ministra dr. Speera, in ni popolnoma nov po sestavu, temveč je racionalizirana le njega izdelava, da se prihranijo surovine in delovni čas.
Pri vsakem stroju prihranijo 26 ton kovine in 6090 delovnih ur, ta ko da so v letošnjem septembru izdelali dvakrat toliko lokomotiv ko v marcu. »Vojna lokomotiva« pa ima posebno napravo proti oledenitvi in se bo zaradi tega uporabljala zlasti v prometu po širnih ruskih planjavah.
Prav znatne množine gradiva so prištedili z opustitvijo stopnišč, okenc in drugih postranskih delcev. Prevlečene, pološčene in ostru-žene so le važnejše po-vršine. Sam tender je od teže 26 ton olajšan na 18 ton. Podoben je cisternske-mu vozu, zato ima večjo prostornino, da gre vanj namesto 26 celo 54 m3 vode, premoga pa 10 ton.
Načelo varčevanja so uveljavili tudi pri izdelavi tovornih vagonov. Prej je tehtal tak voz 12.690 kg, novi tehta le 8140 kg, nosi pa lahko namesto 15 celih 20 ton. Od Novega leta dalje morajo vse nemške tovarne izdelovati samo te vojne tipe železniških vozil.
Oenarstyo
V klirinškem prometu med Hr-
vatsko in Španijo velja obračunski tečaj 21.20 pezete za 100 kun.
Zagrebški denarni zavodi so v tednu Rdečega križa prispevali k zbirki 2.5 milijona kun.
Nova državna kovnica v Zagrebu začne delovati kot državno podjetje z glavnico 20 milijonov kun Srbska narodna banka sporoča, da krožijo neki ponarejeni turški bankovci po 50 piastrov in po 100 turških lir. Po 50 piastrov v Turčiji sami sploh ni zakonitih bankovcev, ponarejeni stotaki pa se lahko razločijo od pravih po tem da je na njih namesto Kemalove slika predsednika Inenija.
Plačilni sporazum med Madžarsko in Srbijo za ureditev starih dolgoročnih obveznosti s priključe nega ozemlja je bil sklenjen z veljavnostjo od lanskega 1. avgusta dalje. Srbski kakor tudi madžarski zunanjetrgovinski dolgovi se plačujejo na poseben likvidacijski dinar ski račun, ki velja za Južno Madžarsko.
Le cosi ae forme influenzali compren-dono, accanto alta vera influenza, quel complesso di malattie invernall rappre-sentate da tosse, febbre, farlngitl, tra-cheiti, bronchttl.
In tutti i malannl da raffredamento č rimedio sovrano la
In »enfllii in lulle le lermecle Tako Evane oUike influence obsegajo, poleg resnične in-o se»vse le ern fluence) ge množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
E’INUTILE SOFFRIRE!
ZAKAJ BI TRPELI!
RODINA
Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influenc
JOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOO ooooooor
Rag. B. Baruffaldi
Via Gesu 12 - Milano (2)
Prodotti chimici per 1’industria e agricoltura «RIOLlTO» il detersivo per tut-te le iudustrie «CANDOR» llucato perfetto sen-za sapone
Kemični izdelki za industrijo in kmetijstvo «RIOLlTO» lužilo, za vse industrije
CANDOR» najboljši pralni prašek brez mila
CXXX500000000000000000000000000000000000000000000
Gospodarske vesti
Vsi delodajalci, ki plačujejo usluž-benski davek v davčnih znamkah ter imajo davčne knjižice svojih nameščencev še vedno pri davčni upravi, se opozarjajo, da jih v lastnem interesu čimprej dvignejo.
Ker so v tem letu mnoga podjet-; a svojim nameščencem zvišala plačo, se opozarjajo vsi delodajalci, da morajo vsem samskim nameščencem, ločenim ter vdovcem v starosti 30 do 60 let odtegovati samski davek, ako njihovi prejemki presegajo 50 lir mesečno. Podrobna navodila se dobe pri davčni upravi.
Visoki komisariat je razpisal komisijski ogled naprav in parcel za nove_ naprave tvrdke Anton Res, Ob železnici v Ljubljani, na dan 30. oktobra ob 8.30 na kraju samem. Industrijska in gradbena tvrdka Res želi postaviti poleg skladišča za asfalt še transformator in razne stroje, drobilce, dva mlina, ita, dva elevatorja, žago in kuhalnik za strešno lepenko. Načrti so na ogled pri VIII. oddelku Vis. komisariata in pri županstvu v Ljubljani. Do 28. oktobra je čas za pismene ugovore, za ustne pa še na razpravnem naroku.
Po načrtu novega zakona o delniških družbah se v Bolgariji ne bodo smele ustanoviti take družbe z nižjo glavnico ko 1.5 milijona levov, dividende in nagrade pa se smejo plačevati le po primerni dotaciji rezervnega sklada. Važne bodo tudi nove določbe glede manjšinskih delnic in o udeležbi tujega kapitala.
Prisilne dražbe za zasebne terjatve ostanejo na Hrvatskem še na-daje prepovedane. Podaljšanje velja za tri mesece.
Državna trošarina na vino je v novi hrvatski odredbi določena na 3 kun za liter, občinska pa sme znašati v Zagrebu in Sarajevu do šest, v vseh drugih mestih do 4 in v malih krajih 2 kuni. Podobno velja za žganje maksimirana trošarina po 30, 20 oziroma 10 kun za hektolitrsko stopnjo.
Zvišanje glavnice od 20 na 25 milijonov kun je odobreno zagrebški tvrdki Vladimir Arko, industrijski d. d. za proizvodnjo špirita, kvasa, etra, likerjev in kemikalij, sodov ter za trgovino z vinom in kmetijskimi pridelki.
Hrvatski oglasni zavod Interre
klam si je zvišal glavnico na 1 milijon kun in postal delniška družba. Na en milijon je bila zvišana tudi glavnica tvrdke Kristallum d. d.
Dosedanja prodajna tvrdka Bate v Bolgariji »Bolgarska kotva« d. d. •'e naročila v Nemčiji stroje za novo tovarno, da bi sama izdelovala evlje cenejših vrst.
Poštnega kongresa na Dunaju se udeležuje poleg zadnjič naštetih držav tudi Turčija. Otvorila sta ga ministra Osi Host Venturi in Ohne-sorge z velikima govoroma in naglasila updnje na ustanovitev evropske poštne zveze. Kongresu predseduje vodja finske delegacije.
Na mednar. obrtniškem kongresu v Budimpešti je imel prvi referat o sodelovanju obrtnikov pri proizvodnji vodja centrale nac. svetnik P. Gazzotti, za njim je pa predaval predstavnik nemškega obrtništva M. Thurn o sodelovanju obrtništva po vojni.
Bogata ležišča boksita so odkrili na Madžarskem blizu Budimpešte. Pričele so se pospešene priprave za pridobivanje rude.
Za plinske, vodovodne in ogrevalne naprave so v Nemčiji znižali število modelov od 3000 na 250, ki se pa morajo izdelovati serijsko, da se doseže s tem velika pocenitev armatur.
Nova delovna pogodba sladkorne industrije. V Rimu so podpisali te dni predstavniki nacionalnih federacij delavcev ter industrijcev-lastnikov sladkornih tvornic novo delovno pogodbo, ki se tiče delavcev, nameščenh v sladkorni industriji in v industriji alkohola prve kategorije. Nova delovna po godiba je velika pridobitev za 22 000 delavcev, ki delajo po sladkornih ter alkoholnih tvornicah v Venetu, Lombardiji, Emiliji, Romagni, Piemontu, Liguriji, Toscani, Umbriji, Laziju, Abruz-zih, Campaniji ter Calabriji.
le 121 irah
barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke iid. škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šclcnburgova 3 Telefon št. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani