Leto VII, štev. 277
Mubljana, sreda 1. decembra 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 3 Din
« Uhaja o a 4. Mggh —
Stane mesečno Oin «$ —, M tn©-gemstvo Dir so-— »eobvesits.
Ogiaii oo earitu.
Uredništvo f
LJubljana, Krtafiova ulica itev. §/L Telefon štev 71, ponoči tudi Vev 4a
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravniStvoi Ljubljana, PreSernov«
ulica it st - Telefon St 36
tnseratnt oddelek« Ljubljana, Prešer« nora ulica St «. - Telefon St 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St t. — Celie. Aleksandrova cesta.
Račun prt poitnem Cek. zavodu« L|ub-jana St 11.84« • Prah« čisto ?8.iSo, Wien. Mr tni; S47
Slovenci?
Po tisočletnem robstvu je tudi nam, ki vršimo važno dolžnost prednje straže Slovanstva na jugozapadu. zasijala davno zažeijena zarja zlate svobode. Iz svetovne vihre je rojena: s potoki krvi in solza je pridobljena; skozi stoletja ie tekla zanjo kruta borba, zato ne srnejo zapasti pozabi junaški podvigi tistih, ki so vodili ljudstvo na potu k svobodi, ki so trpeii in umiraii za ta vzvišeni cilj!
Hvaležnosti, ki jo dolgujemo velikim bojevnikom, je treba dati vidnega izraza, ki bo poznim rodovom svedoči!. da je sodobnikom — pri am vel kih dni — bila prva skrb ovekovečiti spomin Onega, ki je z nad.love kimi napori domala končal dolgovečno borbo ter osvobodil in ujedinil naš troimeni narod
Udruženje rezervnih oficirjev, sobojevnikov Velikega Vladarja, ki so z gorečo ljubeznijo in z nepopisnim ponosom sledili Prvemu Vodniku naroda, neomahljivo verujoč v vstajenje Pravice in v zmago človečnosti, je sklenilo prevzeti nase častno dolžnost, da tolmači ponos in hvaležnost vsera slovenskega ljudstva ter postavi v Ljubljani kot središču in žarišču Slovencev veličasten spomenik Osvobojenja, posvečen
Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju.
Tej ideaini zamisli smo se pridružili podpisani s sklepom, da naj se spomenik odkrije ob priliki prihodnjega kongresa vseh rezervnih oficirjev naše narodne vojske, ki se bo vršil v Ljubljani na Vidovdan in bo tako spojil počastitev Velikega Pokojnika z nalogo, da se na Vidovdan s sveto prisego spomnimo Velikega Osvobojenja.
Naš nesmrtni Kralj Osvoboditelj je veren predstavnik mož. ki so pred njim vodili narod ga vodili v borbe in umirali zani. V njem so v najvišji meri združene vse vrline in kreposti naše rase. zato s počaščenjem Njegovega dela počastimo vse njegove predhodnike na potu do svobode in uiedinienja
.Naš prvi Kra'j, edini med vladarji, ni deli! s svoiim ljudstvom samo radostnih dni. temveč je ž njim ramo ob rami. korak za korakom nosil težki križ opoteče vojne sreče preko ledenih planin albanske Goigote
Naš prvi Kralj nam je sveta! vzor. da borec za pravično stvar ne sme kloniti; On je vztraja! trdno verujoč, da tisti ki služi pravici nikdar ne podleže.
Naš prvi Kralj ie vse svoje živijenie nesebično posvetil blaginji naroda in ga užalostil samo tedaj, ko ga je zapustil sledeč pozivu Večnega, da prejme nagrado za svoje plemenito in pledonosno delo.
Slovenci! Zastavimo vse sile. da vstane v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, veličasten spomenik Prvemu Kralju našega naroda, da izrazimo hvaležnost Njemu in njegovim predhodnikom na velikem delu osvobojenja!
Naša čast in narodni ponos zahtevata da se oddolžimo Njemu, ki nas je povede! v svobodo.
Njegov lik naj nam kliče; Iz velike preteklosti v veliko prihodnjost!
V Ljubljani, dne I. decembra 1926.
Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju
v Ljubljani.
Častno predsedstvo.
Minister za poljedelstvo in vode Ivan Pucelj — Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič — Veliki župan mariborske oblasti dr Otmai Pirkmajer
—	Komandat dravske divizijske oblasti general Danilo Ka afatovič - Knezo-škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič — Knezoškof lavantinski dok or Andrej Karlin — Komisar stolnega mesta Ljubljane vladni svetn.k Anton Mencinger — Župan mariborski dr. Josip Leskovar župan ce'jski dr Juro Hrašovec in župan ptujski dr. Matej S;nčar — Rektor univeze dr Franc Ks. Lukman — Predsednik bivšega Narodnega Veča in bivši minister dr. Anton Korošec — Predsednik bivše Narodne vlade SHS v Ljubtiam poslanik n r. Josip Pogačnik — Bivši ministri: Jože Gostinčar dr Vekoslnv Kukovec. dr. Franc Kulovec. dr. Albert Kramer. Anton Sušnik. Ivan Vesenjak dr Gregor Žerjav. dr. Niko Županič — Častna dvorna dama Franja Tavčarieva — Častni adjutant Ni. Vel. kralja div. general v p. Rudolf Maister — Pooblaščeni minister in poslanik dr. Otokar Rybaf — Pooblaščeni minister in ooslanik v p. Iv. Hribar — Predsednik višjega deželnega sodišča dr !ank" Bahnik - Predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Vrtačmk — Delegat min'^trsrva financ dr. Kare! Šavnik — Gradbeni direktor inž Matija Kraje — D;,e'<tor p^šte in telegrafa Alojzij Gregorič — Direktor državnih že! zrnc inž. Dimitrije Kneževič — Rudarski glavar mž. Vinko Strgar — Šttmski d'r<'ktor in? 7mr>go Zernfeld — Agrarni d!rektor Gustav Golia — Inšpektor mimstrsfva za narodno zdravje dr. M;lan Vukičev;č — Predsednik odvetnike zbornice dr Danilo Maiaron - Predsednik notarske zhormce Al^Vsand^r HiHovern;k — Pred-se-lmk zdravnike zbornce a-. V:nVo Gregorič — Pr"dsed-nV hTenie~s'"e zhormce inž. Milan Šuklje — Za Delavsko zbornico za Slovenijo: tajnik Filip Uratnik.
Fenrezeot^nčni odbor.
t>os1anci: Andrei Rednjanič. .la C7 Brodar. Štefan Falež. dr Andrei fiosar dr. Jakob Hodžar. dr. Josip Ho^njeci Andrej K»Wln» .?•*»»•	"-»»v Vranfer dr
I,'ii tovi» Pivko. Vlirl > I i.šnnioV. in? Ouš-tn f^rnee, Fr"ne pm<v*ei. Jn^in rpi	r,«-.-.	.t-"£>7	F-m:i> žebot — Ju"os'oven«l<i SoVo'ski S'vez —
Jueos'ovenska orlovska zveza — Ju"o«»'oven«''a T-.siici.-n	i-.v..i:„f
—	V-1 rodna »•<«»—■»»•« t-iranska	- Dt-ržba sv. C'>ila in Metoda — Slovenska Straža — Slovenska Matica — Leonova drn**>n j>r-r»>o cr M^«... v^niUova družba Gos-«,svetel-i "Zvon — Društvo cSočsj. — ObVistni savez d"brovoliaoa — IMruženie vo:nib inv't-»nv - t" i-ii7»rve rezervnih oficira i ratnika, pododbora Ljub-
liana in Maribor _ Zv"i s^oversVib voiaVov iz »vetovne vojne - Sa vezna streli-čka
družina v Ljubljani — Oblastni odbor Orju ia Maribor _ 7vc.	_ nrti-
i»v<> b rifni*1 znvo>fnv	Zv<*" !r».ive'-ih gremijev in z-.dru:? — Županska zveza —
Kolo jugoslovenskih sester — Zveza ku'tur dh društev Ljubljana — Prosvetna Zveza
—	Zveza kulturnih društev Maribor — Ljubfonclfi 71103 iiM-.fmi saveza _ Pevska rveza "Jave/ m 117 i čara - Udntženje iu^o='ovensT-ih novinarjev__
D-i<*«vn > - »HpavniS»rii društvo — Udruženje jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov — Udruženje noodab"- " nm<-' i-.:,,rros''>vo.i. c !.?■■•»•• ' '» igralce. — Katoliško starešinstvo — Starešinska zveza bivših Trigiavanov — Svet slu' tinu-. -• ~ t.niVpr.»	Oerortnia zveza lavnih nameščencev — /veza društev zasebnih nimeš^encpv _ SlorensVo planinsko društvo — Zveza za tuiski oromet — Avtomobilski k'ub knl:evine ST,S — Oru-š1 vo ' iSni'-. ' ^'nvenB^o lovsko društvo — Kmetijska družba za Slovenijo — Zadružna zveza v L;ufcliani — Zvza slo enskib 7,adrug v Liubliani - Zadružna zveza v Celiu — Slovenski lek-rniški sremlj _ Trgovski crremij /.a t.iubliano in okolico _ Juioslovenska obrtna zveza — Zve'a o^^tnih 7-arng _ 1—
žf-ska zvevT Sn"o5->i> -'ov^ sko žensko društvo _ Slovenska dekliška zveza v Mariboru — Jugoslovenska kmetska zveza — Narodno ■jfroV.-vna zvezi |n<w,>»v<"wi{!| stro' "vnn zve- v-iro-i <. -»"■"'ilna zveza — Zveza društev kmetskih fantov in deklet _ Krekova mladina — Centrala narodno-.icijali-'.čne mladine
Izvršilni odbor za postavitev spomenika:
Uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira i
ratnika.
Ljuba Davidovi v avdijenci
Oglasila sta se tndi Radič in Korošec. — Razvoj dogodkov se pričakuje do 7. decembra. — Radikalni klub sklican za 7. december.
Beograd, 30. novembra, p. Glavni dogodek današnjega dne je bila avdijenca g. Davidoviča, ki se je bil javil že pred nekaj dnevi ter je bil popoldne ob 4. sprejet od kia'ja. Avdijenca je tiajala dve uri. Pri odiicdu iz dvora g. Davido-vič ni dal nobenega obvest la. R.ke! je le: BiS sem pri kralju, da mu sporočim neke privatne stvari. To je vse.
Zvečer so se pri g. Davidoviču ses*a-li na daljšo konferenco njegovi naj žji prijatelji.
Medtem se je javil v avdijenco tudi dr. Korošec, ki je prispel v B.ograd. Sprejet bo najbrž v četrtek.
Tudi Rad č je zaorosil za sprejem pri kralju ter bo sprejet verjetno isti dan kakor dr. Korošec.
O Radičevih izjavah se seveda ves dan govori. Pašičevci so do skra nosti razburjeni. Uzunovič smatra, da je 're-ba počakati poročila anketnega odbo-
ra predno se more izreči kakršnakoli sodba.
V predsedništvu vlade je bilo danes izredno živahno. V dvoru sta bila nocoj Boža Maksimovič in dr. Nikič. Ziasti živahno pa je bilo na Pašičevem stanovanju. Zanimivo je mišljenje dr. Ninčiča o spremembah v vladi in o koncentraciji. o kateri se je tudi govorilo. <Vse to je še prezgodaj.® Radikalni ministri pravijo. da današnje težke razmere v v adi lahko dovedejo do komplikacij. Do 7„ oziroma 8. decembra, ko ima podati anketni odbor svoje poročilo. Pa ima Radič še časa. da stvar premisli in umakne svoje besede ter jih po starem običaju demantira.
Za 7. decembra je sklican radikalski klub ter bo Pašič osebno predse 'oval seji. Ta dan se splošno smatra za kritičen dan prvega reda.
Ktiia v znameniti medsebojnega izpodrivanja
Izigravanje dveh kombinacij, druge proti drugi. — Pomen Da-vidovičeve avdijcnce. — Za danes ni pričakovati važnih do-
god
Beograd, 30. novembra, p. V dobro
poučenih krogih se najnovejši dogodki smatrajo kot nov poskus raz:ir.ti koalicijo na demokrate z odkritim namenom vlado osvoboditi pritiska pasivne rezistence pašičevcev. Zanimivo je, da se izve. da Pašič že delj časa poskuša poravnati se z Davidovičem. da pa ti poskusi doslej niso privedli do uspeha. Opazili so se samo nekateri posebni manevri g. Timotijeviča. ki so bili v stva i na korist g. Pašiča. Radi tega se more misliti, da se trdi g. Pašič ni izjavil proti koaliciji z demokrat, seveda z drugim nairenom, t. j. da se zmanjša važnost HSS. G. Radič pa se je ustrašil obnove nekdanje radikalno-demokrat-ske koalicije in je zn el nekaj prezgodnjo ofenzivo že par ur po Pašičevi av-d jimci. Ta ofenziva se danes nadalj je v smeri razcepitve radikalov v dva d.-la v «poštene» in «ne'ioitene». ter utrd ti vlado «poštenih radikalov® z Rad črn in če drugače ne gre še z Davidovičem. V tej zvezi je zanimiva avd j:nc i gospoda Pavidovlča. Ni ra • reč dvoma, da ie g. Davidovlč že nekaj časa zapreka takih kombinacij, ker je n zamen tudi napram «ocštenrn» radikalom, vendar se čuje. da iz taktičnih razlogov take kooperacije z radikali (danes ne
iCOV.
odklanja več. Edinstvo v NRS je zadnji čas utrjeno v toliko, da se večina izreka za Iikvidac jo afere Rade Pašiča. ako Pašič starejši pusti na vladi sedanjo grupo. Sedaj pa ho^e Radič, boječ se, da izgubi z anketo važno bojno sredstvo. izsiliti razčiščtnje v radikalskem klubu že prej. A po stari navadi se pričakuje. da se bo Radič nazadnje zopet umaknil in se z radikali vendar zedinil na skupno formulo za anketo. Ob tej vrtoglavosti je vsako zanesljivo politično sklepanje nemogoče. Jasne linije ni videti nikjer, ampak le m dsebojno izpodrivanje, ki pa še ne more izbruhniti v odkrit polom, ker se vsi prizadeti boje. kaj bo potem.
Jutri je državni praznik in se radi tega ne pričakujejo važni dogodki. Opozarja se. da sta se gg. Davidovlč in Korošec sama javila v avdijenco. da opozorita kra'.ia na težave celokupnega položaja. G. Davidovič je. kakor se poroča. obenem porabil priliko zatrditi ne-omajnost monarhisti"nih na"el svoje stranke, ki so jo neke intrige sku?a'e spraviti v dvom. Razp'eta najnoveše krize se ne pri."aki'je pred 5. decembrom. odnosno 7. decembrom. Ta ras pa lahko g. Rad č še vse prekliče, kar je rekel in napisal.
Radič ie našlo pritekel v Beograd
Da se s prijatelji posvetuje o izhodu iz mučne situacije. — Ves dan so v Beogradu pričakovali izbruha krize. — Uzunovič v dvoru. — Nove Radiče izjave.
Akcija dr. Nikiča
Zagreb, 30 novembra, r Tu se je vršila konferenca Nikičcvlh pristašev, na kateri ie bilo sklcnieno, da nikičevci postavijo jri sedantih ob!astn:h volitvah svoje kan« lidatc samo v Srcmu in Bosni, izvzemši bi* saško oblast
! Danes zvečer ob 8.
novinarska koncerta
v Ljubljani v Unionu v Mariboru v gledališču.
Beograd, 30. novembra, p. Takoj ko je včeraj popoldne Radič bil v Zagrebu obveščen o Pašičevi avdijenci je ski.cal konferenco svojih najožjih prijateljev. Po tej kon ferenci je Radič odpotoval v Beograd, kamor je pr.spel danes dopoldne. Na kolodvoru so ga čakali nekateri novinarji, kate-r.m je potrdil, da so njegove izjave priob-čene v »Jut. listu« avtentične.
Radič je odšel v svoj klub kjer je ves dopoldan konfenral s svojimi zaupniki in ministri. Medtem se je vršil pri Uzunoviču sestanek ladikalskih ministrov.
V lavr.osti so se med tem razširile senzacionalne vesti, da je izbruh krize vlade pričakovati že za danes popoldne. Te vesti so se še pojačale, ko je po 11. uri pričela ministrska seja, katere so se udeležili tudi radičevsKi m nistri ter je iz same seje okrog poldneva g. Uzunovič odšel v dvor. Ministrski predsednik ie ostal v dvoru skoraj celo uio a se ni vrni! v ministrski svet, temveč se je odpeljal naravnost domov. Novinarjem ni hotel dati nobenega pojasnila vztrajal je celo pri tem, da je bil v dvoru le radi razporeda pri jutrišnjih svečanostih državnega praznika.
Ko so odhajali ministri iz seje so bili ze!o rezervirani ter so izjavljali, da se je govorilo le o resortnih stvareh. Le minister Simonovič je kratko dejal: Razpravljali smo tudi o političnem položaju.
Radič je tudi popoldne stalno se posvetoval s svojimi prijatelji, kako najti izhoda iz mučne situacije.
Od strani, ki je dobro podučena je Izvedel Vaš poročevalec še sledeče: O. Radič je človek, ki kakor znano pada pod impresije Te dni ie bil v Zagrebu dr. Laza Mar-kovič ter ie rekel svojim prijateljem, da nastopi 5. decembra nedv mno kriza vlade in da bodo radikali treščili ob tej priliki Radi-ča ob zemljo. To le doznal tudi St. Radič. Ko je včeraj še povrh zvedel Za PaSičevo avdijenco je to nanj tako vplivalo, da se je takoj odločil za protiofenzivo ter udari! po radikalih. Nocoišnja seja kluba HSS je trajala do 21. ure. Ko se ie vrača! St. Radič iz kluba, ie poda! nnvinariem daljšo iziavo. s katero je ponavljal v bistvu to. kar ie snoči reke! v Zagrebu. Radič pričakuje, da
se bodo pašičevci odcepili od radikalne stranke. Ako stori to večje število radikalov. jih bodo zamenjali drugi ljudje, današnji politični kurz pa se bo nadaljeval. Ce pa pride do manjšega izstopa, ostane vse pri starem. Radič upa, da se g. Uzunovič ne umakne. Radič napada nadalje Lazo Mar kcvida radi niegove izjave, ki jo je da! v Zagrebu češ. da ie vse pripravljeno za novo kombinacijo brez radičevcev. Pohvali! pa je Uzunovlča. Ako treba, da se kdo odstTani, mora oditi 80 letni starec, ne pa oni. ki ima 50 let. (Pašič - Uzunovič) »Mi smo dostojni da jutri proslavimo državni praznik in da se pomolimo Bogu za duše naših padlih! Z ozirom na avdijenco g. Davidoviča pravi g. Radič, da je g. Davidovič sigurno na dvoru govori! tako, kakor je njega dostojno in kakor zahteva resnost vsega položaja. Končno je Radič napovedal, da bo v četrtek sprejet v avdijenco, nakar odpotuje v Zagreb.
Nemški parlament in «umazana literatura»
Berlin, 30. novembra, d. Parlament je včeraj končal drugo čitanje zakonskega na« črla zoper umazano literaturo. Glasovanje je bilo zelo zanimivo. K prvemu členu so predlagali demokrati in nemška ljudska stranka spremembe. Njihove predloge, ki so skušali zboljšati zakon, je zbornica de« loma sprejela, deloma za odklonila. Člen 2., ki govori o ustanovitvi deželnih cenzur, jc bil odklonjen, ker je z vso levico glasoval tudi velik del nemške ljudske stranke. Za ta člen so glasovali cenrrum, nemški na« ciionilci in nacijonalisti. Brez tega člena 2. ki je bil s tem odstranjen, ie pa <-es zakon okrnjen in za*o ner,.ogoč Počakati je tre« ba. ali bo zbornica v tretjem čitanju po« pravila to stvar in zopet sprejela ta člen. Zbornica ie s 190 proti 178 glasovom od« klonila trdi člen 3. ki govori o sestavi de« žcln:h cenzur. Tudi tu je glasoval del nem« ške ljudske stranke z vso levico.
Čičerin v Nemčiji
Berlin, 30. novembra, (pr.) Ruski zunanji komisar čičerin ie desnt! popoldne semkaj in nadaljuje vožnio v Frankfurt, da ga preišče specijalist, ker že delj časa fcoleha.
Volilna senzacija v Bosni
Radič napoveduje kompromis g muslimani. Dvomi v Beogradu.
Beograd. 30. novembra, p. Današnji :I)oiu • prinaša med navodili, ki jih daje Stepuu Ru-dič svojim okrajnim organizacijam tudi sporočilo o nekaki kooperaciji HSS in J.MO v Bosni in Hercegovini: Tozadevni odstavek se glasi: cU Bosni i Hercegovini stuna Hrvatska Seljačka Stranka U oblasne izbore sa Jugoslaveuskom Muslimanskom Organizaci-jom tako, da HSS ima jamstvo od vodstvu JMO, da če ti predloži biti svuda prijateljski raspravljeni i gdje god zajednički nastup osigurava veči zajednički uspjeli, tu (e predlog HSS biti i prihvaeen. Ovaj zajednički nastup HSS i JMO ima oteti Bosnu i Ilerce-f,o vinu ovoj d-našnioj zapuštenosti i bes pravi ju na gospodarekom i prosvjetnom po-!ju.» Nekateri zagrebški listi, ki so to Rndi-čevo napoved priobčili, so jo označili kot prvo volilno senzacijo, ki razkriva kompromis in kooperacijo opozicijonalne rr.usli manske organizacije z vladno radičevsko stranko. V Beogradu se Rad;čev» napove-! presoja mnogo bolj mirno, zlasti, ker že sam njen tekst še ne dovoljuje konkluzije na kal: kompromis med HSS in JMO. V krogih Da-vidovičeve stranke, ki tvori z muslimansko JMO ^demokratsko zajednico«, se smatra z-, povsem izključeno, da bi JMO sklenila aH sklepala kakršenkoli volilni kompromis v Radičem. V ostalem se v političnih krotrib označuje kot zelo značilno, ako Stepan Radič kot £ef ene vladne stranke sam priznava, d:-, je sedanji radikalsko - radičevski režim spravil Bosnr. in Hercegovino v zapuščenost iu brezpravnost.
Briand o odnošajib z Italijo
Psriz, 30. novembra, s. V zbornici jc pri. razpravi o proračunu zunanjega ministr. stva govoril zunanji minister Briand tudi. o dogodkih zadnjih časov, ki so izzvali raz? burjenje in nerazpoloženje. Glede teh do^ godkov jc pripomnil minister, da je vlada ohranila hladno kri. Vendar jc šlo za stvari, o katerih je treba govoriti. Vsaka dr^ žava ima pravico do vlade, ki jo ima. Jc pa meja, kjer se je treba ustaviti. ^
Novo predsedstvo čsl. senata
Praga, 30. novembra, k. Na današnji sej« senata je bila volitev novega predsedstva, ki jc bila že parkrat odgodena. Ko je bu la sporočena ta točka dnevnega reda, su zaklicali komunisti: ^Volite Koburga iu Eisierja!» Vsi nemški in češki socijalni demokrati ter nemški nacijonalci 90 nato kor porativno zapustili dvorano. Pri volitvi jc bil za predsednika senata s- 75 od 76 odda. n'h glasov izvoljen dr. Hruban (ljudska stranka). Za podpredsednike so bili izvoljeni Bohr (nemški krščanski socijalcc), dr, Brabec (narodni demokrat), Donat (repub^ likanec), Klofač (narodni socijalist), Krme* ry (slovaška ljudska stranka) in dr. Sou* kup (češki socijalni demokrat).
Angleški rudarji zopet na delu
London, 30. novembra, (lo.) Rudarji v Soutlnvalesu in v Yorkshireju so sklenili, da se vrnejo takoj na delo. Izmed važnej« šlh rudarskih okrajev sta edina Durham in Chumberland. kjer sporazum še ni bil do. sežen. Pogodbe med rudarji in lastniki so se sklenile večinoma za dobo dveh do pc tih let.
London, 30. novembra, (pr.) Včeraj j--delalo v premogovnikih nad pol milijonu rudarjev. Cena premogu je že nekoliko padla. Ponekod je celo nižja kot preti stavko.
London. 30. novembra, (lo.) Za pondeljek. se pričakuje, da bodo vsi premogovniki v polnem obratu.
Zanimiva izvolitev v Angliji
London, 30. novembra, (lo.) Danes so se vršile dopolnilne volitve v spodnjo zbor nico v Hullu. Volitve so bile potrebne, ke." je prestopil poslanec Kenworthy, ki je bi' izvoljen na programu liberalne stranke k delavski stranki. Kenvvorthv je bil ponov« no izvoljen s 16.145 glasovi. Konservativni kandidat je prejel 11.466 in liberalni 2885.
Koncentracijska vlada v Grčiji
Atene, 30. novembra, s. Po dolgotrajnih pogajanjih so prišli venizelisti s svojimi nasprotniki do sporazuma, po katerem boj do vse stranke zastopane v novi koalicijski vladi. Novi kabinet bo že v četrtek prisegel. Kdo preozame sestavo nove vlade, sq še vedno ne ve, ali Romanos ali pa Trian-j takilakos. V novi vladi bodo republikanci pa tudi skrajni monarhisti.
Atene, 30. novembra, s. Vlada je odstopila, da omogoči sestavo novega koalicij* skega kabineta.
Novi francoski poslanik v Washingtonu
Pariz, 30. novembra, s. Ministrski svei jc na svoji današnji seji določil znanega pesnika Paula Claudela za naslednika Be» rengera kot francoskega veleposlanika v VVashingtonu. Oficijelno imenovanje ss obiavi šele tedaj, ko odobri ameriška vla* da to imenovanje, na mesto Claudela pris de kot veleposlanik v Tokiu poslanik v Bukarešti De Bll!y
Šoanska likvidacija v Ženevi
Madrid. 30. novembra, (be.) Kralj je pod pisal odlok, s katerim se ukinja španske pisaima pri Društvu narodov. Urad za ra2--> orvžitveno vprašanje ostane.
Radiceva protiofenziva
Na radikalske priprave za prekiajenje koalicije z HSS odgovarja Radič z zahtevo, da morajo stari Pašič in še nekateri ra-dikalski prvaki pred sodišče.
Zagreb. 30. novembra r. Današnji »Jutar-nji list«, ki je nekako polslužbeno glasilo radičevske stranke. objavlja danes Radiče-vo izjavo, kj uvodoma razpravlja o anketnem odboru in o odgoditvl parlamenta. Anketni odbor bi — tako pravi Radič — moral podati svoje poročilo že 27 novembra, prevladalo pa je mnenje, da se ima ta dan smatrati kot konec roka in da se poročilo predloži na prihodnji seji 29. novembra. Anketni odbor pa se je sporazumel, da bo tega dne zahteval lOdnevno odgoditev, ker je v zadnjem trenotku prejel od ministra dr. Krajača toliko gradiva o aferah Rada Pašiča, da ga ni mogel pravočasno proučiti. Tudi Šefi parlamentarnih skupin so se skupno s predsednikom skupščine sporazumeli, da naj bo seja 29 novembra. Predsednik vlade Uzunovič pa je bil nasprotnega mnenja ter je seje Narodne skupščine odgodil do 7. decembra Teh deset dni parlamentarnih praznikov ima seveda izčrpati tudi desetdnevni rok anketnega odbora, ki ima tega dne podati svojo končno poročilo predvsem o glavnem svojem predmetu, o slučaju Rada Pašiča Sedaj obstoje razlike v mnenju, ali naj anketni odbor še nadalje odlaša svoje poročilo tudi v slučaju Rada Pašiča. Rad^evski poslanci so proti, ker stoje na stališču, da so dokazi o krivdi radikalnih ministrov dr. V. Jankoviča. dr. Ko-jiea in dr. Stojadinovlča toliki, da imajo
za posledico kriminalno In ne samo moralno ter politično odgovornost. Istega mnenja so tudi glede sokrivde Nikole Pašiča. Že radi tega bo njihovo poročilo vsebovalo predlog, naj se ta četvorica izroči sodišču. Glede Rade Pašiča kot privatne osebe bo zahteval njihov predlog od vlade, naj se ga izroč' državnemu pravdnlštvu. Poročilo bo odgovorilo tudi na poziv skupščine glede na zakon o pobijanju korupcije. Ako bo anketni odbor sprejel tako poročilo, pravi St. Radič bi Izpadla Iz parlamentarne večine PaSičeva ožja okolica. More pa se tudi dogoditi da radičevci predlože od-dvojeno mišljenje, s čemer bi se težišče preneslo na Narodno skupščino. Zanj bi bili radičevci, klub Lj Jovanoviča, Demokratska zajed-ica, klerikalci in črnogorski federalisti. To sicer ni absolutna večina, toda če bo proti korupciji samo polovica radikalnega kluba, bi bili potem dve tretjin) parlamenta in Uzunovič bi lahko takoj sestavil novo vlado parlamentarne koncentracije narodnega sporazuma, če pa Uzunovič ne bi dosege1 te večine, bo dobila sestavo koncentracijske vlade kaka druga oseba. St. Radič oravi, da je sedaj od centroma radikalnega kluba odvisno, ali bo ta vlada delovna z večjim al! manjšim delom radikalov ali pa dobimo volilno vlado brez radikalov.
Defenitivna razdelitev mandatov za oblastne skupšč ne
Mandati za mariborsko in
Ljubljana, 30. novembra. Upravno sodišče v Celju je v svoji seji z dne 27. t rn. : razdelilo mandate za. mariborsko in ljuo-Ijansko oblastno skupščino na poedine volilne edinice tako-!e: 1 Ljubljanska oblast: Mesto Ljubljana (53.331 prebivalcev) 5 poslancev, srez Brežice (33.775) 3 poslanci, Črnomelj (23.812) 2 poslanca, Kamnik (34.090) 3, Kastav (997!) 1, Kočevje 40433
4.	Kranj (50.60?( 5. Laško (31 500) 3, Litija (36.830) 4, okolica LJubljana (68.426) 7, Logatec (25.212) 3, Novo mesto (45.446) 5, Radovljica (32774) 3 poslance.
2. Mariborska oblast: Mesto Celje (7.754) 1 mandat, okolica Celje (56.606) 6 mandatov, Dolnja Lendava (38.405) 4, Dravograd (Prevalje) (28.703) 3, Gornji grad (15.873)
2,	Konjice (19.742) 2, Ljutomer (32.752) 3, mesto Maribor (.30641) 3, ostati srez Maribor levi breg (50.351) 5, srez Maribor desni breg (46.288) 5, Murska SoSbota (54 011)
5,	Ptuj (73 688) 7, Slovenjgradcc (27.217)
3,	Šmarje (42.260) 5 mandatov Število mandatov za sreza Čakovec in Prelog (Medji-miifje), ki tudi spadata pod mariborsko oblast, upravno sodišče v Celju ni odredilo, temveč Je to storilo zagrebško upravno sodišče, k! je za sreza Cakovec in Prelog določilo po 5 mandatov.
Razdelitev mandatov v drugih oblastih
Zagreb,. 30 .novembra r Upravno sodišče v Zagrebu je objavilo sledečo razporeditev mandatov za oblastne skupščine v njegovem-področju: 1 Zagrebška oblast ima 24 stezbv s skupno 80 mandati. Mestnih man-
ljubljansko skupščino.
datov je med niimi 14 ln 'sicer jih odpade na Zagreb 11 na Sisak 1, Varaždin 1 in Križevce 1 2 Prim -sko-krajiška oblast 62 mandatov, razdelremh na 27 srezov Mesta Sušak in Petrina o 1, Karlovac 2 mandata. "3. Osiješka oblast 77 mandatov v 25 sfe-zih. Mestne mandate imajo Osijek 3, Viro-vitica, Brod Po?ega, Bjelovar Koprivnica po 1. 4 Sremska oblast 40 mandatov v 16 srezih. Mesta Mitrovica, Petrovaradin. Sr Karlovči, Vinknvci. Vukovar imajo po 1, 2e-mun 2 mandata
Split, 29 novembra r Splitska oblast ima 50 mandatov, med njimi mesti, Split, ki šteje z okolico 108 170 prebivalcev, ti, Si-benik pa 6 mandatov Dubrovačka oblastna skupščina bo štela 12 poslancev, od katerih dobi mesto Dubrovnik 4
Beograd, 30 novembra p Upravna sodišča so že povsodi razporedila število mandatov, ki odpadejo n* posamezne sreze. Po tej razporedb' bodo imele oblastne skupščine sledečo sestavo 1 Bačka 58 (mesta Su-botica 10. Nov: Sid 4. Sombor 3). 2 beograjska 76. podunavska (Smederevo) 37. Podrinska (SabaJ '8. Valievska 14. Šuma-dinska (Kraguievac) '4. MoravsVn (Čuprija) 19. Požarevačkd (F žarevac) 20. Timoška (Zaječar) 25 Niška 43. Vranjska (Vranje) 25, Kosovska (Prišrina) 34. Skopska (Skoo-lje) 31. Bregalniška (štip) 11. Bitoljska 35. Raška (Čačak) 27. Užička 21. Kruševačka 16, Zetska (Črna g ra s Kotorom) 2S poslancev. Bosna in Hercegovina šteje 6 oblasti: Vrbaska 45. Bihačka 22. Mostarska 23, Sarajevska 31. Travniška 29. Tuzlanska 42 poslancev
Krajevne organizacije, poverjeništva, zaupniki
SDS!
Ali ste revidirali svoje čuvarje sjkrinjic in njih namestnike in imena javili tajništvu SDS? Ali imate volilni imenik prepisan? Ako ne, še danes javite tajništvu SDS! Ako da, ali ste ga pregledali radi popravkov? Ali ste ga pregledali radi agitacije?
Politične beležke
Radikali, radičevci in Nemci v mariborski oblasti
Poroča sc, da hočejo Ncmci, radikali in radičevci v mariborski oblasti, zlasti v me« stih Celje in Maribor postaviti skupne kan« didate. Ta namera je zanimiva z ozirom na situacijo v Beogradu, kjer so si radikali in radičevci napovedali boj na življenje in smrt. V nacijoralncm oziru se taki koa« liciji nič ne bi čudili. Zdi sc pa, da bo iz te moke malo kruha.
Škofovo glasilo zopet zajeto pri laži
G. Pribičeviča zasleduje škofov list s histerično mržnio. G Pribičevič je »kriv«, če je centralist, »kriv« je, če je decentra-list G Pribičevič ie s svojo stranko največji branitelj samouprav, seveda ne takih, ki bi bile škofijske filijalke in zavetišče pro-tidržavnih agitacij, ampak oezavisnih torišč gospodarskega dela za delokrog lokalnega značaja. Ko poro.a »Slovenec« o Pribičevl-čevih zbor'h pretekle nedelje v Vojvodini, si je na lepem izmislil debelo laž, da se je vcdj3 SDS izjavil proti — oblastnim skupščinam. V resnici ie Pribičevič razvijal program njihovega dela in zahteval prepustitev večine realnih davkov oblastem, dalte je zanje zahteval one »rošarine. ki se pobirajo samo v prečanskih krajih in znižanje državnega davka na ono mero. da bo oblast, srez in občina mogla s primernimi davki priti do denarja 0'asilo ljubljanskega škofa je torej o tvorilo voliino akcijo z grdo in grobo lažjo Ah' tn g. Jeglič odobrava? Ker" se zadnji čas lažnjivi kljiikec skoro od
dne do dne pojavlja v klerikalnem novin-stvu, tnoratm jivno vprašati: Ali hoče SLS
tudi za te volitve uvesti svoje stare metode?
Kdo je «SIovenčev» strokovnjak
Na ugotovitev, da so Slovenci po zaslugi SDS dobili samoupravne oblasti, ki so veliko več kot prejšnje deželne avtonomije, pravi »Slovenec«, da te na to že odgovoril hrvatski federalist posl dr. Zanič v zakonodajnem odboru, ko je dejal, da ie to samo varanje ljudstva, humbug, ker delokrog samoupravni skupščin ne more ublažiti centralizma Naše mnenje je, da je »S'ovc-nec« zelo daleč padel, ko se je pričel sklicevati na tako kapaciteto, kakor je dr Zanič, ki igra v naši Nirodni skupščini približno isto vlog-> kakor nekdaj v dunajskem parlamentu grof Stentberg. po vsem svetu znan kot »kravalmohar« Razlika med obema je samo ta da ie dr Žanič znatno manj duhovit kaW je bil grof Sternberg. najmanj pa ie seveda duhovit »Slovenec«, ki se sklicuje nanj.
Avtonomisti proti avtonomiji
Klerikalci so v besedah veliki avtonomisti, kjer pa bi bilo v resnici treba braniti samostojnost avtonomnih zastopov, pljunejo na svoj avonomistični program in se de-k!arijajo očitno kot najhujši centralisti. Najboljši primer za to nam nudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Ker je pretekli teden Zveza industrijcev pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja protestirala proti zavlačevanju konstituiranja zbornice ter opozorila t\a škodo, ki jo trpe radi sedanjega stanja v njej vsi gospodarski krogi Slovenije, ie smatral »Slovenec« za nujno potrebno, da se zaleti v Zvezo industrijcev, češ da ji le malo pristoja dajati take izjave, ker so njeni kandidati zmagali pri zadnjih volitvah le >' mem izmed štirih razredov Avtonomistični »Slovenec« izraža pri tem svoje upanje, da bo minister dr Kra-iač to tudi upošteva! Predvsem ugotavljamo, da so se omenjene seje Zveze industrijcev udeleži!-' t ud' novoizvoljeni člani industrij ske zbornične sekcije, ki sicer ne pripaoa-jo odboru Žvez'- industrijcev Omalovaževanje sedanjega nas-opa Zveze industrijcev od strani »Slovcnca« je torej zelo slabo utemeljeno. temb'Ti. ker so edino klerikalci povzročili pri zborničnih volitvah ločen nastop industrijcev Seveda v Zbornici za trgovino. obrt in industrijo so klcriknlci zastopani v tak^ nemtm manjšini. da resno sploh v poštev ne nridejo. zato pa smatra-
jo potrebno udariti ob vsaki priliki po tej popolnoma avtonomni korporacijl ne glede na oškodovanje interesov gospodarskih krogov, tjospodarskl krogi naj si dobro zapomnijo, kakšno štaHšCe zavzemajo klerikalci napram njihovim avtonomnim korpo-racijam za slučaj, ko jim bodo zopet govorili o pomenu »avtonomije« za naše narodno gospodarstvo. Za klerikalno miselnost Je več kot dovolj značilno, da kličejo klerikalni avtonomisti centralistični režim, proti kateremu se navidezno baje bore, v boj proti slovensliim avtonomnim korporacijam.
Svetozar Pribičevič proti oblastnim skupščinam
Pod tem nasi ivotn je včerajšnji »Slovenec« objavil brzojavko, v kateri trdi, da Je Sv Pribičevič na shodu v Vojvodini nastopil proti oblastnim skupščinam in da se je celo »načelno« izjavil proti njim, češ da niso sposobne za življenje in da ni od njih ničesar dobrega pričakovati. »Slovenec« pristavlja, da je ta izjava Sv. Pribičeviča najboljši dokaz nesposobne politike samostojnih demokratov, Iti so bili glavni bore! za ustavo. Vse, kar je zapisal »Slovenec«, je seveda nesramna laž, kakršno morejo zagrešiti le notoričiii klerikalni falzifikatorji. To je jasno za vsakogar, kdor Je čital ob razpisu oblastnih volitev Pribičevičev proglas na pristaše SDS in kdor Je količkaj zasledoval boj samostojnih demokratov za oblastne samouprave. Resnica je samo to, da je Sv. Pribičevič na svojih nedeljskih shodih v Vojvodini naglašal, da oblastne skupščine ue bodo smele nalagati novih davščin, ker je ljudstvo že preveč obremenjeno, pač pa jim bo morala odstopiti država del svojih dohodkov. To jc glavna zahteva SDS za uspešno delovanje oblastnih skupščin in to zahtevo je tudi v Narodni skupščini' postavil ob razpisu volitev posl. dr. Žerjav Ako »Slovenec« kaj drugega trdi. potem laže ;n zopet falziflcira Sicer pa
resno dvomimo, da bi katerikoli najbolj zabiti klerikalec mogel verjeti tako slupim la-žem, kakor se jih poslužuje katoliški »Slovenec« v boju proti SDS.
Klasična radičevščina
Na drugem mestu objavljamo važno Ra-dičevo izjavo, katere avtentičnost je potrdil Radič sam. Na tem mestu hočemo le opozoriti na naravnost klasične primere radičevske lažnjivosti in neiskrenosti, ki sc nahajajo v tej izjavi ter dobro spopolnjujejo slfico o značaju predsednika HSS. Radič pra vi, da je v anketnem odboru »prevladalo mnenje«, da se ima 29. novembra (v smislu tozadevnega skupščinskega sklepa) smatrati končni rok za predložitev njegovega poročila o aferi Pašiča, a da se ie anketni odbor končno »sporazumel« zahtevati od skup ščine 10 dnevno odgoditev. Kolikor trditev toliko laži. Dejansko se je posl. dr. Popovič (SDS) in ž njim druga opozicija uprla od-goditvi, posl. Popovič je tudi zahteval, da se anketni odbor brezpogojno drži določenega roka, radikali pa so s pomočjo r a-dičevev odgoditev izsilili. Lep »sporazum«! Nadalje očita Radič, da so se šefi pariamentarnili skupin s predsednikom Nar. skupščine sporazumeli, da naj bo 29. nov. zopet seja Nar. skupščine, predsednik vlade g. Uzunovič pa je seje odgodil do 7. dcc. G. Radič je samo pozabil dodati, da jc bila ta odgoditev, ki se je izvršila med burnimi protesti opozicije le mogeča, ker so zanjo glasovali radičevci! Ravnotako lažnjiva je trditev, da v desetdnevni parlamentarni pavzi poteče tudi 10 dnevno podaljšanje roka anketnemu odboru. Zahteva po podaljšanju roka, ki jo je anketni odbor z glasovi radičevcev skleni! namreč sploh še ni rr'-šla na dnevni red skupščine, ker jc bila skupščina medtem oagodena! Radičevsko ialziticiranje dejstev je, kakor vidimo naravnost mojstrsko in kaže vse moralične %kvalitete radičevske politike.
Princ Karol se ne sme vrniti v Rumunijo
Kralj Ferdinand, ki je naenkrat ozdravel, pravi ^ v posebnem pismu, da se princ Karol ne sme vrniti v domovino. — Vloga
kraljice Marije.
Bukarešte, 30. novembra, s. V zbornici in senatu je bilo popoldne prečitano pismo kralja Ferdinanda, ki ga je bil vladar po«
slal ministrskemu predsedniku generalu Avereseu in ki ga je takoj objavil uradni list s posebno izdajo. V tem pismu nazna« nja kralj Ferdinand ministrskemu predsed« niku, da je bil hudo bolan, da pa sc je bolezen odločilno obrmla na boljše. Vla> dar smatra za svojo dolžnost, da nadaljuje delo. ki ga jc prevzel od svojega strica, kralja Karla in zastavi vse svoje moči, ka« kor doslej, za konsolidacijo države. Z jes> no aluzijo na rumunsko ustavo daje kralj v tem pismu razumeti, da pod nobenim po gojem ne bo doirrRl, da se princ Karol po> vrne v domovino.
Danes dopoldne je sprejel kralj Ferdi« nand notranjega ministra Gogo in uredil
z njim tekoče zadeve.
Bukarešta, 30. novembra, d. Notranji mi« nister Goga je sprejel včeraj glavne ureds nike bukareških listo in jim jc nasvetoval, naj opuste vse komentarje glede vprašanja bivšega prestolonaslednika Karola in re« gentstva. Politični krogi mislijo, da bo po smrti kralja Ferdinanda najbržc kraljica Marija prevzela vso vladarsko oblast.
Pcriz, 30. novembra, s. «Chicago Tribu« ne» pravi, da so dospeli semkaj odposlan« ci rumunske vlade, da pozdravijo kraljico Marijo, čijc povratek iz Amerike je napo« vedan za sredo. Deputacija bo prosila kra« Ijico, naj se zavzame pri bivšem prestolom nasledniku, da bi se povrnil v Bukarešto, vendar ne kot pretendent na prestol, tem« več kot sin, ki prihaja k «smrtni postelji* svojega očeta.
Zanimive raz-rave v francoski zbornici
Komunistična obstmkcija. — Italijanske aspiracije na Savojo. Briandove zasluge za mir.
thold čestital Briandu k njegovemu preprečen.i u povmtkn vojnih grozot. Izrazil je svoje veselje na pogajanjih v Locarnu in Thoirvju. Ka opazko komunista Cachina glede italijan-
Pariz, 30. novembra, ds. Zbornica je včeraj razpravljala o proračunu konvencij, to je državnih pogodb z zasebnimi družbami, železnicami itd. Pri tej razpravi so nadaljevali komunisti z obstrukcijo. Nikakor se niso vklonili določbam glede dolžine govora. Stav-Ijali so popolnoma propagandistične predloge, za katere pa sami niso glasovali. Prišlo je pri tej priliki zopet do številnih pritožb zaradi železničarjev, ki so bili leta 1920. radi stavke odpuščeni in še danes niso zopet nameščeni. Več komunističnih -Tovornikov je tudi zahtevalo, naj vlada izvaja na železnice pritisk, da kolikor mogoče hitro izmenjajo porabljeni materijal
Ob 9. zvečer se je začela nočna seja zbornice in je razpravljala o proračunu zunanjega ministrstva. Debato je uvedel komunist Cachin. ki je skušal dokazati, da je Društvo narodov organizem, ki ni sposoben doseči svojih smotrov. Društvo narodov slruša sedaj sklicati svetovno gospodarsko konferenco Govornik je dejal, da dvomi, da bi se Društvu narodov posrečila taka gospodarska konferenca, ker so povsod po svetu same spletke.
V nadaljnem poteku seje je radikal Ber-
kih vežb ob meji, ki imajo svojo ost obrnjeno proti Savoji. je rekel savojski poslanko Borrel, da združitev S?voje s Francijo ni bila posledica vojneca osvogevanja, ampak soglasna volja Savojcev. O vrnitvi Savoje Italiji govoriti je ravno tako neumno, je zaključil Borrel. kot o aneksi ii Piemontn r>o Franci ji. Govornik je končno pozval italijanske politike in časopisje, naj o tei provinci, ki je bila vedno francoska, ne izzovejo nepotrebnih polemik. Vsa zbornica s Poincarčjetn ia Bri.mdom na čelu je ploskala izvajanjem Borrela.
Pariz. 30. novembra, (be.) Na današnji seji zbornice je rekel neki radikalni poslanec. da se v Kemfiii redno bolj siri nazi-ranje, da ee Francija sedaj umika od Locnr-na in Thoirvio IVioomnil je. da je to nazi-ranie »rešeno Zunanji minister Briand je dejal, da vidi rajši, da stvari t>očasi dozorevajo. ker vodijo bolj zanesliivo do uspeha. S pospeševanjem zadeve bi se v tem primeru kai Phl-o doseglo baš na-wotno.
Režim fašistovske gorjače
' rl Curih, 28. novembra.
Pred par dnevi je razlagal Mussolini zastopniku nemške agencije «Teiunion» in odposlancu cChicago Tribune«, kako je Italija miroljubna in kako vsi njegovi ukrepi zasledujejo le mirovne smotre v notranjosti in zunanjosti. Resnica ie baš obratna, kar dokazujejo dejstva dan na dan. O miru ima Mussolini pač le fašistovske pojme. V ogromni večini italijanskega ljudstva vre in tuintam se javljajo proti tašistovskemu terorju odpori, ki napovedujejo najostrejšo borbo fašizmu. Fašistovska soriača vzdržuje danes mir v Italiji. Vse je napeto, vse nervozno, trepet in strah je v vrstah, ki so označene za nefašistovske in med fašisti vlada razpoloženje, ki ima vse druge, samo ne mirovnih znakov. Počilo bo. pravijo, kdaj. tega danes ne ve še nihče.
Mussolini je razlagal novinarjem, kako išče Italija z vsemi merodajnimi državami najboljše odnošaje. Na polju sodelovanja bi moralo biti več intenzivnosti med narodi. Italija ne misli na nikako vojno in tudi emigracijsko vprašanje hoče rešiti uotom Društva narodov sporazumno z drugimi državami, nikakor na ne potom kake agresivne vojne.
Ko tako govori novinarjem, pa istočasno odre;a M issoPni vedno večji pohod miličnikov na francosko mejo V Parizu je vzbudilo to ogor"e-ie. Ali išče Mussolini dinlomatičen incident s katerim bi hotel nekoliko sanirati tudi
notranje razmere, češ da se je pojavil sovražnik na meji in da treba solidarnosti vsega naroda, da se odbi.iejo naklepi. ki se kujejo že dolgo časa v Parizu, kjer se svobodno zibljejo razni protifašistovski elementi, pobegli tja iz Italije? Črnosrajčniki se podijo ob meji, streljajo, kričijo, šikanirajo prebivalstvo in gorje potnikom, ki jim pridejo v roko. SJužba črnosrajčnikov ob meji je popolnoma avtonomna in poveljstvo odgovarja naravnost Mussolinija. od katerega dobiva ukaze. Iz .Milana prihaja vest. da je odpotoval v Pariz kompletni oddelek fašistovskih arditov v svrho poizvedovanja in pa. da odstrani nekaj fašizmu nevarnih eksponentov. Francoska javnost ie razburjena in nad Italijo letijo najhu ši očitki. Pierre Do-minique je napisal brošuro «S novi volkulje«. v kateri govori o Italiji kot deželi blaznikov. ki segajo po iirperijaliz-mu. Italija tvori v Evropi stalno najtežjo vojno nevarnost. «La Vo3onte-> piše: Addio Italia! Ti danes nisi nič druscega nego domovina zaporov. Te sodbe se sk'adajo z izvajanjem v angleškem «The New Statesinanu». da dela Mussolini mednarodni nemir in da ga bodo morali v kratkem vsi smatrati za rušilca svetovnega miru. Zaradni sv« ne more gledati kako v Italiji raste barbarstvo in ne moremo trpeti režima v Italiji, pod katerim ie varna samo «črna srajca« ?ivlienie in premoženje drugih je v stalni nevarnosti Dred faf:st"v«ko vser'o<r>čnostjo
Divjanje se nadaljuje no nKS"ih in rw deželi. V Perugi.ii so pozabili na upora-
bo ricinovega olja in na izruvante zob. zato pa sedaj protifašistovskemu ljudstvu «perejo čreva» z jodovo tinkturo. Ko se žrtev zvija v bolečinah, tulijo črnosrajčniki okoli nje polni veselja in smejejo se kot norci. Devastacije gredo svojo pot dalje. V Milanu so izsledili zvezo knjigovezov. Vdrli so v sedež organizacije in tam vse opustošili. Fašisti smejo poljubno delati vse, kar hočejo. Mussolini je njihov dobri poveljnik, ki jim da do%'olj kruha in lir. da lahko vedno bolj divjajo. Zato pa ga povzdigujejo v deveta nebesa in napovedujejo. da bo . . . imperator. Legije v Bologni pojejo na vse grlo: <Mussolini imperatore noi vogliamo a tutti costi, costi pur qeul che ci costi . . .»
Liktorsko posojilo daje sijajne rezultate, kakor naznanjajo z velikimi vikami faiistovski listi. V osmih dneh je bila dosežena milijarda! Fašisti hodijo z gorjačami okoli in ljudje morajo p.rd-pisavati in odštevati denar za posojilo. V zastavljalnice ,iosijo predmete, samo da dobijo denar za liktorsko posojilo! Fašizem je pač velik in potrebuje milijone!
Iz poljske notranje politike
V poljski notranji politiki se vršijo ir.teresantne izpremembe. Pilsudski poskuša dobiti si novih pristašev in opreti svojo politično moč, ki se sedaj ne more naslanjati na večino v sejmu, na politične stranke. Doslej so maršala podpirali levičarji; odkar pa se tendence poljske diktature ue morejo več skladati s stremljenji, se je razmerje med levico in Pilsudskim izdatno poslabšalo. Levica ie podpirala Pilsudske-ga le deloma radi njega samega: poglavitni motiv zanjo pa je bil — strah pred konservativno desnico. Konservativci so bili skupni nasprotnik Pilsudskega in levičarskih strank; zdaj ko so konservativni potisnjeni z vlade, so se od-nošaji njihovih nasprotnikov ohladili. Nastala pa so med njimi tudi praktična nasprotja; levičarji zahtevajo že ves čas od maia dalje takojšen razpust sejma in razpis novih volitev, Pilsudske-mu samemu pa se z razpustom in z novimi volitvami ne mudi. Socijalisti pripravljajo baš sedaj večjo parlamentarno akcijo za nove volitve.
Pilsudski hoče očividno pridobiti časa, da pridobi na svojo stran čim več političnih osebnosti ter skupin in eventualno tudi strank. Še pred nedavnim se mu je posrečilo pridobiti konservativno aristokracijo, da je sklenila osnovati si posebno stranko, ker se s tem narodni demokratje, glavni nasprotnik Pilsudskega, zelo oslabijo, ker se jim odtegnejo najpremožnejši člani.
Pravkar je Pilsudski napravil daljši poset v Vilnu. To njegovo potovanje se je v politični javnosti komentiralo kot izrazito politično potovanje; trdilo se ie, da je imel v Vilnu namen, z direktnimi pogajanji doseči politični sporazum z vzhodnimi narodnimi man linami. Doseči sporazum s temi manjšinami bi imelo dvojni smisel: prvič bi, s tem Poljska lahko nastopila pred Društvom narodov samozavestno, češ kako se ii je posrečilo zadovoljiti svoje manjšine in rešiti manjšinski problem v zadovoljstvo države in manjšin. Drugič pa ima Pilsudski pri tem pred seboj možnost, da pridobi za svoj notranjepolitični program primerno število vo-lilcev. Ne sme se prezreti, da tvorijo v Poljski baš vzhodne manjšine zelo velik odstotek prebivalstva, saj se računa, da je na Poljskem Malorusov ali/ Ukrajincev okroglo 5 milijonov, to ie 182 odst, Belorusov in Rusov pa 1 mi-liion 500.000. to je 5.8 odst. K temu je prišteti še okroglo 250.000 Litavcev. to je 0.9 odst Skupno tvorijo tedaj vzhodne manjšine blizu 7 milijonov ljudi, kar predstavlja, ako računamo prebivalstvo Poliskc na 27 milijonov. 25 odst. celokupnega prebivalstva. Ali k navedenim podatkom .ie še pripomniti, da so to poljski viri, faktično je število navedenih manjšin brezdvomno še precej vi*je Pridobiti si volilce vzhodnih narodnih manjšin, bi tedaj ne bil majhen uspeh za vsako poljsko vlado.
Pilsudski pa ne bo imel tako lahkega posla pri reševanju manjšinskega problema. In baš na vzhodu bo stvar težka. Pilsudski velja za zastopnika po'j-ske ekspanzije proti vzhodu; on je bil ves čas najizrazitejši predstavitelj pro-tiraske smeri v poljski politiki: v ve'iki meri je baš njegova zasluga, da je Poljska dobila na vzhodu take meje, kakor jih ima sedaj. Mož s takrmi tendencami bo težko sklepal kompromis z vzhodnimi manjšinami. Da ie ta domneva prava, pričajo tudi vesti iz Lvova. kjer se je na sestanku ukraj"-nsk;h s'rank sklenil zelo bojevit program, ki nc priznava obstoječih" meja in si postavi za cilj ustanovitev skupne ukrajinske države iz poljskih, sovjetskih, češkoslovaških in rumunskih pokrajin, pos Tjenih z Ukrajinci. Ukrajinci so doslej povečini bojkotirali aktivno pol tično ikH-stvovanje v Poljski: od tega stališ "a do podpiranja poljske vladne stranke pa je še zelo dolga pot
Milijonski dob'tek razredne loterije
Becčrsd. 30. novembra, n Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije, je za« dela dobitek en milijon dinarjev srečka št. 58.938 prodana v Slavonskem Brodu, dobitek pol milijona dinarjev srečka šte« %ilka 49006 prodana v Za?rcbu v dveh po« !ov:cah. dr+:tck 30O 000 D n pa srečka 64.833 prodana v dveh polovicah v Za. grehu.
Samo ie danes I. del razkeinega, monumentalnega ruskega velefilma:
»Carjev glasnik", Mihael Strogov
Vsakemu najtopleje priporočamo, da si ogleda prvi del, da bo lahko sledil drugemu delu. v katerem se razvije vsebina do dramatičnega viška v sijaim mimični igri sodelujočih igralskih veličin Pri vseh predstavah sode.uje pri>int ruski balaiajka orkester, ruski pevsKi zbor in lastni pomnoženi orkester.
Danes predstave ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8 in 9. uri.
KINO JVOR"
Telefon 730

Vida:
V mislih na nesrečne brate
Z nami trpeli ste — sanjali sanje vstajenja: skupna je bila nam radost in bol.
Zdaj pa vam srca trga bolest; v duši umira vam misel svobodna . . .
Joče se sončna Gorica, Trst zapuščen zdihuje; smrt je objela Istro in Zadet, pri Gospi Sveti tujci zvonijo.
S krvjo so napisana vsa grozodejstva, s srčno kopreno ovita je naša zastava.
Kdaj se pač zgane v zakrknjenih srcih? Česa še čakajo naši junaki? . . . Kaj še ni dosti solz in trpljenja?
Zagorje ob Savi.
Pomožna šola v Mariboru
Ako sede v šoli zaostali otroci skupaj z dobro razvitimi, opažajo pač, da jih njihovi tovariši prekašajo in s.asoma prezirajo. Zato postanejo kmalu zakrknjeni in zasovražijo tovariše, učitelja in šolo. napredovati pa absolu no ne morejo, ker nima učitelj dovolj časa, da bi se pečal posebej z njimi, in ga sili tudi obširna snov, da hiti naprej. Zato je bila popolnoma utemeljena zahteva pedagogov, da se morajo taki otroci izločili in poučevati v posebnih maloštevilnih razredih, kjer se bodo več zaposlili, kakor pa učili na pamet.
Tudi v Mariboru so hoteli že 1. 1911. ustanoviti tak pomožni razred, ali radi pomanjkanja prostorov so ga ustanovili šele 1. februarja 1913. V zadevni prošnji na štajerski deželni šolski svet ugotavljajo, da imajo takih otrok 19 dečkov in 14 deklic, izmed katerih pa ie res slaboumnih 12, drugi pa bi prišli iz raznih drugih vzrokov v pomožno šolo. Iz seznama se razvidi, da so bili to večinoma otroci slovenskih delavskih staršev, kar je popolnoma razumljivo. ne da bi hoteli delati komurkoli kake očitke, saj ni bilo mogoče, da bi bili mogli slovenski otroci enako uspevati, kakor nemški v popolnoma nemških šolah, zlasti še, ko se starši za n e rriso mogli dovolj brigati. Prvemu pomožnemu razredu je sledil med svetovno vojno, leta 1917.. drugi razred, po prevratu pa je nastalo pet razredov: sedai je v petih razredih 69 otrok. Ti razredi pa so bili vedno prideljeni kaki osnovni šoli.
Na podlagi pravilnika za pomožne šole, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete. se je sedaj šola v Mariboru osamosvojila. Iz pravilnika, ki snoreia pomožne šole onim za slepe in gluhoneme, izhaja. da ie ta šola popolnoma državen zavod, četudi se vzdržuje iz istih sredstev, kakor osnovne šole: misliti je pač na tozadevne postavke državnega proračuna. ker ni prevzela občina kritja za to samostojno šolo, ki bo potrebovala poleg povečanih in primernejšh prostorov, še sobe za pisarno, posebnega šotekega slugo in, kar ie sedaj najdražje. povsem nova učila, ki jih doslej ni imela, temveč se je posluževala ui.il one osnovne šole. kateri je bila pri-deliena.
Ko pozdravljamo to novo šolo, predvsem radi tega, ker ne bo več omeiena samo na mestno občino, marveč bo prišla v korist vsej mariborski oblasti, menimo, da je ta nova ustanovitev v kaki zvezi s tem. da se ukinejo vadnice na učiteljiščih, kajti potem bi imela država res primerne prostore in potrebna učila na razposlago; mestna občina pa bi v tem slučaju itak morala skrbeti za učence štirirazredne deške vadnice in ho prišla kmalu v težaven položaj, da bo morala zidati še novo deško osnovno šolo za Melje, ko še ni niti pričela i zidanjem prepotrebne dekliške šole v Magdaleni in še bolj potrebne meščanske šole na desnem bregu Drave.
Dr. P. St.
(Ljubljana, Kazina, II. nadstropje) med popoldanskimi urami, za ostalo predstavo pri blagajni kina Matice.
Ker bo naval na vstopnice glede na izredno lepoto filma velik, priporočamo občinstvu in dijaštvu, da si vstopnice nabavi čim prej v predpn.daji.
Napredna srednješolska mladina v Celju
Za svoj letošnji sestanek si je izbralo naše napredno jugoslovensko srednješolsko dijaštvo iz Slovenije Celje, da tako v dobi svojega razvoja po možnosti osebno spozna Vse važnejše kraje naše slovenske pokrajine in da pokaže s tem tudi solidarnost za skupno idejno in kulturno delo, ki bo usposobilo našo mladino za poznejše praktične poklice in javno udejstvovanje.
Celjski »Slogaši« so se že dolgo veseliii dneva, ko bodo mogli pozdraviti svoje su-tovariše in somišljenike v svoji sredi. Skušali so jim napraviti bivanje v Celju kolikor mogoče priietno In udobno, kar se Jim je pri skromnejših celjskih razmerah v pol-
ni meri posrečilo. V soboto so z večernimi vlaki prihajali od severa in juga številni delegati našega naprednega diiaštva, |z Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Kranja, Novega mesta, zlasti v lepem številu pa iz Ljubljane. Med srednješolci Je bilo tudi mnogo naprednih Jugoslovenskih akademikov. Celjska »Sloga« je skoro korporativno pričakovala svoje tovariše in tovarišice na kolodvoru. Pri sprejemu se Je nabralo tudi mnogo celjskega meščanstva, ki simpatizira z našo napredno slovensko mladino. Zal, da je imel vlak iz LJubljane precejšnjo zamudo. Zaradi tega se je na 21. uro v veliki dvorani Narodnega doma napovedana akademija v proslavitev našega ujedinjenja zakasnila in se je pričela šele po 21. uri. Akademija je izpadla nadvse sijajno. Marsikateri, ki je hotel pokazati s prisotnostjo le svoje simpatije, je odhajal z vidnim notranjim zadovoljstvom. Lahko rečemo, da je vse občinstvo našlo na tem večeru užitek in se je lahko prepričalo, da naša mladina poleg svojega šolskega dela pridno ln skrbno posveča svoj prosti čas glasbi in literaturi in črpa iz tega neusahljivega studenca potrebno srčno izobrazbo te notranjo za-
dovoljnost. Ne bomo se pomudlll pri posameznih točkah sporeda. Godba in petje v zboru, posebno pa v solonastoplh, deklama-dje ln melodrama, vse se je proizvajalo čedno ln prav zadovoljivo. Zlasti Je občinstvo burno aklamiralo mladega goslača, ki Je pokazal v par točkah Izreden muzikal-ni talent Navdušujoči nagovor predsednika celjske »Sloge«, sedmošolca Piškurja je bil poln mladeniškega navdušenja In ljubezni do ujedinjene domovine ter do neodrešenih bratov in je žel burno pritrjevanje. Zlasti pohvalno je treba omeniti člane ljubljanskega »Preporoda«, v kojem so včlanjeni gimnazijci, realci in učiteljiščnikl, ki so požrtvovalno ta res lepo izpolnili večino obširnega sporeda. Dvorana je bila skoro razprodana. Celisko občinstvo Je s hvalevrednim razumevanjem tudi moralno podprlo dobro stvar našega srednješolskega diiaštva. Kajti le onega je bodočnost, ld ima mladino za seboj. Celjska prireditev našega naprednega diiaštva je pokazala, da koraka po pravi poti ter da Jo preveva ljubezen do napredka naše ujedinjene domovine, ki jo bo znala dograditi In braniti proti vsakemu zunanjemu in notranjemu sovražniku.
O nogometni tekmi, ki se Je vršila ob priliki dijaškega zbora v Celju, smo poročali že včeraj v športnem delu. Potek zborovanja sameira pa objavimo prihodnje dni v oddelku »Dijaško življenje«.
dogodek tako predavanje, danes prodirat*
beseda in slika na vse strani.
Baš zato, ker nedvomno napredujemo, zahteva ta stran našega razvoja discipline in smisla za skupno smotrenost. ZKD imamo in tudi »Prosvetni glasnik« je tu. Kulturno delo je bio doslej brez smernic, sedai dobiva direktive in s temi pr- dira v maso. Priznavamo pogumne s-mertvec ZKD in jib . hočemo' podpreti ne kot p- ilki, ampak kot disciplinirani bojevniki. . m. do, da tudi v boju za kulturo zmagr.v samo jeklen in edinstven korak desettisočev.
Gojenke gospodinjske šole „Mlaciike" v Ljubljani
Xa prijateljskem sestanku, ki bo sledil danes novinarskemu koncertu v Unionu, so ljubeznivo prevzele oskrbo paviljonov go-> jenke gospodinjskega tečaja »Mladike« v Ljubljani. Gospodične so pod vodstvom svoje ravnateljice gc. Zemljanove vse lepe in dobre stvari, ki jih bodo prodajale v prid novinarskega penzijskega fonda, tudi same napekle in prir<dile. — Gospodinjski tečaj «Mladika» uživa danes v celi državi sloves enega najboljših tovrstnih zavodov. Zato je naval v njo zelo velik in so leto za Jetom oddana vsa mesta; med gojenkami jih je vedno tudi več iz južnih krajev, ki se prav prijetno počutijo med svo« jimi slovenskimi sestricami. Tako vtši gospodinjski tečaj poleg strokovne in vzgojne tudi izredno važno narodno nalogo.
Naše obrtno-nadaljevalno šolstvo
Potreba po strokovni naobrazbi našega obrtnega naraščaja je tako očitna, da tega pač ni potreba šele dokazovati. Zlasti v Sloveniji, ki je pretežno obrtna pokrajina, je vprašanje obrtno-na-dal.ievalnega šolstva eminentne važnosti. To vprašanje, o katerem se je svoj-čas že mnogo razpravljalo i v dnevnem časopisju in na različnih anketah, sega zadnje dni zopet na površje.
Že vse od prevrata je obstoj naših obrtno-nadaljevalnih šol stalno ogrožen. Glavni vir težkoč je iskati v tem, da država kaže vse premao zanimanja za to važno panogo šolstva, Edino, kar se je v tem pogledu izboljšalo, je par strokovnih tečajev za izobrazbo učiteljstva na teh šolah. Zlasti potreben ie bil že risarski tečaj, ki se je po do gem oklevanju vendarle otvoril v letošnjih počitnicah. Tako bi bile naše obrtno-nadaljevalne šole zaenkrat vsaj za silo preskrbljene s strokovno usposobljenim učiteljstvom, brez katerega ie itak izkijučen slebern napredek in uspeh. Druga, nič manj važna piat tega vprašanja pa je materijalno osiguranje obrtno-nadaljevalnih šol. Tu pa smo doma-lega obtičali v istih neprilikah, kakršne so se pojavile že ob rojstvu naše narodne države: nezadostni in neredni krediti. ki od leta do leta. da celo slehern mesec prete z ukinjenjem pouka.
Ni dvoma, da bi se ob količkaj dobri volji merodajnih faktorjev dala ustvariti^ solidna materi elna baza za obstoj našega obrtno-nadaljevalnega šolstva. Lasi pomeni to po eni strani veliko breme, ie treba pomisliti, da denar, ki se potroši za izobrazbo obrtnega naraščaja, ni zavržen, marveč se plodo-
nosno obrestuje v večji pridobitni zmožnosti poznejšega obrtnika, ki mu strokovna naobrazba ustvari širše obzorje in trdnejše eksistenčne pogoje, da more tako uspešneje kljubovati vedno naraščajoči konkurenci. Naposled pa se tudi nehote vriva vprašanje, kam gredo vendar ogromni davki, ki jih plačuje naše obrtništvo? Dolžnost tistih, ki davke pobirajo, bi bila, da skrbe tudi za napredek svojih davkoplačevalcev. Kdor samo jemlje in nič ne daje, mora pomisliti, da bo jemanja kmalu konec.
Vzdrževanje teh obrtnih šo! pripada do polovice stroškov državi, drugo polovico pa si enakomerno dele trgovsko-obrtna zbornica ter lokalni faktorji, to je predvsem občina. Državni prispevki, kolikor jih je odpadlo doslej na Slovenijo, so bili vedno nezadostni, poleg tega pa še skrajno neredni. Letošnji prispevek države je tako majhen, da bi zadostoval komaj za potrebe ljub'jan-skih obrtno-nadaljevalnih šol. Tudi pri trgovsko-obrtni zbornici niso nič preveč radodarni. Tako pade glavno breme na občino, ki mora preko svoje obvezne četrtine iskati sredstev, da vendarle omogoči pouk. Zadnja leta si pomaga n. pr. ljubljanska ob.ina s tem, da sili vajence k plačevanju šolnine.
Seveda so začele to prakso posnemati tudi nekatere druge občine. Res. da prispevek ni preobčuten m pomaga komaj h kritju šolskih potrebščin, vendar bo treba sčasoma to prakso ustaviti, zlasti tam, kjer zadene vajenca samega.
Dokler ne bo v prvi vrsti država skrbela za redno in zadostno subvencijo obrtno-nadaljevalnih šol, toliko časa bo visel nad njimi Damoklejev meč in čas bi bil, da se ta stvar že enkrat uredi, ker nam tako, kakor je bilo doslej in ne na korist ne v čast. V. M.
Potovanje princa Viljema Švedskega v Kongo in Srednjo Afriko
7.vtza kuHurnih društev v Ljubljani bo predavajala v kinu Matici v nedeljo, dne 5. decembra izredno zanimiv In poučen 6-deianski kulturni velefilm, ki bo vzbujal gotovo vseobče zanimanje občinstva. Predstavlja potovanje princa Viljema Švedskega v Kongo in Srednjo Afriko. Izredno lept slike nam prikazujejo življenje črncev, nji; šege ln navade, običaje raznih divjih plemen Srednje Afrike, lov na divje zver! itd. Predstave se vrše v sledečem redu:
Za šolsko mladino in dijaštvo ob zniža i ceni (2. Din za vsak sedež); prva predstava v soboto ob 14. uri. druga v nedeljo, dne 5. decembra ob 19.15: za širšo publiko bo predstava v nedeljo ob 10.30 dopoldne ob vstopnim 4 Din za vsak sedež. Vstopnice za dija-štvo ie dobifej v tajništvu ZKD
Brodnik Wetz,
poi stoletja prevaža pomike iz Kranj	na aujersk«
pri postaji Zidani most
obratno čez Savo
Prosvetni glasnik
(Glasilo ZKD v Ljubljani in Mariboru.)
Izšla je že 3. številka tega izvrstnega našega kulturnega glasila. Naše kulturno delo potrebuje organizacije ln krepkih, smo-trenih centrov, ki nas dvignejo iz diletant-ske slučajnosti v redno vztrajnost, katera prebije najzakrknej-šo lenobo in sterilnost. Poleg pestre iniciativnosti poedincev in individualnega značaja njihovega nastopa mora delovati veliki stroj kulturne akcije, ki ne pusti zaspancem prespati belega dne, ne veseljaku, ne ciniku, da zadržujeta, kar more naprej. »Prosvetni glasnika je nova sredstvo v tem stroju, vez ln živa kontrola, pospeševatelj ln brattiteij kulturnega dela.
Za vse panoge Ijudsko-izobraževalnega dela ima »Prosvetni glasnik« odprte predale. To pot so posebno zanimivi Šestovi in Rogozovi očetovski nauki za naše ljudske odre. Teh ie sedaj že tolike, da smemo zahtevati od njih tudi kvaliteto. Zlato je bilo treba poseči vmes v tečaje za režiserje :n s poukom o igralski umetnosti in disciplini, s poukom o odrih, kostumih in šminkanju in novimi igrami. To, kar imamo, popravimo in dvignlmo na višjo stopnjo, spravimo vanj neko stalnost, red, obnavljanje in s tem pogoj za napredek.
Navodila g. A- Pertota o sestavi tambu-raških zborov zasledujejo iste cilje glede našega tamburaštva. S takimi pouki prihaja v to doslej slučaju izpostavljeno delo nekaj sistema.
ZKD se marljivo bavi z vprašanjem naših ljudskih knjfžnic. Moramo pravzaprav reči, s krizo ljudskih knjižnic, ker napjve-duje boj neekonomičnosti dela in nezmožnosti knjižničarjev, ki so vendar le duša skromne omare za knjige. V najlepši In najboljši knjižnic! s!ab»knjižničar nič ne zaleže.
Naš ideal je, da imej vsaka občina ljudsko knjižnico, vendar prav razporejeno In živo, kjer pozna knjižničar potrebe odjemalcev in spremlja ln vodi od knjige do knjige. Tako ljudska knjižnica bo lahko Iz svojih sredstev in iz kraievnih podpor kupovala novih knjig ter navajala občinstvo, da jih bo kupovalo tudi samo. da nam ne bodo knjižnice plesnjiva shramba knjižnega zastonjkarstva, ki nam vrhu tega še ubija produkcijo. NI namreč res, da bi bil narod tako reven, da ne bi mogel kupiti nobene knjige ter da ne bi zmogel zraven še 250 Din za »Domovino«. Manjka nam le ljudi, ki bi mu vzbudili to potrebo ln zavest, da je to zanj koristno.
Na knjižniškem polju čaka ZKD ogrom-10 delo Dasi štejemo komaj milijon duč, '.iptrščamo i v tel stroki sledove diletantlz-ua. Ljudske knjižnice nai bodo kulturno ide-Ina podjetja, toda obenem zdrave in prak-ično urejene ustanove brez zastonjkarstva, ki itak samo ubija privlačnost knjižnice, napolnjene 7 balastom.
Kakor vidimo, tudi predavatelj? rv o prehaja v sistem. Minuli so časi, ko smo se v T.;-fh!jani borili, -ia napolnimo dvorano za predavanje. Tiste čase je bi"; v LiuMJair,
Klic iz industrijskih krajev
V začetku decembra sc snide v Beogradu anketa, ki ima nalogo, da v -pravi, oziroma izpopolni pravilnik »Bratuvskih sklad-nic«. V obupu se obračajo na ta oabor na?-bednejši med bednimi, da bi jhn izboljšal prežalostm položaj Te uboge pare so sta-roupokojenci, njih vdove in sirote TPD, od katerih je večina delala 40 iu še več let v podzemeljskih rovih. Bratovska skladnica pa jim za dolgoletno članstv o plučuje mesečno 7 Din, oziroma 3.50 Din 2 Din. Od pokrajinskega pokojninskega sklad-> za rudarje v Ljubljani dobi oni, ki nima postranskega zaslužka, mesečno 150, oziroma 112 ali 42 Din dravinjske doklade, tako v najboljšem slučaju torej 157 Din.
O postranskih zaslužkih v današnjem Času preobile brezposelnosti sploh n-i govor«. Kako živijo ti ljudje, si lahko mislimo. Merodajni čin-itelii se izgovarjajo, da za zvišanje pokojnine ni sredstev, za nove člane so jih pa takoi našli in jim pokojnino zvišal: od 7 na 400 do 800 Din mesečno. Anketni zbor pri izpopolnjevanju pravilnika naj j predvsem upošteva, da so staroupokojenet dolgo vrsto let plačevali po valuti enake prispevke kot novi člani, ter vsaj toliko ukrene, da se ta v nebovpijoča krivica ublaži. — Sta-roupokojenci revirjev TPD.
Smrt najstarejšega slovenskega lovca
Na Pokajišču pri Borovnici se je včeVai ponoči preselil v \ečna lovišča najstarejši lovec Jakob Debevc, znan daleč naokroc kot izboren lovec, velik prijatelj divjadi in prvovrsten gozdni strokovnjak. Od svojega 25. in pa do 85. leta je bil v službi pri bistriški graščini, ki bo gotovo le težko dobila vrednega mu naslednika. V znatni meri je on pripomogel, da je danes borovniška okolica tako bogata na srnjadi. Kljub temu, ds ie bil analfabet. je bi Izboren računar. Na pamet je kubira! in preračunal cele gozdove tako zanesljivo, da so ga jemala za cenilca razna velika podjetja. V ponedeljek popoldne je nastavljal še kunam pasti, zvečer se je vrnil še zdrav in vesel, ponoči pa ga je zadela kap. Vzornemu lovcu bodi l Iahk? žemljica!
1 Dr. Alired Valenta,
| popularni ljubljanski ginekolog, ki ga da. nes pokopljejo.
Pozort Od 2. decembra dal?«
II. del in konec
grandijoiir.ega ruskega vtleiiima
Carieu glasnik'4, i
n
Prod rodaja sto>n)c od t: , do 1? m od 2 dal e.
& n> ..Bvot", Teieion 730
Skavtizem in šolstvo
Ministrstvo prosvete se je začelo zelo zanimati za skavtizem. Izdalo je že več na-redb o tej vzgojni organizaciji, med drugam, da je treba ta važni vzgojni pokret podpirat: moralno in aktivno in priporoča zato sodelovanje pri tem pokretu dijaštvu kakor tudi vzgojnim krogom. Istočasno priporoča učiteljskim in profesorskim krogom da razvoja skavtizma ne zavirajo z neumestnimi prepovedmi, temveč naj ga podpirajo z vsem! močmi. Skavtizem zastopa najnovejše vzgojne metode, zasleduje najlepše in nesebične cilje. S tem naj zavzame skavtizem v naši državi ono visoko stopnjo in doseže on; sloves, k! ga uživa v drugih svetovnih državah. Minister priznava skavtizmu vse te velike prednosti pred drugimi vzgojnimi ln športnimi organizacijami. Priporoča srednješolskemu dijaštvu vstop v organizacijo.
Z naredbo z dne 19. novembra 1936 (br. 1<5.419) sporoča ministrstvo prosvete, da s« je osvojilo predlog Glavnega Stana Izvidu-
kov in Planink cd dne 14 novembra, du koče sodelovati vzporedno s Šolskimi oblastmi na polju te modeme vzgoje.
Da pa more skavlizem nemoteno in uspeS-iio vršiti svojo va!no nalogo, zato odreja prosvetno ministrstvo, da se takoj ukme prepoved organizacije, kier se doslej ie to ni zgodilo, in da se odobri organizacija Izvidnikov in Planink Dalje odreja, da naj se od strani šolska« ravnateljstev dela za čimprejšnjo ustanovitev organizacije, kjer ista še ne obstoja. Ravnateljstva naj priporočijo učiteljskim in profesorskim zborom, da sodelujejo pri ustanovitvah organizacije in pri iz ustanovljenih organizacijah Naroča tudi, da caj se da na razpolago kaka prazna sofaa v šolskem poslopju, da more organizacija uspešno vršiti svojo nalogo.
Zelo važna je tudi naredba, da direktor šole nadzornic svoje dijake sam ali preko svojega namestnika, kako delujejo v organizaciji in da stoji v stalnem stiku z organizacijo samo, sploh da gre ravnateljstvo v vsakem oziru dijaštvu na roko. Važna Je .udi ministrska odredba, ea se Šteje delo v skavtskih organizacijah kot delo v narodne-kulturaih ustanovah in upošteva kot tako pri napredovanju uradništva.
Iz vsega tega lahko vidimo važnost skavt-skega pokreta za ves narod Pri drugih narodih zavzema že ogromne dimenzije, le Sloveoci smo ga doslej gledali še nekam uezaupao. kar bo pa prejkoslej tudi izgirrilo.
Zvečer vsi na
NOVINARSKI KONCERT!
Vlom v poštni nrad v Dobu
Danes na vse zgodaj zjutraj so Ijud-e opozorili upravnika pošte v Dobu pri Domžalah, da je bil ponoči Izvršen v uradne prostore predrzen vlom. Prišedši v p'sar-'.io, je upravnik takoj opazil, da vest odgovarja resnici. Iz pisarniškega okna je bila namreč vržena mreža in !z lokala je Izginila železna ročna blagajna. Upravnik ?e o dogodku takoj obvestil orožnlštvo in sosednji poštni ur.td v Domžalah, odkoder je bila telefonično obveščena tudi ljubljanska poštna direkcija, ki ie 2e tekom dopoldneva odposlala v Dob revizijskega uradnika.
Orožniki so takoj pričel: z zasledovanjem vlomilcev. Sled za njimi je peljala v 2 km oddaljen: gozd, kjer so taktično našli » sekiro razbito blagajno. Iz nie so neznani storilci pobrali okrog 6000 Din gotovine, dočim se znamk, ki so bile isto tako v blagajni, niso dotaknili. Poteg blagajne so našli tudi sekiro, s katero so svedrovci razbili blagajno, in pa veliko dleto.
Vlom ie bil Izvršen najbrže okrog 1. ure ponoči. Takrat so namreč čuli sosedje voziti skozi vas lahek voz, ki se je pred pošto ustavil. Kmalu nato pa so zopet čuli pe-ket konja voz je oddrdTal.
Vlomila' topot vsekakor niso bili poklicn: svedrovci, kar je razvidno že !z njihovega ravnanja pri vlomu. Zato obstoja sum. da '•maio ta vlom na vesti eelotnržne« iz okolice.
Požar na graščini Brdo
Brdo pri Predetljeh, 30. novembra.
Zločinska roka v kranjski okolici še ved« t.o ne miruje. Sinoči okrog 23. je nenados ma zasvetil v noč velikanski ognjeni svit torečih gospodarskih poslopij graščine Br« do pri Predosljah. Ognjeni plamen, so za* ieli velikanske gospodarske objekte, ki so postali plen elementa. Na kraj požara »o takoj prispeli gasilci iz Fredoselj, Kokrice, Kranja, Naklega in Šenčurja. Gasilska alc« cija p* je mogla do 3. zjutraj Ie lokalih rati požar ter tako rešiti graščinsko poslop« je samo. Z gospodarskimi poslopji vred so ■uničene velike množine sena, potiskih prii delkov, povsem covo gospodarsko orodje. Graščina je last družine barona Zoisa, ki trpi ogromno škodo, ker je za^arvana le za 125.000 Din. Ogenj je bil nedvomno vodtaknjen. Upati je. da pride orožništvo vendar na sled zločinskemu pož^gsJcu.
Dopisi
ŠIŠKA. Sokolsko društvo v Šiški proslavi praznik Ujedinjenja iu obenem sokoiski prazn -i danes ob 11. dopoldne v sokoiski [ telovadnici. Pri tej priliki bodo letos na j novo sprejeli člani, položili svečano obljuba. Člani se pozivajo, da se proslave polnoštevilno udeleže. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški pa priredi zvečer v hotelu »Bellevue« v Šiški svoj prvi letošnji zabavni večer z raznovrstnim sporedom. V četrtek, dne 2. decembra pa priredi sokolsko društvo v Šiški iavno predavanje v gostilni »Dalmacija« (Anžok), ob 33. uri, in sicer o preganjanju in zatiranju Slovencev v Italiji. Šiškarjt, udeležite se predavanja!
JEZICA. V Sokolskem domu je v cede ljo ob 7 Miklavžev večer. Pred sijajnim Miklavževim posetom igra sokolska deca igro t Pot k Miklavžu;-.. Igrico je spisal zaa-ati mladinski pisatelj Ivo Trcšt in bo igrana prvič. Pridite na ta večer vsi otroci In odrasli, ker vas sicer dobri svetnik lahko zgreši. Naročila pa lahko oddajate ves dati v nedeljo v domu
ZAGORJE OB SAVI. Na vabilo Kola Jn-; o slovenski h sester pride sv Miklavž v soboto 4. decembra ob 3. popoldne ter bo v občinski dvorani obdari! okrog 100 otrok a pecivom, gorko obleko ia perilom, ki so ga izvršile Kolašiee.
ŠMARJE PRI JELŠAH. S pričetkom leseni ie šmarski Sokol zopet postal živa-Tien. Ustanovil se je pevski odsek, ki bo v kratkem pokazal uspehe svojega delovanja. Dramatični odsek pa je priredil dne 6. ia 7. t. m. prav dobro nspelo šaloigro »Pri belem konjičku« Moralni in gmotni uspeh j jc bil prav zadovoljiv. Na praznik aaroa- i
nega ujedinjenja, ki je obenem tudi sokoiski praznik priredi društvo v telovadnici 2 eeodejanki- »Brat Sokol« la »Raztresenem. Tudi pevski odsek nastopi z moškim zborom Prireditev pa e tvori br. dr šašelj z nagovorom Polnoštevilen obisk te prireditve naj da našim vrlim Sokolom vsaj nekaj zadoščenja za njihovo požrtvovalno delovanje Zdravo!
KOZJE. Tukajšnja čitalnica je po polletnem presledku vprizorlla 3! t m. »Špansko muho«. Vsi Igralci so rešili svoje vloge prav dobro Za 19 decembra se pripravlja Meškova »Mati«. Le tako naprej, da pride tudi v Kozje nekaj več žlvllen!«
MALA NEDFLJA V nedeljo dne 5 decembra točno ob 3. popoldne priredi šolsko vodstvo v Društvenem domu Miklavžev večer čisti dobiček se bo uporabi! v prid ubožn!m £o!ariem
Sah
Bogoljubov zmagovalec na turnirja v Berlinu
V	nedeljo se je igralo zadnje kolo med« narodnega šahovskega turnirja v Berlinu Odločitev glede prvenstva te padla sioer že v osmem kolu, vendar je vladalo kljub temu za zadnje kolo veliko zanimanje, kpr sta si stala nasproti ravno dva naimočnej« ša igralca: Bogoljubov in Ruhinstein Igra obeh velemojstrov je bila izredno iivahn3 in ostra ' Bogol iubov si je v španski igri po trdovratnem odporu nasprotnika ustvaril ramo pred prekinjen jem pertiie bolišo po« zicijo Ahues je v damskem gambitu z ener gičnhn napadom kmalu matiral Holzhaus« na Grunfeld ic porazil lohneri« po 44 po« tezah, Colle s Široko zasnovano kombina« cijo Lista, partiis Samisch : Spielmann ie bila prekinjena
V	por>d"l'ek dopoldne se ie nadalteva! boj med Rubinsteinom in Bogohuhovom in je trajal Se Štiri ure Bogoljubov ie za« menia! damo in stolpa, se umakni' < kra« ljera rta datnsko '..rilo in žrtvoval svoieg« konis za tri kmete Ruhinstein ie nasprot. no žrtvoval svoieg* tekača n enega same« ga kmeta Čeprav je b'I Boaolinbov za dva kmeta močnejši pa ie imel Ruhinstein pri neenakih tekačih remis eotov in ie tako rešil že skoro izgubljeno partijo Preki« njena igra Spielmann • S5m:«ch ie končala po 100 potezi t rmseo prvege
Stanie po zadniem kolu- Bogattubov (Rus) 7 (prvo darilo). Ruhinstein CPoliak) 6 (drugo darilo): tretje in četrto darilo »i razdele Spielmann. Griinfeld in Ahues, ki so dosegli po pet točk Brez nagrade so ostali: Colle 4. List, Johner in Samisch 3 in pol, Holzhausen 2 in po!
Šport
ASK Primorje A-team : B-team
Danes popoldne se vrši ob pol 15 vrlo zanimiva nogometna tekma med A in B teamom ASK Pnraorja na Dunajski cesti. ASK Primorje razpolaga danes z velikim številom izvrstnih igralcev, kai dokazuje rred drugim tudi to, da je njegova rezer« vi letošnji prvak v Ljubljani Na današnji popoldanski tekmi nastopi v prvi vrsti A> team. ki je igral zadnje čase napram vsem nasprotnikom z velikim e lanom rer pred» vedel v zadnji tekmi proti celjskim Atleti« kom izredno lepo kombinacijsko in efekt« no ig-ro V zadmib štirih tekmah ie odpra« vil svoje nasprotnike Hermesa s 4 0. Slovan« »4:0, Karlovec 3 0 m Atletike 7 : 1, torej « .kupnim skororr. 18 1, kat dokazuje kvaliteto 'ako obrambe kakor primorjanskegs napada Pritnone rs spola*
§a danes z dvema odličnima vratarjema >roanotn I in Jančij^iem poleg rezerve Korčeta Kot beki so na razpolago Slamič, Pečnik, Jančigaj. B:rsa m Jug V halfih na« stopijo Zemltak. Vindiš. Pišek. Križ (Hašk) Corradini. Sočan. Kos Z« napad tma Pri a morje sledeče igralce na razpolago: Podu« je Erman II.. Btuer Čebohin Oršič. Ča« mernik, Dramičanm. Glavič. Bogičevič. Praunseis, Bervar. Zalar in Pečar Iz teh igralcev bodo sestavljene dve garniture, ki obetati vsled premij, ki so iih darovali pri« jatelji nogometne sekcije ASK Primorja za najboljše :gra!ce, nad vse zanimivo in napeto v enotnem kombinacijskem sistemu izvedeno igro.
ASK Primorje fSogom sekcija) po« stavi za današnjo tekmo: A team Erman I« Slamič. PečniksZemliak. Vindiš, Pišek«Po» duje. Erman II, Cebohin. Bauer. Uršič — B>team: Korče«Janč:gaj. Birsa«Corradini, Križ (Sočan), Juff.Privšek. Glavič. Drami« čanin, BogičeviJ. čamernik Rezerve- Ber« var. Jug TI. Kos. Praunseis. Svetic. Pefar Jurkas. Zalar. Vsakdo naj prinese seboj vso opremo, ki io -poseduje V garderobo priti ob 14. — Načelnik
SK Jadran V četrtek 2 t m. oh 30 uri sestanek vseh aktivn;h članov pri Mra« ta. Po sestanku seia prireditvenega ?n upr. odbora. Udeležba vseh odbornikov nujno potTefcna. — Tajnik.
SK Krekovo komb. ; SK Jadran rez. Danes s vrSi ob 14 aa športnem prostoru Ilirije prijateljska tekma med imenovani« Ka kluboma.
SK Krakovo poziva sledeče igrale«: Malič, Marjetic. Koser, Novak I in II, Blat« nik, Grabrijan, Bončar, Končnik. Jeršek, Vlaj, Czernv, kateri morajo biti oajpozne« je ob pol 14 v garderobi Oprema: dres bel. hlače črne — prinesti seboj. Tajnik II.
Občni zbor SK Ilirija se vrši dne 13 deccmbra 1926 Kraj i a čas se pravočasno objavi.
SK Jadran Opozarjamo vse članstvo ui splošno športno javnost, da priredi klub V nedeljo. 5. t. m Miklavžev večer v re« stavracijl pri Mraku, s pričetkom ob 19.30 uri. Darila se sprejemajo isti dan v re* stavratiji.
SK Slovan Jutri, v četrtek sestanek I. moštva in rezerve točno ob 20. uri v Na« rodni kavarni. Prisotnost vseh nogometašev potrebna. Po sestanku seji centralnega od. bora, podrobnosti v klubovi omarici na Mariimem trgu. — Tajnik
Števi/a .- DrC Pri nedeljski prvenstve« oi tekmi v Pragi med Slavijo In DFC Je
Vsled oooolne opustitve trgovine
•e Vam nudi edina priliki, da si kii<cte svoie oblačilne potrebščine rt Božič po Imdno nizkih cen°h, ki so 'nlžane pod nabavno ceno. Bogata Izttera ie vedno na razpoiago, dobnm kupcem tudi na obroke. Ne zamud te prilike in oglejte si bogato zalogo takoj.	O. Bernatovič Mestni trg.
zmagala Slavija »7:3 (6:0) m ne kakor je bilo pomotoma poročati©, i 4 : 3. Slavila je bila v izredni formi Pri DFC je ps od. povedala obramba
Dunajski nogometaši gredo v Prago. Kakor javlja duftajskl *Morgen», bodo pri« stopili k praškemu DFC Siklotsv in Seif« fert (Vienna) ter Regnard (Amateure)
Italija in otimptjada leta 1936 Vrhov« ni športni forum Italiie je sklenil, da bo predlagal, na) v o!'mpljske igre let* 1936 vršijo v Italiji Za to sc poteguje tudi že Nemčija.
Nepričakovano iznenaden/e za vse slovensko ženstvo
prinese nedeljsko »fjutro*
Velika prodala
za Miklavža
<!?■«• da*Ja do 5. decembra
1
Cenr po e^n > saliaar||
Naši onstran granic
Pred svojim pragom
Tržaški «Piccoio». dnevni duSevna hrana naših Italijanov, poroča v svoji številki s dne 19 XI 1926. pod debelo tiskanim na« slovom, da so bili v Sarajevu kaznovani nekateri <pobaIlni». mladi študentje na več dni zapora in na denarne kazni, ker so uprizarjali Italiji sovražne demonstracije. To poročilo komentira s tem. da je bila ta akcija docela osamljena in da ji ljudje niti z naimanjšim korakom niso sledili. Do stavlja. da se je par mladih in nerazsodnih fantalinov upalo demonstrirati in da je bi« la kazen ne samo upravičena in poštena, ampak tudi od ljudi odobravana in razgla« šena v splošno zadovoljnost občinstva.
Mi bi k temu poročilu starega «Pxcola» dostavili samo skromno vprašanje- Kdaj bodo razglašene kazni za one razgrajače in pobaline. ki so razrušili dne 4. novem« bra 192o lokale naših prosvetnih organiza« cii v Gorici Kdaj bo nj'h zagrabila roka pravice po vzgledu sarajevskih oblasti, ka. tere žanjejo toliko priznanja od tržaškega «Piccola»? Te pobaline pozna celo mesto in vsi, razen par razgretih glav, jih tudi obsoiaio Mi Slovenci in tudi ostali G o« ričani dobro poznajo po imenu te otroke v črn'h sraicah. proti katerim ie brez mo« či in brez pravice vsa naša narodna manj« šina v Primorju. Ne vem. čemu hodijo mla d gospodje, kakor so: Moi nari Feruccio, Liberi Peter, Amato Franc, Minarelli Her« mini i Valentine Bimbo. Volpini itd. še da.
nes prosti po Gorid in jih ne doseže ka« zen, ki je za vse eaaks
Če bi bilo pri nas toliko spoštovanja do reda, kolikor ga ie v Sarajevu, tedaj bi bi« li danes vsi imenovani ptički pod ključem ir žc obsojeni Ne pozabimo, da je med njimi tudi sin goriškega sodnika Molfnari« ja ki ob slednji priliki zelo kruto sodi Slovence
Temu vprašanju oaj posveti »Piooolo-svojo židovsko pozornost in naj poliče dovolj velike črke z« svoj naslov. Zadeve v Sarajevu so mu dobro znane, stvari, ki se gode pred nosom pa oe vidi.
p— FaHtt! zasedli zadnjo slovensko dvo--reno v Trstu Ze pred zadnjim atentatom na Mussolinija se je fašistovska bojevni« ška četa «Quis contra nos» (Kdo je proti nami obrni!« na odbor konzumnega društva pri Sv Jakobu, ki razpolaga z zadnjo vensko dvorano v Trstu * pismom, sestav« lienim v dokaj ostrem tonu. « katerim so zahtevali, na) «e jim odstopi omenjena dvo ran«. čeS da itak nI rabljena Odhor p« je moral cošnio odbiti, ker ie dvoran« več nego oddan«. s«i ie tam vse iavno življe« nje »-žaOdh Slovencev sploh Tam »o se v zadniem letu vriile še slovenske predsta« ve, tam ie imela Gl««brna Matica svoje vaje in šolo. ':ra so se vršili vsi občni zho« r- tržaških slovanskih organizacij V dvo« rani so se vršile večer za večerom v«ie dra« marifnfga društva, sestanki športnih dru«
Odbor ia postavitev upomenika Kralju Prtru I Velikem, osvoboditelja • Ljubljani razpisuje predhodni natečaj za prid« bitev idejnega osnutka » tvrho izbere najprikladnejsega pn <tor», na katerem oaj bi se spomenik postavil
Idejni osnutek naj velja monumentalnemu spomeniki »svobojenja. katerega bo postavila hvaležna iD ponosna ?!< • enija Pravemu Kralju svojega rodu. Kralju Petru I Velikem Osvoboditelju. Situacija oaj bo na proitoru, ki tvori razna pn netna stečiSea in omogoča promet množic ob dnevih rasnih n. odnib svečanosti. V ta namen je sestaviti
t. splošni »ituacijski načrt prostora in okolice do csei oliinjib križišč, v merilu I 1000; v situaciji oaj bo označeni •ega in orijeutacija spomenika;
2. idejni osnutek spomenika v risbah počelje, profil, tli. is. v merilu I - 20;
8. perspektivične poglede (med njimi vsaj enega v diag. Ini smeri) spomenika z ozadjem (okolico» vsaj s treh strani merilu I : 100;
4 opis spomenika z označbo gradiva; opis situacije a ozi um na reprezentativnost, monumentaluoet in prometne okr.i .osti;
5. približni proračun za izvršitev »pomanika in morebitii' ureditev prostora, oba podatka ločena; označiti je približali bat uro, težo in enotne cene raznega gradiva
Natečaja se morejo odeiežiti vsi jugoelove.iski oblikuj«* merniki
Claui žirije *o gg. Ribard Jakopič, mg. Janko Mačkt.všev iisip Plečnik, iug Matko Preiovšek. dr Fran štele. Ivan Vav otič, Ferdo Vesel, dr Miljutin Zaroik. Janez Zonnan ter k<> '.natopuiki razpisatelja ing LadisUv J Bevc. dr Željko M Je Jič. Veboslav F Mlekui Franjo F Poric.
Nagrade *o: l Uiu 6000.- (šesttisoč). 11 Din 400U itiritisoč). III Din 250O— (dvatisočpetsto)
Satečajno delo je izročiti v zapečatenem »motu do všt rga dne 29 (dvajsetdevetega) decembra 1826 bodisi oep>' •rodno v pisarni razpisatelja v Ljubljani. Kongresi trg l, drug< ;:<lstropje. »oba 88. ali p» po pošti Ime in ločen naslov prt. ektanta oaj bosta načrtom priloiena v posebni zaprti kuverti Kuverta in vse priloge n stečajnega dela morajo biti označen geslom
Morebitna potrebna pojasnila se dobe pri predsedstvo oi ,<>ra vsak delavnik od 18. do 19. are.
Izid predhodnega natečaja ne bo » ničemur prejudicira: glavnemu natečaju, ki se bo a njim razpisal s dvomesečnim
okom.
Glede postopanji žirije v podrobnosti veljajo tozadevn.. pravila za področje oblikujoče umetnosti, v kolikor ni v tem "azpisu drugače določeno.
V Ljvbijaai. dne t. decembra 1028
Izvršilai edker m
Predsednik: 'ng Ladislav J Bevr s. r
peatavitev t^emeulu:
Dr
Za tajnika: željko M Jezlif
štev in razna zborovanja Na ta odgovor n prejel odbor nobenega naaaljnega p:»« ma. peč pa ie posegla vmes varpo»tn» ob» last m je proglasila dvorano kjei -o se vršile leta ^ leta dramatični prireditve, koncerti in druge prireditve za neprimerno in jo je dala kratkomalo zapreti Skoro istočasno je prejelo tudi dramatično dru« štvo odlok, da ie dramatična >ezona pre» povedana Dramatični odsek čitalnice in druga društva, ki so imeli v dvorani kulise klavir in drugo opravo, so to pravočasno rešili To pa ie fašiste silno rszkačilo gr os žili so vsem. da iih bodo dali konfinirati, ker so tako pokazaJi -,voio rrenaklon icrost fašizmu Dvorana, ki ie po ukazu varnost« ne oblasti Slovenci niso smeli jM» češ. da je neprimerna io smejo celo po niz« kotni zasedbi uporabljati fašisti Na vhod« nin vratih se blesti fašistovski grb z na« p-.som »Nacionalna fašistovska strank a*. Krajevni krožek o:Quis contra nos» (Kdo proti nam.)
p— V Tomaževici pri Komnu so pred kratkim oživili društvo ^Napredek* V pe« tek so orožniki aretirali vse odbornike društva in sicer na ovadbo nekega domače« ga fašista, češ da so pevci peli pri ve« i; protifašistovske pesmi Izvršili so nato hišne preiskave in odnesli neka i mladin« skih knjig
p— Prisega na prisego. N« goriškem mu« nicipiju so zojset prisegli zvestobo državi, kralju in pred vsem fašizmu višji uradniki. Kaj to pomeni, da se ponavljajo prisege? AH ne drži ena zadosti? Pa vendar niso med uradniki na municipiju kiki celemeeti sowers?vi»?
p— Tudi Pu!a se je postavita z liktor« skim posoi:!om Doslej so podpisali v Pu!i nad 2 militona posojila! Gospodarsk« in indnstriisk« aveza v Poreču jc podpis«!* 100/500 lir. Sredi splošne mizerije so to velike številke.
Moderni damski plaftči
n* finpiši velout modno s -kno
Din SoO-- do 730-Din 350- do 4-0"-
F. A I. Gonifc»r, Ljubljana
Sv etra ce»U 29 Oglejte si razstavo v izložbi 12C67a
lm bo čez koleno
Dona, Gradec in v vseb meshh vidiš ob slabem vremenu najvef dam in gospodov v gojzerjih Pripor čati :e. da se pr nas uvede ta zborna obutev. Nai-boijže soizerje izdeluje
J Brajer, Breg š'ev. 1.
p— Izseljevanje. V Egiptu ie že mnogo deklet in žena iz Prvačsne, Bilj in drugih krzjev Sed«j se govori o večji izselitvi v Mehiko. Izseljeniška mrzlic« se širi od vs« si do vasi. ker se razmere v deželi vedoo bolj slabšajo. Iz Gor nad Idrijo ie odšlo v Francijo m Belgijo več fantov ia mož Pri« poročamo pa ponovno: vztrajajte doma!
p— Ka tržaški trgovski univ.TZi je pre* moviral g. Milan \ itez za doktorja cko« »črnskih in trgovskih ved
p— Ceno moki je določila videmska apro vizacijska komisij* za kvintal 245 lir
p— V kapčiji z živino vlada ns Gori« škem velika kriz« Cena goveji živini paca, kar se je poktzalo zopet zlasti na živin« skern trgu v Gor:ci Približno srednja ce« na je bila 3 60 Stare province izkoriščajo slab goriški položaj in stavijo še nižje po« r.udbe Naš kmet si ne more pomageri r.a nobeno stran!
Pr- S'a učiteljišču v Trsta so otvorili večerni tečaj, na katerem poočuje slover.« ščino učiteljica Eiiza Konstantin Spravili 90 v tečaj pred vsem dijake iz vitiega raz« reda. ki postanejo v kratkem učiteln v ita« Iiiansk:h šo!ah med drugorodci. češ, da i:rn be tudi elementarno znan te slovenskega ie« zika dobro služilo v izvrševanju niihovc »plemenite misije® sredi Slovencev
N ■ obupaj verdar "e nima4 spanja, .Florian1' ta o; Te sladko vsan a.
Edina izdelovaimot
E. Jeras in drug, Ljobljana-Mos e.
UNION
ČOKOLADA KAKA0 BONBONI
DAMAM za Botic in Miki avta na/tevšt darilo
mmm
K
Domače vesti
Atcksa Šantič:
Novo pokolenje
Na vrelu bratstva oprali oži smo vid in zdaj več nismo slepi, oprali smo pege in kri in greh in stid in zdaj smo krepki in lepi.
Glej, duše. ki je skoz veke grize!
črv,
so v eden splele se venec,
ena je veja in ena kraljevska krv —
Srb, Hrvat in Slovenec.
Cez naša polja en sam se razlega
spev,
ko setev nova s- seje.
Trije stari hrasti razdirajo megel
gnev
in s solncem ogrinjajo veje,
V pokori izčistil se v krvi naši je jad, ki v borbi ljuti. rilival ga brat je lastnemu brat, rogal se satan je kruti.
s;1
S križem bratstva zgradili smo svetli
si hram,
v njem stebre sijajne, na oltarih prižgali smo src svojih
plam,
sloge in vere trajne,
Tam, kjer ponosni lovor ob skalah
šumi,
zdaj naši plavajo brodi,
nad njimi visoko orel=kralj leti
in poje pesem svobodi.
Na vrelu bratstva oprali oči smo vid in zdaj več nismo slepi, onraM smo pese in kri in greh in stid in zdaj smo krepki in lepi.
*	Izpremembe v drž. službi. Na predlog ministra prosvete ie imenovati za inšpektorja v ptosvetnem ministrstvu dr. Božidar Nikolajevič. direktor sarajevskega muzeja v pokoju Novi inšpektor prevzame posle umetniškega oddelka. — Na ljubljanski univerzi so imenovani za docente: finančni komisar v Liuhljani dr Albin Ogris na pravni fakulteti, inž Jurij Horvat na tehnični fakulteti in dr. Josip Turk na teološki fakulteti. — V naši vojni avijatiki ie imenovan podporočnik Anton P.ntar za vojnega zra-kopl >vnega izvidnika Dr Ivan Zore, redni profesoi teološke fakultete v Ljubljani, je trajno upokoien.
*	Jug >s!ovenska kolonija v Pragi proslavi današni narodni praznik v tamkajšnjem narodnem domu s slavnostnim večerom pod pckroviteljsivom našega poslanika Branka Lazareviča. Pri koncertu nastopi med drugimi umetniki znani jugoslovenski tenorist Stafa novic.
*	Železni most pri Tacnu v nevarnosti. Železni most preko Save pri Tacnu sloni na ntočnih betonskih stebrih. Most je tako visok in navidez motno zgrajen, da pač nikomur ni prišlo na misel, da bi še tako narasla voda mogia mostu kaj škodovati. Toda pretekli teden so ljudje opazili, da se ie na tretjem stebru na vižmarski strani pojavila zgoraj močna razpoka, ki sega precej gle-boko; nadalje so ugotovili, da se ie železno ogrodje lahko nagnilo. O stvari je b:la takoj obveščena gradbena direkcija v Ljubljani, ki je takoi poslala v Tacen izvedence, da pregledajo most. Izvedenci so, kakor ču-jemo, sicer ugotovili, da mostu ne preti neposredna nevarnost, vendar pa je treba naivtčje opreznosti. Most se je v pondeljek nagnil na desni stran za kakih 12 cm, vče-rai pa ie bil nagnjen za kakih cm. Voda. ki si ie ob zadnji poplavi prebila nekaj ovir izpodjeda temelje. Upati pa je, da se bo dalo most rešiti. V pondeljek se začne delo in se bo danes sprejemalo delavce. Treba bo razstreliti nekaj skal, da se tok Save pravilno usmeri. Most straži orožnik, ki pazi da čez ne gredo večje grupe ljudi obenem, ali pa vozovi preko 700 kg.
*	Začasni most čez Soro pri Medvodah so te dni začeli graditi.
+ Deželni most čez Savo pri Tacnu je raci ogioženega stanja desnega rečnega stebra zapri za promet s tovornimi avtomobili in vozovi, težkimi nad 1000 kg Vsa ostala vozila morajo pasirati most v počasnem tempu.
*	Prva kolektivna umetniška razstava Slovencev v Nemčiji »VossiChe Zeitung« poroča dne 2b novembra: Umetniško društvo »Der Sturm« otvori dne 30. novembra ob petih popoldne razstavo moderne jugo-slovenske umetnosti, na kateri ie predvsem udeležen slovenski Klub mladih. Jugosloven ski poslanik prisostvuje otvoritvi razstave.
*	Proračun mesta Zag-eba za feto 192". Na prihodnji plenarni seji se bo občinski svet mesta Zagreba bavil s proračunom za pr.hodnje le'o Dočim se je doslej obnavljalo vr.an:e lice mesta, namerava mestna uprava preiti sedaj k izvajanju programa obnove, kar pomeni, dati mestu Zagrebu ono osnovno obiležje razvoja v bodočnosti, a - ne samo slepo zadovoljavanie dnevnih potreb, Vsled tega bo tudi proračun za leto 1927. znatno višji. Po posledniih korekturah bo zn3ša! 112 milijonov dinarjev. Gradbena delavnost mestne občine ima biti Izredno velika. Zgraditi je treba okroglo 400 stanovanj. zlasti za deložirance In rodbine, ki bivajo po kleteh in nezdravih barakah. Urediti se morajo tudi posamezni deli me-
i m;
rovan m t?
z oblaku, mu e toplo prip«>ro ati, da si izbtre eligantuo Miku o ali taglan, ter oam<ke naš~e po ne elegance pri tvrdki F^N i UKIC Pred škofi io 19 Drža nim nanusčencem ola šana pia čila.
sta. s čemer se poveča število stanovanj, obenem pa ublaži stanovanjska kriza.
*	Krediti za kmetijske zadruge. V mlnistr stvu pošte in brzojava je bil te dni dovršen Praviinik, po kats-rem bodo kmetijske zadruge mogle dobivati kredite pri poštni hranilnici. Praviinik je že predložen ministru trgovine in finančnemu ministru na pedpis.
*	Zirovska elektrarna K našemu članku o priklopitvi žirovske elektrarne nam pišejo Stališče, da naj sc daljnovod, ki veže ži-rovsko elektrano z Vrhniko, podaljša do Viča. do ljubljanske mreže, bo gotovo vsakdo mora! odobravati, ako premisli, da je nesrečna državna meja podjetnim Zirovcem pred nosom zaprla pot v Idrijo, vsled česar Je ostala brez močnejših odjemalcev. Je res da bi se če bi se vse naprej vedelo, kar se je po pričetku zgradbe izven volje njenih graditeljev zgradilo morda nihče ne bii odloči! za zgradbo elektrarne, a sedaj ko je enkrat tu, je treba investiranim kapitalom omogočiti vsaj skromno rentabilnost, zlasti, ako nihče od tega ne bo oškodovan. Pogodba. ki jo ie bivši gerentski svet v načelu že odobri! glede odjema 'oka za Ljubljano, je za obe strani sprejemljiva: za 2i-rovce seveda ni cena bogve kako sijajna za Ljubljano pa nedvomno ugodna. Ni nam razumljivo, kdo to stvar še zavlačuje. Zdi se d a so to ljudje, ki sploh že mnogo let vse kar je novo. zadržujejo. Med tem ie škoda vsakega meseca, ki preteče brez končne rešitve, ker se obresti kopičijo.
*	Senzacionalna suspenzlla v Zagrebu. Pomotoma nam ie napravil včeraj sltičai i i senzacijonalne suspenzije šefa zagrebškega državnega kolodvora Jurija M>haloviča — senzacionalno aretacijo. Tudi seveda ne gre za kako poneverbo g Mihaloviča. temveč samo za vprašanje niegove odgovornosti
*	Tariia za nosače na železniških postajah. Da se izogne eventualnemu nesoglasju pri prenosu prtljage na železniških postaiah od kolodvora v vagon in obratno, ie generalna direkcija državnih železnic izdala pravilnk za nosače na posta!ah. s katerim je uvedena enaka stalna tarifa za prenos prtliage v vagon ter '? vaeoia Pi novem pravilniku moralo vsi železniški nosači nositi enako uniformo Obenem ie določena enaka tarifa in sicer ! ) za prenos ročne Drtliaee za 1 korrad 3 Din za vsak nadalini komad 2 Din: 2) za potn:ko prtliago do 50 kg S Din. za vsak nadalin" komad za vsakih 50 k? po istem izročilnem listu 3 D:n; 3.) za prenos bolnika ali invalida 10 D:n. Nosači mnraio vedno imeti pri «ebi tarifo in io na zah'evo potniku pokazati Pritožbe prnti nosačem nai se predlože načelniku posta ie
*	Himen. G Franio Kuglič drž. uradnik
ce ie ooročil z gosico Mirni Jontes. uradnico
HISČi vse.i oikota a iiansuega
hlaja najcene ši, pač pa sorazmerno - ceno n Kvaliteo naisoIidne'ši.
Konfekcj<ka n 1ust ita. zaioga češkega •n a ipieškega <ukna Josii vančič L-ubljana,
§<>l »hu»	u ie 1.
*	Prodaja posestev ob državni meji. V
novi finančni zakon za budžetno leto 1927-1928 ie med drugim spreieta tudi odredba po kateri naši državljani in naša udruženia svoiih nepremičnin, zlasti zemliišč. poslopij. gozdov in podobnega imetia na 50 km ud državne -neie. oziroma morske obale niti sami osebno, niti po drugih ne smejo pod nobenim pogojem tuiim državlianom ali u-druženiem niti progatl. niti odstopiti v eksnloatacit« zakup, uživanie ali v drugo svrho — brez predhodnega odobrenja ministra voiske in mornarice ter ministra no-traniih zadev Brez tega predhodnega odo-rrenia sodišča niti kake druge državne "biasti. ne smeio izvršiti prenos takih posestev niti potrievati kakršnekoli pogodbe v korist ino7err"0r;m osebam ali ti<lriiieniem Sr>dn:k ali uradn!k. ki bi nostonal v prnti-sloviu s to odredbo, bi bil odmičen iz službe in bi izgubil vse pridobliene pravice. oseba pa — naš državljan _ bi bila kaznovana z denarno globo od 100.000 do 5"0.000 Din. Vsi taki pravni posli sodnih in drug'h oblnsti bi izsubili svoio veljavnost in zakonsko moč. ako bi se naknadno ugotovilo, da so v protislovju s to zakonsko odredbo.
*	»Volja« štev 9. ima to-le vsebino: »Demokratra ili diktatura«. Dim. Zival.ievič »Naše narr>dno jed nstvo v staroi slovenač-koj štamp;«. dr L. Lenard ».ledna poljska drama o narodnom iunaštvu Bosne«, dr. Fr llešič: »Trgovački pomorski saobračaj«. M:ho Obuljen »Slovenački soci.iolog o problemu stranke«, dr. Bogomil Vošn'ak. »Be-leške o čehoslovačkoi kn"ževnnst:«, Rcst. Pletu.iev: »Stojan Živadinovič«. M M. Pešč. — Spolna politika. — »Parol3«. Dušan Nikola.ievič. .Problem sirh:ekta i objekta kao problem kulture«. M;!oš Giurič »Poljsko plemstvo«, dr. L — Martin Idea, roman. — Pregled. - Beleške. — Zanimiva ie v »em zvezku dr. Lenardova razprava »Naše narodno ed;nstvo v starem slovenskem tisku« Priporočamo, da čitaio to razpravo zlasti vsi tisti, ki danes grme proti narodnemu edinstvu. Zgodovinski podatki v ti razpravi tih bodo poučili, da so se vsi naši pisatelii. pesn!ki in drugi iavni delavci že pred več nego 50 leti izrekali za narodno ed'nstvo Da navedemo jamo nekatere V Vodn:k. Blaž Kimierdei. Urban Jarnik. Matija Maiar. dr Muršec. lurij Kobe. Ant. Janežič. dr. Janez Bleiweis. Fr Malavašič, lovan Ki^seski. Oroslav Caf. dr R Razlog, Ivan Tomš:č. Andrej Rinsp;eler in končno sam list »Slovenec« v prvih letih svojega rojstva.
*	Turistika pri nas la drugod. Iz turlstov-skih krogov nam pišejo: Izredno živahno delovanje na polju turistike opažamo v zad njem času v Zagrebu. Na delu so kar tri turistovska društva. Hrvatsko planinarsko društvo, Hrv. tur. klub »Sljeme« in klub iRunoliSt«. Vse te organizacije prirejajo vsako nedeljo društvene izlete, med tednom pa društvene sestanke, konference, pa tudi predavanja in izložbe planinskih slik. V Zagrebu napovedujejo celo vrsto predavanj in med predavatelji navajajo tudi Sle-ver.ee in slovečega alpinista dr. Kugyja. Ako gresta v Zagreb predavat dr. Turna in Badiura, ako pride tjakaj iz Trsta celo dr. Kugy, zakaj bi se taka predavanja ne mogla prirediti tudi v Ljubljani? Menda se vendar ni bati, da bi taka predavanja pri nas ne vzbudila zadostnega zanimanja! Saj vendar 'mamo samo v Ljubljani na tisoče turistov, ki bi se z radostjo odzvali vsakemu vabilu na tako predavanje. Vzemimo, da bi naprosili dr. Kugyja. da pride predavat v Ljubljano, ali ne mislite, da bi tekmovala vs;i Ljubljana, da vidi, da pozdravi in ču>je moža. ki je tako divno opisal Triglav in Triglavsko pogorje, kakor še noben od Bogp obdarovani pesnik? Kakor predavanja, tako dobrodošli bi bili tudi planinar-ski sestanki! Vsak teden ali vsaj vsakih štirinajst dni. V prijateljskem pomenku bi se sprožila marsikatera pametna misel, rešilo bi se marsikatero kočljivo vprašanje in za razvedrilo in zabavo bi gotovo radi skrbeli naši fotografi-amaterji, pa iudi naši pevci.
*	Z gorenjske strani nam pišejo: Te dni sem hodil po K.ikri in videl bedo. ki je nastala vsled zadnje poplave. Ker ni denarja, so dela za popravo ceste in mostov ustavljena. Ljudstvo je nezadovoljno in se vprašuje, čemu ima kran.ski okraj poslanca Brodaria l.e-ta ie ob volitvah in seda i vse možno obetal, ko pa treba res kaj doseči. Pa ni nikjer nič. Vse zvrača na Beograd Za kaj pa drugi dosežejo tam mnogo več? Zadnjič se ie zvedelo, da Brodaria. kadar se oglasi nihče ne posluša in ne mara. Potem ie razumljivo, da tudi za poplavlience nič ne doseže. Ljudstvo, ki ie zadnjič kot en mož volilo SLS, uvideva, da se s klerikalno avtonomijo nič drugega ne dela kot prepir M pa rabimo dela :n podpore Ce tega ne zna doseči, naj g. Brodar odstopi.
*	»Kraljevič Marko« mladinsi koledarček ki ga ie založila družba sv. Cirila in Metoda je najprikladneiše darilo za Miklavža in Božič Stariše in učitelje opozarjamo na to knjižico z bogato vsebino. Dobi se v pisarni C. M. družbe v Ljubljani in stane komad le 6 Din.
*	Zakon o stanovanjih je kakor znano še v veljavi. K temu zakonu je izšel v založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenburgnva ulica 7-H. Pravilnik, ki vsebuje razen razlag, pojasnil vzorcev in obrazcev tudi izčrpno posneta določila zakona samega, tako. da lahko na-domestuje stanovamjski zakon, ki je že razprodan Cena pravilnika je znižana in stane Din 10—.
*	Gospodinjski koledar Jugoslovenske M?tice za leto 1927 je izšel. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroči se lahko tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, šelenburgova ulica 7-11. Koledar je lično in prakt čno urejen ter ie kot Miklavževo darilo našim gospodinjam zelo priporočljiv. Cena D n 20 za člane Din 15.
*	Al? je dr. Jurin izvrši samomor? Kakor smo poročali, ie absolvirani jurist dr. Jurin v Ptuju izginil na misterijozen način. Razne okolnosti so govorile za to. d3 ie dr. Jurin. ki ie v zadniem času kazal znake velike duševne depresiie. najbrže izvršil samomor. Ta domneva se bo menda izkazala kot pravilna Pri dravskem mostu v Ptuiu so našli palico, ki so io Jurinovi sorodniki spoznali kot niegovo !astp;no. Skorai gotovo je torej dr Jurin v duševni zmedenosti iskal in našel smrt v valovih Drave. Njegovega fniola pa doslei še niso našli.
Dijak okraden. Stevan Goviado. slušatelj ekspertne akademiie v Zagrebu sta-nuioč v ^Ruskem domu«, ie priiavil pnVcS.il da mu je neznan tat ukradel 7000 Din Denar ni bil niegnv marveč državna last. Goviado ie škodo nadomestil, policijo pa zaprosil, naj izsledi tatu
*	Uton la v kotlu za kuhanje žganja. V Omišliu ie predvčeraišniim Ivana Oblak utonila v kotlu za kuhanje žganja. Hotela si ie z žganiem lečiti revmatiz'-
pa jo je tako omamilo, da je padla v kote! in utonila.
*	Parobrod »Bosna« je obtičal predvčerajšnjim, ploveč proti Benetkam, na podmorskem skalovju, imenovanem »Oštrija« pri Biog-adu na moru. Na krovu je bilo mnogo potn kov. od katerih pa se ni nihče ponesrečil. Vsi poskusi, da se ladja reši iz težkega položaja, so ostali doslej brezuspešni. Včeraj je hitela na pomoč rešilna ladja.
*	Vlomilec Nnvrk se vrne v Lepoglcvo. Znani vlomilec Vladimir Novak, ki je nedav no pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi ter se »s pota v Rusijo« oglasil z razglednico krojaškemu mojstru, je bil prošlo soboto v Bra- . tislavi ujet. Bil ie res v Budimpešti, odko- j der pa ie namesto na vzhod — v Rusijo kren i na zapad. Policija v Bratislavi ga ie ; na pod!ag: tiralice zagrebške policije spoznala in aretirala Ubežni vlomilec bo kmalu Z' pet v Lepoglavi
*	Tragična smrt treh otrok. V Skopiju se je dogodila usodna nesreča, ki je zahtevala življenie treh otrok. Pri neki tovarni ie bilo k zidu prislonjeno težko železno gonilno ko-
Za Jttiklavža in Jožic
znatno znižane cene
pri vsem zimskem blacu. kakor pri vel ur jih. ženskih in moških šlofih, perilnem in posteljnem blagu, por^anlu in kovlrih ter vsem drugem blagu
v novi trgovini Josii Š ibar,
v Ljubljani, na starem trgu 21. poleg Za-
laznika
O M N E ai
KATASTROFI!
Po romanu , iraasa i?n ic* od Urville V glavnih vlogah Mlsria Jacobini, Mary Kid Heinr.ch P«r, Er.ch Kaiter Titz.
redstave ob 4 no fi p< i «. in y uri.	KIHO IDEAL.
Kaj vse noj mi prinesel Miklavž?
Ni naštevati, da bi b lo ie mnogo obdarovamev, ki bi pre eli krasno blago 'Z naše najet neiše in najkulantne št* d užinsKe obiačilnice M. Ban na Reslievi. Pošij te Miklavža.'	cesti štev. 7	Pošljite Miklavža!
lo. V nedeljo so se trije dečki, v starosti 8 do 12 let igrali okoli kolesa in plezali nanj.
Da bi kolo zdrknilo nižje, so dečki izkopali poleg poleg kolesa jamo. Nenadoma pa se ie kolo prevrnilo in pokopalo pod seboj vse tri dečke in popolnoma zmečkalo.
*	Zemlja je zasula v okolici Šibenika delavca Jakoba Biliča, ko je kopal pesek. Tovariši so mu sicer priskočili na pomoč, a ko so ga odkopali ie bil Belič že mrtev.
*	Krvav napad na mlado ženo. V kavarni »Moskva« v Beogradu se je v pondeljek zvečer odigral razburljiv incident. K mizi, pri kateri je sede! urednik beograjskih »Novosti«. Slobodan Vidakovič s svojo ženo je nagloma pristopil približno 20 let star mladenič, potegnil nož ter Vidakoviče-vo soprogo z njim štirikrat zabodel Ostali gostje so napadalca izročili policiji. Zdravnik ie ugotovil, da rane niso sm-rtnonevarne ako ne nastopijo kake komplikacije. Napadalec je pii zasliševanju izjavil, da je Milan Mihajlovič in da je slušatelj tehnike. — Napad ie izvršil iz ljubosumnsti, ker je »smrtno zaljti-bljen« v miado Vidakoviče-vo ženo.
!!! Senzacija!!!
Damski plašči od . . Din 350-— naprej Damski plašči s kožu-
hovino od ....	Din 410-— naprel MoSki raglani od . Din 700-— naprej
Gričar & Mejač
samo Šelenburgova ulica št. 3
*	Glavni dobitek 1.000.000 Din gospodinja težko zadene. Bolj zanesljiva pot do zdravja in sreče je previdnost in razumnost v go-gospod nistvu. Aii poznate Ziko? Ali veste, kaj pomeni Žtka za Vaše zdravje, za zdravje Vaših otrok? Pa o tem drugič.
*	V. Bešter. Aleksandrova c. 5. atelje »Helios« ima razstavljene pokrajinske slike ki so tudi naprodaj.	1517
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu L'11-bl'ana ^tar irg 12 in 2!dnvska ulica 4.
I
Skrajno napeto! Veselo!	Zabavno!
Naj-iav.ieiši ameriški saons i ai< onai
OOUGuAS fAItBANilS
'oz 'fn p d menom .Clo eK iz gumija' na toi v s,i tov ocaneiii vtlrfilmu
Človek z bičem
R im i -ii mi I. '-bi> no i - t lo' Danes ob 3., pol 5„ 6.. poi 8. in 9. GU Trni K nO «<AT1CA
*	Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluie Kolaferrin ( železna aro matična tinktura z kolo). Izdeluje lekarna Mr Uahovec. Ljubljana. »Zvezda«. Kongresni trg 12	1453
ITO zobna pasta najbolj:a
*	rksnina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manufaktura Ljubliana. Tavčarieva ulica 7.
*	Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru. Koroška cesta 23. v trgovini St. Čer-netič.	27
*	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ivan Jančar.	15CS
*	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke C. Pollak d. d.	1507
Miklavž darove težke nosi, otrokom pridnim jih natrosi, še mamica veselja raja, ker je dobila dozo »Budha« čaja!
1516
Iz Ljubljane
Oglejte si nalogo!
n— Udeležencem novinarskega koncerta.
Da se omogoči reden začetek slavnostnega koncerta, ponovno prosimo vse udeležence, da pridejo pravočasno, tako da bodo ob 20. že v dvorani. Po državni himni bo Orkestralno društvo Glasbene Matice najprej izvajalo Graingerjevo moderno skladbo »Mock Morris«, nato Dvofakov »Valček« in šele kot tretjo točko Adamičeve «Tri turke-statiske ljubavne pesmi*. Ostali program ostane nespremenjen. Pevski zbor Glasbene Matice bo po večletni pavzi danes prvikrat zopet vcdil mojster Hubad. Prodaja vstopnic ie danes od 9. do 13. v veži Fiiharmo-nične družbe na Kongresnem trgu, nasproti blaga/ne Kina Matice. Večerna blagajna bo odprta od 6. naprej pred trnionsko dvorano Po koncertu bo v Unionu, kakor običajno, tudi letos prijateljski sestanek, pri katerem igra plesne komade godba Dravske divizijske oblasti. Postrežbo pri bifejih so prijazno prevzele gojenke gospodinjske šole v Mladiki.
n— Posetnike nocojšnjega slavnostnega koncerta Udruženja novinarjev v Unionski dvorani opozarjamo, da ie začetek točno cb 8 zvečer Ker se igra kot prva točka državna himna, prosijo prireditelji, da je občinstvo par minut pred 8 na svojih prostorih Ta večer bodo poslovale tri garderobe in sicer pred dvorano ter v stranskih pro-
storih desno in levo glavne dvorane. Prireditelji prosijo občinstvo, da se poslužijo posebno tudi leve garderobe, da bo garderoba pri glavnem vhodu kolikor mogoče razbremenjena in s tem tudi poslovanje boli točno. Predprodaia vstopnic danes od P. do 12. ia od 14. do 17. v veži Filharmonične družbe od 18. daije pred raionsko dvorano.
u— Pravoslavna služba božja povodom državnega praznika bo danes l. decembra v kapelici v vojašnici vojvode Mišiča ob 9.45 (ob tričetrt na 10.) in ne šele ob 10.. kakor ie bilo prvotno iavlieno.
-VALENCm-
elitna ptesna prireditev Ki-ioa trg, akaaeniikov (ab oiventov) v L,ubliam se vrši v soboto dne 4. dec. 1926 v zgornjih prostorih Narodnega doma.
»ititHimti
•OimMiHliK
u— Trovine 1. decembra. Ker je gospod, veliki župan prvotni sklep Gremijalr.ega odbora razveljavil, morajo biti na dan 1. decembra trgovine zaprte.
u— Ljubljanska opera. Snoči so uprizorili Haievy.ievo lepo in težko petdejansko opero »21 d o v k o« v režiji g. Knittla In pod taktirko g. Bala tke v splošnem prav zadovo Ijivo. Odlikovali so se ga. Zaludova, Lov-šetova ia 2- Rtrm-pelj, orkester, zbor la tudi balet.
u— D' Albert: Mrve oči. V četrtek, dne 2. decembra se poje v ljubljanski oper D' Albertova dramatična pesnitev v dveh dejanjih in predigro »Mrtve oči«. Premijera. te opere, ki se odlikuje po dramatični in izredno lepi glasbi, se je vršila začetkotn lanske sezone ter je delo izredno ugajalo in doseglo v vsakem pogledu lep uspeh. Vsebina deiania ie dramatična ra se vrši v Palestini. Zasedba povečini ista kakor v lanski sezoni. Predstava se vrši za abonente reda B.
u— Matineja nacijonalulh filmov. Za današnje predstave, katere priredi ZKD Ljubljana v kinu Matica, je na razpolago še nekaj vstopnic. Priporočamo pa občinstvu, da si jih nabavi čittrpreje, ker je zanimanje za predstave veliko. Izredno skrbno izbran spored vsebuje sledeče filme: L Potovanje Nj. Vis. prestolonaslednika skozi Jugoslavijo. 2. Zaprisega Njeg. Vel. kralja Aleksandra na ustavo. 3.) Njeg. Vel. kralj Aleksander t^a lovu v Kamniškh pianinah. 4. Pri-rodne krasote Dalmacije. 5. Industrija železa. Predstave se vrše ob 9.30 in 11. dop.
u— V društvu »Soča« predava v soboto 4. decembra v restavraciji »Ljubljanski dvor« gospod inšp. \Vester o dr. Gradniko-vih poezijah »De profumdiso. K zelo lepemu in zanimivemu predavanju vabimo vse So-čane in prijatelje. Začetek ob 8.30 zvečer, vstop vsem prost.
Ža Miklavža
rnodni telovniki, pulloverji, sviterji, nogavice čepice,
roKavice in druge pletenine
v največ.i izbiri 12325
J. Urbančič, Miklošičeva 20
u— »Ženski Pokret« v Ljubljani priredi v nedeljo, 5. t. m. ob 10. dopoldne drugo javno predavanje v zbornični dvorani vseučilišča. Predava gospa Mira Vodvafka-Ko-čenda, profesorka ženske realne gimnazije
v Zagrebu in predsednica »Ženskega Pokre-ta« v Zagrebu o temi: »Praktična psihologija«. Vstopnine ni, samo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Vabimo vse naše ženstvo, zlasti matere in učiteljstvo, da sl-udeleže predavanja.
u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo od 2. decembra dalje odprta delavne dni od 9. do 13. in od 15. do 19.30, poi 20. t»re. ob nedeljah pa od 8. zjutraj do pol 12. opoldne. Vse praznike ostane kopel zaprta, kakor je bila tudi doslej.
u_ Pravljice. V petek, dne 3. decembra popoldne otvori Atena letošnjo sezono prav ljic v mali dvorani Narodnega doma. Pravljice pripoveduje ga. Vanda Gorčeva, otroške in narodne pesmi poje operni pevec g. šubelj. Prostovoljni prispevki.	1526
u_ Občni zbor kluba Primork je zaradi nepričakovanih ovir odložen na nedoločen čas.	1526
u— Pevovodje in predsednik! vseh pevskih društev in zborov Ljubljanske župe J. P. S.! V nedeljo, 5. t. m. ob 10. dopoldne bo v pevski dvorani Glasbene Matice drugi redni sestanek. Vsled važnosti polnošte-vilna udeležba obvezna. — Ne pozabite na Vaše točke sporeda za žnpni koncert 6. januarja 1927! — Tajnik U. ž. JPS.
ii— Odborniki Ljubljanske župe JPS. Važna odborova seja je v petek 3. t. rn. ob 6.15 zvečer v Glasbeni Matici. Vsi iu točno! — Tajnik.
u— Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih in okoliških se bo vršil v soboto, dne 4. decembra ob 8. zvečer na, verandi hotela Union. Razpravljalo se bo o novem stanovanjskem zakonu i:t drugih važnih stanovskih zadevah. Hišni posestniki in posestnice se vabijo, da se v velikem števihi udeleže sestanka, ker se bo sklepalo tudi o postopanj^ v prihodnjem letu na podiagi nove stanovanjske novele.
u— Otroška predstava »Jadranske Straže* v gledališču se bo vršila danes ob 16. uri in ne oto 15. uri, kakor je biio pomotoma javljeno. Opozarjamo občinstvo, da je gledališče že skoro razprodano tn je le še malo vstopnic na razpolago.
tf— 4. ciklus predavanj umetnostno zgodovinskega društva. 4. predavanje" se vrši v četrtek, 2. decembra ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. Stanko V urnik
0	»Zgodovini noše od renesanse do danes«. Vstopnice pri blagajni; dijaki 3 Din.
u— Stalna higijenska razstava v Ljubljani, na prostoru velesejma se zatvori danes 1. decembra. Ponovna otvoritev se objavi v listih. — Drž. hi-g. zavod.
u— Akademsko društvo »Treznost«. Opo zarjair.o na redni sestanek, ki se vrši na-uni verzi v petek, 3. decembra o 15. (soba 77). — Vsi tovarrši-bratje kakor tudi oni, ki ste naklonjeni našemu gibanju, nujno vabljeni.
u— Člane ljubljanske »Edinosti« se opozar ja, da se vrši danes -/večer ob S. uri proslava narodnega ujedinjenja v društvenih prostorih, Gajeva ulica 2-1. Udeležba častna dolžnost.
u— Žeparji na delu. Razne ljubljanske trgovine so se potrudile, da sedaj pred prazniki in za Miklavža pokažejo čim več mikavnosti v izložbenih oknih. Razstavljeno blago, posebno igrače privabijo pred okna seveda veliko občudovalcev tako da stoje ponekod ljudje kar v gručah. Take prilike so seveda kaj vabljive za žepne tatove. Zato jih znajo tudi temeljito izkoristiti. Tekom zadnjih dni so imeli žeparji, kakor smo že omenili, prav lepo žetev. Včeraj •dopoldne je bila pred trgovino Kri-Sper ma Mestnem trgu okradena posestrfca Frančiška Atržurjeva. Tat ji je izmaknil denarnico, v kateri se jc nahajalo okrog 50 Din gotovine.
u— Policijske prijave. Cd pondeljka na torek so bili prijavljeni policij sledeči slučaji
1	poneverba, 2 tatvini, 1 poškodba tuje lastnine, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek razgrajanja v gostilni, 1 prestopek pijanosti, 4 prestopki pasjega kontuma-ca iu 15 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija ie bila izvršena 1 in sicer radi poneverbe.
u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo med 16. in 18. uro Miklavžev večer v dvoran! Kazine. Prijave se sprejemajo do 4. dec. v knjižnici Borštnikov trg 1 med poslovnimi urami.
u— Sokol I, Tabor priredi v nedeljo 5. decembra t. 1. v svoji veliki dvorani in stranskih prostorih Miklavža. Popoldne ob 4. uri za mladino, zvečer Ob 8. uri za odrasle z bogatim sporedom.
u— Društvo »Rdečega križa« na Viču priredi danes zvečer ob 8. uri akademijo. Sodeluje »Pomiadek Rdečega križa« in gcd-beno društvo »Gradiščlca?. Vstopnina 5 dinarjev. Ker ie čisti dobiček namenjen za viške poplavljence naj se akademije ude* leži vse kar misli dobrosrčno. Po akademiji prosta zabava.
u— Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vratu Živčnih boleznih in trganju v raznih udih, le dobro poipti po! čaše Franc Jožefove grenčice vsak dan, kar Vam prebavo olajša Po izjavi vseučiliš-ke klinike ie Franc Jože-fova grenčica neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah iti špecerijskih trgovinah.	65 u— Podoilcirji tukajšnje garnlzije prirede na dan 1. decembra v prostorih restavracije na glavnem kolodvoru zabavni večer s plesom. Začetek točno ob 20. uri. Za obilen obisk se priporoča odbor. 1494 u— Plašče za deklice od dveh let dalje priporoča tvrdka F. Ltrkič, Pred Škofijo 19.
u— Miklavž sprejema naročila za obiske po gostilnah in privatnih stanovanjih. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto-MiklavŽ«.	1512
u— Sv. Miklavž obišče tudi letos dne 1. decembra ob 5. do 7. ure zvečer trgovino M. Tičar v Šelenburgovi ulici, kjer bo izbiral darila za male iti odrasle.	151M u— Plesna vaja železničarjev UJNŽB bo v soboto dne 4. decembra v steklenem salonu na glavnem kolodvoru. Pri njej nastopi Sv. Miklavž z vsem spremstvom. Isti daft od 19. ure dalje se sprejemajo darila v restavraciji. — Prireditveni odsek.
u— Miklavžev večer železničarjev. Dne 5. decembra (nedeljo) ob 18. uri priredi UJNŽB v Steklenem salonu restavracije glavnega kolodvora Miklavžev večer za deco ljubljanskega članstva. Darila jc oddati v nedeljo 5. dec. popoldne od 15. do 18. ure v salonu restavracije. Vstopnina za odrasle 5 Din za osebo; otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. Kdor želi, tla bi ga sv. Miklavž obiskal na domu, naj sporoči v pisarni UJN2B, Kolodvorska ulica 26, dvorišče desno, najkasneje do sobote 4. decembra do 12. ure. — Prireditveni odsek.
u— Miklavž sprejema tudi lutke (punčke) v popravilo v trgovini Koler, Stari trg 6.
1526
u— ŽSK Herme spriredl v nedeljo dne 5. xn. ob 20. v hotelu Bellevue Miklavžev ve« im s plesom. Darila se sprejemajo v soboto •4 3. do 7. pop. in v nedeljo popoldne. — CVAor.	__
Mklavi-Božii!
Po vsem mesfu glas doni da na ceneje se d >b vse vis c daga, izaotovllenlh oolek plašč v predpasnkov, srajc in <ra«at v veliki zolrl v .	trgovin)
I. Tomšič, Pe'ra testa 38.
Stari*« Ne kupu-te nepot e-bno; Va5a da a na, bodo ooekce, red>*s ikl, nogavice in o kav ce.	• 22 S
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nud'	67
NHiCEHEJE
Jos. Rojina, Ljnbljana, Aleksandrova 3»
HEDUTfl U CVETJU
8. januarja 1926
Iz Kranja
r— Pristopajte h Kolu jugostovenskih se« S ter v Kranju! Te dni prične tukajšnja po« družnica Kola jugoslovenskih sester s po« hiranjem letne članarine in vpisovanjem novih članic. Uporabljamo to priliko, da podčrtamo pomembnost in potrebo obstoja ter razmaha te organizacije našega zavet!« nega ženstva, ki je zlasti na karitativnem polju doseglo velike uspehe. Zato naj ne bo žene, ki ne bi bila včlanjena v tej orga« nizaciji!
r— Aretacija osumljenca požigov v krmi j ski ckolici. Kakor smo se informirali, se jc izkazal sum. da je Anton G. podtaknil številne zadnje požige v kranjski okolici, kot popolnoma neutemeljen. Anton G. je v tej stvari nedolžen ter bo žc prihodnje dni izpuščen. Tudi ni bil izročen na ljub« ijansko opazovalnico.
r— Krajevna organizacija SDS v Kranju priredi strankin dan, združen z družabnim večerom, v soboto dne 4. decembra ob 20.30 uri v Narodnem domu. Poroča m:nl« štor n. r. g. dr. Albert Kramer iz Ljublja« ne. Po govoru prosta zabava, h kateri se vabijo vsi somišljeniki in njihove družine.


a— Danes na državni praznik I. decembra ob 20. v Narodnem gledališča svečani koncert pevskih društev »Jadran«, Maribor, «Drava» ter «Olasbena Matica«. Izven programa sofisti.
a— Na predvečer narodnega praznika v Mariboru. Maribor je že snoči pričel s proslavami državnega praznika. Na ulicah vihrajo narodne in državne zastave, gledališče pa je priredilo siavnostno proslavo. Zupančičeve »Veronike Deseniške« z. gostoma g. Šaričevo iz Ljubljane in g Pteiierjem iz Celja, ki pa je bila ztlo slabo obokana. Pač Pa sta zapustili globok vtis igri od'ičn'h gostov Veronike g. Šaričeve in- grofa Friderika g. Pfelferja. ki je v svojega junaka re: vli! dostojanstvo celjskega grofa V tem oziru je bi! visoko nad domačimi predstavl-telji. Polna pa je bi'a velika dvorana in galerija Narodnega doma pri iokolski akade-miji. Sokoli so izvajali eksaktno vaie na bradlji, članice p* v luči mesečine proste vaje sestre Adele Pcričeve. Oba nastopa sta žela zasluženo pohvalo številne sokolske družine. Br dr. Kovačič, predsednik prosvetnega odseka j? ime! med programom globoko zasnovan govor o prvem decembru, starosta br dr Boštjančič pa o dolžnostih Sokola, naka- je pred ^okolskhni prapori zaprisegel krepko četo novih Sokolov in Sokolic. Godba jt zaigrala uvodoma -sokolsko koračnico ter h koncu državno himno. Lepo uspeli sokolski praznik so počastili z obiskom tudi veliki župan g. dr. Pirk-majer s soprogo, zastopniki narodne vojske, narodni poslanec dr Fivko in drugi. Danes dbpoldne so v proslavo narodnega praznika v katoliški in pravoslavni ccrkvi opravila, ob pol 12 sprejem z recepicijo v županijski palači, popoldne nastop pomladska Rdečega križa v Goetznv1 d"orani, zvečer pa novinarski konceri štirih pevskih društev v Narodnem gledališču
a— Božidar Borke v Ljubljano. Sredi decembra odide iz Maribora g Božidar Borko, doslej glavni urednik »Tabora«, ter vstopi kot kulturni referent v redakcijo »Jutra v Ljubljani Kmturni Maribor z odhodom s Borka vrlo mnogo izgub:
a— »Jutro- se širi. Doslej Je bil mesed ni prirastek novih naročnikov »Jutra« po 30 do 50 Pretek!' me.-ec pa se'je dvignilo to število prirastka na 100 novih naročnikov. Ta teden je začela mariborska podružnica »Jutra« tud, že z dostavljanjem lista na dom v Studencih prv Mariboru ter. Je najela v i to svrho že enajsto raznašalko. Naši čitate-i lji v Studencih so ta napredek z velikim veseljem pozdravili, ker drbivaio sedaj »Jutro« že doRoldng in to brezplačno, dop'm ga je poŠta dostavljala šele poonldne. Zato so se priglasili že tudi novi naročniki, ki jih šc naprej sprejema raz-našalka In "se-; veda tudi podružnica »Jutra« v Barvarski ulici 1
a— Na koncertu v Narodnem gled-1'šču
bo pel odličn. . tenorist ?. Ltilo P'»in-Pucct-nijevo ariio iz opere »Otrok zapada« iti Ste-panovo »Ni!«
a_ Dramat'čno društvo priredi sktnno s podmladkom Rdečesra križ-' v nfdr'jo Dopoldne v Narodnem d"mu M klftvžev večer, radi česar odpad- Miklay?evn prirrd!fv, ki jo je nameravalo iTicti mariborsko Slo-vensko žemk<" društvo.
a— Češki tečaj. Pri sobotnem sestanku udeležencev tečaja češkega ježka se ;e določil sporazumno pouk za začetnike .ob sredah od 17.45 dn 18.45 Prvi pouk se bo vršil v sredo 1. decembra v prvem nadstropju meščanske šole v Cankarjevi ulici. Ob tei priliki se bo tudi določila ura za I! (višii) tečaj. Vsi interesenti naj pride'0 1. decembra ob tričetrt na 19. v navedeno sobo. Pri tem se spreienia'o tudi še novi orie'^1^5.
a— Dr. Jos. Majcen- vol nter-asist nt na kirurgični kliniki (proi Haberer^ v Gradcu je zopet otvoril svojo prakso. OrdinacMske ure od 8- do 9 Iti. od 2 do 4 7opo!dn<\ Maribor Aleksandrova 21. te! 396 1520 I a— Speclialist za ženske boTezni In poroti 1 dr. eBnjamin Ipavic v Mariboru, Gosoo-Va ulica 46. zopet redno or^inira od 10 do 12. j in od 3 do 4. ure
! a_ Plesne vaie Ori - "arlbor se vrše vsak petek ob 20 ur Narodnem d-^mu. Prijave v tajništvu m°d uradnimi urami ob sredah od 19 do 20. in ob nedeljah orl in do 11 ure	1521
a— Načelsfvo strokovne ohr*"" zrH-iiX" briv"v In^ničariev .n =orodn'h	v
Mariboru naznanja obč nstvu in vsem svo-
jim članom, da so brivmes in damskl če-sakii saloni danes do 10. ure odprte, od 10. naprej pa morajo biti ves dan zaprte. To velja za mesto Maribor in ves okoliš mariborske oblasti.
a— Vlom v okolici. V gostilno »Gozdni Tonček« na periferiji mesta pri Radvanju so v noči od ponedeljka na torek vlomili neznani storilci v gostilniške prostore in odnesli več oblek. Prišli so skozi okno v notranje prostore. Zadnje čase ie sploh opažati, da se potepa v okolici mesta vlomilska tolpa, ki izvršuje vlome v okolici ln mestu.
Iz Celja
e— Celjska opozicija. ▼ občinskem zastopa ▼ pravi luči. Ze nekaj dni se je šušljalo po celjskih ulicah, da pripravlja opozicija v celjskem občinskem svetu zopet napad na zakonito izvoljeni občinski zastop in na avton> mijo celjskega mesta. Sicer fako dobro informirani <SIovenecj. je kljub temu še v nedeljski Številki povdarial, da bo to pot proračun gladko sprejet. Zaklepetalo se je pa glasilo celjskih Nemcev, ki je kakor nedolžna nevesta sramežljivo namigavnlo, da se jo proračunska seja preložila od petka na pondeljek, ker se najbrže zopet nekaj kuha. Medtem ko so člani opozicije pri proračunski debati v finančnem odseku ves čas stvarno sodelovali, so za kulisami že iskali vzroke in sredstva, da bi isti proračun, ki so ga v odseku odobravali in o katerem se je izrazil predsednik radikalskesra kluba, da je o,1 vseh prejšnjih najboljši, v plenumu onemogočili. Ako bi jim re? šlo za važna eosnodar-Ska in kulturna vpr.i5.inia, kakor to naglasa današnii cSloveneo. ki še nikdar ni prinese! iz Celja kake novice tako hitro in e fako slftstlo. kakor o zadniih dopod^h v občinski seji, bi bilo za to tekom nroračunske debate v finančnem odseku prilike dovolj. Kajti vsako 'stvarno upravičeno zahtevo je Klub delovne večine tudi stvarno obravnaval, tudi je prišla od opozicije. Proti vsakemu parlamentarnemu običaju in navadi med ofvarniml in resnimi možmi pa je onoziciia svoji dve zahtevi, ki nimata s proračunom prav nobene zveze, sporočila K!«hu delovne večine šele tik pr<v' plenarno seio. Zato je gosp. dr. Božič v imenu Kluba delovne večine pravilno povdarja!, dn večina preti takemu načinu, kakor ga skuša onoziclia uveljaviti v občinskem svetu in rušiti delamožnost zakonilo izvoljenega občinskega zastopa. ns'-enereričneie protestira. Dobro nam ie tudi znano, kdo ie slavni insnirator raznih lz«a-r'ov na celjski obe i" s'--i svet. Gotčvi ljudje irnaio naravnost sadistično veselje, ako moreta razlivati, ker v svo;em živlienni š» niso ničesar stvTneca in mmetnega ustvarili.
o—	se^anek članov kraieTne orea-
tiizaere SPS Celic rae«t« se vrSi danes ob 8 zvečer v klubovi sobi Celiskesa doma. Nn proeramu so zelo vžne zadeve, vsW česar ie točnost in udeležba obvezna. — Redni sestanek Članov k. o. SDS Cel le okolica ie v jetrfpk ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Radi v?žnosti dnevnega reda ie za zaupnike in odbornike udeležba obvezna.
e— Strankin dan SDS ▼ Celin bo dne 7. t m. zvečer v mn1i dvorani Celjskega doma. Goso. prof. Kovf>č;5 iz Maribora bo p red a v-ti ob 8. zvečer o Strossmaveriu, nakar _se razvite nenrisllfena druSnbna z«b"va. Vablieni
vsi člani in somišljeniki SDS ter njih družine.
c— Oriiina v CVlrn proslavi praznik uie-dinlenia rlmes ob 11. donoMne v veliki dvo-raiji Narodne?- <l«ma. Ni prosrmmu ie slavnostni trovor. rleklamaciie in petje. Večerna vesoTiPt odpade. Na proslavo je vabljeno vse občinstvo.
o— Redna nlenprna scla	nhčiti-
skp."a sveta. V pet^k. dne 3. decembra ob 6. zvečer se bo vršila redna mesečna občinska seja. Na dnevnem redu so roročila iz posameznih orlsekov in slučamosti.
sklen t»rvfi"a 'r^mcaečia na celjskih šolali. Na drž. realni "ImrinziH in na meščan-«trih golah w ie z dnn^Sniim dnevom 7,-viju-či'o rirvo Iromesečip. I"=t.iet,i se 7ibeleZijo v dii»ško kniiži^o. I)ru«o tromesečie se prične s 3. decembrom in bo trajalo do konca februaria.
e_ CeVsko mestn«	V tie^eljo,
rine '>%. novembrn por^oM"" se je vrši h v cpHskpm mestnem	renriza Lan
(rpi-tpve drame	'fi
bila kot liudska prefl-stava 7.» Celie in ceij-sVo okeli-n. z«tr>	lit'1 i cene zni?.ane
za eno četrtino. Kl'nb raznim družini prireditvam ie bilo srledn]i5če primerila dobro obtsV.ano. igralo se ie na na isti V'8'ni. v trotovi'' podrobnostih celo bolie. 'kakor nri nre-mileri. Namesto »oso. K"i|a. člana liuMian-FkpTa drams'-P!?a "le/l-liSča. le nrevz»! Vez vs->l-e v.aie nlft-rn 7inifp<?a	POSO. Fe
Hor Gr-fH5"lk R»š;' i o je irvrst^o. Pordnv linmo neHoliske m-<vlatnve ob zn;žanih een-i'1, ki p"' bi bile narr>en:ene v r>rvi vrsti za Širše oNv"--tvo 17,	c1fi.-'ev. V®r	ve^ke-ff.) Vi'1'"-"'™^ 111 '-točena.
NtHi se vam
knt>>" p	«lf|r«T"i ar?nžir»nie 17.'07>e-
pili oken r«"< 60 Din. _ Podniznic^ .Tu fro* peltp	1514

v •>	[ I •
•»rov j

C-,.
B
Vreme
Dunajsko \remenska napoved za sredo: Južno vreme v severnih Alpah, ki bo pa trajalo le kratko. Ka vzhodnem robu Alp sprcmnljivo, potem najbrže mrzlo s pada« vinami
Tržcška vremenska ne. pove d za sredo: Lahni vetrovi z razn h strani. Nebo veci« notna oblačno. Nekaj dežja. Temperatura od 7 do 11 stopinj. Morje mirno.
Romantično! Mubavnol SaIonsko 1 Napeto 1 Prvovrstno I PustolovnoS Veselo i Zabavno!
Velikanski uspeh je dosegel pri včerajšni iremijcra najslavnejši ameriški salonski akrobat
v svoji najnovejši in najboljši kreaciji, .- se ravnokar z največjim uspehom pred= aja po svet. kinogledališčih. to je v filmu
Človek z bičem
■ouglas Fairbanks kot španski plemič Dor zar, se zaljubi v prekra-no D res — estanlri ob romantični mesečini — Dvo> oji z bičem proti bodalom — Bič kot -edstvo za plezanje do tretjega uadstrop« k izvoijenki — Krasna romantična vse* bina. polna užitka in zabave.
tavure Dou«!as Fairbanksa. ki prekaša 'arrv Piela, so izvedene s fakim' elanorrr ia zastaja človeku sapa. obenem pa so fine in gracijoznc.
Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani!
Predstave ob 3., pol 5., 6.. pol 8. in 9 Predprodajav stopnic od 11 do pel 1
Eisins Kmo liai ca
Telefon stev. 124
v največji izbiri 'ina sialne v ialogi FRANC BAR, Lfubltana
Cankarjevo nabrežje 5. Telef. 407
k Trbovelj
t— Praznovanje prvega decembra. Pro« slava državnega praznika se bo vršila pri nas z vso slovesnostjo. Na poziv župana bodo razobcšcnc zastave in delo bo koli« kor mogoče počivalo. V farni ccrkvi se bo brala maša, katere se bo udeležil celokup« ni občinski zastop, nadalje zastopniki raz« nih korporacij in društev. Zvečer se bo vršila v Sokolskem domu prireditev z izbra nim sporedom. Na vseh šolah bedo uči« telji razložili šolski mladini pomen osvo« bojenja.
t— Nalezljive bolezni v Hrastniku. Okrajno glavarstvo je odredilo, da sc ima na škrlatinki obolela učiteljica Poldi Lo« garjeva takoj prepeljati v občinsko izolir« nico v Trbovlje ter razkužiti oni razred dekliške šole, v katerem je obolela učitelji« ca poučevala. Občinski desinfektor jc ostal v Hrastniku dva dni, kjer je pregledal več sumljivih stanovanj, v katerih so izbruhni« le bolezni, katerih pa ljudje nc prijavljajo. Lčiteljstvo v Hrastniku je dobilo strog naicg. da se mora vsak slučaj obolenja pri otrocih takoj javiti na merodajno mesto.
t— Ztdnje občinska nabiralna akcija za poplavljence jc prinesla 1354 Din.
t— Smrtna kosa. V Lokah je umrl Franc Jurca, sin rudarja, star 16_let, v Bobnu pa Hijeronim Mchelin, star 57 let.
t— .Va občnem zboru ZSV. je bilo iz« voljenih v odbor 15 odbornikov. Predsednik je Franc Staudegcer, L podpredsednik Mir« ko Ratej, vojni' kurat, II. podpredsednik Jože Rozman in tajnik Ivan Miklavčič. Občnega zbora se je udeležilo okoli SO biva ših vojakov in invalidov.
t_ Predavanje o negi deteta. V četrtek
dne 2. t. m. ob 4. pop. bo v gospodinjski šoli na Vodah zdravniško predavanje o'ne« gi deteta za ženstvo vseh slojev.
t— Težka nesreča na Doberni. Na Do« berni se je težko ponesrečil družinski oče Vid Grašič iz Trbovelj. Prišel jc preblizu podminiranega rova. ki je eksplodiral z ve« likanskim pokom, brizgajoč kamenje, zem« 1 jo in premog. Eksplozija ga je vzdignila v zrak in ga vrgla v velikem loku na tla. Pri tem ga jc plast zemlje zasula. Neza« vestnega so tovariši odpremili v bolnico in je le malo upanja, aa bi ostal pri živ« Ijenju.
Iz Slovenske Bistrice
i— Društveno življenje v novembru. N'a znnai sc vidi. Kako da smo v sicer jako lepem novembru s Pohorjem vred zasnuli z msko spanje. Vendar jo ti sodba krivic« na Brez hrupa, tiho gre naše društveno življenje svojo pot. Sokola je zadela težka izguba. N"lesova marljiv* načclnica sestra ■ Vkst" Tomažičeva nas jc zapustila. Njen duh pa vlada v telovadnici naprej. Ciani in članice pridno vadijo. Uspehe dela bo« trio v:d"Ii danes na akademiji, ki jo prirc« di Sokol v r.rosiav-i našefa osvoboi-enja in ujed:nicnia. ' o-ralna do'žnost slehernega b:striškia Slovcnc. jc. da takrat s svojo navzočnost i o iasno mas iestira svoie na« rodno mišljenje. Izgovora tu ni. — Sadiar« ska in kmetijska podružnica sta imeli v novembru občne zbere. T"jclcžba in žH-ah« na debata 'ta pokazali, da raste zanimanje za napredek gospodarstva v našem okoli« šu. Pozdraviti je misel o ustanovitvi na« kupovalne zadruge za sadie. ki naj bi pri« pomog'a °adiar!em do boRšcga vn-oveeva« nja njihovih pridelkov. — Gas;Ino društvo s' ie nabavilo motorno turh'no. Poizkusi z nio so sc i zborno obnesli. Ta pridobitev oorneni za društvo velik napredek, na ka« terem mu je treba čestitati.
i_ Iz občinskega proračuna. Izdatki so
proračunjeni na 272505 Din, redni dohodki na 101.460 Din. Primanjkljaj 171.045 Din se bo kril s 300 odst. naklado na drž. tro« šarino vina, s SO odst. naklado na direkt« ne davke in užitnino na meso, žganje in pivo. Večje postavke pri izdatkih so: šol« stvo 86.855 Din. ceste 20.000, razsvetljava 15.000 Din.
Iz Ptuja
j— Vinska razstava in vinski sejm za mariborsko oblast v Ptuju se bo vršila od dne 15. do vključno 17. januarja 1927. v Društvenem domu. Osnoval se je razstavni odbor, ki jamči za to, da bo prireditev naj« večja, kar jih je bilo dosedaj v maribor« ski oblasti. Ptuj leži v centrumu vinskih goric, ima ugodne zveze na vse strani ter je že cd nekdaj središče vinske kupčije. Za poset razstave in vinskega sejma jc dovoljena polovična vožnja po železnici. Posetnik kupi vozni listek z mokrim po« stajnim žigom pri vstopni postaji do Ptuja, kjer pa ga nc odda, temveč pridrži za brez« plačno vrnitev skupno s potrdilom, da je razstavo posetil. — Na razstavi bodo vina vseh vrst in iz vseh vinorodnih krajev ma« rihorske oblasti. Vinske poskušnje so brez* plačne. Vsak posetnik si mora kupiti last« no kupico na dan razstave pri blagajni, kjer plača tudi vstopnino, ki znaša za osebo 10 Din. — Na razstavi se bo vršil tudi vinski sejm odnosno posredovanje vin ske kupčije. Zanimanje za sejm je zelo veliko, ter je že priglašenih več vinskih kupcev tudi izven države. — Ako se raz« stava in vinski sejm obneseta. se bosta enaka razstava in vinski sejm vršila tudi v Gradcu in so priprave v teku. Opozarja« mo tedaj vse vinske producente in vinske trgovce na to prireditev ter jih vabimo, da jo sigurno posetijo, vinogradniki pa naj razstavijo čim največ vina vseh vrst. — Pozivnice so izdane. Prijave sprejema raz« stavni odbor.
j— Jugoslovenska Matica. Zbirka, ki sc jc vršila v našem mestu dne 14. novembra kot dinarski dan v korist našim zasužnje« niin bratom tam pTeko. je prinesla 1S00 Din. Pokrajinski odbor kakor tudi ptujska podružnica .Tugoslovenske Matice se za« hvaljujeta vsem, ki so na kakršenkoli na« čin pripomogli, da ]t zbirka uspela tako sijajno. Posebna hvala pa gre gospodičnam in gospodom, ki so požrtvovalno zbirali prispevke.
j— Iz gledališke pisarne. V mescu de« cembru se uprizori noviteta «Magda» cd Remca z g. Bratino, Kauhlerjcm in gosp. Gabrijelčičem. Dalje sc pripravlja otroška igra »Pcterekove poslednje sanje«. Pri «Pcs terčku» sodelujeta salonski orkester ter mladinski zbor Glasbene Matice v Ptuju. Uprava jc nabavila tudi nove kostume in kuiisarijo. — Kakor čujemo. nameravajo gostovati člani Mestnega gledališča v Ptu« ju s Schonherrjevo dramo «Satan» v naj« krajšem času v Središču.
j— Ksj je s kurjavo pri kinopredsta\-ah'.' Mraz, ki vlada pri predstavah )". nevzdr« žen. Prosimo upravo, da poskrbi za odpra« vo tega nedostatka.
j— Ogromno škodo je povzročila nara« sla Drava. Njive pri vasi Hod >še na des« nem bregu Drave so izginile. Posestniku g Skazi jc odnesla voda njivo v obsegu 3 in pol orala. Na levem bregu niže Ptuja jc odnesla voda velik kompleks gozdu Iz krajev, ki leže .ob Dravi, prihajajo dnevno poročila o ogromni škodi, ki jo jc povzro« čila poplava. — Kdo povrne škodo?
Darujte za dijaške kuhinje
TM TO HM
$ vedska svetsKamarK?
kasača i
c5.tuVfr^Pe/*
JEnržlo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek.
okusen i cene"
T~>iva se v vsef>
dobro asorliranlO ieolonljalnll> trge

Vladimir Levstik:
,,Pravica kladiva", P. Roman Tominec in Valentin Vodnik/)
Diligte veritatem. filiam Deil (Ljubite resnico, hčer božjo!)
Jezus Sir ah.
Ko me je koncem te pomladi »Vodnikova družba« povabila, naj ji napišem povest, sera dolgo listal po svojih zapiskih ter iskal prave snovi. Dejal sem si, da potrebuje dru-y.ba dela, ki bi enako živo zanimalo preprostega kakor omikanega človeka; dela s pozitivnim Idejnim in nravstvenim temeljem; če mogoče, dela, Id bi bilo v kateremkoli pogledu sodoben odmev Vodnikovi »Iliriji oživljeni*.
.•Vodnikova družba* ml le naložila sani« tri pogoje. Povest na) bi bila v splošnih mejah prikladna svojemu namenu; obsegala naj bi največ 7 tiskanih pol; in gotova naj bi bila v določenem roku. Ni res, da bi mi bila družba predpisala snov, sem jo obdelal, aH tudi le vobče politično snov. V tem pogledu sem Imel povsem svobodne roke; snov sem določil sam in vsa odgovornost je moja. Kdor trd' kaj drugega, laže; kdor laže, gre k izpoved' in dobi odvezo.
Ni lahko ustreči mnogim zahtevam. Vse-
•) Glej »Slovenca« it. 272.!
kako je bilo jasno, da moja povest ne sme biti običajna ljubavna zgodba, niti ne isto-rija o sporu med Miho in Janezom. Tedaj sem se spomnil, da sem nekoč hotel začeti rotnan iz let 1911—to. v katerem bi bila aej-stva tako naslikana, kakor so se dogajala, in besede tako zapisane, kakor smo jih govorili. Vzel sem tc snov, omejil jo na eno samo slovensko vas, na njene ljudi in njeno obzorje ter napravil iz nje »Pravico kladiva«, kakršna je
Kaj je tedaj moja povest?
Slika življenja, trpljenja, hrepenenja ln doživetij pešč;ce slovenskih vaščanov v komaj minuli drbi. ko se je odločala bodočnost za mnogo sto let in ko je dobivalo vse, kar je bilo med nami dobrega in zlega, de-seterno usoden pomen. Slika dobe, ko so rodila t svetla i črna semena: dobe. ko Je zgodovina s krvjo pisala v zemljo Suhega bajarja. na stene ljubljanskih ln goriških kazemat, graških ječ, thalerhofjkega pekla, umiralntc v Mittergrabernu. Rn?chall, \Ve-yerburgu in Sitzendnrfu in tolikih, tolikih bojnih poljan širom Evrope obsodbo ln pru-kletle one miselnosti, ki je z zlorabo najsvetejših čuvstev brata ščuvala na brata. Slika drbe, ki je naš narod ne sme pozabiti, dobe, iz katere mora zajeti nauk in spoznanje za vso bodočnost!
Na terrl ozadju sem pokazal kovača An-dreia. ki predstavlja tvorno življenje v Bo^u dobrote in pravice, poštenje, vztrajnost m pogum. Pokazal sem mladega svečenika,
ki kovaču na smrtno uro odkrije zmisel njegovega življenja v odrešujoči Ljubezni. Pokazal sam Aleša grešnika, ki ga nauk Sovraštva utrdi v zlu. tako da predrevi vso temno pot pogube Pokazal sem v Jakobu Vojski oblastnega, a v sebi močnega svečenika, ki v svojem vnanjem krščanstvu stepo gazi preko vseh ovir, v dnevih groze m trepeta nad sadovi svojih zgledov pa preživi spoznanje in nato, silen kakor je, z železno neizprosnostjo, kakor preko drugih, tako zdaj sam preko sebe nastopi odkupno pot pokore...
To je svet moje povesti, to so njeni ljudje. Zgodba o njih jp napisana in ne pripoveduje ničesar, kar se v okvirju občeznanth dejstev ne bi bilo dogajalo ali ne bi bilo moglo zgoditi Imeli smo preproste Kovače, Imeli smo dcbre svečenike, kt so oznanjali ljubezen, imeli smo zaslepljene svečenike, ki so propovedovali srd. Imeli smo lopove, ki so delali zlo. kaker so sami znali in kakor so jih drugi naučili. Ljudje, ki čitajo »Pravico kladiva«, iih kažejo s prstom na stotine vsake baže.
Kadar ie povest napisana, nima pripovedovalec n'če«;ar več dodajati, ničesar pojasnjevati Tako je drugod, ne pr! nas. Pri nas je treba po Izidu nove knjige najprej raziskati, ali te klerikalcem v škodo ali v korist: ako jim ni v korist, se začne proti pisatelju gmita. ki izkuša z vsemi sredstvi laži in potvorbe oblatiti delo .in avtorja, Ce jima s stvarnimi dokazi do živega ne more!
Nisem tako naiven, da bi se bil nadejal za svojo osebo in za »Pravico kladiva* Bog zna kako radostnega sprejema tam, kjer so prevzeli po SLS Izza L 1914. tvrdko, inventar in potemtakem tudi dolgove. Vedel sem, da bo moja povest klerikalcem skrajno nedobrodošla; a tega mi ni bilo mar. Vsa sedanjost ln bodočnost, zlasti pa Se prošlost s svojimi nemajhnimi dejstvi Je zakonita last pisatelja, da jo oblikuje v svojih delih. Ako kdo nI hotel, da bi bila napisana »Pravica kladiva« z vsebino, ki Jo Ima, potem se je bilo treba za časa ogniti takih In takih izjav v parlamentu, ščuva nj a s prižme, hujskanja na shodih la ulicah, denunetjant-ske okrožnice I. 1914., uradnega organiziranja denunciiantstva v okrilju stranke in še mnogo drugih historičnih {aktov, na katerih sloni točko za točko neizpodbitna vernost hi verjetnost moje povesti. Dokazi kriče 3o neba, grobovi tulijo; Jas sem roka, ki piše!
»Pravica kladiva« je še ležala v tiskarni, ko sem bil že poučen, da jo bodo »raztrgali«, in sem celo vedel, s kakšnimi argumeu-tt mislijo naskočiti. MoJ strah pred to papirnato justifikaelio je b!l zelo neznaten Prvič sem bil že nekajkrat »v duhu na grmadi sežgan«; kot zvest nasprotnik se tudi ne potezam za naklonlenost. koder le sam ne izkazujem, in končno — kaj bi pisatelju kritika? Nobeno poklicno godrnjalo ne more videt! avtorjevih napak razločneje, nego 'Jih vidi avtor sam ( laz zase čitarn kritike z er.a kitni občutki, kakor bi žena v porodni muki
poslušala ginekologa. k; bi razlagal ujen »slučaj«, uvažuioč patološke posebnost7 maternice in medenice . . .)
Vsekako pa sem se nadejal dvojega: dobrega nasprotnika in veščega napada. Čvrst ne^esec sem in gabi se m;, da b.: me gonil; s čimer si bodi: ostro pero imam in nerad ga vtikam v šuštrturja, ki se ves nastavi na prvi malt, ali pa v nesnago, ki suva pod pas in še niže. Ko sem ugibal, s katere strani bi se zagrabil, če b: bi! klerikalec, nisem prav nič pomislil: s formalno umetnišKe strani. Z vidika krščanske etike, z moralnega in z vseh drugih vsebinskih vidikov je »Pravica kladiva« neoporečna: toda z oblikovnega vidika ima vsako delo kako šibko plat, in moja povest, ki je bila porojena o& tako neugodnih okolncvstih, v sponah roka in določenega obsega, jo ima prav gotovo. To šibko plat bi umno razblinil; norčujoč se iz nje. bi zavratno primerjal avtorja » Tolstim, Dostojevsklm. Flaitbertom in Balzacom po eni. s Podgorlčaiiom. Jakličem tn še s kom po drugi strani: nazadnje bi potegnil črto in bi odrekel knjigi vsako literarno vrednost, kakor bo storil ob mojem popolnem ravnodušlu gosp. Koblar v prihodnjem »Domu in Svetu«.
Bodi kakor bodi, postali so name P. Romana L Tomlnca, Q F. M.
P. Roman Tominec le franjevec; dominikanska furiia mu niti ne pri stoji, niti m« ne koristi Premotila ga je, da se je zapodil tja, kjer je zid devet sežnjev Urok. A ka}
Norma Smattwood, < Mis America ior 1926»
(ameriška kraljica lepote) je zadnje čase najpopularnejša osebnost Zediujcnih dria\. Nesrečna lepotica je tako zaposlena z intervjuvi, fotografi, filmskimi operaterji itd., da mora sedeti kar trem slikarjem hkrati, ker ne najde časa. da iii odpravila vsakega
pose bej.
300 letnica bazilike sv. Petra v Rimu
IS. novembra je minilo natančno tristo let. kar je papež Urban VIII. posvetil cerkev sv. Petra v Rimu.
Zidanje stavbe, ki je po mnenju sodobnikov glede sijaja še prekašala Salomonov tempelj, je trajalo celih 120 let in preden je bilo veliko delo dokončano, je bilo treba premostiti neštete zapreke in težave.
Prvo krščansko cerkev je sezidal v Rimu leta 90. škof Anacletus, ki ga je br.l sv. Peter sam posvetil v duhovni-
za dnem od jutra do večera. Umrl je prej, predno je bilo ogromno delo dovršeno.
Njegov naslednik je bii Giacomo della Porta. Pod njegovim vodstvom je bila bazilika slednjič leta 1590. v glavnem dovršena. Leta 1605. so izginili poslednji ostanki nekdanje Konstantinove bazilike in ž njo vred tudi . . . grški križ. Ostalo je torej pri latinskem.
Leta 1614. je bila dogotovijena tudi iasada iri dvanajst lei kasneje je imelo
karijere je pisala verze in povesti, pozuej«? je dobilo njeno slovstveno udejstvovauje izrazit domoljuben značaj.
Najbolj popularna je postala po opernih besedilih. Napisala je libreto za Smetanov Poljub, Tajno, Vražjo steno, za Fibiehov >BlaniU< ter tekste za Bendlova muziKahia dela. Njena knjiga »Iz Češkega lesa« ;e razširjena v neštevilnih izvodih. Krasnoivn-jka je prevajala tudi iz ruščine (Borisa (ioduno-va> in nemščine. Ob njeni 75 letnici jo je imenovala praška filozotska fakulteta za častno doktorico. Pokopali so jo v ponedeljek iz Pautheona praškega muzeja. Tudi besedilo »Prodane neveste«, najpopularnejše češke opere, je tesno vezano na ime pokojnice.
ka. Postavljena je bila natančno na tistem kraju, kjer so pod Neronom našli smrt nešteti mučenci in kjer ie bil pozneje pokopan tudi sv. Peter.
Leta 324. jc na istem mestu zgradil baziliko pod vplivom papeža Silvestra cesar Konstantin. Čeprav je bila jedva pol obsega sedanje bazilike, so jo smatrali tedaj za največje krščansko svetišče na svetit.
Enajststo let pozneje — 1. 1450. — pa .ie bilo papežu tudi to svetišče premajhno in sklenil je sezidati cerkev, kakršne še ni videl svet. Bil je to papež Julij II. Ali njegov načrt je naetel na velike ugovore. Najhujšo oviro je tvorilo denarno vprašanje. Zbrati je bilo treba namreč okoli 250 milijonov zlatih frankov — vsoto, ki je preds'av'ja-la v tistih časih še mnogo večjo vrednost kakor danes. Odkod denar? Pa si ie papež dobro izmislil: ustanovil je odpustke!
Julijev arhitekt Bramante je baziral načrte za bodočo baziliko na gr.:kem križu, toda papež Leon X. je njegovo misel zavrgel in se je odločil za !a'inski križ. Pozval je k sebi Michelangela, ki se je takoj lotil velikega dela. Toda opustil je latinski križ in se povrnil h grškemu. Sloviti arhitekt je delal polnih šestnajst let; čeprav je bil star 72 let. je vendar prisostvoval gradnji dan
j krščanstvo svoj tempelj.
Toda zgodovina se te izkazala neizprosno sodnico tudi napram najvišjim cerkvenim oblastnikom. Zapisala je, da so papeževi arhitekti gradili Petrovo cerkev z marmorjem, ki so ga nalomili na klasičnih spomenikih in starorimskiii stavbah. Številne cezarske palače so izginile z zemeljskega površja, da je mogel trinmfirati krščanski Rim.
V ostalem pa je Petrov dom impo-zanttio svetišče. Njegov snežnobeli marmor. škrlatni z zlatom ofranžani zasto-ri in v zlatu se lesketajoči glavni ol.ar nudijo uprav omamljiv pogled.
A v tej marmorni krasoti sameva, pozabljen v temnem koti ku. neznaten bronasti kip svetega Petra, prvega med papeži, revnega in ponižnega . . .
sveta
Iz ameriške protialkoholne vojne
V Ameriki nimajo protialkoholnega gibanja samo na papirju. Izvajajo ga z vso resnostjo in strogostjo. Mornarica je dala vladi na razpolago celo vrsto svojih čolnov, ki imajo izrecno nalogo zasledovati samo tihotapske ladje i neki torpedni rušilec zajel prošle dni v alkoholom. Tako prihaja poročilo, da je oddaljenosti 225 km na visokem morju nemško ladjo, ki je vozila stotisoč zabojev žganih pijač. V zabojih je bil večinoma škotski whisky.
Poleg te ladje so zajele ameriške oblasti še hamburško barko <Carmen». Barka je bila baje namenjena v Kanado in je zašla v preveliko bližino ameriškega obrežja, ker je slišala klice na pomoč. Ne glede na ta izgovor je bila barka zaplenjena, in sedaj se vodijo med kapitanom in ameriško vlado pogajanja, da bi se ladja osvobodila. V zadevo je posegel tudi nemški konzul v Washingtonu, vendar doslej ni imel uspeha.
Kakor je videti Iz obeh navedenih primerov, so ameriške oblasti neprestano na delu. da svojo protialkoholno vojno čimbolj poostre in jo neizprosno izvedejo do kraja. In Amerika že ve. čemu ji je potrebna taka strogost v tej stvari: če bi delala drugače, bi njeno ogromno bogastvo kmalu splavalo po — alkoholu.
Diplomatske težave
V Berlinu je navada: Čim je imenovan in tudi sprejet ter »instaliran« nov poslanik katerekoli države, uvede se tudi njegova boljša polovica v salone raznili | ambasad in legacij. Damo pa uvede : vedno na prav ceremonijozen in formalen način soproga doyena d plomatske- j ga zbora, najstarejšega diplomata — ambasadorja, kateri velja za predsednika diplomatskih predstavnikov. V Berlinu je pa starešina baš g. Krestinski, zastopnik ruske sovjetske unije, in gospo Krestinsko je torej doletela častna dolžnost, da uvede v salone in družbo ladv Lindsay. gospo novoimenovanega ambasadorja Velike Britanije. Sedaj nastanejo težave. Gospa Krestinska občuje namreč tudi družabno zgolj z onirni damami, kojih soprogi zastopajo d ža-ve, katere so že priznale Rusijo. Družabno občevanje in politika so torej eno\ — kakor pri nas med pristaši raznih strank, — in uboge Rusinje imajo družbo le z Nemkami in pa z damami poslaništva Z-dittjenih držav severne Amerike, Holandlje, Švedske in Švice.
«Šef protokola*, (g'avni uradnik zunanjega ministra v zadevah diplomatskih mednarodnih forma'nosti, neke vrste «glavni tajn.k»). torej šef proto-
Mussolini kot goslač
»Popolo d' Italia® je odkril, da igra laški diktator dobro na go-fli.
Hidroplan <Switzerlana»,
s katerim namerava poleteti letalec Mitterholzer iz Švice v Afriko.
kola nemškega zunanjega ministrstva na VVilhelmstrasse. je zato najpreje predlagal, naj bi lady Lindsayevo spremila Francozinja madame Jacquin de Mar-gerie — njen soprog je poslanik Francije v Berlinu in vice-doyen berlinskega diplomatskega zbora. Toda ta ni hotela biti namestnica Rusinje in nazadnje so tako uredili, da je Angležinjo peljala <v vizite» gospa von Schubert, soproga nemškega državnega tajnika (ministra) inostranih del
Tudi takšne zadeve spadajo v politiko. Ne le, da spadajo, marveč so velik in primerni del »dobrih mednarodnih odnošajev*. (Zato smo SHSarji tudi v sedanjih časih precej slabotni diplomati.)
Kal vse stovi.
Mnogo reči, stvari in izdelkov. Tek sloves, kot so ga dosegla oblačila tvrdke Drago Schvab. Liubljana doseže redko kak udeiek.
Mis Hope Hampton
' (Glej članek »Avantura filmske igralke* v rubriki »Kinov na str. 12.)
Nevihte na ponudbo!
Neka nemška filmska družba objav-i l.ia v francoskih listih sledeče ponudbe. ; naslovljene na francoska kinematograt-! ska podjetja:
«Ce potrebujete pri smmanju filmov I lepih bliskov in efektnih neviht, vam sporočamo, da se je naše podjetje spe-cijaliziralo za posnetke neurij, ki vam jih dobavimo za honorar 500 frankov.«
Nemci so v resnici iznajdljivi! Za tisoč dinarjev kar celo nevihto! Priporočamo v posnemanje zlasti naši vladi. Saj nam ne manjka neviht in bi jih nemara lahko dobavljali še ceneje. Vsekakor bi država imela v njih velik vir dohodkov . . .!
Bogatinka, ki umira od gladu
V Budimpešti jc umrla v siromašni in hladni podstrešni sobici nekoč zelo popularna lepotica in bogatinka Renee B. \Vahrmannova v starosti 66 let.
Pokojnica je bila hči prvega židovskega poslanca v peštanski zbornici, finančnika Morica \Vahrmanna, ki je bil v sedemdesetih letih prvič izvoljen v parlament Njegov protikandidat je bil Jokai. Volitve so bile zelo burne. \Vahr-rnannova hči Renee ie bila svetovno znana kot najitnovitejše dekle na Madžarskem. S to doto ie vzeia za moža ve-letrgovca z žganimi pijačami Krausza von Megyerja. Toda zveza ni držala in bogatinka se ie dala kmalu ločiti in se
Eliška Krasnohorska
Par dni pred svojim 79. letom je zatisnita oči češka pisateljica in libretistka Eliška Krasnohorska. Pisala se je s pravim imenom Eliška Pechova. V srčetku svoje literarne
je poročila drugič z veleposestnikom Beretvasom. Tudi ta zakon ii iti posebno prijal Dala ie tudi drugemu moža slovo in začela simpatiziratl s komor-nikom Julijem Favem, ki je postal njen tretji zakonski tovariš.
Ta zakon je trajal nekoliko delj kakor prva dva. Gospa Renče je otvorila velik salon v Andrassvjevi ulici in je zbirala okoli sebe celokupno madžarsko plemstvo in umetniški svet Do vojne st ji je godilo izborno. Vojna leta
pa so io spraviia malone oa beraško palico. Obubožana se ie morala umakniti v siromašne razmere kakršnih r.i bila vajena in radi katerih te neskončno trpela. Seda; ie dotrpela Značilno ie da sta tudi dva brata pokojnice končala zelo nesrečno Prvi. Ernest \Vahrmann je našel smrt v lovu na leve v Afriki drugi. Rikard pa se ie ustrelil na Sem-meringu potem ko ie zapravil vse svoje Imetje v nekem jockeyskem klubu.
Nebo v decembru
Solnce, ki začetkom decembra 21" 44' pod nebesnim ekvatorjem, do= seže svojo najnižjo lego 22. decembra, ko bo 23J 27 pod ekvatorjem. Koncem decembra bu 2i" S' pod ekvatorjem. Temu primerno se spremeni tudi dou žina dneva. Začetkom meseca je dan dolg & ur 32 minut 22. decembra S ur 12 'minut (najkrajši dan in^ najdaljša noč), koncem decembra pa S ur 16 jni* rut. Solnce vstopi 22. dee. ob 15.^4 v znamenje Kozoroga, na kar se začne > racati proti nebesnemu ekvatorju.
Luna. Glavne lunine ta/c bodo: mlaj 5. dccembra ob 7.12.. pn i krajec 12. decembra ob 7.47., ščip ali polna luna 1<J. decembra ob 7.09. in zadnji krajec 27. decembra ol 5.59. Luna bo naj« bližje zemlji 32. decembra ob 15.. naj« dalje od zemlje pa 26. decembra ob 8. Začetkom decembra se giblje luna niz« ko pod ekvatorjem. 13. deccmbra ob 22. se dvigne naf' ekvator in doseže najvišjo lego 20. decembra, nato sc zo= pet približuie ekvatorju, ki C« preko= rači 27. decembra ob 23. Dne 29. de« ccmbra zgodaj zjutraj nastane delni lunin mrak. iu sicer tako, da bo pokri« vala del lune senca naše zemlje. Senci se pojavi na lur.i ob 5.06, središče mr« ka. ko se luna skoraj dotakne roba po« polne sence, nastane ob 7.20.. konec mrka pa ob Q.55. S prostim Očesom se bo dobro videl mrk na zgornjem luni« nem robu nekoliko na desno, seveda eko bo nebo jasno.
Planeti. M e r V u r bo v decembru v ugodni legi za opazovanje. Največja cloneacija nastane 14. decembra ob 1. uri. ko bo Merkur 239 13" rapadno od *olnca. Ob tem času ga bomo videli n« jutranjem nebu kot jutranjičo. Opszo« vati a« bo mogoče skoro ves mesec pred 7. uro zjutraj na jugovzhodu tik nad obzorjem. 15. decembra ob 4.34 nastane zelo zanimiva konjunkcija Merkurja s solncem. Merkur bo Ob tem času samo 18° severno od Saturna. Vi« del se bo v obliki lune pred prvim krajcem. Premer njegovega kolobarč« ka bo znašal 6". Saturnovefia pa 14". Merkur bo ob tem času svetlejši kot Saturn.
it> njemu mar — ir; kaj šele meni!
Dialektika, ki io poučujejo oc franSSka-n v svojih slamnatih, je morda odlična: toda dialektika star b bab. slabih pridigarjev jn vseh, ki se bore s potvorjenimi raz-log:. je zmerom enako zanič Ta dialektika, obenem dialektika P Romana Tomlnca, &i se da i a spraviti v tri pravila Prvo «Prt-nasprotniku zloglasno etiketo, sklicujoč se na kako ve':ač:no (in tfceologlcis na cerkven: očete, ki litteraribus na Goetheja)
—	Drugo: rpodtakni nasprotniku tis« teren, na katerem postane njeno v« teza sporna!«
—	Tretji: cPitvori naspiotcikovo tero, očitaj mu jo, sklicujoč na prilepljeno etiketo in na podtaknjen: teren. In ga obsodi kar moči patetično!« — Kako krasto, kako preprosto — in. če P. Roman Teniaec kaj vc — kako dopadljivo B&eu, kaka dostojno haiie sv Frančiški!
P Romaš Tomisec s šolarsko vestaosijo ravna po teh navndiiih. Najprej proglas: »Pravico kladiva* za eparočenr politične pesnitev. ali, če hočete. »und« Kct tiko Jo obsodi s citatom »Ein garsr'2 Lied! Pfu-! fin poli ti sel; Lied!. — in je uveden, da b-: Goethe prav uko hvalil njegovo sas!on> bo, kakor bi krotki fra Sole odobraval blag! tramen. Ne mori ca trti to, da je isti Goethe, na katerega se sklicuje, nekje drugje zapisat besede:
cVieles kana ich ertregen, dneh vlererleJ itt
mčr zmvider: rEescii und Rauch de< Tabaks, VVanzen und KnoMiueb rad t!»
Venera zahaja kot večernica kmalu po solnčnem za lodu in zato december za njeno opazovanje n primeren.
M ari se sedaj oddaljuje od zemlje. Njegov dozdevn- premer znaša začet« kom decembra 17". koncem decembra pa samo še 12'' Tudi njegova svetloba se manjša. Mars se premika sedaj v sozvezdju Ovna i- zahais okrog 3. sjutrsj.
Jupiter se vidi zgodaj zvečer v so« zvezdiu Kozoroga. Sredi decembra za. haja pred 21. uro. Premer njegovega kolobarja znaša 34" Izmed zanimivih mrkov njegovih spremljevalcev nava« jamo najvažnejše: 4. decembra zace* tek mrka IV hm.ee ob 10.07.. 9 de. cembra konec mrka II lunice ob 17.26., 16. decembra konec mrka prve lunice ob 19.21 21 decembra konec mrka TY. iunice ob 17.55 in 25 decenv bra konec mrka ITI lunice ob 18.11 Konjunkcija luptra z iuno nastane 10. decembra of 8. Jupiter bo T SI' severno od lune
Saturn se pojavi v svoji konjunkciji s solncem 21. decembra na jutranjem nebosklonu v so zvezdiu Bika. 31. de« cembra ob 23. bo v koniunkeiii r luno.
Vran ie sedai r »orve7diu Rib in se vidi zvečer tudi maniSim daljnogledom. Zahaja pred polnočjo.
Neptun je v sozvezdju Leva in vzhaja okrog 2!. ure.
Meteorji: Sred) decembra se pojavi roj Geminid, nazvanih po radiantu v sozvezdju Gemini=Dvojčkov.
Lega zvezdnega firmamenta začet* kom decembra ob 20., sredi decembra ob 19. in koncem decembra ob 18.: na severovzhodu vzhajajo Dvojčki, nad njim: se nahaja Kočijaz. malo višje Perzeus. na vzhodu vzhaja Orion na jugovzhodu Oven, na jugozapadi- za« hsja Vodnar m Kozorog nad njin je Pegaz, mulo višje je Andromeda v Zenitu Kassiopeja. na zapadu zahaja Orel, višje nad njim je Labod, na se« verozapadu Lira. v obzorju Herkules, na severa Zmaj in Velika Medvedica.
POJASNILO. Sczvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami m označena s števil« kami. Črke so okrajšave lastnih imen zvezd, odnosno sozvezdij: datum lu« nmih faz je pod luno, puščica pa kaže smer lunine poti.
Z — Zenit. 1. — Maja Medvedica, P — polarna zvezda. 2. — Velika Med« vedica, 3 — Zmaj. 6 — H srkale*. 7 — Lira, V — Vega, & - Zefeus, 9 - La-bud. D — Deneb. 10 — Kasiopta, 11 — Andromeda, Megla. 12 — Zerbeus. 13 — Oven. 14 — Kočijaž. C — Capella,
15	— Bik. A Aldebaran. P1 — Plejade,
16	~ Kit. M - Mira. 17 — Orion, R — Zapah, B — Batageuze. IS — Dvoički, C - Castor, P - Polluks. 19 — Mali nes, P — Prokvon, 20 — Veliki pes, S — Sirhtt. 22 — Ler, 32 — Pegaz, 36 — Ribe. 37 — Eridanus.
Planeti: Jupiter, Uran. Mars. Slika zvezdnega firmamenta velja samo za december, ker Se v januarju lega zvezd, odnosno sozvezdij zopet izpremeni.
Obsojenec, ki se vrača kot milijonar v svobodo
Pred dobrim letom dni je bi! v Padovi obsojen na 365 dni ječe Nino GiilL Izvršil ie neko sleparijo, prišel na zatožno klop in sodišče ga je po zaslugi j zašilo. V zapor je korakaj s poveš-no i giavo. imel pa .ie dovolj poguma, da ie ! naioženo mu kazen prenesel kakor se spodobi možu. ki se čuti krivega in ve, da mora delati pokoro-
Te dni je prišel Gilli iz zapora. Pri tem se mu ni godilo kakor večini obsojencev. ki zapuščajo ječo s povešeno glavo, ker jih je sram po\ ratka me- do-štene ljudi. Nasprotno Gillija je Čakala pred izhodom velika množica. Zbran so se vsi sorodniki, prijatelji in znanci, ki so ga sprejeli s ploskanjem ter mu nazdravljali. Neki sorodnik, ki se je pred ječo pripel a' z avt "nbilom. je celo Gillija pozdravil v daljšem nagovoru v katerem ga je nazv&i izreunega čiana dobre človeške družbe, ki obžaluje, da ie moral Gillj presediti leto dni za tem- i nimi zidovi.
Ka* ie bil vzrok, da je bil obsojenec ; sprejet s takimi častmi? Ej. malenkost, ki pa ni malenkost: Gilli .ie namreč v času. ko je delal pokoro za storjeno kri vico. postal srečen dedič 20 milijonov lir. Njegova teta je pred neka i meseci umria in ga postavila za glavnega de-iiča svojega premoženja. Vsi ostali sorodniki razen nje so na dan obravnave obrnili Gillija hrbet in se ga ogibali kot zločinca Ko r>a so doznali. da se ga je
teta spomnila s tako izdatno vsoto, so
mo vrgli pred note.
svoje mnenje o njem izpremenili ter se
Lahko si mislimo, kako je Gilli strmel pred zaporom v toliko množico sorodstva in drugih IjodL Iz vseh krajev so privreli bratje in sestre, nečaki in neča klnje, strici ta tete, zaka< vsakomur st je zdelo vredno pozdraviti obsojenca in mu voščiti srečo, ki je zatekla tu- j di brez voščil. Zato p; e je Gilli tudi ! vedel, kakor se sood *lo\ eko nr* ' drhaljo. ki poklekuje samo pred ma!' kom. zahvalil se je za ^.ejem s piki mi besedami m oznani!, ua se bo tako izseli! v Ameriko, kjer nima sorodnikov in kjer upa. da ga bo pnstila žlahta pri miru.
Sorodna m inorodna kri
V naših dneh šele se je znanstveno potrdilo ljudsko mnenje o krvnem sorodstvu, oziroma tujstvu različnih U^di. Kri je tekočina, po kateri plavajo v giav. nem prav majhne oble pločice rdeča krvna telesca v silni množim Vsaka teh krvnih stanic je ločena od drug h. do strnitve nikoli ne pride. Ako pa zunaj telesa zmešamo kri dveh človekov, se v nekih primerih krvne ceiice ne spoje. v drugih pa se sprimejo v kupe in kepe. Na podlagi sličnih poskusov so učenjaki dognali štiri različne vrsti krvi. Zato ie brio treba zgolj kapljic od vsakega posameznika. To spoznanj pomeni veliko blaginjo za trpeče čl o veštvo, n. pr. pri hudih Izgubah kr\ naravnost rešitev življenja, če si ranjencu vbrizga zdrava kri sorodnega bitja, kajti inorodna kri bi se sprijela v gruče in nevarno ovirala obtok: strnjene celice itak umro. se razkroje in ne dajo pričakovanega nadomestka. Danes se tej opasnosti ni treba več izpostavljati.
Individualna določitev krvi se s pridom uporablja pred sodiščem. Poudariti je tu, da se krvna svojstva po nekih zakonih podedujejo na potomstvo. V tožbah za prehrano nezakonskih otrok utegne :o postopanje doseči precej važnosti, dasi se dokaz v vseh dvomljivih primerih ne bo obnesel . V krimina-listiki se bo moglo ugotoviti a!i je bil umor ali pa samomor ako se najdejo krvni sledovi in brizgi Vzemimo, da krvavj kanec na osumljenčevi obleki nima sorodstva s krvno skupino ubite žrtve, potem pač ne more biti iz njenega telesa. Posiej bodo bržkone v osebn! popis (signaiement) vstavljali opombo, v katero krvno skupino spada tisti posameznik.
Za ugotovitev človcš, :h plemen morejo nadalje služiti primerjajoč; poskusi glede štirih krvnih skupin Najprej se je izkazalo, da je najti pri vseh pasmah sveta, ceio med maloštevilnim prebivalstvom. zastopnike vseh štirih kategorij. Samo da pri enem narodu prevladuje ta. pri drugem ona krvna kategorija. V severni in osrednji Evropi n. pr je določena skupina močneje razširjena, na vzhodu in jugu torei v Aziji m Afriki, pa polagoma pojema Drugn skupina pa kaže baš obratno razmerje Ali naj sk!e. pamo na dva <biokemična Drarodova*. ki sta prišla od dveh nasprotnih smeri in se s priseljevanjem oo'acoma zbližala? Možno ie vsekakor da dosne veda po tej poti še do prav zanimivih zsIeJ-kov.	Dr. N. C.
Rusko severno ledeno morje
Arhangelsk postaja spet važno pristanišče Letošnja ekspedicija sk' zi led Karskega morja ki jo te vodil Lav rov. ie dokazala, da bo severna 'edenomor-ska cesta kmalu odrešena m tako zopet zvezala Sibirijo z zapadom. Sibirski les bo važer, eksportni predmet in posledice bodo deželi omogočile hitrejši napredek
Lavrov je letos v septembru in oktobru prodiral z ledolomcem <Sedovom» in srečno prepeljal Obsko in Jen sejsko brodovje ki sta ob velikih rekah Ob in Jenisej naložili 'es za London V začetku oktobra se ie led strnil in jenisej-sko brodovje bi skoro obtičalo 40 milj od Belega otoka Poveljnik je že uvel gladovne oboske hrane da bi ekspedicija v skrajnem slučaju počakala na pomoč. Ponoči ladje spi niso mogle dalje, a ledolomec «Sedcv» je posta! tako lahek da so morali naložiti nanj različen tovor s Darnika <Vaga> Šele & oktobra so prodrli v Matočkin Sar in brodovje je nadalje Mo pot v London. a «Sedov» se te vrni! v Arhangelsk
Velika severna morska pot - pravi Lavrov — je torej dobri tudi v največjem mrazu; treba bo le ojačiti arhan-gelsko ledno flotiljo in povečati število radiopostaj Izrabiti bo treba Beli otok. kakor ie storila že eksoedicija leta 1925. ki so jo uspešno spremljali aeroplani. Pot okoli Mato.kinega Šara ie sedaj že dobro proučena.
Matočkin Ja: leži na Novi Zemlji in je znan po modemi geografični opazovalnici. Tamkajšnja polarna radiopostaja je bila v dobri zvezi z Amundsenovo ekspedicijO. Amundsena Samojedi že poznajo in se zelo zanimajo zanj. A na postajo se hodijo zdravit iz daljnih naselbin (do 300 km) Strašn zima in polarna noč nista mogli preprečiti novih kulturnih pridobitev. Letos it tieringo-va ekspedicija (12 ljudi) postavila nov magnetni paviljon in zbrala lene Primerke iz faune.
Praznik Solnca je preživela ekspedicija med Samojedi in točno ob solnč-nem vzhodu je prejela brzojavko akademika Karpinskega iz Ljeningrada
Velika severnomorska pot ie odnrU.
Dne 20. oktobra se ie vrnilo iemsej-sko brodovje iz Londona v Kranoiarsk. otovorjeno z angleškim blagom.
X Sepoboiiiljivi .Nemci V Nemčiji je
izšel cPatfijptični koledar*, ki kar mrgoli od uestrpnept iovinizma Ni, oir.er.iroo le nekaj caworov člankov, i? katerih bodo č-titelji sami izpretideH. da so Nese! v jedru še dines, ose let po katastrofalnem porazu njihove ,'senetr.ike politike nepo. holjUjivi megaloteani Evo: Nemčija izvo« juje v gigantskem boju proti združeni® »cw vrajcikotn Vzhodno Afriko — Kronanje cesarja v Veraaillesu — lzrnozcan« Fran. cija trepeže že ob umi misli- U se bo v blifeji b točnosti zbudil iz sperja Ger= mifi»velikan ia planil na Pariz Itd itd.
X Turki in chsrlceion Tud; Turkocc je charleston že rrastel čez glano in. k-.ko: poročajo listi, ga iv vlads sklenila prepovedati po vsej driavi Odločilno rs r 'en u,. > je o;lo b^je dejstvo, it so s: ne'.*, t tri ob feejli turški al«- a.:i pri ienju t- .jtill n — Razen te«1" »o se - olesrifc prireditvah, kjer je prevladoval charleston, pripetile tudi druge nezgode, o katerih pa listi ae prinašajo aikakih podrobnosti...
nli septična voda za u sta
~ i«
S tem je P Roman Fontnev. dokazal, oa le pisatelju zabran-eft.i ofel:k''vati borbe za usotfo narodov, med tem ki ma je če treba, dovoljeno obli kova borb-, lanets z Micko (ako nista pristaša klcr stranke) n nacionalni ;dej! v Slovencih, c trplienju njenih vernikov in o pričet ju njenih nasprotnikov ie tedaj sramota pisan Onod erat Cemon-strsndum. amen Uporabljale drugo finto. se dela P Ro-
ie obrekcivalc ne sm.iijo . .
Gospod P Roman Tominec ?e pozabil čs ne pridifa v Cerkvi »oper hudiča, ki sc cerkve boji Iti roper brt^»"Jne ifamasotte. k: v cerkev ne bodlo, ampak da piše ta Iavnost ki ga kosr-ollTE Iavnost hoče resnice Javnost h->če. da )e tisto, kar P Roman Tominec oSts »Pravici klidtvs«, ret zapisano v njej.
Do tess dne je prečitalo mojo povest na)-
man Tomiher kskor da h^je trt: »Pravica manj petdeset tiso? prstenih ljudi Teh pet kladiva* slika vsega Slovenstva v vseh ča- deset tisoč ljudi priča, da Bi v vse) knjigi «ih. pokrajinah in stanovih, zlasti ps tudi stika vsega slovenskega svečeništva brez it-
teme S tegi tatSametsta grmi očitek x» očitkom:
»Poslal; so med narod knjfgo. kakor da hoče (V Vodnik) n&it: isti narftd. naj zanr-£aje sveženiški sta« da je vse, kar je katoliškega v sloven«* de-želi, počin ;n umazano. da med slovenskimi duhovniki nf dobrega človeka Edini logični zakliuče* je t»- vse. kar h»di v cerkev, ie več ali manj propalo. ŽurmiV it sKkan tako. da sa mora zamrsef vsak"> pošteno srce Vsi. ki kakorkoli niso	ali župniku očitno
nasprotni, »o afc strahopetci aH neznačajnt-t. Da bi KI* «!r>v»nsks dobm-šetna taka, kakor Jo riše Levstik v tej povesti » itd.!
Ž nroSno neopre^nostjo vprašuje:
»Ari ni vsak narod, k; bi se da! voditi od takih značajev vreden, da poeine? .»
O. groza. o. pohuiš^nie! Kamenjajte obre-knvalca!
Da, z«trac mene. kamenjajte ta. Mere
niti enega me«ta k hi se obračalo proti stt>-venskemu sveten i štvu koi takemu, niti enega mesta, pe katerem b kazala da med slovenskimi svečeniki n' dobrega človeka Petdeset tisoč ljudi potrjuje, da Jakob Vojska prvih poglavii ni irkonstnrtran lik. ob-enem pa tudi da se v zadnjih dveh tretjinah knrige človeško dviga Ir, da doseie v svo'em samozatajenju na konce povesti neko moralno velič:nu k* tiw mfira pridftritl Sutelje\'o sočutje b če P Rmran Tominec ne oprosti Jakobu Vojsk! tega. kar ob sam počenja proti meni. tedaj je to petdeset tisoč prič. ds sem ustvari! v kovačevem izpovedmka tako svetal tip slovenskega svečenika, kakor težki d» kak pisatelj iz tistih vrst med katerimi )e P Roma* Tominec dtvnaf Pr.de«et tisoč pri* kava, ča b" bil-- v n*-;, »o\»esti «vte, kar je katoliškega več ali rrtanj propa'0* ic da W bili »vsi. k' mco fupftiko oStrto nasnrotni. strahopetci in nerngjfajnejM« NetTtačaifrert al! strahopetci so trije: Alei. dedno obreme-
njena Kstra in, recimo še stari Miškovec. Vsi ostati s<; uboji, deloma zapeljani, deto-ma zbegani (Judje, ki !?h vsi potnrtiifto ra poznamo, todt v jedro pošteni, čettrtv gre, kakor sled! i? prvih pogt»\":j. vsaj pc večni! n pristaše lak«it>» Voisltf
Vse to je P Romanu Totnincu dobro mano Njegova polemika dokazuje, da je povesi prečita! On sam tedaj priznava, da le izrekel svoje o*;tke r>*> polnem pemartu <tvamt tstine. u le s polno zavestjo ci!-hove neresničnosti
Ponovim:
V kolikor pomeiSje zgoraj Bavedem ita*-Id P Romana Tomlnca trditev, di moja povest ponijtaje fc-^f slm-enskc tveCeeHhre kot tako. bodi katoliško versko p-epričatjt slovenskega ljudstva, v tolike so ti stivk! prosta laž!
Ako hoče dobiti P Romin Tominec «o ugotovitev ca fcolekovanens pifrirtn, ni! mt 'Ott. —
Ne zanima me. k^Vo rametrtoje P Romae Tomfttec revo! od onimi nadotialiresi Andreja Moflrte In njegovi prijateljev t narodnim probudništv-im obdobji, v katerem ie Častna vlog* mnogih slovenskih sveče«. kov nek&omo priznana: ne zanima mt. kako vtihotapi » njih'-vo dnižbt. MahniČa. ki je proglasil narodnost za pogMistvo: ne tatrtna me ne najtiotrani! naeib njegovega ttpafli ne ta in ona skrita poslistlci. lcalrrtrih Je več ratpotaknT Zan+ma me pa. m tn na četno: kiko se more P Roman Tomree aa kdorkoli enakih nflsl derivati za Vodnftov
hrbet?
Veste !!, kaj bi se zjodilc Valentinu \'oi-niku, da je živel 1. 1914. - a:! pa. da ž!v? v naših dneh?
Valentin Vodnik, pevec ?Ilirije ožh'!.'ene», prav gotove ne b <tsl tam. kjer so organizirali denunciiantstvo Bi' b naš človek, bil bi jugosloveni nactonahs: ln b do2> vel tole (coup dro:-!):
Leta 1914 K a bi! denunc:raii L 1V15 bi ga bili p"*!c!j na Suhi bajar. če ne. pa vsaj v Rasclulio al Mittergrabern, kje- bi bil taloste' čaka »pravih v->d reijev s!> venskega ljudstva«, ne da b prišel ka er! ti ojlm Cr b bi' živ učska' konca voine, bi leta t9?7 morda on niplsai »Pravien kladiva« P Roman Tomtne: - a': na kak drugi bi ga :eda) vesele oMol?ll. Č2 p?u:e »lftvet!«ko duhovščine in katollSk- slm-e:> Sko ljud«tv<-: pr: tem b; spretno 3im:g"va! o. apostolih ki se prodajajo, tn o tistih k: •post iestum govore in s prnpalicn Ve-iem dvigajo trnbnjrtiio«; n bi. to se ve p-av tako pogumno kak it resnicoljubna prinom-Bil, da »pravi -o splošno«
Hi s verbi« dictls b te! Valentin Vod-"* z tnirne dulr v kavarno. P Roman Tonnnec 9a X mirno duift k mašt. zavrt telo notp> dntvev. globoki overten. is !t u^trege1 B> «3. resnic! !n čast! Praneškoveca reis
Oospoda sekundsnfje In cledalci. os-av-Ijam vam mr'i£i «k-b:te za dostolen te ne pozabte palme trročen'<£fva
Moja privda tastrin »Pravtoe kla«v-a* le končana enkrat cz vselej.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sreda. I.: ob 15.: »Sareni tnali oder». Otro« ška predstava v korist Jadranske straže Četrtek, 2.: »Kovarstvo :n ljubezen®. C. Petek. 3.: «Slaba vest* A Sobota, 4.: ob 16.: «Jov» DijaSka predsta«
va pri znižanih cenah izv Nedelja. 5.: «StaIni gosta. <xBoubouroche». Izv
Pondeljek, 6.: «Kovarstvo in ljubezen*. B.
Ljubljanska opera.
Sreda, 1.: Zaprto Četrtek. 2.: «Mrtve oči» B Petek. 3.: «2idinjax> D Sobota, 4.: «Nižava® F. Nedelja, 5.: ob 15.: »Grofica Marica*. V prid Udruženja gled igralcev Izv.
Mariborsko gledališče.
Sreda. L: ob 20 Slavnostni koncert v ko«
rist Jut!oslov novinarskega udruženia četrtek, 2.. Ob 30. «Pagliaccis. in «Bastien
in Bastienne« Ab. A. Petek, 3.: Zaprto
Sobota. 4.: Ob 20 «Lepa Helena® Ab. B.
»Grofica Maricapriljubljena opereta, se vprizori v nedeljo 5 decembra ob 3. uri popoldne v ljubljanski operi v korist sta« novske organizacije gledaliških igralcev — aPdruženje*. izda ob tej priliki razglednice s go PoliČevo kot ^Grofico Marico® ter dobi vsak pOsetn:k te predstave sliko brez« plačno. — »Udruženje® vabi tem potom vse prijatelje In ljubitelje gledališke umet« nosti na predstavo, zunanjim gostom pa na željo radevolje prostor rezervira.
„Das Ljubi ianer Theater"
(Odeovor zagrebškemu »Mnrsenblattnc).
V	sobofni številki zagrebškega »Morgen-blattac, je izšel anonimen članek, šifriran s '. 2.: v katerem poroča pisec o splošnem položaju IjubTIanskih gledališč. o njeni publiki in kritiki. Nekateri odstavki tean članka niso baš napačni, v celoti pa kaže Članek premalo znanja, ž* manj kriterija in veliko mero površnosti. Temeljni ton članka je približno tale: ^Slovenci nimajo, kakor vsi drugi mali narodi, nadpovprečnih talentov ali celo genijev. To pomanjkanje ie posebno občutljivo pri eledališkl umetnosti. Vse kar m v stvari 1 i doslej mora šteti obiektivna kritika le za prehod meri diletsntizmoro in pravo time'-nostio. Upanje, da bi se Slovenci kedaj po-vspeli nad to diletantsko m*ro. je zelo majh no. Trditev, da se med njimi nahajajo tudi veliki gledališki umetniki, bi bilo subjektivno in dr7.no.-;
Teniu članku ne odgovarjam iz kakršnegakoli lokalnega patriiotizma, temveč zgolj iz občutka, da je krivično napadati, če dokazi jasno pričaio o nasprotnem.
Anonimni člankar je priobčil svoje pisanje v Zagrebu. torej v mestu, kjer nastopajo slovenski umetniki z velikimi uspehi in no siio na svojih ramah preeej dela z« blesk hrv. gledatiške umetnosti ("Prej (Nnlli, Gerbičeva. Borštnik: sedaj: Rijavee. Šimenc. Križaj. Primožič. Pola kova. Podgorska. Nučič.)
Slovenci so daiali svoje velik«* talente svetovnim gledališčem. Basi^a Skarjo in sopranistinjo Materno. člana dunajske dvorne opere, ie Rich. Waivper povzdignil z izjavo. da sta najsiiajnejša podpora bavreut-j>kih slavnostnih predstav. Slovenka Vrhunk je prva kreirala *.SaTow<v in Rich. Strauss jo je pohvalil kot naibolišo interoretinjo te vliV-e. Komorni pevec Naval-PngaČniV — da ne imenufemo živih — je kot elan dunafake in berlin«1-e dvorne or>ere užival evrrmejski slove* velikesm umetnika: isto je s Ferlugo-vo na milanski >ScaIi«.
Tudi na drusrib poljih je dala slovenska semlin velite ffi^že. Če bi anonimni Pisec
občutil veličino ki jih imena Gallus. Miklošič. Močnik. Prešeren. Cankar. Grobar itd. izžarevajo, bi se mu zjasnilo obzorfe. Slovenci imajo zapisano ime Svojega velikeea Sina Vetre v zenitu n*ba in v današnjem č-^su se prinašajo Slovenci š arhitektom evropske avtoritete Plečnikom (či-»ar monografija ie iz-ria v Zasrebu) kral-'em inteen-Iov Ptem<*-Tjem, Šabistom tn znanstvenikom Vidmarjem, kate-ega kniife So prevedene v vse evropske jezike in končno * Prof. Lavrinom. ki vživa in deluje v Angliji kot najboljši kulturni zgodovinar.
Naštel sem samo nekatera imena, ki »n dosegla »nadpovprečno mero« in jih je li-roki svet spoznal ln ocenil kot prve med prvimi. Trditi smem celo. da je naš skromni rarodič dal svetu z ozirom na dru*e narode relativno največ	umetnikov in
dm-nh duševnih velikanov.
Trditve »MorgenbMtoveotti Saakarjs ko tržene na oapir brez poznan ia slovenske kulturne Zgodovine in z tendenco omalovaževanja. Kadar bo Imelo slov. gledišče t (Viko denimo Podporo od vlad? kakor 7^Trebil:r> in beotrra»skoj. da si tahko obdamo vso talente doma. se bo tudi nivo eledišca dvignil in brez pretiravanja mu lahko prerokujem tedaj prvo mesto v državi.
M. Br.
Lufei PiVanffello v Praj?i
Prag8, sredi novembra.
Menda se ne varam, ako trdim, da slava Luigija Piran deliš — četudi je odjekn;la po vsem svetu — ne bo trajala dolgo. Priznati pa mu je treba, da je vzvalovil mrtve vode italijanskega gledališča In da ie dal svojim tovarišem mnogo pobuda Vsi mu več ali manj laskajo. Ne maram soditi, ali le ta polava traina. marveč samo povdar-Jam dejstvo, da hladni intelektualcem nikakor ne odgovarja burnemu juž-niašikemu temperamentu. Res. da brez geometrije it' prave umetnosti, toda težko pesn^u. ki mu geometrija ni sredstvo, marveč svrha. Ako umetniku ni uspelo uravnotežiti misel in Čustvo, ne bo n;ti v sto letih nanisal niti enega tnjn°ga dela. A to je po moiem st-rnmnem mnenju slučaj tudi s Piran-de"om
V	dialektiki le mojster, v dialogu duhovit. v zaključkih logičen, zanimiv v svoilh m!s];h o relativnosti noiave in sna. stvarnost? In Podzavesti, a vendar nas poleg vseh teh odlik ne more s svoio dramo navdušiti KateriVoM drug pisec — daleko slab?! od Pirandella — bo našel pravo besedo in nas bo pogo-
dil v ono pravo ljudsko čustvo, ki se skriva na dnu vsakega srca. Beseda bo odjeknila v nas in pretresla ves naš organizem. Tega pri Pirandellu ni. Preveč se zaveda svojega uma in s sigurnostjo strelca, kateremu nikoli ni vzdrhtela roka. nas zadeva v polno tarčo, čudim se njegovi spretnosti. Ploskamo mu, ko pogodi prvič, drugič, tretjič — a že pri Četrtem strelu nas ta sigurna igra ne zanima več. Kako bi mu bili hvaležni, ako bi enkrat zgrešil in bi se mu stresla desnica! Srce bi nam močnejše utripalo in mi bi čutili Človeka. Toda nezmotljivi Pirandello se ne vznemirja in njegovi streli še nadalje padajo v polno tarčo. Nerazumljiva je samo činjenica. da ga to še danes veseli. Kdaj se bo tega naveličal? Napisa! ie okrog 30 gledaliških komadov, ki so glede na glavno idejo slični drug drugemu kakor Jajce jajcu. Tudi obdelava je slična. Dejanja se ponavljajo in presenečajo. V po-četku je delo zapleteno, zagonetno, tajinstveno, in okupira poslušalca. Toda ta igra se ponavlja v vsakem deja. nju, in mi smo na koncu, ko je rebus rešen, ugodno iznenadeni in često razočarani. Težko Je reči, ali .ie mož potegnil sebe aH nas. Zabava nas, toda to mu ne zadostuje, on nam hoče s svojo logiko pokazati, kako jč prišel do te zabave. Draži nas z dokazi. dejstvi, primeri, da nas prepriča, da on drugače misli, kakor mi ostali smrtniki. V tem so ravno slabe in dobre strani Pi-randellove umetnosti. Vse na bi mu človek oprosti!, če bi ne bil hladen in ako ne bi razsipal ledene toče. Mi zaman iščemo živo iskro, da bi se mnlo ogreli. A tudi tedaj, ko mu uspe, da jo iskreše iz kremena. Jo ttpihne hladni veter njegovega intelekta-..
Vse te nogre?ke in vrline so še jasneje stopile na površje v tragediji Henrika IV., čigar premiera je bila te dni v praškem Narodnem gledališču. Dramo ste gledali tudi v Liubljani. Sujet je fantastičen. Blaznik ghtmi cesarja. Po 12 letlfi ozdravi Iz gradu ne mara več med ljudi. Zatorej dalje glumi blaznost. Odreka se življenja, toda življenje ie močneiše od njegovega sklepa. Poseti ga ljubljena ženska. Mož ne more dalje molčati. Prizna vso resnico, a nihče mu — razen nje, ljubljenke — ne verjame V razdraže-nosti ubije svojega davnega tckmeca. In tako mu sedai ne preostaia drugo, kakor da do konca življenja glumi blazneža. Bežal ie pred življenjem in življenje ga ie uničilo
Glavnega iunaka je podal Vaclav Vydra ki nam ie s svojo monumental-no pojavo dočaral neumrle osebe Shakespearovih tragedij. Spomnili smo se »Hamleta« in »Leara«. Tega mu ne zamerimo To je Pirandellova krivda. Hanrik IV. ie poln Shakespearievih reminiscenc.
Božo Lovrlč.
Emil Verhaeren.
utemeljitelj tole francoskih simbolistov, o katerem j« pisal na." U*t v nedeljskem pod« listku
Bayreuthska 50 letnica
Poročali »mo te o petdesetletnici barreut-skih svečanosti, ki bi «e bite morale vrflti
že letos poleti, a so bile radi težkega finančnega položaja, v katerem se nahaja bayreut ska institucija, odložene na nedoločen čas Kakor pa je sedaj podoba, so se merodajui Einitelii zgenili in se pobrigali, da se bodo vršile Wagner|eve svečano^! prihodnje leto Začetek bo 19 Julija, konec na 20 aveurta 1927. Projektirane to vprizoritve Prstana Nibelungov, Tristan« in Izolde ter Parsifala Začetek vsake predstave bo ob 4. Uri popoldne. vstopnice za predstave pa se boio začele izdajati Se v mareu.
Natančni program navaja te-le podrobnosti: julija bodo na sporedu: Triatan In Izol •la. Parsifal Rensko zlato. Siegfried. Somrak bogov, potem zopet Tristan in Tzolda ter Par pital. Avgusta pa: Rensko zlato. VValKtra Siegfried, Somrak bogov. Tristan in Tzolda. Parsifal. Tristan in Tzolda. nibelunški cikel ter Tristan in Parsifal. .Sedež za vsako predstavo bo stal povprečno 30 zlatih mark.
Priprave za Beethovnovo stoletnico na Dunaju
Na Dunaju delajo že več meeeeev velikanske priprave za Beethovnovo stoletnico smrti, katero bodo obhajali od 26. do 81. marca 1927. Protektorat nad svečanostmi j« prevrtl avstrijski zvezni predsednik Hainisch in v prireditvenem odboru sede poleg njetra akreditirani poslaniki vseh evropskih drtav pri dunajski vladi.
Slavje bo obsegalo izvajanje »Misnae so-lemnis« dalje orkestralni koncert, dva koncerta komorne muzike in koncert, na katerem se bodo iivajala dela Beethovnovih učiteljev in prebodnikov. V Državni operi «e vprlzore »Atenske razvalin*x v priredit«]
skladatelja R. Straussa, dalje Gluckov balet >Doa Juanc. Vrhu tega bo še predstava :-Fi-delia« in Goethejevega »Egmondac s Beethovnovo glasbo. Kot slavnostna dirigenta bosta vodila svečanosti kapelnika Schalk iu Weingartner. Udeležniki svečanosti obiščejo seveda tudi Beethovnov grob.
Georges Courteline
Francoski komediograf, čigar dvo drob-nejši deli imamo pravkar na sporedu ljubljanske drame, je bil prošle dni izredno f» čaičen v svoji domovini Franciji. Izvolili so ga za člana akademije bratov Goncourtov. Institucija šteje samo deset članov in se loči od Francoske Akademije tudi po tem, da njeni člani ne nosijo nobene uniforme in nikakih predpisanih pokrival.
Courteline je pri francoski publiki izredno priljubljen. So celo taki, ki ga imenujejo in imajo za drugega Moli&ra. Ustvaril je, kakor ta veliki njegov prednik in najpopolnejši otelesitelj francoskega duha. dokaj novih tipov, ki ao po njegovi sa slugi prišli najprej iz življenja v književnost, iz književnosti pa nazaj v življenje.
Novi akademik je napisal poleg Boubou-roche-a in enodejank, ki smo jih videli tudi na našem, ljubljanskem odru, sledeča večja dela: Vlak ob osmi uri sedeminštirides=t minut. Veselje v eskadronu. (Gospodje uradniki i. dr. Kljub temu pa. da je že davno posta! klasičen avtor, ni doslej dobil mesta v nobeni na Francoskem tako visoko cenjeni akademij. Goncourtova akademija mu je tudi to pravdo rešila iskreno in po pravici. Osem njenih članov je glasovalo za sprejem C-ourteline-a v institucijo, eden je glasoval proti, eden pa se je vzdržal glasovanja.
Nor Hamlet v praškem Nar. gledališču. Vsi praški dnevniki beležijo zadnje dni gledališko novost praske drame, vprizoritev Shakespearjevega »Hamleta« z igralcem H. Kohoutom v naslovni vlogi. Preišnia leta je igral Hamleta nepozabni prvak češke drame Emil Vojen v inscenaoiji .Ta rosi a va Kvapila. zdaj ga je dobil v roke Hilar s Kohoutom. Predstava je bila pravo iznenadenje za vse, ki so jo posetili.
Svetornoznan« baletka Ana Pavlova nahaja sedaj v Berlinu in nastopi v ondot-nem gledališču »Tbeater des \Vestens< s svoiim nnsnmblom dne 1. decembra.
Hindemithov >Cardillac< <e Wie$baduti. Pod vodstvom dirigenta Klempererja se je izvajala Hindemitbova opera >Cnrdillac« po premijerji v Draždanah v wiesbadenskem gledališču. Kakor poročajo listi, je bila ta predstava vzorna, tematično velikopotezno izdelana, obdržala pa je vs>o fugalno barvo, s katero Jo je bogato opremil komponist. Naslovno vlogo je pel v VViesbadnu Fritz Kenn, režija je bila poverjena Hansn Scbiilerju. in-seenacija pa arhitektu Bucbholzu. Hindemith je mOral priti petindvaisetkrat pred ram po
Uspeh anleškesa režiserja na Danskem. Angleški režiser Gordon Craig. ki zavzema med odrskimi novotan-i na Angleškem eno prvih mest. je nedavno gostoval v Kodanju, kjer je pripravil jubilejno proslavo danskega igralca Paulsena. Jubilant je nastopil v tb-senovih vKronskih pretendentihs. Craig ie rešil svojo režisersko nalo<ro kljub temu. da ne razume dansketra jezika, prav Ddličnn. Predstava ie bila umetniški in družaben dogodek prvega reda. Craig. ki te tudi slikar, ie opremil »Kronske pretendente« z lastnim dekoracijami DansVi list! bvTiajo. da bo Craig sedaj insceniral na dan«kem odru tudi inoderoi7,!raner'i Shakespeareia
Verdijeva »Moč nsede« v dtinalski Držai nI »peri Prešit teden ie bila na H«na in pre-mliera nanovo naSfudimne Ve^tiieve opere ♦Mo? u*ode* Delo »o	MaMrit AniSfe-
rerieva v vlesd T^onore. And^veva v vlogi Prezfosllle. Picc^ver v v1<vd A V->ria tn dr ^ehlpper v rlr^i l"V»r!r*n	te ravna-
tel! Schalk Ta tc^en ^Mp*	ponav-
lja: polet? tega dela ima r-ledMiSče na re pertoarfu še ^PaleistrinO'?. Mozartovega »Do-na Juana<\ Pucciniievo ^Tirr^^r"! (Hraus ao- T*',1 ■ —7 -pro '
NikMa Cveiič v beoeraJslH »TosH«. Bar! tonist	rl"r> liubtinPS^e
opere, ie rtfstrT.it v	v T eoncnvallo-
vlb ■»rtltimnriVir tn ie dosegel votiv u«neh DrnsiČ je cmsfov-d čvetič kof Scarpfa v Pucriniiert »Tosci'. V-^tl^vno vhvo opere ie pela s Cvptfčetn eopror>'«tka Poiiova. tenorsko partijo Cavarndos^ifa pa g. Liubišn Tličič.
Tu renorfnn^ia »,co<»-«iaVo<»a Vnr. vleda-lišča posnemamo, da ima zavod te dni na sporedu: Aido. nemona. T.obengrina, in Manon: dranin igra Smrt maiko .Titfovfčev. Pot okrog sveta. Genfleniana. 7ono Zamfi-
rovo. Pe<7 itd.
Razstava risb dria Desideriusa. Znani duhoviti praški slikar dr. Desid^riua Je priredil v Pragi kolektivno razstavo svojih risb. ki zbuja io splošno pozornost. Motivi so zajeti iz vedrega Jivlienia sstire in humorja.
S^akespesripv cVihars uprizori v torek, dne 30. t m. Narodno gledališče v Zagrebu. V drami nastopi tudi naša rojakinja Vika Podgorska. Dan pred premije.ro bo govoril prof. Dvoroikovlc o značaju Shakespearjevih komedij.
Tenorist St. Bjelina SVnpjewski. ki so mu je pripetila n* poznanjsketn odru o priliki neke predstave čaikovskega tPikove dam«> nesreča, je okreval in bo gostoval prve dni decembra v Zagrebu
Upravnik Narodne« cledališča v Zaere-kti pro!. Jalij Benešič je nastopil dne 11. novembra trimesečen dopust. Z« njegove odsotnosti vrši posle Intendanta Josip Bach
Tolstoj. Destojevskij in njihove ienr. Se nikoli se ni objavljalo toliko avtobiblio-graiičae literature kako. danes I Zlasti ruski
romancijerji so nadvse aktualni. cDeutsche Verlagst-Anstalt Concordia* v Berlinu je izdala knjigo »Grofica Tolsta in gospa Dosto-jevska» Zapiski Dostojevske se berejo kakor roman njenega pokojnega moža; ix njih izhaja tudi doslej malo znano dejstvo, da si je Dostojevskij izposojal za svoja dela nešteto avtobiografskih podaikov iz lastnega življenja. — V Rotapflovi založbi (Curih in Lipsko) pa je izšla ^Korespondenca L. N-Tolstega z njegovo ženo,. Knjigi so prideja-ni tudi spomini grofice in tri slike. Publikacija obsega korespondenco, ki je trajala petdeset let; Tolstoj sam je imenoval to gradivo svoj najboljši življenjepis.
Mas Reinhardt v Parizu. Spomladi prihodnjega leta bo gostoval nemški režiser Mas Reinhardt s svojim ansamblom v pariškem gledališču Odeon. Za to gostovanje je izbral dva komada: Goldonijevo komedijo <Sluga dveh gospodovi iu Geraldijevo dramo <Aimče>.
Thomae Mann. njegov roman cBudden-brooks> in Liibeck. Največji sodobni nemški pripovednik Thomas Mann je dorna iz Liibecka. Njegovo duhovno atmosfero, ki mu je dala prezanimivo snov za roman <Bud-denbrooks;>, je oertal v knjigi c Liibeck als geistige Lebensformj. Delo vsebuje psihološko analizo pokrajine in vsega, kar je ž njo v zvezi ter odpira interesanten pogled v način umetnikovega ustvarjanja.
Fischerjeva založba t Berlinu Uda ob svoji letošnji štiridesetletnici mbilejni alma-uah, v katerem bodo sodelovali nemški domači in inozemski pisatelji, katerim je založništvo utrlo pot v javnost. Izmed Nemcev omenjamo med sotrudniki G. Hauptnian-na in Th. Manna. med inozemci pa B. Sha-wa, Conrada. šmeljova itd.
Zgodovino, razvoj in pregled opere podaja publicist Oskar Bie pod naslovom <Die Oper* (Fischerieva založba v Berlinu). Avtor obravnava paradoksijo. kulturo in anarhijo opere; v prvem oddelku se bavi predvsem s protislovji opere, v drugem poglavju se dotika zgodovinskega razvoja (Gliick, klasicistična dela, opera buffa, Mozart, Beethovnov <Fidelsi, komična opera, zgodovinska opera, romantična in narodna opera, Verdi, \Vagner. modernisti). Izredno zanimiva kniga ima 576 strani ter je i žila v obliki leksika
Nora roška literatura v nemških prerodih. Komur je rusko slovstvo nedostopno v izvirniku in še ni dovolj vešč francoščini, lahko bere novejša dela ruskih pisateljev v nemškem prevodu. Založba za slovstvo in politiko na Dunaju in v Berlinu naznanja sledeče prevode: Damjan Bedni: Glavna uli ca; Pavel Dorokov: Golgata; P. E. Dvbenko: Uporniki; Vsevolod Ivanov: Oklopui vlak; Barvni vetrovi; Jurij Lihedivskij: Teden; V. Veresojev: Slepa ulica; Neverov: Obraz življenja; F Gladkov: Cement. Poleg tega je izšla zbirka ruskih pripovednikov z deli Sejfulina. Tamarina, Jakovljeva in Ivanova.
Zbrani spisi Maksima Gorkega r nemščini. Malikova založba v Berlinu naznanja serijo zbranih spisov Maksima Gorkega. Zbir ka je zamišljena tako-le: Splavarji in druge povesti; Izgubljeni ljudie: Fonm Gordjejev; Trije; Mati; Vohun: Spored; Poletje; Na dnu: Malomeščani: Otroci solnca. Predgovor tej kolekciji je napisal Gorkij sam.
Ruskega pisatelja Trana SmelioT« roman «SoInce mrtvih* ie izšel v nemščini pri Fi-scherju v Berlinu.
Šiprid Indsot. š veti ska pisateljica, o kateri se je posebno mnogo govorilo lani. ko ji je imela biti podeljena Nobelova literarna nagrada, je zdaj na razpolago v nemškem prevodu Založba Rtitten & Loening v Frank furtu ob Meni je fzdala njen veliki roman »Kristin Lavran*dotterx Pivi zvezek <Ve-nec> je izšel v nakladi 30.000. nadal.ina dela «Žena> in 'Križ~> bosta sledila čim iiroj.
Pirandello: Diana in Tuda V Curihu so imeli v drugi polovici novembra premijero Pirandellove igre <Diann In Tudai. Tudi to Pirandellovo delo je shematično, brezskrbno iu neživliensko. Pri predstavi je bil navzoč tudi pisatelj, ki je moral topoi na lastni koži občutiti, kako sprejema nevtralna publika njegove narejene stvore.
Franiišek Lanser. avtor <Kamele skozi uho šivankos ter cPeriferijev. je izgotovil novo Igro z naslovom cGrand Hote! Neva-das. Delo se že prestavlja v nemščino in angleščino Preniliera bo v Pragi.
Maksima Gorkega najnovejša drama eLažni denar,, pride hkratu na odre v Moskvi. Pragi in Berlinu. Po osemletni pavzi *topa stvaritelj tipa ruskega bosjaka zopet na deske Drama prikazuje <LažnI denar:-simbolično In realno: vse osebe, ki nasto-t>a.io v njej. so kakor riažni denar>. nobena
nima čistega in odkritega obrasa, dočim ie Stogov, malopridnež in zapeljive«, povrhu tega še ponarejevalec denarja. Po rokopisu sodeč, je cLažni denar:- nekako nadaljevanje Gorkega igre cMalomeščani>, predstavlja pa nasprotno stran pisateljevega ustvarjanja. V c.Malomeščanih^ je Gorkij ideali:.', ki stremi navzgor, v cLažnera denarju:, se nam odpirajo perspektive dozorelega iu zagrenjenega človeka s pesimističnim svetovnim nazorom.
Mtrijoaetn* opera t Berlina. V berlinskem cTheater des NVestenSi. je nedavno gostoval rimski <Teatro dci Piccoli* pod vodstvom dr. Podrecce (beneškega Slovenca '). Podrecca jo ravnatelj gledališča, ki šteje 5-"0 lutk ter 23 igralcev in pevcev. Ansambel izvaja tudi uglasbene marijonetne Igre. V Berlinu je bila" na sporedu pravljična igra cSpe-ča princezinja». zgodba o Trnjulčici z muri-ko skladatelja Respighija. Stvarca je bila sijajno inscenirana, izvrstno izvedena in je na-vduSila gledalce iu kritiko.
Pomen besed
Vodoravno: 1. indijsko mesto; član družine; 2. planina v Srbiji; 3. verski poglavar mohamedanov; plin; 4. kmetsko orodje; gradbeno sredstvo; barva; 5. laška reka; država v USA 6. predlog; nepošten človek; 7. francoski pisatelj; srbska reka; 8. vladar; kratica pred imenom kluba; 9. radio-napra-ra; zamorski misijonar; 10. gora ua Koroškem; glagol; žensko ime: 11. del voza; rf: -ra mera (muož.); 12. Tolstojev roman; 13. živalski gla=; pesem.
Navpično: A. morska žival; finsko mesto; B. filmska dežela; C. ptič; povelj« nik pandurjev za Marije Terezije; D srbo« hrvatska vprašalnica; mestna vrednost pri številu: židovsko ime; Ii. starogrška poso« da: grško«riuiska kultura; F. laška reka; člcnor.ožec; G. ribja jajčcc«; grška črka; H. geometrijski pojem; uradni epis L pu» ščava: bolgarsko mesto; J. kakor 4. prva beseda: filozofija: Verdijeva opera: K. ukaz; gora (jokull) na Islandiji; L. jujjoslo* venski izumitelj; M. denarna, enota; dej polotoka (množina).
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Pribičevič: lipa: Rab.
—	2. drevo; as: sc; Ika; bas. — 3. Reval; skat; Cato; Hali. — 4. glini; tir; Svcrin (Schvvcrin); isto. — 5 raj; Naim; Timon; siv. — 6. Ezav; sto; Odesa; oče. — 7. umik: kri. — 9. Omsk; Ra; leto: eks! — «>. rio; oi; ccv; nak. — 10. železo; Rim; Tomi,
—	11. cs; cel; If: Ana; Aten. — 12. Tabor; ej: ne; ena. — 13. jo; vaga; dar; kanonir,
—	14. as; oko; to. — 15. kot; era; ono. — 16 osa; boj. — 17. k. k.; si, ep; kr.; ta. — IS dob; Bog: po; dom; žig. — 19. os; ko; Abel: oj; pa. — 20. tri; ili; lan. — 21. ata; as; ino; oje. — 22 rt; promenada; P. n.
Navpično: A. dr. Gregor Žerjav; «lr.: B. prelaz; Mies; os; kdo. — C. revija: »o!; kos. — C. Ivan; Vuk; Ezav: ko; ta. — D. bolan; ozeba; ost; prt. — E. asiriolo-j; t«; F častitka; Ra; sak. — G. Eskinno: igo. — H ar; ar. — I. isto: so. — J. če; Se* ca. — K. ti; bi. — L. »tor; Fedora; pelin.
—	M. Vid; Jaka; dolina. — N. licemerec: ro; od. — O Ikaros; terau; kdo. — P. pa« tina; ovinek; roj. — R. on; nu; ob; !». — s jarem; in: doc; kaj. — S. hi; tu: oj: nc.
—	T. ahasso; enoten; tip. — t'. Baltič; ka« menit; — V Slovenski Narod: !u.
Prvi začetki naše vojne mornarice
O dogodkih, ki so se odigrali ob prevratu v vrstah avstro-ogrske vojne mornarice in ki » privedli do kapitulacije a. o. brodovja v Pulju ter do ustanovitve prve jugoslovenske vojne mornarice, je dosedaj znano Širši javnosti Še malo avteatičnih podatkov. Zato bodo na5i čitatelji s tem večjim zanimanjem čitali interesantne navedbe admirala Koch&. ki jih posnemamo iz njegovega govora povodom slav? naše vojne mornarice, o kateri smo nedavno poročali. Kakor znano je bil kontreadmi-ral Metod Koch, ki je naš ožji rojak. prvi poveljnik ju-josloven-skega brodovja. Njegovo ime je ta vedno združeno s historičnim trenutkom, ko je 1. 1918. prvič zaplapolala naša narodna troboj-nica kot zastava svobodnega naroda na osvobojenem Jadranu.
Evo. zanimive zgodbe tistih dni:
Ko se je leta 1917 izvedelo za sporočilo predsednika ameriških Zedinjenih držav
\Vilsona o samoodločbi narodov in ko 3e Amerika stopila v vojno na strani zavez* nikov, ie nastal v duši našega naroda odločen in tudi na zunaj viden preokrei.
Naš: iugoslovenski mornarji na avstrijskem brodovju, k; so bili doslej bojazljivi in plahi, so jeli dv.gati glave in glasno in samozavestno govorili med sabo v svojem jeziku. Zavedali so se, da sedaj tudi on! pomeniajo nekaj. In njihova bodoča us'j-da? Sami si jo bodo določali, tako so s! misliii, saj jim je Wfison to obljubi!.
pojavov niso mogli tolmačiti, zato so vsakogar, ki se ni mogel navduševati za zmage nemške vojske, za lažnftve avstrijske komunikeje, enostavno proglašali za »bolj« še vika t
Na vseh ladjah so bili sestanki, na katerih se je govorilo v vseh jezikih: »vlribus unitis — z združenimi močmi« bomo premagal! vse svoje neprijatelje..
Medtem so se na VVilsonov poziv dvignili vsi do takrat podjarmljeni narodi, da »vi» ribus unitis« strmoglavijo svojega vekov-nega zatiralca Naši fantje sc prešli na delo. 2e v noči od 3 na 4. oktobra 1917 Je torpedovka »XI« pobegnila, k! je Imela slučajno čisto jugoslovenske in češkoslovaško posadko Pobegnila ie v Italijo ra se predala Antanti.
Italijani so posadko zelo ljubeznivo spre« jeli, a na to so torpedovko zaplenili, posadko pa zaprli.
Dne 1 februarja 1918. so naši in Ceho-siovaki uprizorili v Bob. Kotorski ustalo z namenom, da z vse eskadro pobegnejo v Italijo in se stavijo na razpolago antantinim silam. V to svrho je bilo potrebno, da se sa to pridobe tudi Nemci iti Madžari. To se je :udi posrečilo ker so jim naši zatrjevali, da se s tem konča vojna in da se vsi vrnejo domov Tods čim so Nemci in Madžari opazi':, da nameravajo ladje pobegniti sa italijansko obal in se tam predati Antanti, so se zoperstavili kar je imelo za posledico, da se je ta načrt izjalovil.
V brezplodnih pogajanjih so naši izgubili ves dan, kar je zadoščalo, da je iz Pulja
Jedro jugoslovenske vojne mornarice koncem oktobra 1918.
pod poveljstvom prvega jugoslovenskega admirala našega rojaka Metoda Cirila Kocha.
Plemeniti duh nacijonalne zavednosti in j ponosa se je širil v mornarici kakor požar i v burji Najmirnejši in najravoodušnejši so j jeli razmišljati in šele sedaj so pravzaprav opazili, da jim zapovedujeta Nemec in Madžar in da se bore proti svobodi svojega rodnega naroda.
Zasovražili so vse. kar je bilo avstrijskega in na predstavitelje oblasti so zrli kakor v vročici in najraje b' se z golo pestjo sprijeli s predstavite';: avstrijskih oblasti. Pričela je pravcata borba med oblastjo tn našimi ljudrhi. Vojaška sodišča so imeia polne roke posla in kaznilnica v Pulju se je polnila z jetniki.
V tem razpoloženju se je na avstrijskem brodovju pojavil običaj, glede katerega »o se oblasti začudeno spraševale: Kaj je neki to?
Brez vsakega vidnega ra-zloga so jeie posadke na vojnih ladjah ob raznih prilikah klicati »ura!« A zakaj to? Ako je na kakšni ladji kak naš ali češkoslovaški moi-nar po kosilu ali večerji v veselem razpo-ložecju zapei -Lepo našo domovino* al! »Hej Slovani«-, pa ie naenkrat vsa posadka kakor v deliriju jela gromko in navdušeno vzklikati »ura«. Cest? se je dogajalo, da so ti vzkliki prešli tudi na vse ostale ladje ,n da se je bojno pristanišče treslo od odu-ševljenja. Avstrijci so se jezili in pridušeno govorili: »To je boljševizem« ter postavili mitraljeze ter posebne udarne oddelke na krov, a mi. ki smo te pojave dobro razumevali, smo si radostno stiskali roke ir šepetak: »Hvala Bogu, narod se je prebudil!« Razumljivo je, da si Avstrijci teh
prispela proti upornikom divizija oklopoic lipa »Erzherzogi. Eden izmed voditeljev naših ljudi je v zadnjem trenotku hotel spasiti situacijo ter ie z zrakoplovom oa-letel v Valono. ja pokliče na pomoč italijansko brodovie A Italijani so storili Isto, kakor s torpedovko »XI«: Proglasil; so ga za ujetnika, ukrenili pa niso ničesar. .
Upor je bil brzn udušen, voditelji ustan-ka pa so bili 11 februarja v Škaljarib pri Kotoru ustreljeni Poleg njih ie bilo obsojenih še nad 300 podčastnikov ju mornarjev, med njimi sc nekateri dobili 15 let težke ječe.
V Skaiiarih so padli pod avstrijsko svinčenko v b.»rb: za svobodo našega naroda: Narednik František Raš (Čehoslo-vak) mornar" Mate Brničev:č- Ivan Šišgo-
rič (dalmatinska Hrvata) ic Ante Grabar (Slovenec). Tem junakom Je letos prvič posebna deputacija položila dne 31 oktobra v škaljarih lovorjev venec na njihove grobove.
Vkljub ponesrečenemu prvemu poskusu meseca februarja 1918. niso naši zavedni fantje prenehali, hrepeneč po svobodi, iz-podkopavali stari nasilni avstrijski režim, ker so opazili, da se ie to gospodstvo že samo jelo majati v svojih temeljih
Vzgled torpedovke »XI« je bila dobra šola. Torpedovka »81« je hotela odpluti po isti poti in zajadrati v italijanske vode Že se je zdelo, da se načrt posreči, ko je nek! mornar — Nemec — ki je bi! na ladji, nekaj zaslutil in stvar prijavil oblasti
Podnarednik František Konckv, Ceho-slovak, in mornar Ljubomir Krau«, Dalma-tinec iz Zagvozda, sta plačala svoj pogum s svojo glavo Dne 11 mala ob 17 sta bila po vojnih predpisih ustreljena v Pulju v prisotnosti takratnega komandanta avstro-ogrskega brodovja podadmirala Nikolaja Horthyia de Nagybanya. današnjega državnega upravitelja na Madžarskem, ki se je šel osebno prepričat, kako bosta poginila vveleizdajnika«
Ustaja v Boki Kotorski je naše ljudi poučila, da je vsako aktivno podjetje brez temeljite in v vsakem oziru dobro zamišljene in preudarjene organizacije že v naprej obsojeno na neuspeh
V Šibeniku se ie zbralo nekaj naSh pogumnih mož, med niimi pokojni fregata! poročnik Blber, ki so si nadeli nalogo, da popravijo udarec, ki so ga naši pretrpeli za časa februarskih dogodkov. Topo; so on! skušali dobiti v sveje loke področje volne Iuke v Sibeniku v svrho, da ga izroče An« tanti. Ta organizacija je izdelala svoje načrte do zadnjih podrobnosti. Leta 1918 je bila ta organizacija ne samo popolnoma pripravljena, da lahko vsak trenotek udari, marveč se je morala celo silno truditi, oa je brzdala na&' nestrpno, na najtežje žrtve pripravljeno posadko, ds ni predčasno udarila in s tem spravila v nevarnost vso podjetje
Da ne ostane po uspešno izvršenem udarcu zopet brez kskoršnekoli pomoči od zunaj, kakor se je to dogodilo pri ustaj! v Boki Kotorski, b! nai sam antantin vrhovni poveljnik maršal Foch določil trenotek. kdaj se naj akcija prične. Da se to omogoči, je bilo najprej treba vzpostaviti zvezo z An-tanto To se je posrečilo, ko so bile preje premagane velike neprilike. Odposlanstvu, obstoječemu iz 1? oseb pod vodstvom Valentina Žica. Rudolfa Glunlja in čehoslo-vaškega rodoljuba dr. Štepaneka. se Je končno dne 3. oktobra posrečilo, da so na neki ribiški ladij! pobegnili z otoka Visa, prispeli na Italijansko oba! in se izkrcali pri Rodiju A usoda čl?nov tega odposlanstva je bila ista kakor le d" takrat zadela vse naše ljudi, ki so se nadejali, da bodo našli pomoč pri Italijanih: bili so proglašen! za ujetnike in vržen! v ieča Žicu. Giurriju ln dr Stepaneku se je pozneje ipak z zvijačo posrečilo da so dohiti zvezo s kompetent-nšmi čmitelji. ki so jim potem izposIovaK svobodo Toda med tem se je bli-žal že mesec oktober svojemu koncu V tem času »o se nad Puljem zbral'1 težki oblaki in iz n!!h je nastala nevihta. k! je razkrojila avstro-ogrsko mornarico. To je bil predznak splošnega poloma centralnih sli v svetovni volni.
Takrat so se širile vesti da so tudi a»-kateri iugoslovenski or!k; odpovedali pi>-korščinr svoiim poveljnikom in to predvsem slovenski nehotni polk št. 17. v Slo-venlgradcu in lički polk št 79 na Reki Pulj
kot centralna :usa avstr j,r> narice s svojo suhozem=A n pomorsko garnizijo, ki je štela ukr- -io.uOO mož, ln s svojim mnogoštevilnim delavstvom, je bila seveda zelo kočljive področje N se smeio izgubljat; časa in Jugosloveni so morali prevdarno ic odločno delati, ako sc hoteli, da njihovi račun; in načrt-' ne bodo prekrižani.
V teh razmerah >e ie na poziv takratnega iregatnega kapitana in sedanjega našega admirala Cirila Kocha dne 26 okt<fcra 1918. sestalo v hiš' staroste »Istrskega Sokola« g Križa skrivaj hekaj naših najbolj zanesljivih narodmh mo? Na tem sestanku je bilo zaključeno, da se na dan 28 oktobra, ne oziraje se na avstrijske oblasti, skliče javna narodna skupščina, ki naj izbere čla= ne za krajevno organizacijo v Pulju tako-zvani »Narodrr odb'ir«, kot argan Narodnega Veča v Zagrebu.
To zborovanje se ie v resnici tudi vršilo dne 28. oktobra ob 18. zvečer. Udeležila se ga je nepregledna navdušena množica naših ljudi. Avstrijske oblasti so se držale popolnoma pasivno in niso niti s prstom ganile. Ko je bil izbran Narodni odbor, je vsa množica — vojaki in meščani — položila svečano prisego zvestobe »Narod nemu Veču« kot najvišji oblasti v naši osvobojeni zeml?'
ojne mor- < rajo oddelki armaae generala Borojeviči proti Pulju, je bilo treba vse potrebno skreniti, da bi ne došio do kakih presenečen; in iznenaden;. Artiljerijsk: polkovnik Rikard L i š k a. Cehoslovak. je dobil ukaz, naj z zanesljivimi četam; vojske m mor-
narice skrbi za varnost mesta m Iuke.
Ne-
kaj čet in baterij ie obkolilo komando vojne Iuke in zasedlo vse glavne dohode v mesto.
V interesu zgodovinske .strne ;n z ozirom aa to, da bodo naši zanamci vedeli, kako se je rodila naša narodna mornarica. le treba ugotoviti tole:
»Cesar Karel ni iz posebne milosti in velikodušne blagonaklonjenosti napram našemu narodu izročil avstro . ogrsko mornarico Jugoslovenom, marveč Je bil enostavno postavljen pred gotov čin s tem, da ni bilo na vsem brodovju uiti enega slovanskega mornarja več, ki bi se pokoril zapovedi njegovih oblastnikov.«
Da je to res, izpričuje resolucija, ki ;o ie prečita! podpredsednik Jugoslovenskeg<i odbora dr. Mirko Vratovič zbranemu štabu komandanta voj. iuke contreadmirala Alfreda Cicolija in v prisotnosti: predsednika jugoslov. Narodnega odbora dr Lov-ra Skalieria in odbornikov Lacka Križa. drja. Marija K r m p o t i č a. Josipa B a z e 11 ja, šefa Narodne odbrane frey-
Grob junakov,
ki so bili ustreljeni v znameniti pobuni ju goslov.»češkoslov. mornarjev v Bok; Kotor« •ki L 1918. — Deputacija naše mornarice je 31. X- t L položila na njih erob venec.
Seda; je nastalo v Pulju popolnoma nenavadno stanje: formalno je bila oblast še v avstrijskih rokah, v bistvu pa se je pokorilo ljudstvo in vojska samo našemu »Narodnemu odboru«. Ta situacija se je izkazala za docela nevzdržljivo. ker je bila vojna luka m vsa mornarica še nesporno v vojni z Antanto. Z ozirom na to bi lahko prišlo do zelo neprijetnih incidentov, zlasti ker so bili poveljniki in oficirji na ladjah še vedno Avstrijci.
Da se temu nevzdržnemu stanju napravi konec, je zaključil »Narodni odbor« strmoglaviti avstrijske oblasti in prevzeti gospodarstvo nad Puljem in komando nad vojno luko in mornarico popolnoma v svoje roke, da na :a način onemogoči vsako nadaljnje udeisrvovanje avstrijske mornarice proti Antanti.
Dne 30. oktobra od 23. je nai »Narodni odbor« v spremstvu italjanskega »Narodnega odbora«:, ki se je med tem že tudi ustanovil, posetil poveljnika puljskega vojnega pristanišča kontreadmirala Alfreda Cicolija ter zahteval, da mu izroči vojno luko z vso mornarico. Ker se ie med tem od neizvestne strani raznesla vest. da prodi-
Slava naše vojne mornarice
31. oktobra 192o. v Kumboru v Boki Kotorski (Na desni minonosec «Orao»).
nega kapitana Metoda k-ociij - >>ii--sednika italijanskega Narodnega odbora dr. Dominika S t a n I c h a. Resolucija se je dcslovno glasila takole:
»Združena odbora Jugoslovenov in Italijanov, ki Ju podpirajo poverjeniki celokupnega delavstva, zahtevata v sporajumu z vojaškim odborom vojne mornarice:
Z ozirom na kritičen fn izredno resen položaj, v katerem se nahajata mesto ln vse trdnjavsko področje in (si 3e lahko vsak trenotek spremeni v popolnoma revohicijo-narni pokret z vsemi njegovimi dalekosež-nlml posledicami, se mora oblast c. i. kr. pristaniškega admirala komandanta vojne Iuke, komandanta brodovja in komisarja trdnjav«; prenesti na gori imenovani odbor. Z ozirom na miren razvoj sprememb, ki se motajo izvesti, prosimo, da se oficirjem in uradnikom ukaže, da podpirajo odbor r njegovem delovanju."
Na to resolucijo je admiral C i c o! i odgovoril približno takole:
»Nam je naš položaj popolnoma lasen in jaz ne delam nobenih zaprek, da bi se bodoča usoda Pnlja ne poverila cenjenemu 'ugosiovenskenru Narodnemu odboru. Ta težka dolžnost« — pri te! priliki je admiral nekaj iskal v mapi na pisalni svoji razi. iz kateTe je nato potegni! brzojavko — »ml je olajšana s tem, da sem prav sedaj spiejel brzojavko, s katero me Nj. Veličanstvo pooblašča, da izročim centralno vojno luko Jugoslovenom^.
Po izvedeni izročitvi centralne vojne Iuke z vsemi utrdbami, arzettali b sklad.-šč' ;e bilo stvarno v jugoslovanskih rokah tudi vojno brodovje. Formalno se ie imela izvršiti predaja brodovja sporazumne z njenim komandantom kontreadmiralcun Hor-thyjem. drugi dan ob 8. dopoldne.
Sedaj ni bilo nobene zapreke več, da b; Jugoslovem ne stopili v stik z antanto. Zato je bil takoj sestavljen komunike, ki bi naj širnemu svetu naznanil, da je avstrijska mornarica v rugosiovenskib rokah in
M
Pugelj:
Nenavadna misija
.Moj prijatelj, po poklicu psihiater, me je vedno opozarjal na to. kakšen neizčrpen vir za fantazijo novelista so duše blaznih in polublaznih ljudi. Oni dan — hočeš nočeš — sem moral z njim v blaznico. V tej blaznici so — moj prijatelj je rekel, da ne samo v tej temveč, da so v seh naših blazni« cah — napolnjeni veliki in prostrani oddelki z državnim uradniki, očeti manj ali boljštevilnih družin, katerim se je omračil um zaradi izvršenih ali napovedanih redukcij, zavoljo pičlih plač, s katerim se niso mogli preživlja« ti. zaradi krčenja plač in zavoljo pre« tečih persekucij podobnega ali še huj« šega značaja.
Tad oddelek je podoben ogromni sobi kakega večjega računskega urada, samo namestu pisalnih miz si je tre« ba predstavljati po vojaško pregrnje« ne postelje. Ob vsaki postelji sedi ble« do in izčrpano uradniško telo. slabo ostriženo, slabo obrito, s prekratkimi rokavi in z dolgimi ozkimi rokami je« tičnikov. Ce kateri vstane, se mu za« radi velikih odtiskov kolen hlačnice prav čudno opletajo nog, in če se obr« ne, se zasvetijo komolci in hlače pod
suknjičem s čudnim mrtvaškim ble= skom.
.Moj prijatelj mi je razjasnil, zakaj ti ljudje ostajajo in postajajo v obraz sivi, kajti bledi so že tako. Kadar od« pre kdo vrata, pričakujejo vsi strašno vest iz ministrstva: nove elementarne nezgode kakor potresi in povodnji. po= škodovani trgi. uničene vasi in zaradi tega novi odtegljaji plač. redukcija plač in redukcija osobja.
Poklical je v svoj kabinet takega re« veža, dolgega, suhega moža s sivo me« lirano bradico, velikimi plašnimi očmi, bledimi ustnami in dolgimi rumenimi zobmi.
Za mahjno okroglo mizo v kotu tik okna smo sedli vsi trije: psihijater, uradnik in jaz.
— 2e vem. je rekel uradnik in si za« tisnil ušesa. Ne govorite, ne govorite. "Reduciran sem. Toda jaz sem se vdal v vse, jaz sem sploh popolnoma vdan v božjo voljo. Sin. ki sem ga hotel iz« študirati, se pojde učit natakarstva. hčerka pojde za natakarico, žena za kuharico, vse je že določeno, samo ne govorite, samo ne govorite! Jaz osta« nem tukaj, da izvršim prevzeto misijo in vse, kakor zahtevajo.... samo mol« čite, prosim molčite.
Psihiater mu je izredno ljubeznivo
odmaknil roke od uhljev ter dejal: Ljubi moj, ne gre za to. Vi ste častit gospod in velik računar. Vašo zanimi= \o zgodbo zadnjega časa pa sem pove« dal svojemu prijatelju, ki me je pro« sil. naj uredim kako. da bi jo slišal še on prav iz vaših uist.
—	Katero novo zgodbo, ie vzkliknil prestrašeni uradnik.
—	Tisto o novem predpisu glede službenih let.
Uradnik je zamahnil z roko in se potolažil.
—	Ta je že stara, je dejal pomirjen. Kaj ste, gospod?
—	Pisatelj, sem mu odgovoril, brez pretenzij in brez ambicij, kakor pišejo o meni kritiki.
Uradnik je imel še tisti stari čut za razmerje med seboj in umetnikom, če tudi v tem slučaju majhnim. Ta čut ki je pri sedanji generaciji popolnoma umrl. in je tisti umetnik, ki ga še išče. zelo smešen, mu je potisnil v poteze obraza prijazne črte in mu nabral ust« niče v dobrohoten smehljaj.
—	Veseli me, da sem vas spoznaL Vaše ime mi je znano. Cital sem... zdaj je začel naštevati in opisovati ne« ke posebno ponesrečene spise, ki so zašli pred davnimi leti v javnost zara« di nesposobnosti tedanjih urednikov
— današnji so ravno taki! — in to mi je pognalo rdečico v lica.
—	Oprostite, sem dejaL Pozabimo lepo minulost in mladost, ker resni so dnevi!
Te zadnje besede so mu ugajale in takoj jih je ponovil.
—	Da, ker resni so dnevi! Vi bi radi vedeli, kaj zdaj delam. Gospod tukaj je izvoli! ravnokar reči mojemu delu «zgodba». toda delo ni zgodba! Torej o tem! Takoj!
Naslonil se je nazaj, dvignil des« nico iii zamahnit s kazalcem.
—	Vi ste gotovo čitali, da se pri« pravlja nova sprememba uradniškega zakona. Službena doba se poviša od tridesetih na štirideset let. Jaz sem o tem izredno mnogo premišljal. Ko sem to reč vsestransko in temeljito obde« lal, sem stopil z dobro pripravljenim govorom na glavno skupščino saveza uradnikov in sem govoril Drilično ta-. ko»le: Uradnik stopi v službo povpreč« no v 25. letu. Utemeljeval sem to z vo--jaščino. študijem na univerzah itd. Ve« čina ljudi umrje pred šestdesetim le« tom. Tega ni treba niti dokazovati. To so dognale razne ameriške, francoske ir druge svetovne statistike. Vsaka služba pa mora biti urejena za ljudi. Ne more biti predolgo, zakaj vsi ve*
mo, da je naše življenje kratko. In v danih razmerah, ko večina zemljanov umre okrog šestdesetega leta, ne mo« re raztegniti nobena država — tudi če je še tako odlično upravljana, službene dobe svojih uradnikov, ki jih ne mo« re smarati za kaj drugega kakor za ljudi, čez dobo njihovega življenja, čez njihovo smrt. Ker sem uradnik od nog do glave, to se pravi, da nič ne dam na tako zvano svobodo in podobno postopaštvo. me nič ne moti. bt sem podrejen drugim in celo veseli me. bi« t' svojim višjim zvest in pokoren ter pomagati povsod, kjer are za skupne interese, z vsemi svojimi duševnimi močmi, sem stavil na savezu ta«le pred log: Pooblastit me. da poidem kot vaš zastopnik v nebesa in prosim Bo= ga v imenu vseh zbranih naj podaljša življenje naših uradnikov za deset let. potem pa je izvedba tega zakonskega načrta nemogoča.
—	In? sem vpraša! prijazno začu* den.
—	Dobil sem pooblastilo, je odgovo= ril uradnik, ki ji bil med govorom v lica nalahko zardel. Izvoljen sem bil za zastopnika saveza sog'asno.
—	In? se je oglasi! psihiater, ki je hotel, nai ur?dnik brzo nadaljuje.
—	In zdaj hodim vsak večer v neb«'
Pred volitvami v oblastne skupščine
A7ar. poni. dr. Gr. Žerjav:
Pred aktiviranjem oblasti
Eppur si muove! Tako lahko vzklik« nemo, ko smo čitali ukaz o razpisu oblastnih volitev.
I Vrzel, ki jc po suspenziji pokrajin in bivših dežel nastala, se prva leta ni tako pereče občutila. Živelo se jc ta« korekoč od stare masti. A dolgo to ni vzdržalo. Samo pogled na cestni pro« blem me jc neprestano prepričeval, da je ideja oblasti pravilna in da nas nič nc sme zadrževati, da se jih ne akti« vira. Ne da sc misliti, da bi država dobro in uspešno reševala ta problem. Tudi ni nobene politične potrebe ga v administraciji držati v enih rokah. Okraj je premajhna edinica, da zmaga to nalogo. Vodilna vloga v tem oziru gre oblasti. Tri leta zakasnjenja bo dalo šest let težjega dela oblastem.
Našo stranko ni nič motila pri ustvarjanju oblasti bojazen, da pride morda aparat nekaterih oblasti v se« paratistične roke. Morda bo tako, a borba bo huda in sc bo nadaljevala do kraja. Vem, da bodo klerikalci zlo« rabljali oblasti za svoje partizanstvo. Saj jih poznamo, ril so oni, kar se tiče strankarskega uporabljanja javne mo« či radikalom podobni kakor jajce jaj» cu. A tudi če bomo v opoziciji, bomo svoj del kritike, kontrole in ustvarja« jočega dela doprinesli. Če bodo kleri« kalci v oblastnih skupščinah preveč po« litizirali, se bo kmalu pokazalo, da to oblastem ne bo v korist. Kakor je srez samo proširjena občina, tako je tudi oblast široka velika občina, kjer bi naj bilo čim manj strankarske debate.
Čc bo SLS mislila, da lahko sklepa v oblasti uredbe z zakonsko močjo, ki bi bilp v stvari lc partizanske zlorabe, jo bo treba' opozoriti, da država ne more dopuščati krivic slučajnih večin, neenakomernih bremen in separatistič« nih naprav. Nobena oblastna uredba ne sme nasprotovati zakonu in če bi sc kakšna večina v Mariboru ali Zagre« bu hotela igrati oblastni sovjetizem, bo državni zakon poskrbel, da tako drevje ne zraste previsoko. Za pametne pred« loge pa bomo vsi, in kakor naši somiš« ljeniki kažejo vzorno delavnost v obči« nah, tako jo bodo razvili tudi v srezu in oblasti.
Že čujemo, da se SLS pripravlja na« mestiti pri oblasti samo svoje pristaše in potem podpirati v gospodarskem oziru le svoje somišljenike. Verjamem, da SLS to hoče in bilo bi čudo, če bi svojo staro navado spremenila. A stvar ne bo tako enostavna. In kakor zavpiješ v goro. tak pride odmev na« zaj. Na partijske zlorabe pride proti« pritisk. Jaz sem prepričan, da si bo gospoda premislila v vsem slediti svo« jim instinktom.
To pa bi tudi želeli. Najmanj za pet let je takorekoč ustanovitvenega dela:
Brez dolga in starih obvez naj oblast prevzema od države vse posle in z nji* mi objekte svojega delokroga. Tu tre« ba na obe strani ljudi širokih vidikov, kajti delo države in oblasti je v stvari isto in paralelno, le dve blagajni bosta in dva razpolagača, žep pa, ki naj bra« ni obe blagajni, jc isti. Ceste in napra« ve, ureditve, regulacije in melioracije za povečanje poljedelske kulture, to bo prvi trdi, a hvaležni^oreh za obla« sti. Krivičen je, kdoi trdi, da je država sama mogla to dobro urediti. Bolj se bojim, da izvestne manjše oblasti ne bodo obvladale te naloge, ker se jc velik del države razvadil vse od nje terjati in ker ne bodo imela dovolj sposobnosti, razumevanja in inicijative.
Naša administracija bi seveda mogla biti boljša. A gotove težave so bile neizbežne, dokler in kjer manjkajo oblastne samouprave. Mi želimo, da bi si država in oblast bili prijateljska iz« popolnitev. Ako boste v boju, bo to vezalo energije, izzivalo bo represalije.
| Vsakemu svoje in takorekoč: dajte državi, kar je državnega, oblasti pa kar je njenega, tega gesla sc bomo držali.
Velika mesta in oblastne samouprave
Ko je ministerijalna komisija izdelala občinski zakon za vse manjše občine, je vzela v delo zakon o samoupravi mest. Katera mesta se bodo obravnavala po tem posebnem in ne po občem občinskem zakonu, to bo povedal zakon sam.
Razlika meri eno in drugo vrsto občin bo pač v glavnem v tem, da bodo samoupravni organi večjih mest vršili v prenesenem delokrogu tudi posle sreskega poglavarja, kar bo pravica pa tudi breme obenem. Ta reč seveda ni tako enostavna, kakor izgleda na prvi pogled, kajti v eri splošne enake pravice so občin, odbori večjih mest zelo spremenljivi, nekaj mest pa je vrhu tega nacionalno precej slabotnih.
Poleg tega pa se razmišlja, katera mesta naj se izvzamejo iz oblasti in naj tvorijo takorekoč oblasti zase, oziroma so kot dr-žavnoupravne edinice neposredno pod ministrom,, torej nekako :reichsunmitlelbar.\ Take občine v tem slučaju s stališča ustavo ne bi bile več imestac, ampak ^oblasti kajti država se deli na oblasti, ne pa ua oblasti in mesta. Če gre za Beograd, bi se moralo torej izpremeniti delitev na oblasli tako, da se ustvari posebna oblast cmesto (grad) Beograda iu bi potem dobil Beograd velikega župana za posle državne uprave, oblastno skupščino s predsednikom pa za posle lokalnega značaja, kakor so v glavnem še našteti v ustavi in v zakonu o oblastni iu sreski samoupravi. Ali je v ostalem po naši ustavi sploh mogoče eni običini dati značaj oblasti, tu ne bomo raziskovali.
Čujemo, da komisija misli to izredno pravico pokloniti Beogradu in Zagrebu, Liublja-ui pa ne. Torej Beograd in Zagreb bi bila
so knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Za majhne olroke priporočamo
Marija Grošljeva; Čebelica brenčeficd. — Večbarvna slikanica
Cena Din SO.—, po pošli Din 3,— več.
Marija Grošljeva: Šale Z a male Večbarvna slikanica ;
Cena Diu 32.—, po pošti Din 3— več. Za šolsko mladino priporočamo
Kunaver: Zadnja pot Kapitana Scotta. sukanci
(2alostna usoda raziskovalca južnega tečaja) Bros 3(5.—, vez. 44.— po pošti Din 3 več.
Zbirka 9 mladinskih knjig, ki veljajo vse skupaj vezano Din 100,-,
po pošti Diu 12,— več (Levstik VI. Deček brez imena. Milanski: Tolovaj Mataj; Filip: Kako so se vragi ženili; Milčinški: Zgodbe Kraljeviča Marka; Šorli: Bob in Tedi; Sorli: V deželi čirimureev; Vašte: Pravliee; Cika Jova Zmaj; Kalamau darija. Cika Jova Zmaj: Pisani oblaki.
PreSernova ulica 54 (nasproti (»lavne pošte.)
da so Jugosloveni pripravljeni se boriti ria strani antante Ta radio - depeša je splošno zgodovinskega pomena tudi zategadelj, ker je po napovedi vojne leta 1914. prva, ki je z ozemlja centralnih si! vzpostavila direkten stik z ostalim svetom. Brzojavka se je glasila takole:
•Gospodu predsedniku ameriških Ze-d in je nih držav Woodrowu VVifsonu in borcem za svobodo sveta Opolnoči med 30. in 31. oktobrom, ko so bili strti stoletni robski okovi in na poziv oficirjev in vojakov, prožetih od vzvišenih idealov g. predsednika, je prevzelo »Narodno Veče« Jugoslovenov s Čehoslovaki iu Poljaki in v sporazumu z italijanskim delom prebivalstva v Pulju
v svojo roko celokupno brodovje, vojno Iuko in trdnjavo v Pulju.
Od tega trenotka se smatramo za sobojevnike v borbi za pravico iu svobodo narodov. Hvaležni iz vsega srca svojim zaveznikom in prijateljem, bi bili presrečni, ko bi mogli v najkrajšem času sprejeti v vojrt lukl v Pulju eno Izmed pomorskih divizij Zedinjenih držav ali katerekoli druge zavezniške države, ki v tukajšnjem narodnem vprašanju nI inte-resirana.
Za »Narodno Veče« v Zagrebu, krajevni Narodni odbor v Pulju dr. Lovro Skal jer kot predsednik in fregatni kapetan Metod Ciril Koch kot šef Narodne Odbrane«.
Ta brzojavka je bila ža! po nesrečnem slučaiu odposlana zakasnjeno, kar je imelo za nas in našo mornarico najdalekosežnej-še, naravnost katastrcialne posledice, vendar pa tudi ta zakasnitev ne more spraviti s sveta zgodovinskega dejstva, da je izročitev brodovja zadnja konsekvenca žilave borbe in nadčloveških naporov združenih Jugoslovenov in Čehov v bivši avstro - ogrski mornarici.
Vest, da je ccsar Karel izročil brodovje Jugoslovenom, je postala kri in meso šele diugi dan. to ie zjutraj dne 31. oktobra ti a admiralski ladji »Viribus unitis« ob priliki sltžbenc izročitve brodovja. Takrat je ad- I miral Hc,rthy izjavil, da sna ukaz svojega cesarja in kralja izroča brodovje Jugoslo-venomi. Ta ugotovitev je bila sprejeta tudi v zapisnik, ki ga je pri tej priliki sestavil sam admiral ,Horthy.
Da je ta verzija o izročitvi brodovja v javnosti prevladala in stvarno dejstvo takorekoč popolnoma izbrisala, je treba pripisati okolnosti, da se je kapitulacija vojne Irke z vsem brodovjem odigrala v popolni tajnosti in nočni tišini, formalna izročitev brodovja pa sredi belega dne in pred očmi celokupnega v Pulju zasidranega brodovja, in da so posadki objavili admiral Mortliy in njegovi oficiTji, da je brodovje izročeno Jugoslovertom na ukaz cesarja in kralja samega. Ker so se od tega trenotka razvili z bliskovito brzino najpomembnejši dogodki ne samo v uaši mornarici, marveč tudi v celi Evropi, je ostal pred ostalim svetom smrtonosni udarec, ki so ga zadali Jugosloveni in Čehoslovaki bivše avstro - ogrske mornarice centralnim silam, popolnoma neopažen. Vedelo sc je samo za fakt, da je cesar Karel izročil brodovje Jugoslovenom. a kako je do tega prišlo in pod kakimi okolnostmi, za to v oni dobi, ko se je reševala usoda Evrope, ni imel nihče ne interesa, niti časa.
Admiral. Hortliv je koncem te zgodovinske .-seje prosil, naj se z razobešanjem naše zastave na ladjah počaka, dokler ne izvrši na ladji najnujneših poslov in se r.ie pripravi ua izkrcanje. Sporazumno je bilo določeno, da se ta za naš narod velevažiri zgodovinski čin izvrši ob 1/. popoldne.
Ob 17. popoldne imenovanega dne so z glavnega iarbola admiralske ladje »Viribus unitis« sne'i admiralsko zastavo zadnjega komandanta avstro - ogrskega brodovja kontreadmirala Nikolaja HortIiyja in takoj nato s kopija vseh v pristanišču zasidranih vojnih ladij tudi vojno zastavo avstro-ogrske mornarice — rdečo - belo - rdečo. Tako je na. Jadranu za vekov veke izginila zastava starodavne monarhije. Tisti treno-tek so zagrmeli topovi z vseh v pristanišču vsidranih ladij in na jarbolih so se pojavile trobojnice naših treh plemen Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta zgodovinski dogodek je tisočglava množica pozdravila z navdušenjem, klici »ura« in »živijo« in orile so uduševljene pesmi iz tiseč grl...
Spominjajte se nesrečnih poplavijencev!
sa. Vsi drugi v sobi zaspe, paznik za« dremlje na klopi tik vrat, jaz se pa ti« ho splazim skozi okno, sc primem za žleb, zlezem na streho, potem na dim« nik, potem na najvišji dimnik, skočim na bližnji oblak, s tega oblaka na ti« stega. ki plava malo više, s tega šc na višjega in šc na višjega, potem na lu« no, če jc ni, na kako zvezdo, ki je slu« čajno pri rokah, in potem skozi eter pred nebeška vrata. Toda tudi tam jc križ. Hodim že mesece dni in šele vče« raj sem govoril prvikrat z najnižjim uradnikom sprejemnega urada. Enkrat je seja za to, enkrat za to. Drugič ne uradujejo zaradi kakega domačega slavja, tretjič je uradnik, ki sprejema, kar tako »odsoten«. Preteklo noč sem vendarle prišel do njega. Za prihodnjič mi je naročil, naj prinesem s seboj do« movnico od županstva, v čigar območ« ju sem najdalje služboval, spričevalo o vedenju, listke o opravljenih veliko« nočnih spovedih — hvala Bogu, imam shranjene vse! — in potrdilo, podpisa« no po zanesljivem cerkvenem dosto« janstveniku, kater* stranke kandidate sem volil. Mislim, da pridem kmalu pred višjega uradnika.
Moj prijatelj psihiater se je uradni« lcu zahvalil in ga je peljal nazaj. Tudi jaz sem se od njega prav prisrčno po« slovil.
Groznostrašne sanje profesorja Slavca
Ko sc je tisto noč profesor Slavec vrnil v svojo sobo in se sredi raznih znanstvenih razmišljevanj prepustil prijetni drcmavici, je naenkrat začutil, da je v sobi nenavadno nemirno, da odmeva od sten in od stropa čuden pritajen šepet in da se vmes ponavlja v nekakih kričečih tonih vedno ista beseda, ki tnu je vsled tega šumela po ušesih, da je postal nanjo pozoren in je začel premišljevati, kaj vse to pomeni.
»Narečje, a?« je odmevalo zopet sredi vseobčega hrunia in beseda je odmevala kakor z zasmehljivinj krohotom od stropa in sten.
i Kai pa hočete?« je zače! vpraševati profesor ves vznemirjen, kajti zdelo se mu je, da je soba polna nevidnih pošasti, ki se plazijo po temi in stegujejo svoje roke po njem.
»Narečje a???« Je zopet odmevalo iz teme in vprašaji so se lesketali kakor bliski, ki švigajo skozi temno nebo.
»Narečje, kakšno narečje?« je vpraševal profesor, da bi se pomiril.
»Mi ti bomo dali narečje,« se ie groho-talo zopet skozi noč in neznani grdi obrazi s pekočimi žarečimi očmi so se pokazali iz vseh kotov in se bližali učenjaku, kot da ga hočejo prebosti iu pobiti na tla.
»Gospoda moja...« jc začel profesor, »dovolite...«
Toda velike ostudne roke so mu segaie iz teme p.av do grla in so ga dušile, da ni mogel govoriti naprej...
Obstal je nepremično kakor premagan od temnih sil, ki so liki težke mase padale nanj, da sc ie komaj zaveda!, da še živi. V temi se je zabliskalo in v svitu trenutnega bliska je vide! Slavec častitljiv napis: »Ljubljanski Zvon«, tik na to se jc za-bliskaia številka 563 in kakor iz daljave je potem čital stavek: »...slovenščina v vseh njenih narečjih«,
»Ali si pisal ali nisi pisal...« so se za-grohotale pošasti skozi temo.
Proiesorju Slavcu je šinila misel v vse njegovo delovanje od prvih začetkov do današnjega dne in ie rekel:
»Mogoče, da sem pisal?«
»Nič mogoče.« so ugovarjale temuc sile, »tu stoji črno na belem, da ie Miklošič leta 1S44., ko je umrl naš slavni Kopitar i:i jc on prosil za službo na Dunaju, v svoji prošnji navedel, da pozna poleg drugih jezikov tudi slovenščino v vseli njenih narečjih ...«
»In kaj potem?« je vprašal profesor, ki mu je pri tem nekoliko odleglo.
»Kaj potem, kaj potem?« so zahrumele črne pošasti, »profesor, in niti tega ve, kaj poteml Potem jc slovenščina tudi narečje, a?...«
iz okolice izvzeta in bi v vsem samoupravnem delokrogu sama nad seboj gospodarila.
Lepa in povzdigujoča misel izgleda to na prvi hip. Predsednik oblasti Beograd bo gotovo nekaj drugega nego predsednik oblasti v Kragujevcu ali Osijeku. In : kraljevski< Zagreb bo tudi ponosen. Zato pa nas Ljubljančane prevzema ljubosumje in zavist, ker smo vajeni biti trelirani v troje in smo. tudi »prestolnica« ter celo »slovenska prestolnica'. povrh. Kljub našemu priznanemu monarliizmu, ki Ljubljančanom privošči do-nečo prestolnico in kljub ljubosumju, da Ljubljana ne maršira v prvem paru, se nam pa vendarle zdi, da smo komisiji lahko hvaležni, da nam je prizanesla s komplimentom, da postani Ljubljana sreichsunmittel-bar.c
V spominu so nam sicer še Šikane klerikalnega deželnega odbora kranjskega, ki jo Ljubljani vsaj deset let napredka izpodgri-zel, vendar nas niti ponovni nastop kakšne klerikalne večine v oblastni skupščini ne moro uveriti, da bi bilo dobro Ljubljano iz-rezati iz njene okolice in na Viču, Mostah in v Šižki vsak dan prekoračiti oblast:ie granice.
Treba samo premisliti na kaos in na baje, ki bi nastali v kompliciranem položaju, če bi zemljepisna in prirodna centrala bila izven oblasti, čudne in Ljubljani gotovo nekoristne posledice, bi nastale glede oblastnih uradov, zgradb, prometnih sredstev in davščin. Kar se more dati dvomilijouskemu Dunaju, ni da bi bilo dobro za vsakega. Ljubljana naj se širi, ona naj pridobiva, no pa da se zapira in izolira.
Mi bi Zagrebčanom prav iskreno svetovali, naj si dobro premislijo, predno ugriznejo v to jabolko prepirov. Sicer je tam ljubosumnost na Beograd še večja, in priznavamo, da je bolj naravna in razumljiva, kakor pri Ljubljani, a Zagreb vendar ni !ako velik in tako močan, da bi mogel pustiti na cedilu svojo okolico.
Vse ljubosumnosti pa bi bilo konec, Eo l>i to uvidel Beograd, čast mu, velik je, vedno bolj raste. Ima tudi res naloge, ki jih vrši za vso državo. A ima tudi dohodke vsled tega. Kar manjka Beogradu, je zdrav odno-Saj z okolico, katera, če bi se dvignila, bi bila v veliko korist in okras Beogradu Velik pa ludi Beograd še ni toliko da bi ravno mogel kaj zelo posebnega zahtevati.
Želeli bi, da naša uresta dobe dobro iu zdravo avtonomijo, da dobe i prenesenega delokroga, kolikor prenesejo in morejo nacionalno zagarantirati, a vprašanje njihove »državne ueposrednosli se nam vsaj za enkrat zdi pravno zelo dvomljivo, stvarno pa ni nič kaj nujno in naj bi se v komisiji brez strahu pred zamerami še enkrat vzelo v pretres.
Nujna potreba državnega cestnega zakona
Končno so oblasti na obzorju in najprej se jim bo loliti naših cest. Za zgradbo in vzdrževanje cest pridejo vsporedno v poštev država, oblasti, okraji, občine.
Po čl. 2. Zakona o oblastni in sreski samoupravi spadajo v delokrog oblastne samouprave ludi gradbeni predpisi in oblastna javna dela (lokalne železnice, kanali, pristanišča, mostovi, ceste, avtomobilske in aeroplanske zveze, regulacije potokov in hudournikov, odvračanje nevarnosti od poplav itd.).
Imeli bomo torej oblasli s široko kom-petenco. Bilo bi vsled tega še nujnejše treba, da dobimo nov jedinstveni Zakon o javnih cestah. Sedaj veljavni srbijanski zakon od 14. junija 1920 pač ni zadosten za današnje prilike ne glede ua to, da oblasti no pozna. Minister gradjevin bi naj torej takoj predložil novi zakon, da bodo mogle obla stne skupščine v njegov okvir staviti potrebne uredbe.
Gotovo ne zahtevamo, da bodi naš novi zakon bogve kako originalen, vendar se ga ne da kar tako z rokava stresti z ozirom na posebni značaj agrarne države in mnoge kulturuo-ekonomske zelo nizko stoječe predele. Avtomobilizem cestam povrača staro veljavo, jemlje vsaj lokalnim železnicam vsak dan več terena, odpira pa za vzdrževanje cest nove jako težke probleme, kako izrednega uporabnika prav privzeti k bremenom. dfl ne nridp zlorab in ubi;«nia. ! avtomobilskega io tujskega prometa. Zaslišali bi trebalo marsikatere interesente o na črtu, ki je baje embrionalno izdelan v ministrstvu gradievin.
Nova kategorizacija obstoječih cest bo (udi precej zamotana stvar iu potrebuje p_i-
In zopet so se vprašaji zabli-skali skozi temo in profesorju je postalo vroče od nenadnega vprašanja, ki jc s težko silo pritiskalo nanj, kakor da so navalile na njegove prsi vse temne moči, ki so polnile nočno temo okoli njega.
»Gospoda moja...« je začel profesor, »dovolite...«
»Nič: gospoda, iti nič: dovolite,« jc za-grmel mogočen glas: »ali je, ali ni...«
»Seveda je...« jc rekel profesor in jc hotel pojasniti svoje mnenje.
»Saj zato smo prišli,« so odgovorili strahovi, »zdaj tc imamo, a, ti torej trdiš...«
»Jaz nič ne trdim,« se jc opogumil profesor, »jaz sem samo zapisal...«
»Seveda si zapisal, saj je, kakor pravijo, dr. Žerjav tudi zapisal... A! Ali nismo zato pretakali skoraj pol leta cele potoke krvi...?«
»Tu se vam je zaletelo. Krvi...«
»...torej črnila za našo milo slovenščino, da smo dokazali, da jc to jezik, ne narečje ...«
»Saj druzega nc znate,« ie uš!o proiesorju, ki je postal togoten nad to predrznostjo.
»Kaj nc znamo! Ti boš govoril. Aii nismo ml od nekdaj edini branivci slovenščine, ki jo hočete vi ponižati na dialekt in s tem ponižati ves ubogi slovenski narod.«
»Celo fašisti zdaj pišejo, da smo dialekt,« je izprcgovoril drug glas-
metnih predpisov v prehodnih odredbah, da ne bo samo igra strank na škodo države. Kdo jo bo izvršil in po kakšnih načelih?
Kompetenca za cestno policijo in za eks-propriacije pač ne bo delala težav.
Izgleda smešno, a za enkrat vsaj za velik del države težak problem je depolitizacija cestarjev. G. Vujičič je kot minister gradjevin prijikom debate o nesrečnih cestnih zvezah s črno Goro povedal, da s cestarji ni nič, dokler jih naslavljajo poslanci vladajočo stranke. Cestarji v šumadiji niso cestarji, ampak agitatorji radikalne stranke, ki pridejo prvega v mesecu po plačo. Kadar se vlada menja, pridejo drugi. Znajo nič. Zal;), se ne smemo čuditi, da je rekel pokojni Mi-lorad Draškovič, da raje cestarja v Srbiji sploh odpravi.
Xe smemo pa zaničijivo zavijati oci nad to srbijansko specijaliteto. Tudi klerikalni deželni odbor kranjski ni za cestarja namestil nikogar, če ni bil klerikalec, nekleri-kalca je odpustil. Kar imajo Srbijanci, imamo torej pri nas tudi.
Res pa je, da posledice partizanstva niso bile tolike tu, kakor tam, posledice za deželno blagajno pa so bile gotovo. Strogi kvalifikacijski predpisi v sveži s stalnostjo po poskusni dobi, morejo preprečili partizansko nesrečo, ki je trpropastila srbijanske cest<>. Javna kontrola vseh vrst računov mora biti zelo krepka, da se ne vrše slučaji korupcija, zlasti pri gradbi, a tudi pri vzdrževanju ce-f. Tudi tu mnogi naših cestnih odborov niso bili mnogo boljši, nego so njihovi srbijanski bratci.
Vzdrževanje cest bi se moglo dati tudi privatni podjetnosti pod strogim nadzorom. Vsekakor ta stvar ni tako lahko rešljiva.
Že omenjena novost izredne uporabe cest po avtomobilih zelo komplicira cestno upravo. Kranjski cestni zak. je v tem oziru odprl nekaj novih potov. Tu treba najti pravilno srednjo pot. in sicer glede osebnih voz sporazumno z Avtomobilskim klubom, glede tovornih avtov, kakor težkih voz sploh pa seveda od slučaja do slučaja a po jasnih predpisih. da se onemogoči korupcija in šikana.
Važno je vprašanje kuluka, ki mora pač ostati omejen na občino izvzemSi seveda slučaj vojske.
Ali sta za vzdrževanje cest v oblasti potrebna dva aparata? V dobro urejenih oblastih bi mogla država samoupravi poveri'i tudi svoje ceste proti pavšalu.
Če hoče vlada, da bodo oblasli prav sp.v četka smotreno posegle v cestni kaos, mora skupščini takoj predlžiti okvirni cestni zakon.
Bolni na pljuiih
Tisoč ža ozdravljenih!
Zahtevajte takoi knjigo o moji nov Umetnosti prehranjevanja,
<1 je že marsikoga rešila smrti. Ona mort poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga Nočno znojenje in kašeli prenehata, telesna teža se poveča, ter po vseobčem poapneniu 1823a skrajša bolezen Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost, tt moje metode In jo radi priporočajo. Čim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše.
Popolnoma zastonj dobite mojo <njigo, >z katere boste čr pali mnogo koristnega. Kei bo moj ze ložnik v celem razposlal samo
10.000 izvodov zastonj ./sled tega pišite takoj, da boste tudi V sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: AUGUST MARZKE, Berlin, VVilmersdort. Urttchsnlcrstrasse Nr. 5.
Abl <7
»in vi ste profesor slovenske univerze, ki jo je nam priboril dr. Korošec...?«
»Vi tajite mili slovenski narod,« je vmes zepiskal tenek histeričen glas, ki jc pričal, da so med strahovi tudi osebe ženskega spola.
»»Mladina« vas bo označila z izdajav-cem,« se je oglasil debel samozavesten g!as, »prav tako, kakor je proglasila dr. Žerjava...«
»Izvcstui ljudje trdijo, da je bil falzifikat,« je ugovarjal proiesor. ki je sredi splošnega liruma komaj prišel do besede. Tu sc jc njegovi lepi učenjaški bradi približala težka trda roka in ga zgrabila skoraj za grlo.
»Kaj falzifikat! Kdo jc dokazal falzi-fikat?«
»Mi vas poznamo,« sc jc oglasil drug glas.
»VI vendar ne trdite, da jc to, kar ste napisali, falzifikat...«
»Jaz sem pisal, da je Miklošič...«
»Kaj, Miklošič da je napisal kaj takega!«
»Miklošič je rekel...«
»Nič ni rekel, vi ste falzificirali Miklošiča.«
»Gospoda moja, on je navedel...«
»Nič ni navedel. Miklošič je naš slavist.«
»To jaz vem bolie kot vi.« je zarolmel profesor, da bi odgnal od sebe režeče obraze. ki so m silili prav pred oči.
»Ti tajiš slovenski jezik, v katerem so
>
»
Po slovanskem svetu
Do 500 km vzhodno od Varšave
Ltininiec stoji blizu poljsko-ruske ("bolj-leviške) meje. Do pred par leti sploh nisem vedel, da je na svetu kak Lur.iniee. a zvedel sem. zanj takrat, ko =o {menda 1924. 1.) na-padale vzhodno-poljske obmejne kraje tako zvane »diverzijne« boljševiške tolpe. En tak nevaren napad se je izvršil na vlak baš pri Lunincu. Tu je teren že zelo močvirnat (za Menjajo se takozvana pinjska »blata-), zato te bilo zasledovanje banditov zelo otežkoče-no. Slika onega ^diverzijnega' napad i mi ie irtala v spominu ter se mi tesno spo'ila z Lur.incem; zato sem mislil, da ie Luninipc kr.kšnc- razbojniško gnezdo in bil sem izne Daden, ko sem se pripeljal tja. ugledal zna 'en kolodvor in s'išal natakarje, kako so potnikom nudili čaj, pecivo, iid. a ko sem se približal državni gimnaziji, ki stoji blizu kolodvora, mi je bilo milo čuti petje gimnazijske mlr-dine.
Kmalu sem bil v pisarni gimnazijskega ravnatelja g. Leona Baranskega v sredini profesorjev in razgovnrjali smo se o Juto-slaviii in o Poljski: eden izmed njih je bil nekoč r.a rudarski akademiji v Ljubnu z Jugoslovani v enem društvu (»Sloga.-), drugi je bival med vojno nekaj časa kot emigr-nl v Radovljici. V mraku sem prišel v »hotek. leseno hišico (zidanih razen kolodvora soloh ui). ki jo pa ima irstnik Žid dosti v redu-elektrika sveti celo noč. Ali mesto kol tako je prava r-meSčinat, kakor pravijo Po'jaki. ,;li dziura^; (luknja). Največ je v mestu Židov; kar ni židovsko, ie nravrsi-vno: le ura i niki. železničarji, so večinoma katoliki Fri 7.er, Zid, ki sliši na priimek Muzikanf. ;e bi' 7. menoj jako prijazen, ker ie z"slu!il. da imam zveze z gimnazijo, kjer mu študira par sinov.
Ilospitiral sem tuii pri pouku na rimna ziji. ki pa nima mnogo učencev (in učenki Bil sem pri pouku poMskega 'ezika in noli--kega domoznanstva. V rsrni šoli mi je diiak. Žid. naravnost imponira! z izredno gibčno--tjo duha: so pa diiaki tudi pravoslavni -matrajC-č: se za ^Betcruse- (Ruse) ali «a Poljake. V T.unincu izva ja v ru='-em ;eziku (z boljševiško ortogr.afiol časopis kot gla--ilo poljske partije sociialiVov. a z !i se. ;e io le krinka, zakai du1« list" je iako bolj ševiški: z gimnazijo ta list ni zadovoljen
Zvečer sem za gimnazijsko mi"d'no predaval o Jugoslaviji. Po nred-vaniu me ie skoro ves 8. razred spremlial do 1'ote'n in govoril sem z učenci o tukaiian'1 slovanskih raz;::erah. ki so mogočno Drobne rzinmni v Jugoslaviji. Pozno zvpčer «ta s» šp vrni'a Iva dijaka in mi Drines'a raz-ledpi^p i? risbe. Iznova smo razoravliali o slovanskih r<»-ic-ii hi o Židovstvu (eden izmed dijakov je b'l itamreč Žid).
Hotel S"m poravnati hotelski račun: oro spo-Sinja Židinja, ki ne govo-i dobro nolis'--i
!k'-. vcri pa ruski). mi ie rek-ln. kai-š^o m" ie imela radi mene dono'dnp na noticiii Dvakrat je prišel po1i>ii v botel: Po':»ii- ;7 mojega pnsoša ni m("'i prav swzn"t'. kdo ■ la sem; hotela je vedeti, kje da sem. ki i v Lunincu delam (moja fot->~r"fi;a ;z ^vpiših tet v pnsošu me predstavita s t>-fiHo1 -n jaz sem solidno prisostvovl or>"'"i v '""m uuziji. N* koncu so se na
ko potolažili in vrnil! Ž;r,;nii mo-'o potp;-o
Preš'a ie noč: iaz pr t a tem dni-"» ie solnčoo iutro tam od vzlio-r v"rr10"isn šem v Pinjsk.	Tr. Fr. I.
Pinsk (Pmisk)
Štiristo kilometrov vzhodno o-i V-"-5->ve
Morda ste v vojni kaj slišal: o Pin;s'-u in i. pinjskih blatih. .Ali si ii'* b^dn Nemci ■jrpnli prekoračiti'? Ali n? b^do b-š iin;ska blata raztrgala nemške fronte *na dve ool vici, na južno in ?rv>v-ip«s tako so takrat spraševali voini preroki. ' Videl sem Pin sk Rano ob 7 uri ie b;!o. ko sem se od rr>,isi.-o--us1-p pipip nri^e'i-1 semkaj. Kako sem bil iznpp-"ipn' v dnmiš :'i:i sem si nradst-vlial Pi"''sk v niž;ni. nan"' med kanali in v v^li. ali v rps";"i mi <:Č! že od daleč videle na viš' u sto;pče ;.mr> fwne stolpe in kupole ... Ne Ptni?v nižino morske gladine, nego kakih 130 m nad njo.
-?tepil sem s kolodvora in povr>"""<>! nir diiakinj. kje je državna gimniz;ia. B;le so to očividno učenke privatne rns'-e "^mnpz':" ki ie tu blizu ko'odvorn. Odgovorile so mi da ie drŽTvna poliska gim"'/'-'" v	Ki
ščuška. Dobre not ure ali več sem bodil r-.redno sem prišel do nie. Bdo > ie nrpl R. uro in nisem t-otel nadlegovati di'eWnri.i 'ako rano. Z^lp-H.i! sem tani d^vo rpVo in *el na obalo Toret "rečni promet' TaHjp nr> 1 .-j:tjo iz reke Prinoti po relci .Pini dofodf In celo rečna vc-ina mornarica ima iu svo e oporišče. Milo mi je bi'o ro«edati na V^oni v jutranjem solncu in "'ed^ti na re'-o Pino. ki -e komaj vidno g;b'ie proti vzhodu.
Drugega dne popoldne pa ie bito r'iru".a <fe. Gospod pinjski starosta (sresVi noglavr) me je povabil na iz'et z motornim čolnom p-1 reki. Švignila ie ladjica in v °4 minutah smo ;eleteli 30 km Na vz^od ie šlo Leva obal-
reke. kjer leži Pinjsk, je mestoma viška; desna obala — ali je to sploh obala? — Visoko štrli gosto trstje iz vode. med trstiem ali noleg niega se ti nok-že tu oa tam kakš i.a ribiška ladiica. na vsakih psr sto metrov se odpira iz reke med t^sti.^m Vanal. včasih <e je pa svet m-lo dvignit, izore^onil se v travnik ali piivo. ki kažeta, da Vži v da,;avi vasica. Takšna so pin^sk-i r,b'atar. Mps!o cest siu»ik> liu^em Van-itj Zt nota; le tu pa tam vodi nare'ena t-4na ce«»a vasi dn vasi Tla so mečv.iroata na t-«i.-;i> po i-m pro'! ittfu. oa t'd'li na sev»r se"0'n m^vini. Ju «o Verna i nedavno	v	,bt"t n^SU
vasico, '-i uradna Pu-iii S"'oh ni ve^pt.i zapto. Nekomu so Urii i—MVo.jnoto utoniti V 5-blafu* P-O*esor iz	nad Pll"0"i iu
r,a tovii. mist^r. da dobro	tp»pn QT-p-it
nel'o'il'0 v st**an in =p t«t-oi rv\—~7«;t dn vrn f u ter bi b'l >17*0 litr. da pi b''*r> 7»v»«
■s'učamn frd^P 7PTz t-.-fr.-o S' noni^rmT •Z T.btatac. Oos^ori:?:,,^ rnt i« pravila. .-In tc tudi nnn p^i--.?: oo—f-^-ito Ho vmfn Vpfci po'ir7^>«ior alt	ie pptf.i."
Z Hsop^r-rn 7-č-t	ptf CP ip
delo	.—«t.-ov (^Bla-
ta t nai bi 7'>pi»*nlfi v
^inis'--. imi rt*»nfc	in V-t,.-
titf-pera	o^p s^-r.f;;: ^to ?T i^i.-i
■P SO V t-o1;^!-* -1-!	-.-/.1 -rt VOV^tivt-
ka n^pnp^pnt c^rnVai K^io1'-1-«	ip od
rptov"!. r<ISP(iI na	Alp.
Ir^opHra; tp tp Cfptln ~'.V^. 5p
Se rad <:ooTr>'r,i^i .t-i-natflvfo Vo. tp Vo| t-Tv>t~—pptpot;- 5-vrtl v CrcrnsVib Tsr.r lovetb ,1/1
na Po1'-'-^m '"i-^i
p.rn-oa1^ vrti Hn^r>r":,-t n"	pr,iv,io

li co b^ip od t-f>r.-Tr",!
. 11ni-n^ij.
'ar* ori Jiuc -7 .-1:T>f,l'V'P p^rnn-v 7i'P 2". S1"* V' "Ja1-> m V?	\r fg1) VPrS^t)
Pi^p'-*O"	cjo	rr<i
ipnpT tifli v P-'*-.	v	Jc1-?
ni-p/^nvvpip o	P 7PP ^ —■» n7' "c1- p
rti ^ ° H7 r fnr-^1-^ jn	0 PR
rl r v o ni p fii^j mno'*'^ r^ r-i i ! nlr-1 > ~pp Prj-
\f>rr —>{>rro r-~ -r' •VI*	'•"♦r1 pil C-> 1-Ui nnvv.('i tli/?i T-o*
'ti ('t1 irppio tiiH«"	tovM^ kn-
fe^pH: z^-plo nr> co n!	f« ojo 7 moipcrn piso hi1' 7orl »vo^ni.
obp^	rr. «taros:tq V Bol-
r?r>1*: v odlični	^il titr1'
o	r« iiS rj i)
dr. S^iT^iinlf. »p*o v olcHn?	av,v
in nr.cpcfvfl pj n rrpc ^ r>A ■? rr-	-»n1 ''"oij-)
• VP^^' »P	•/»» P"*"! C'" V" n o ^Of
1>0 V* PP?»«Trn cTjp»n'-7i'r» prp^ £0 le-tf Gosn<>. fin efotrve'? in ^-o^n rr?p»pj»7?iolrppm t»n v npt^Tfi c^m Z"1 r»"*-oTTO ^nvontjVn Cf05tr»K-jb HO«'
npl'i	Jr»	cp ip rvvp/l
•inn^^fO I.-or t-? O	in ^'.-t i p i • rsr> -Jnpv i
so »p^p^i rro^1-;.	cp	^ožiipo.
Okoli ro1Hppvn	b.vHii po p>p<s*u
5lP'P	4O.OO0	-p
in !?n H^p ip bil T:T^o in mi^^n ip h^o vsp: 7rr»i ip. Hi ;pm o VpHM nori. v«p	orr:vi kip nn
FC^U-nr ni Vp';,,i	' Vip
j-^l-r-.t* i7iirv-»»*lr>	4 1? ^-rr-ri	l.-nr	]',
ro'"va'o°	Ho ?P P?n»«V c^.^j
<n!oh tpt-n tih Vpfce* 7iv!<Vr;o CCS np «">7V'i I. l-pr -JO fi'crov->P ZV^Z^ Z
rn H i h^i^vN^T««	Hrjivnprn m i
no^o1^ slnbp Rti=;;" in	^tn gn?»»{>
H**110P<» no H rn-rr* V"P7 »pf
po-^rv o^ufiiom n11 --o^^vor da <>p odnpli^ni V	in rjo lip v Vo P5-VO snlncp :p VT^lo
in visr^i cfpTn? cprl-vi j-n? 7--?p Irolrnr m«> f/6?ne k0!0.nP bo^PV ki rr rpHo <olnru n.'» o^ofi . . A'i bor}i:o fliHi f/infi tv0 ^ i?h IX)ti'-? Jpzuiti ^o	n^iip nbph rprkva
— UPi'1 nai bi kr?£?1n pof	— in
bp.ip ni?o 7a^nvo' ni ? fp^^vppo r»o]ifiko ip danip roli>T-p v^ndp. ki	ia 7 uniio .ii
in np bo nie. da realnost črno rimsVi katolirizpm in orpvo?1ov:». & r,b^ »p pprVvi naj v piiru živita in dpltrpfa c r^i^ in Hrž vp	H«- ^r |
l€£

naj bol j š e. na ji r p <z-žn<zj iz zato na/cenejše
Kino
Avantura
Filmska igralka Hope Hampion ie pri nas malo znana, tem bolj pa v Ameriki Vzlic svoji mladosti ima za seboi že lokaj pestro filmsko kariiero .Vaj navedemo sa nw nekaj naslovov iiram. v katerih je igra la glavno vlego: La\vfal Larcenv (z Nito Naldi); The Lighi in t''e Park (z Lonom Chanevem): Goid Dig^ers (z Luizo Fazen-da); Kiflv Fiftv (z L. Barrvmorom); Lovers fsland (z Jamesom Kirrkwoodom) itd
Njen pravi poklic pravzaprav ni film. za kaj ztog svojega lepega gla^u ie angažirana m: lo.ae celo leto v gledališču Na-znaneišn oneret1, v kateri je .kse-l" triumfe. ie cMu dame Pompadour* (Leo FalI)
Zadnjič je pripovedoval B-ulatour. mož Hope Ifampton. nekemu novinarju nastopno ztnimivo anekdoto, ki se ie njegovi ženi primerila pred nekimi meseci
»Nagajal spm z žpiio v Kairu ^koro vse dopoldne sva nrebPa v turški kavarni, kjer se ie dobila siho fina mokka Nekega dne sem z'paz'l. kako ie neki gos', ki ie zdel bogat, dajal ka varna r^u znamenja, pri tem pa kazal na mojo ženo
Poklical st-m S lomona — tako se je imenoval kavarnar — in ga vprašal, kaj pomeni tuičevo vedenje Arabec se mi ,e opravičeval na vse preteke n mi govoril na dolgo in široko. s'edni'č oa ie le priše! z besp^o na dan .Veš.' mi ie re'-p| 7.->uom.. .tn od'i?na osebnost ni ni' če dru^i kakor šeik N'jegova mrč >e zrlo v-lika On spvp da ne ve. ali je d'ma. ki ie s tebok tvoja žena. ses'ra ali hčerka, ali dat mi >e vedeti, da bi io r.ad oHVuoj] od tebe za svoj Larpm!
Brez ppmišlian.ia sem stopil k šejku iti 7-čp! ž njim pogovor Govorila sva angleško.
—	Ta dama. ki ti :e t "k o všeč. je rrOM žena. som mu dpia! Ti bi k> tn ej hotel kupiti? Koliko rr' bi mi dal zanio?
—	10X00 funtov! je bi! promptni odgovor.
_ DpspI 'is-? funtov! Mar ne veš. da so ljubke be'okož'-e z rdrč:mi lasmi ve'ika red'-ost? 10000 tu.tov! K;e si naj za ta denar dobim dru~o9 f"e bi vsoto podvojit, b' se npmara dalo govoriti
—	Dobro ie. ie odgovoril šejk. dam ti 20.f~00 fuofov!
_ 2000n rn-|p5k'h funtov?
_ 50 000 angVSkih fun'ov!
—	Za to ceno bi ti b;l si-o"o prinravMen prpous,;fi svoi 7'd-:lad A'i p-i nas ie s'vir ta-lp. da ue proda'amo ž^n. če same ne pri =t ne;o v kuočiio i)ov"li torP;. rja io po '.-pr-5-m. če ie volina iti s teboj
Obrnit sem =p k svoti e-"-emlievalki. ki ie vps č->s i o«,"'Saia ro_ovor
—	Da}. ro'-,až; =e ma'o. ka'"šen =i. o mo^oSpi 5pa.-1 iP nagovorila moia žena
arabcl-prr., oblastnika
trik ie sf^ri'. k"'-o- mu ie bilo rečoiio. in ie razkrit po^oVovati ob--7 in bele <meio."" =e z"bo B'l ;e len Et--' čan
_ N;m"m ničes-r oroti tprnu le nadalje vala Hoae. da ostav;m evo-ega n:oža in -e presplim k lebi z^koi tpn mož si To-la reci mi. koliko ima5 žena?
_ O. im'm iih v L«fmii le 5firi.
—	f~e e tako. oa ^i-oda becedi Ne m" rem r°z!mTti v"5>h ob:č-tpv. 7"'o ti tudi nc mo-pm Uti peta žena Hotela bi. da b' imel samo meae.
_ Oohro. tom na ostale štiri nagnal in živel p^ipo t tekoj
—	Priirzen si. ■> ne vem. fp bi se mogla privaditi na to živMepie H:,lri'pnp rvgre Sam ori vp«! Navajena sem. da se etphernn 'iitro okopam [iri vrs pa nimate kadi » hišah
—	f~e -e taka tvoja želja, boš lahko imp la zlato k">d
—	V resi ici tvoja p-ii-znost >e velik« Ali pr' vas ie tudi orev-očp poteti ip iaz (ega pi-d-obla ne prppp=om
—	Pa bova p-obMa le zimo v E"iptu po ieti pa bova potovala kamor tp bo v!ek'c sire
—	Že vid'm. da si od'očen za v^e.
da me osvojil Ponosna spni. da mi t-ik" dvonš Toda dovoli mi. da si premi-1''" Ju'ri ob pptiH popoldne orisom 7 rrl''žon, v U- varno in ti bova dala odgovor
^eik ie bit za.tovo'ipn Mp- pč Ht ip za deva že rplppa. se ie nr'klnni"l do 'al ir> po7d-avljal. kakor da stoji pred njim sam sultan
Vae|pdn'PTa dn° ob potih rani spveda n' bito v kavarni ^pil ip č"k ' ppImp šti-' u^e. nato pa ie poslal svo;e glasnike v ho tel. ki pa epveda niso itosieli io naiu
Tedaj pa se ie mis Hor-e zb- Ia. la >p š'a v svoji šali vspppo rrelalrf V' cinii ;p bilo »akrat vitaSko gibaivp v |(0'rpm raz ma u Moral- sVq torei osf -'i v t^iši. če ni sva ' o'p]a Ivegati da naiu seikovi voku::' ne ločiio zlepa ali zg-da Npp t-opžliivr sv ca k la na pri'"od rirvpga parnika. in ielp ko sva že bila na krovu, in " p Rgip' iz gublid v daljo, se ie moi? žena nekolik, umirila
Taka -e torej bila ivantura mis Hop< Hampton in arabskega 5ejka <
i' .in: brižinsk: spomeniki...» je zagrme! gopet surov glas in tista težka, trda roka ^e je ovijala v brado.
•Jaz nič ne tajim.c je pj^otestira! proie-sor :rt se izmikal trdemu prijemu, ki ga ie tiščal za grlo. -•Brižinsk; spomeniki so najstarejši roko-in že zaradi njih je slovenščina naj-slavt.u.si jezik na svetu...«
Saj ni res,« ie ugovarjal profesor... -Kaj n: res!« so zahrttmeli glasovi, »zdaj boš nam še ugovarjal! Ali nismo mi najbolj kulturen narod na jugu...«
^•Seved? s:e,a e pritrdil profesor z nekakim iremienim naglasom.
-Vi hočete nas un-ičitt in zato naj plačujemo univerzo!«
--Profesor Zmazek je rekel, da so v slovenščini taki čudežni zakladi biagozvočja i- popolnosti in tako bistvene razlike ob-; kosIo\ja in sintakse, da se z njo srbo-.-.rvaščina niti primerjati ne da,« se ie oglasil študentovski glas
»Izvestni stari troti,« je začel profesor, k: ie rad rabil ta izraz in se je takoj spomnil. ss ;e zarekel »izvestni ljudje. . .c
Po sobi ie zašumelo kot da se je vzdigni. roj netopirjev.
tKaj izvestni. kaj troti..., mi smo prt-š!i. da is primemo za besedo: ali si pisal, <La ie Miklošič rekel, da obvlada slovenščino v vseh njenih narečjih?«:
»Pisal sem.« je odgovoril profesor samo zavestno.
'In aa ie Miklošič sam res tako rekel'«
»Res!«
»In da ie torej slovenščina narečje!«
*Je. ker s tega stališča ie tudi ruščina dialekti
»b da jp imel tore.i ar Žerav prav. ko je pisal o slovenskem dialektu.«
»Prav! Celo zameril vem mu da se ie zaradi tega prepiral in porabil toliko »Jutra«. kar sem si razlagi tako. da mu gre bob za falzifikat. ..«
t-Zdaj se torei vidi. da ie to naše prepričanje!« ie zagrme! močan glas .
»Seveda je! Kar sem pisal, sem p:sal
Završalo ie po temi. kot da bi se podile nečne sove.
U. u. u .«
»Kai pa hočete pravzaprav?« se je opo-gumH profesor.
=Kaj hočemo? Mi se borimo za to, kar vi zanikmete.«
»Jaz nič ne zanikavam.s je ugovarja! profesor
»Zalibog. v' ne zanikavate. da ste pisali kar ie trdil Miklošič, a zanikavate naš slo-verski iezik «
»Gospoda mo;a,« ie začel zopet profesor, »izvesrpi učemakt...« ,
»Ravno učenjaki so dokazali, da ie to peseben jezik...«
»^e^etlii ie . it	ptuirsii
k st mu ie zdelo, da <e roka ki mu -t-Doseualt- v lepo učemaSko brado nekolik' pepustiia. »toda n so mu dali dogovoriti« •»Zakai torei pišete o narečiih?« •Zakaj, vraga. zato. ker ;e Miklošič tako trdil.«
»in mi smo mu v L>ubl;ani postavil-spomenik!« se ie zadr hre<čeč gias
Mučr pritisk ki ie ležal ve* čas na Piofesorievih prs;h ie nekol ko popusti! Soba se it pr^zmta in strahovi so. izg;n:al;
v tem* zimske m>či Zuna' se ie slišale zamolklo vršenje oddaliatočih se glasov in korakov
Profesor se ie oddahnil Bilo mu ie vroče od težkih sani. obrisal si ie pot in s* pngiadil svojo brado
»Nekako trdo sn me prijeli.« ie mrmral sam pri sebi .Kdo bi si mislil, kako se bore za vsako besedo«
Nato se ie vse raz'asnilo in profesor ie Z3spal ves zadovoljen, da ie bilo vse to ie v težkin samah
»Pa bi bilo lahko tudi res.« ie zamrmral sam pri sebi Od nekod iz nočmh dalia, so brneli v z'atib črkah ifbrani verzi: »Obhaia raka misel nas Slovence: da pravdaio se ti m"ž-e "nor' biti, za kar so se nekdanii abderiti v sloveči pravdi od oslove 'sence « Peter IJst
—	Filmska sobarici. Fanamet je, kakor znano, razpisal natečaj za jugos!ovausko tilmsko igralko K. kor vedno ob takih pri likab je *udi to pot prišlo na družbo obilo pisem iu ponudb, med njimi nekatere do i.ela oeverjetne Tako se je o pr nesa lama. .ki ^e je udeležila konkurza. liotel3 že v naprej informirati, koliko t>o imela gaze. Neko drugo je zanimalo, da-li bo na potovanju čez Ocean imela eno ali dve k.v mornici Najzanimivejše pa ie bilo vse k: kor pismo neke mlade devojke iz Voj vodine. ki ?e je ponudila za - sobarico
1 i sala je da ie njena največja želja, ia bi smela v filmu nastop ti kot sobarica, ter je prosila naj jo priporoče zma ova'ki Fa-namentovega natečaja Kakor čujemo. ie bila »skromna« želja uslišana-
—	feriia ,.laži< Za ,Stolpom laži« z Lo m>m C anevom ie prišla v Ameriki na vr -to »Krona laži' s Polo Negri. sed-j p;i ofcptaio »Princa laži* z Miltoaom Sitlsom Američani so. kakor je videti, prijatelji serij
—	Hiram Ah-am* V Ne\*vorku ie um^l v starosti 46 let Hiram Abrams. predsodnik in ustanovitev filmske družbe »1'nited Ar-'ists.t
—	V Paramniint-Pni'din7u< v Npwvorku (e bilo počpfkom novembra otvni-ieno razkošno kinpmafoT fs' o led'ščp. ki ima pro -tora za 5'KY) liudi. _ Kakor smo svoečastio
oročali. ie začel Paramount letos grad;ti svoj ve'iki dom. z'< katerega tpmpl;e so služili k' mni. pre"e'iani iz vseh držav kulturnega sveta Zastopana je tudi Jugoslavija
_ Ca»ol Pr-mns'"r in nion ideal Vnra iali so Carol Demnsler kakšen ie nien ž;v lippskj jdpal OH~ovorila ie: Ho)p'a bi za moža boloma Hočp se mi va^bundskega. ••vpp*urisličnpga 7'v1 'pnia. žp'pta hj prp-^o-'ovati ves sve), vi^p" vsa .morfa Hrenpnim po poznappm. jpfp-7'vt'pm. n" impresijah in r>ri-T"',»h bo-"tpm ž!v''pniu Fvo. tak ip moi ide0'! — Ca-ol Ppmn«'er. ki le z.as^ vela s fi*p"m \focto o-t-o^o'p. /C^iaarrot. e igrala tnd-' v G"iff',uovi1' -.Satanovi1! b1"!-g--i-.; polp^ R;"aHa ftortoT". Adolpua Me-niouia in f ve dP Pu-fi Onim ie nrod k-a(. kim prišol v F.vronoV N!Pn nas'~inji f=tni •ima p a s1 o v »The Wi«p Plaveč	anž-
n'.at. n'pn pa-i-pr je Richard Dix. rožiser pa D W Grifrit"'.
—	Uni-ed A'fists so pridobili novo akvi 7iciio v osebi Constanre T lmad^p koip »s s»-a Norma je ep-' izmp-1 rrvih čtanic od-i."?np fi'tpst<p d-i'žbe O.iocfance se je ob-'-o7-la Hva fi'ma na Ipfo.
Esperanto
Statistika..
Osrednie esperantsko vodstvo je sklenilo zbrati natanfap in z°npslrvp podatke o psperantskeni gibaniu na celem svetu Es-r^rapiski |i-'i r.-inašnjo tozadpvno natančna ,t vodita za druš^-a in li"e Kpr na 'udi mno^o nporgani7i'"anih ea"Prantisto7. ki niso včlanipni v nikakem društvu, zato nrinašamo naslednji
poziv vspm npnr^anizi^nim esperantisfom Slo»pnije.
Pošljite v zaprti ;n dovolj fr nkir.ini kuverti na naslov- Prof D-ro Dietterle. Fake stro por statistiko de I C K. I.eioria W 31. <eumestr 10. na poli papirja (trgovski format) kratek i>d rovcir na naslednja vx>ra -mi a Demandaro por izole vivanta' esPt-rantistoj t landn? 2 loko? 3 nombro ie la esperantistoj? 4 ču en via lando e.i iliai lokoj okzistas esperantistoj? ^o^skri bo kun adrpso	R a
Oomot«.
Esperanto je v bistvu le sredstvo. Zat« se ga poslužuje trgovec prav tako kakor turist, učenjak kakor športnik Veudar j«j zelo zanimivo dejstvo da »e ga poslužuje^ kot prop. gaudnegii sredstva z velikim uspe nom gibanja z zyolj duhovno smerio Največja med njimi so mednarodna zveza katolikov-esperantistov in pa Sennioieca Aso-cio-Tutmonda (svetivna zveza brezdomo-vincev) Sltdnja je imela svoj zadnji l-an-gres v Ljeningradu v bivši dumi Otvoril ga je komisar za prosveto Lunačarskij. ki »ie posial iz bivšega skeptika velik prijatelj s . plovnega pomožnega iezika
Z verskeg-i stališča najbolj zanimivo je propaganda za Oomoto. novo versko gibanje. ki se. Siri iz Japonske V Parizu iz-t aja esperantski list istega imona. redigi-ran od Koogeru Nišimura. profe^oria-du-' ovnika in odj>oslanca te sekte, ki ima na Japonskem nad milikrn privržpncev in «i pridobiva tudi v Evropi ta! Gibanje je t.e-koliko slično znanemu Gandui-s'-eml'pn.iu >- Indiji li pa nemški N'eugeist-Bewegung. loO.OCO članov sled nie smeri se 'e tinsko jesen priklopilo sOomotut.
Oomoto je vera. ki oto voditi -iHoveštvo k srečnejšpmu življenju Gibanje hoče biti rez med civilizacijo in ku''u-.i 1Jvm:u je ležeta civilizacije, orient domovina kulture Zgoli civilizaci ja vodi sledmič v ..azrv d, samo kultur ie nazadovanje in smrt V" tej situaciji krče Oomoto poma-ati in vezati.
Oomo^o-oibanje ie povzroči! I. 1898 '-in-« bro De<mči Pot'-m insairacije je spisal glavno delo »Pripovesti iz du'-ovn»en e-ta;. delo s 1°0 zvrTk-i G'edr pričetka. pre-ganianja in razprostiranja je mnogo slično-sti med Oomoto. kristjanstvijm in buddhiz-tiwm
Vrhovni princip nove vere je eu.dnost in tolerantnost Oomoto torej ne l±lue oroti drugim veram temveč hoče doseči tnotnist vseh religij Oomoto koče pok za'i človeštvu praktično pot kako spoznamo v sitnem sebi božie poslanstvo Temeliii nauk Deguei-ja je: Dobro in slabo prihaja z srca; neguj «rce. da postaneš srpčen
Umetniška šola „Probuda"
Namen in cilj šole ie. vzbuditi zanima-ti.-e z;i umetuost in umetno obrt 'er gojiti pouk kolikor je mogoče na podlagi narodne. 1 m če umetnosti V to šolo	vstopi
vsakdo, ki si želi svoie znanje izpopolniti v strokovnem pouku.
Ker ima šola v svo>em prcgramii z;ičr-'ane sn.ernice. ki določajo.	tvarja-
ji' v-i potrebni tečaji za katere '"e dovoli zanimanja v javnosti, so se tudi letiis otvo-rili s'edeči tečaji:
A Figuralno risanje s predavanji iz anatomije, pprspeklivp. oblikoslovia in zgo-lovii f umetnosti in drma-V ime no«ti
R.Narodno dekorativno risa-ije in po-Urnjinsko "likanje, s predavana, ki soa iajo v fr stroko
C ^perijaini tečaji kakor: kiparstvo, mala pl; stika, grafika, fotografija, usnierez in kn.iigove.Vv opisru. teomei.-.^a
Pouk v posam-?7,r ,b le&tjih »arje'jeu ra večerni čas 18. 20 ure ki ga .udijo priznani strokovnjaki in umetniki Po potrebi in na željo vpisanih pa se vrši pouk ludi v popoldanskih urah Na to šolo s« sprejemajo dame in gospodje po mnii,ir:!i celo leto Vpisovanje se je na željo podaljšalo .io 4 decembra in sicer v [jonedeljkih. sred h in sobotah od 18. —19 ure. kakm je natančnejše obiavljeno na razglasni deski umetniškp V>le »Probuda< na tehniški srednji šoli. dobod iz Gnrupove ulice tO ČP7 dvorišče

5 aodina
Paz jivo glejte na razvoj Vaš h otrok!
N ■ potrt bu e o zoravti, d-i zia-te,o mufn , clovoi na -o zdrava eJ a ti bogati eletnen-i, »ate t poswšueo ra<vitek N- na-va no brani iva, preDavlt;va as mil.iaj^ ča in bogata vitamina so
naravna i'.dtla. Kafra ima o v krnc- ninrani oblik hrani1ni oel s a k 'be a c mle-a tn kakava natl vsi -e pb pTipot ča za i/dr>avdne cb- k Ta-<o po . otn u ut'ju e sakrmu bo n» mu organumu, n Konvaleso ntu ali tiodi st ka^ot dtu-
gnč• 4a hihu, nept>'C-'ni v i'Vot nl navi ajo e eneiei e. Em sxo1e:CT OVOM^LTINE < vojn hra ihivost o r nrdna kakor i2 sk d lic ut e, / -koirlic xa ava a!' 3 ;ajc ter pri ti m še veliko laike ša /a p eba>/o.
OvoTnaitme se dote» ? /sa« anotekt to drorerri pc
c«ai	2u
100 &	Din. 25L' gi	Din.
500 ii *vV2b Din
Zahtevane doskusuo pošti aiev skltcujoi se na a lis* ofl Or A WANl)bR d d n>varni-farmacev»s«|n «n 11 etetnib oreraratov ZAGREB lur!evshf ul 37
A
, Jutro"
svojim naročnikom in čitateljem
za
Miklavža in božične praznike
'e. (anski božič smo omogočili našim prijateljem nakup krasnih slovenskih knjig po jako znižani c«ni. Ker se jih je mnogo oglasilo prepozno in niso mogli več dobiti razpisanih zbirk, zato smo si zagotovili tudi letos najlepše in najboljše knjige Tiskovne zadruge. Te jim sedaj polejf svojih lastnih, stavimo na razpolago kot
deset krasnih zbirk knjig.
Vsak naš naročnik ali čitatelj jih lahko dobi po čudovito znižanih cenah. Vseh deset zbirk velja v knjigarnah 2344 dinarjev, naši prijatelji pa jih lahko dobe za 1000 dinarjev, odnosno vsako zbirko zase
le za 100 dinarjev
razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane vezava za knjige vsake zbirke v kolikor je knjig vezanih, še posebej 50 dinarjev.
Vseh deset zbirk obsega 100 popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine.
Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem !n naročnikom in to do 31. decembra. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz «Jutra», ter le proti takojšnjemu plačilu.
Knjige se dobe v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte). Kdor predloži «Jutrovo» naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo «Jutra» v Ljubljani.
Naročilnica
UPRAVI "JUTRA*
v Ljubljani.
Podpisani naročam (katero?)......... zbirko
knjig. Istočasno pošiljam za knjige in poštnino znesek
Din..............Za vezavo knjig dodajam še
Din...........
Blagovolite mi knjige po prejemu denarja takoj poslati.
Ime naročnika (čitljivo). . . , , » • » • • • » , . kraj, pošta...................
Istočasno z Naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici (ne «Jutrovi»!), ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par na naslov: Tiskovna zadruga ▼ Ljubljani, poštno čekovni račun št. 10.708.
Seznam knjig v poedinih skupinah
I.	zbirka:
Tavčar Iv.: Cvetje v jeseni. Visoika kro» cika. Kersnik: Cyclamen Roman. Kersnik: Agitator. Roman Barbussc: Ogenj Ro« man. Vajenski: Lccče -ence Roman Zba* inik: 2rtve Romai. i'ci>e? r- Znanost in vera. Shakespeu.-^Zupančič: Sen kresna noči Pifsintc" Pravo .n rcv<'ucija.
Cela zbirka 100 mesto 235 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo
zavitki na dom 18 Din.)
II.	zbirka:
Tavčar Iv.: Izza kongresa. Roman. Budal: Križev pot Petra Kuptjenika Povest Fcn gazzzro: Svetnik Roman Shakespeare.-Zu* panSič: Macbeth Zeyer: Tri legende o razpelu. Čermelj: Materija in energija. Hob* hcuse: Liberalizem Dr Tičar: Nalezljive bolezni
Cela zbirka 100 mesto 248 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.)
HI. zbirka:
Bon ton. Knjiga o lepem vedenju, govor* jenju in oblačenju šorli: Zadnji val Ro» man. Stritarjeve antologija Anatole France: Pingvinski otok Roman Dolenc Hinko: Tzbrani spisi Puškin,Prijatelj: Kapetanova hči Povest Melik: Jugoslavija I. del Ibsen: Gospa z morja Hearn: Knjiga o Japonski.
Vseh 9 knjiV 100 mesto 233 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.)
IV.	zbirka:
Sienkiewicz: Z ognjem in mečem. Roman. Pretnar: V pristanu Lah: Kniiga spomin nov Jenko S: Zbrani spisi. Andrejev: Plat zvona. Povesti Čehov: Sosedje Povesti. Kaš: Dalmatinske povesti. Feigel: Tik za fronto. Humoreska Veber: Uvod v filo. zofijo
Vseh 9 knjig 100 mesto 235 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo
zavitki na dom 18 Din.)
V.	zbirka:
7trrčič Jos.: Zbrani spisi IV zv. (ali III. ali II. zv.).Cankarjev zbornik. Coster: Ul«w
vojvode. Roman. Farrere: Gusarji Roman. Sheff: Hči papeža. Roman. Fereal: Veliki inkvizitor. Roman. Hira: Lucifer. Roman. Lebl&nc: Tigrovi zobje. Roman. Veredictts: Pater Kajetan. Roman. Dumas: Zvestoba do groba. Roman. MeRk: Do Bitolja in Ohrida.
Vseh 10 knjig 100 mesto 236 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.)
nov* Micka. Svoboda: Poslednji mož. Nu* lič: Narodni poslanec. Schčnherr: Zemlja. Korolija: Jugana. Petrovič: Vozel. Zagat J.: Vrtinec. Svobode: Popek. Lah: Pepeluh. Thoms: Lotkin rojstni dan. Ibsen: Gospa x morja. Novačan: Vele j a. Pregelj: AzazeL
Vseh 18 knjig 100 mesto 231 Din.
(Vezane zbirke ni.) Požtnina 10 Din. (kjer se zavitki dostavljajo na dom 15 Din).
X. zbirka:
Knjižnica * Jutra*: Heller: Prigode gospoda Collina. Roman. Heller: Blagajna velikega
Da ne pridejo knjige prepozno za darila in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj.
Knjige, zla&ti navedene zbirke, so najlepše in najcenejše Miklavievo in božično darilo za mladin- in odrasle.
__»JUTRO"
Gospodarstvo
spiegel. Roman Lah: Angelin Hidar. Ro« man. Novačan Samosilnik Povesti Stare: Lisjakova hči Povest Melik: Jugoslavija II. del. Kmetova Marija: Večerna pisma.
Vseh 8 knjig 100 mesto 244 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostav!jaj'o zavitki na dom 18 Din.)
VI.	zbirka:
Sienkieivicz: Potop I. Roman Podlimbar* ski: Zbrani spisi I z v Jenko S.: Pesmi.
Strug: Jutri Novačan: Vel«ja Debeljak: Solnce in sence Stritar: Sodnikovi Po» vest. Prijatelj: Predhodniki in idejni ute» meljitelji ruskega realizma
Vseh 8 knjig 100 mesto 249 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavitki na dom 18 Din.)
VII.	zbirka:
Pota in cilji. (Vsi dosedaj izišli zvezki po. Ijudno a znanstvene zbirke.: Ani. MeRk: Zgodovina SHS I. in II. zv. Fr Veber: Uvod v filozofijo A- Melik: Jugoslavija * in II. del. Prijatelj: Predhodniki in idejni utemljitelji ruskega re<'izma. Stfibrny: Si« mon Gregorčič. Fr Ve' cr: Znanost in ve« ra Fr Čermelj: Materija in energija.
Vseh 9 knjig 100 mesto 239 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo
zavitki na dom 18 Din.)
Vm. zbirka
Prosvetl in zabavi (Vsi zaporedni zvez« ki zbirke): Kaš: Dalmatinske povesti. Sta* re: Lisjakova hči. Povest Dolenc: Izbrani spisi. Stritar: Sodnikovi Povest. Zeyer: Tri legende o razpelu Puikin: Kapetano. va hči. Povest. Kersnik: Cvclamen. Ro. man. Kersnik: Agitator Roman. Fsstuškin: Križev pot Petra Kupljenika. Povest. Zba* šrtifc: Žrtve. Povest. Hearn: Knjiga o Ja. ponski. Kmetova: Večerna pisma.
Vseh 12 knjig 100 mesto 194 Din.
Poštnina 13 Din (kjer se dostavljajo zavit, ki na dom 18 Din).
IX. zbirka:
Oder. (Vsi dosedanji izišli zvezki zbirke): Lah: No« na Hmeljnfku. Naiič: Navaden človek. Štolba: Stari grehi Petrovič: Ploha. Thoma: Lokalna železnica. Linhart: 2ups*
Nasa zunanja trgovina
IfrgoriBsk« bilanca v pr~'h 9 mesecih t I. pa«*?«« za 8 mi'ijono» zlatih dinarjev. —-Oslabitev irvoia v oktobra i. 1.
Te dni je Generalna direkcija earin izde-lal« statistiko našega uvoza za tretje četrtletje 1929 Uvoz je znašal v tem času 829.988 ton v »rednosti 1887.24 milijona papirnatih, odrow 172.22 milijona zlatih linarjev proti S73 43" tm>«iu> v vredno»ti 2158.23 milijona papirnatih odnosno 107.71 milijona zlatih dlrarjev v enakem času 1. 1925. Kakor vidimo, se je uvoz napram lani zmanjšal za 48.559 ton (z* 11.66 odstotka) v vrednosti 27099 milijona papirnatih ali 25.49 milijona zlatih dinarjev (za 12.56 odstotka). Glavni predmeti našega uvoza v tem času so bili, razvrščeni po visokosti vrednosti: bombažna tkanina (za 280 milijonov dinarjev), volnena tkanina (162 milijonov dinarjev)- stroji in aparati (102 milijona dinarjev), razni popolnoma izdelani železni predmeti (78 miliionov dinarjev), bombažno predivo (77 miliionov dinarjev). kuhinjska sol (58 milijonov dinarjev). koži" domaČih živali nepredelane, sirova kava, premog vseh vr>t, sirovi bombaž, prevozna sredstva, ovfin volna, elektrotehnični predmeti, oluščeni rii petrolej, rastlinska olja, vreče, železna pločevina, nepredelano in polpredelano železo, volneno predivo. bencin, tiskarski panir, tr.ičnice in dnini železniški materijal. pokrivala, razno bombažno blago In drugo. Uvoeili smo v tem času največ iz Češkoslovaške <20.1 odstotka celokupnega uvoza; za 380 milijonov dinarjev), potem iz Avstrije (18 odstotkov: 339 milijonov dinarjev). iz Italiie (14.2 odstotka; 268 milijonov), iz Nemčije (12.5 odstotka: 236 milijonov), iz Anglije (5.5 odstotka; 104 milijoni); poleni slede: Madžarska, Rumunija, Francija. Zedi-njene države, Brazilija, Poljska. Grčija. Angleška. Indija. Švica. Nizozemska, Belgija, Tunis. Argentinija, Turčija, Rusija in druge države.
Skupno za prvih devet mesecev t. 1. je dosegel oto» 923.144 ton v vrednosti 566934 milijona papirnatih ali 517.37 milijona zlatih dinarjev, a izvoz 8.666.207 ton v vrednosti "580.57 milijona papirnatih ali 509.25 milijona zlatih dinarjev. Bilanca je torej pasivna za 88.77 milijona panirnaiih ali 8.12 milijona zlatih dinarjev, dočim ie bila lani v istem času pasivna samo za 4.32 milijona zlatih dinarjev.
Odstotno razmerje vrednosti izvoza napram uvozu 66 je gibalo po četrtletjih 1926. tako-le: I. četrtletje 95.91 II. 111.95 %, III. 87.02 %, za vseh 9 mesecev 98.48 95. Tretje četrtletje je bilo, kakor vidimo, najslabše in ne daje najlepših nad za ugoden zaključek naše celoletne trgovinske bilance 1926. Izvozni podatki za mesec oktober t. 1., ki 90 že znani, to npanje še bolj slabijo, kajti v tem mesecu je padel naš izvoz po količini in vrednosti napram enakemu času lanskega leta. Znašal je 418.944 ton v vrednosti 818.86 milijona papirnatih ali 74.84 milijona zlatih dinarjev (lani v enakem času 437.084 ton v vrednosti 842.35 miliiona papirnatih ali 77.43 milijona zlatih dinarjev). Padec dosega po
količini 4.15 odstotka in po zlati vrednosli 3.35 odstotka.
Glavni predmeti našega izvoza v oktobru so bili (po vrednosti v milijonih dinarjev): pšenica 111.5, suhe češplje 83.5, hmelj 78.3, stavbni les 58.7, svinje 49.9. jajca 39.7. živa goveda 37A sveže meso 27.9, turšrica 26.S, pšenična moka 25.5, sirovi baker 23.0, fižd 22.5, drobnica 17.8, sveže sadje 14.5. predivo 10.9, kaškavalj 10.3. cement 9.1. konji S.9, kože jagnječje iu jarčje 8.8, pekmez 8.2 in ostalo.
Končen rezultat ho lahko ugoden, ce 6e je dobro razvijal izvoz v novembru in se lx> povoljno razvijal v decembru, odnosno ce bo primerno manjši uvoz. Podoba je, da bodo za izvoz v novembru in decembru zabeleženi ugodni rezultati, zlasti ker obstoja konjunktura za izdaten izvoz lesa v Italijo io tudi Francijo.
Tržna poročila
Nofosadska blagovna borza (30. novembra). Pšenica: baška, 5 vagonov 287.50. T u r š č i c a: banatska, nova, 2 vagona 126.50—127.50; banatska, nova, 1 vagon 130; 6remska, marc - april - maj, Indjija, 30 vagonov 157.50. Tendenca mlačna.
Dunajska borza za kmetijske produkte (29 t. ni 1 Močno radii tečaji ameriških borz in mlačna por f'!a btiJimpeštaaskega termi uskega tržišča so povzročili na dunajskem iržišču mlačno inzpolcŽNjje. UnHn:- aoticc so ostale spričo pomanjkanja kopčijsfcih zaključkov nespremenjene.
Dunajski goveji sejem (29. novembra). Dogon 2935 glav; od tega 971 iz Jugoslavije. Cene so popustile za 5 do 10 grošev pri kg žive teže. Nolirajo za kg žive teže: voli T. 1.60—1.85 (izj. 1.90-2.10), II. 1.30—1.55. III. 1—1.25, biki 1.05-1.40. krave 0.90—1.35 (1.55), slaba živina 0.50—0.75 šilinga.
« Nadaljnje (manjšanje obtoka uovčanie. Po izkazu Narodne banke SHS od 22. novembra t. 1. se je obtok novčanie zmanjšal v tretjem tednu novembra 1.1. za 149.55 milijona na 5771.23 milijona dinarjev. Kovinska podloga se Je v istem času okrepila za 12.71 milijona na 466.44 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posojila so se znižala za 27.68. milijona na 1461.18 milijona dinarjev.
= Neopravičeno podrazenje sladkorja. Naše sladkorno tvornice so dvignile cene sladkorju 19. t. m. za 25 par, 20. t m. za 10 par in 21. t. m. za 45 par. Cena kristalnega sladkorja na debelo (vagonska) se je torej v nekaj dneh dvignila za 80 par, odnosno od 12.45 na 13.25 Din za kg. Pravijo pa, da s tem povišanje cen ie ni zakl jučeno. To povišanje je popolnoma neopravičeno, ker so cene pc*i bile nizke, a tudi produkcija sladkorja z lanskim preostankom presega domačo potrebo. Kartel sladkornih tvorni,': se seveda ravna po svetovnem tržnem polt-žaju, ki mu omogoča takšno povišanj«. Tz ogromnih dobičkov naše sladkorne industrije bi bilo pre.i sklepati na znižanje nego povišanje cen. Inozemski kapital, bi prevladuje v naši sladkorni industriji, pač gleda
Danes smo priložili
celokupni nakladi „JUTRA" naročilne dopisnice za
srečke državne razredne loterije
1. razreda trinajstega kola. Žrebanje se vrši 11. januarja 1927. Država je povišala dobitke od
39 na 82 milijonov dinarjev
ter pomnožila število srečk na 250.000. Dobitkov je 125.000, tako
da mon vsalia Ma »suka zadeti.
tlojvečji dobitek 4,200.000 Din
Zato naj vsakdo izkoristi priliko In naj naroči takoj po priloženi
dopisnici srečke
za sebe» za 2eno» za otroke.
Posebno ugodnost ter hiter in točen pregled žrebanja bomo nudili vsem
onim, kateri bodo srečke naročili pri našem zavodu, ker bomo v ,,Jutru" redno priobčevali številke izžrebanih, pri
nas kupljenih srečk. Torej, nobenega povpraševanja, iskanja in potov. Vsa
boste zvedeli »z Jutra". Pri zadnjem žrebanju je bilo izžrebanih 239 pri nas kupljenih srečk. Dobitke, med njimi prava bogastva, smo izplačali brez vsakega odbitka.
Poskusite torej tudi Vi svojo srečo, ker vsak je sam svoje sreče kovač ter naročite srečke, predno bodo razprodane.
Iz prijaznosti prodaja srečke za Ljubljano oglasni
oddelek ..Jutra*1.
Zadružna hranilnica Ljubljana
Sv. Petra cest« 19.
samo na to. da brezobzirno iztisne «n» vežjjfe dobičke iz naših konzumentov. Smatramo za potrebno, da se v interesu konsumeoiov zniža prilično visoka zaščitna uvozna carina, ker ogromni dobički to industrije ne opravičujejo tolike zaščite.
= Slaibeni tečaji za december t. I.: 1 na-poleondor 21S.70; 1 turška lira 247; 1 angleški funt 274.90; 1 dolar 56.60; 1 kanadski dolar 56.30; 1 zlata nemška marka 13.45; 1 poljski zlatnik 6.45; 1 avstrijski šiling S; 100 traneoskib frankov 205; 100 švicarskih frankov 1094; 100 italijanskih Ur 238; 100 belgijskih belg 79«); 100 nizozemskih goldinarjev 2260; 100 rumtmskih lejev 31; 100 bolgarskih levov 41; 100 danskih kron 1507; 100 švedskih kron 1510; 100 norveških kron 1450; 100 španskih peset 860; 100 grških drahem 69; 100 češkoslovaški b kron 16750; 1 milijon madžarskih kron 791 Din.
= V zadružni refrister so se v Sloveniji vpisale naslednje zadruge: Osrednja bohinjska si rajska zadruga, r. z. z o. z. v Bohinjski Bistrici; Gospodarska tiskovna zadruga, r- r. to.iv Celju; Agrarna zadruga za Prekmm-je v črenšovcih. r. z. z o. z. — Izbrisala te je zadruga: Združene gorenjske žage, r. %■ r, o. z. v Lescah (ker je likvidacija končana).
= Jfoirnosti izToaa na švedsfc«. Naš generalni konzul v Stockholmu opozarja, da nudi Švedska za jugoslovensko blago, kakor konoplje, hmelj, larščico, češplje itd. zelo ugodna tržišča in da bi bilo želeti, da bi naši izvozniki za te trge intenzivuej« zanimali. Generalni konzul je vsem izvoznikom z brezplačnimi informacijami vedno rad® volje na razpolago. Zato je pričakovati, da bodo naši izvozniki možnostim v postavitve krepkeSih zvez s švedsko v bodoče posvečali večjo pozornost.
= Katastrofalne posledice dvigaaja francoskega franka. Iz Pariza poročajo, da ima zadnje rapidno skakanje francoskega franka »eike posledice za francosko narodno gospodarstvo. Govori se o milijardnih izgubah na pariški borzi, kar jo izzvalo ueštevilno bon-kurzov in omejitev produkcije. Koncem minulega tedna je bila ua pariški borzi taka panika, kakor v začetku vojne. Spričo omejitve produkcije je nezaposlenost v Franciji vedno večja. Med gospodarskimi krogi *■> zahteve po takojšnji stabilizaciji frank3 ve-!-ao glasnejše. Predvsem je prizadeta industrija avtomobilov. Ena največjih pariških tvorni« avtomobilov je odpustila 1800 delavcev. Neka druga tvornica, ki j« doslej dnevno proizvedla 200 avtomobilov, je prodala Zadnje tedne komaj 2 avtomobila. Zaradi visokega stanja franka tudi tnjci beže ii Francije, ker so cene zanje postale pre vi sike. Naše valutne činitelje naj ta vzgled svari pred eventualnim ponovnim eksperimentom dviganja dinarja.
Borze
30. novembru. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčii-aki zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—79, Vojna škoda 336—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—199 (198). Ljubljanska kreditna 140—0, Merlcantilna 100—0, Praštediona STO do 875, Kreditni zavod 170l_180, Strojne 100-0, Trbovlje 325—0, Vevče 110—0, Stavbna 55—65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključki: deske (smreka, jelka), 40 mm, 4 m, oJ 16 naprej, monte, fco vagon meja, 1 vagon 495—403 (495); deske (smreka, jelka), 28 in 3S mm, 3 ni, od 10 naprej, monte, teo vagon meja, 1 vagon 190—490 (490); bukovi plohi, parjeni. ostrorobi. očeljeni, paralelni, od 27, 40, 50, 60 mm. od 2 m naprej, 80 % — Ia. £0 fo = Ha, fco vagon meja, 1 vagon 1150 do 1150 (1150); bukovi plohi, neparjeni, ostrorobi, paralel., očeljeni, od 27, 40. 50 mm od 2 m naprej. 80 = la. 20 % — Ila. feo vagon meja, 1 vag. 1000—1000 (1000); bukovi testoni, od 10—30, media 23, monfe. originalno, fco vagon Sušak, 15 vagonov 540 do 540 (540): bukovi plohi, neobrobljeni, od Sil, 90, 100 mm, od 2 m, od 16 naprej, monte, fc» vagon meja, 1 vagon 510—530 (510); buko\ i železniški pragovi: 2.51—2.60 metrov 23/24v 13^ /14 X 14, fco vagon meja 39—39 (39). 2.45—2.50 m 22/23 X 12 H/13, fco vagou meja 33—33 (33). skupno 30 vagonov. Drugače nespremenjeno. Na državni praznik dne 1. decembra borza ne posluje.
ZAGREB. Na tržiščih zasebnih papirjev je okrepila Praštediona na 880. Državni papir ji so dalje čvrsti. Vojna škoda, promptna, j«? zabeležila čvrst denar pri 338. — Pariz i a Italija sla dalje mednarodno porasla. V Zagrebu se je trgoval Pariz v začetku sestanka po 215.50. pa je pozneje popustil na 211. Italija s« je začela trgovati po 240.50. a je končala na višini 241.25. Malo čvrstejia je bila tudi Praga. Skupni devizni promet je dosegel 5.7 milijona dinarjev. Notirale so d c-vize: Dunaj izplačilo 798.5 —801.5. Berlin izplačilo 1347.4—1450.4, Budimpešta 0.07945 do 0.(77975, Italija izplačilo 240^8—242.88, Ijondon izplačilo 274.85—275.65, Nevv York kabel 56.69—56.89, ček 56.54—56.74. Pariz izplačilo 211.88—213.88, Praga izplačilo 167.75—168.55. Švica izplačilo 1092.75 do 1095.75; valute: avstrijski šilingi iš03.5 do 8065, frfr 207—209; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.3. Poljo 14—145, Kreditna Zagreb 100—102, Jugo 97—98. Obrtna 48—50. Praštediona 875—880: industrijski: Gutmann 340—350. Isis 45—48. Slaveks 115 do 125. Slavonija 31-32. Trbovlje 310—825, Vevče 110—0. Sečerana Osijek 430—435. NV šička 1320—1325: državni: investicijsko 7S do 79. agrarne 45.25—46.25. Vojna škoda, promntna 338-339, kasa 338—339. december 0—341.
BEOGRAD, D e v i z e: Dunaj 799-800, Berlin 1347—13475. Bruselj 789—790. Budim pešta 0.0796—0.079725. Bukarešta 29—30. Italija 2435—244. Tjondon 25.2—275.25. Nevv York 56.63—56.64. P"'". -""-213, Praga 168.1-168.15. Švica 1094—1094.25.
CTOIH. Be-vrrad 9.1425. Berlin 123.12, N#w York 518.375. London 25.13875. Pariz 19.15. Milan 22.125, Praga 15.31. Budimpešta 0.00726. Bukarešta 2.75. Sofija 3.75, Dunaj 73.1375.
TRST. Devize: Beograd 41.25—42.23, Dunaj 325—350. Prara 69—70. Pariz 8650 do 87.50. London 112.50-113.50. Nevv York 23.25 do 23.40, Curih 445 —455, Budimpešta 0.0320 do 0.0335. Bukarešta 1250—13.50; valute: dinarji 40.75—42, dolarji 23.10—23.90.
DUNAJ. Devize: Beo<""H 10475 do 12.515. Berlin 168/1^-168 S8. Rudimnfšta P0.11— 99.41. Bukarešta 3.76—3.78. Londoa 34.3175—34.4175. Milin 30.18-U0.2ft. York 707.35-709.85, Pariz 26.23—2653, Prag« 20.955—21.035. Sofija 5X195—5.135, Varšava 78.33-78.83. Curih 136.43—136.93; valute: dinarji 12.45—1?51.
Deriia Beograd na ostalih borsah: v Pragi 5950. v Berlinu 7.415, v Londonu (popoldne) 273. v New Yorku (29. t. m. po boni) 1.77.
M. Zevaco	21
Papežinja Favsta
Roman	'
»Čez nekaj minut pride pote nosilnica,* je dejal. »Sedla boš vanjo z gospo Oilberto... ali še pomniš Gilberto?... Oh, kje mi je glava! Enkrat samkrat si jo videla, ko si bila majhna, še čisto majhna... Nu, vidiš, z njo boš potovala... in jaz vaju bom spremljal na konju... O, nič se ne boj: glej. ia dva samokresa vzamem s seboj in to bodalo... Gorje mu, kdor bi...«
»Preden odrinemo, bi rada govorila z vami,« je zajecljala Violetta
Njen glas je bil tako razburjen, da je Claude vztrepetal in pre-bledel.
»Tako?... Govorila bi rada z menoj?...«
Violetta je pokimala.
»i?aj sem vedel!« je zastokal Claude sam pri sebi. »Prelepo bi bilo, ako bi se končalo tako, kakor sem mislil... A kaj mi hoče povedati?... Groza jo je moje bližine... rajša umre, kakor da bi bežala s takim človekom... seveda!... A kaj bo z menoj?... Ali naj se ubijem?... Oh, če bi se upal! Ce me ne bi bilo strah tega, kar je onkraj smrti!...«
Violetta je molčala. Trepetala je in gledala v tla. Claude se je obupno smehljal.
»Nu prav,« ie rekel z glasom, ki se mu je zdfcl naraven, čeprav je bil v resnici samo hropenje izmučene živali. »Govori, povej, kar ti je na umu ... Jaz, vidiš... jaz ...«
hi zdajci je pal na kolena. Ko je zagledala tik pred seboj to obličje, ki se je krčilo v divjem obupu, jo je izpreletela še hujša groza.
»Poslušaj me,« je zaječal Claude iz dna svoje bolečine. »Tudi jaz moram govoriti s teboj. Prav imaš, bolje je ne odlašati... treba je, da ti razložim... da vsaj poizkusim razložiti... Molči, ne sodi še! ... Da, res je, ubijal sem... ubijal na povelje! Ne prebledevaj, za-klinjam te ...saj sem ti rekel, da je tvoja volja... in da se ti ne približam več, ako ne boš hotela... samo tvoj pes bom še, vrata tvoje hiše bom čuval... Vidiš, dete, preden te je dobrota božja poslala v moje življenje kakor solnčni žarek, sem opravljal svoj posel, ne da bi premišljal kako in kaj. Vrhovni sodnik je prišel k. meni ali pa mi je poslal ukaz. Šel sem, kamor mi je bilo rečeno, na Montfancon. na Grevski trg ali drugam... in sem prevzel obsojenca aii obsojenko... Vrv in sekira sta bili zame samo orodji... :az sam sem bil orodje... Kaj naj ti rečem v svoje opravičenje? .Vi o j oče, moj stari oče in moj praded, vsi so ubijali, ne da bi vpraševali koga in zakaj. Krvništvo je bilo pri nas rodbinski poklic...«
Violetta se ni mogla ganiti od ?avzetnosti. Claude je plakal. Solze so mu d rte po licu, ne da bi vedel zanje.
»Tako je bilo z menoj,« je nadaljeval. »In evo, nekega .iutra sem tc dobil, tako šibko, tako majceno in tako ljubko... Nikoli ne boš vedela, kaj se je zgodilo v mojem srcu tisti mah, ko si iztegnila ročice proti ljudstvu .. .<
»Iztegnila sem roke ... proti ljudstvu? ...« je zamrmrala Violetta.
»Kakopak! ln jaz sem te vzel s seboj, ker nisi imela očeta...«
»Ker nisem imela očeta!« Deklica je vzdrhtela do dna svojega bitja.
»Oh, res... saj-ne veš... ves čas sem te varal...«
Violetta se je zgrozo zazrla vanj. Claude pa je rekel z grenkim vzdihom in s ponižno sklonjeno glavo:
»Nisem tvoj oče...«
Violetta si je položila roke na oči, kakor bi iih hotela obraniti prežarke luči.
»O, Simona!« je vzkliknila. »Uboga mamica Simona, vendar si govorila resnico na smrtno uro!...«
»Nisem tvoj oče,« je ponovil Claude. »Zdaj vidiš, da me lahko ostaviš, kadarkoli ti drago... Toda poslušaj. Preden sem našel tebe, ubogo zapuščeno dete, nisem vedel, kaj je življenje. Ne srca nisem imel ne duše. Ko pa si bila ti pri meni, sem se nekega dne zavedel, da nisem več tisti, ki sem bil... in groza me je postalo ubijanja... Gledal sem vešala in sekiro in sem trepetal... Že takrat sem mislil na to, kaj porečeš ti, kadar zveš strašno resnico... Oh, kruto sem jel trpeti! Neprestano sem videl strahove, ki so me preklinjali... Mislil sem, da najdem mir, ako se odpovem svojemu strašnemu opravilu. Gorje mi! Ko sem storil to, mi jo postalo še huje in strahov okoli mene je bilo čedalje več... Zaman sem dajal miloščino, zaman sem hodil v cerkev; v mojem srcu je zevala rana, ki ne bo nikoli zaceljena... Samo pri tebi, v najini hišici v Meudonu, sem čutil, da spet postajam človek. Kadar si se mi ti nasmehnila, nisem bil več nesrečnež, ki je begal pred svojo lastno senco in se je ponoči bal samote v nerazsvetljenl sobi... Obhajalo me je, kakor da sem v raju, in bili so trenutki, ko se mi je zdelo... oprosti... da si res moja hči...«
Hropeč jok se je trgal iz prs mojstra Clauda. Preden pa je Violetta utegnila izpregovoiti, je že nadaljeval:
»Ta sreča je bila zame prevelika... izgubil sem te... Niti jaz sam ti ne bi mogel povedati, kaj se prebil v teh letih zapuščenosti in obupa... In tisto uro, ko sem te spet našel, tisto minuto, ko sem jel misliti, da bo morda še življenje zame... prav tedaj si morala zvedeti, kaj sem bil!... Oh, saj razumem, da moje pokore še ni dovolj in da še ni prišla ura odveze... Evo, zdaj veš vse. Prosim te samo nečesa: dovoli mi, da ti ne smem več pogledati v lice, odkar veš, kdo sem... m da se ne smem več imenovati tvojega očeta!...«
Claude je sklonil glavo. Klečal je, ves zrušen, podoben tistim nesrečnikom, ki so jih predajali v njegove roke na tnorišču. Violetta pa je spustila roke z obraza; svetlo je odprla svoje sinje oči ter rekla z nežnim glasom, kakor nekdaj v minulih srečnih dneh:
»Očka... dobri moj očka Claude... objemi me rajši... saj vidiš, da sem vsa žalostna od tvojih besed...«
Claude je burno dvignil glavo. Vztrepetal je od iznenadenja.
»Kaj praviš?« je zajecljal.
Namestu odgovora ga je prijela za ogromne krvniške roke, vzdignila ga, posadila ga v naslanjač, sedla mu na kolena, vrgla mu ročice okoli vratu, položila krasno glavico na njegove prsi in ponovila:
»Očka... dobri moj očka... objemite svojo hčer!...«
Zvrnil se je nazaj in zaprl oči. Njegova duša se je topila v bla-ženstvu. Krvnik je ihte! kakor dete...
X.
Oče
»Oh. Violetta,« je rekel mojster Claude na koncu tistega razgovora, »kdo bi bil mislil, da mi je namenjena tolikšna sreča!... Toda dovolj je besed. Mudi se...
Na pot, dete moje... na pot!...«
Violetta je rahlo zmajala z glavo. ,
»Nu da. a zakaj bi...«
»Nerada bi tako naglo ostavila Pariz,* je rekla deklica in po-besila oči. »Ostaniva vsaj še nekaj dni.<
»Dokler ti bo drago. Ta hiša ie res pripravna, le bal sem se, da ti ne bi... Nu, velja, ostaneva! Gilberta. odslovite uosilnico in konja. Dete hoče ostati tu!...«
»In to še ni vse, očka,« je nadaljevala Violetta. »V mesto moram, še to dopoldne.«
»V mesto!« je osupnil Claude. »Kam?«
»V gostilno pri .Dobri nadi'.. .«je tiho rekla mladenka.
»Aha! Cemu neki? ... Da, prejle... Ko sem te držal v naročju... si mi pripovedovala toliko stvari, da si nisem, ničesar zapomni!... O tem. da je uboga Simona umrla... in še nekaj. že vem! O mladem človeku, ki ti je prinesel cvetlic... Jeli da. zaradi niega hočeš iti?... Nu da. povej mi kaj o njem! Ali te ima rad? ... Zakaj si zardela?... Drag mi ie, ker si ti njemu draga. Kako mu je ime?«
»Ne vem!« je šepnila Violetta komaj slišno.
Claude se je veselo zasmejal. Ves je prekipeval od radosti.
»Nu, pa mi ga vsaj opiši. Kakšen je na oko?...«
Violetta je opisala Karla Angoulemskega, kakor ic- vedela in znala. Mojster Claude je vstal.
»Ponj stopim,« je dejal. »Čez urico ti ga privedeni. Ne gani se ta čas nikamor... Gilberta, zkalenite vrata in zaprite vsa okna. dokler se ne vrnem. Ako bi kdo trkal, ne oglasite se: Hiša ie zapuščena!«
Claude je še enkrat stisnil deklico k sebi. nato je naglo odšel. Njene misli so mu sanjavo sledile k »Dobri nadh"... , »Ali pride,« je ugibala. »Ali ne pride?... Kaj naj mu rečem, če pride?...«
A tisti mah se je razletelo eno izmed oken v pritličju in kosci stekel so zažveriketali po tleh. Več tujcev je planilo v hišo...
»Če bi se ustavljal, ubijte ga!« je rekel nekdo »A glite, da ostane deklina živa!...«
Mojster Claude je pri »Dobri nadi« zaman vpraševal po plemiču, ki mu ga je opisala Violetta. Krčmar, sumljiva prikazen od slave do nog, mu ni povedal ničesar; bil se je, zakaj večina njegovih poslov je bila tiste sorte, ki oprezen človek najrajši molči o njih. Mojster Claude je čakal delj nego uro. Nato je odšel, z žalostjo misleč na Violettino razočaranje, kadar zve, da se je njegova pot izjalovila.
Deset minut po njegovem odhodu se je vrnil v krčmo Karel Angoulemski, ki je med tem zaman pretikal po okolici...
Mojster Claude je zavil proti cerkvi Naše Gospe, ko je zdajci obstal. Človek mu je prihajal naproti... sključen človek, ves bled in beden in star, živa slika nesreče... Ob pogledu nanj ie prešinilo krvnika brezmejno sočutje.
»Violettin oče!« je zamrmral.
In res je bil knez Farneški... Odkod ie prihajal? ...
Iz hiše mojstra Clauda!...
Tisto noč so ga bili pozvali k Favsti, ki mu je dala važen nalog. Izkušal ga je opraviti med tem, ko so vdrli v Claudovo hISo.. Krvnika ni bilo doma in nalog je bil po tem takem nemara odveč. Kardinal je ostavil CIaudov dom. preklinjaje ga, ker mu je 6il ugrabil dete...
IN VELIKE OTROKE
sprejme tako«
stavbeno podjetje J. SLAVEC, Kranj.	\i 8
Strešna lepenka
Kiafeo- Bober lepenka, lesni cement
dobavlja takoj « vsak' množini najceneje
*r Jos. R. Puh "T
(•fnbliana. Sradaška ulica 22.
11957
Posiouoiiia
z popolno trg. naobrazbo in popoten veščak tnanulakturne stroke
ki pozna skladiščni sistem (Warenhaussystem) naj pošlje
ponudoe s sliko na veletrgovina Trgovski dom Maribor.
Ca no presno maslo kg Din 45'— la polumasten domači trap stovski sit
kg Din 25*-la domači trapistovski sir kg Oin 20— la grojer in tilziter kg Din 25-— </2 em^ntaler v hlebcih 5—6 ka Din 35 —
Ia sir za strnganle kg Din 25-— pošljem po pošti povzetju m železnici v vsaki koli'ini	ns74-;
meteorno Korlo LoznlcKv
Dežanovac.
LIGNOSE
glasovite originalne brezdlmne lovske patrone. Enoročne pištole.
Mrahio zastopstvu m ivornttko sklad&e
PIRA D. D.
Zagreb, Račkoga ulica 7 d.
lelelon 9*<
pisalni stroj n dosege, svetovni sloves nad 2.000.000 strofev v prometu in rabi Zastopstvo uUDVIG BARAGA. LJUBLJANA
Selenburgova ui. 6 >i! 27 a	ieleio/. yJSO
Veletrgovina v Ljubljani sprejme
takoj samostojno
z lepo pisavo. — Ponudbe na oglasni odd. , jutra" pod
„Prvovrstna moč 48*'.	12279
f	I TP A 1\I špecijalna trgovina
|U>JI»' l*./-®!^ božičnih okraskov
Ljubljana, Mestni trg 11.
Papir: svilen, catetni, zlat in srebrni, škrebec, mc^ £lata m srebrna penca Žica za rože. Žica za obeSanie okraskov Buliantna vrvica, svečke, aržke za svečke, čudežne svečke Prttčki ia v kot res krasni in poceni, 2o vzorcev tn veličin Obrazci (Krippenbtlder), roistva (štalice), :ameta, ?irlande od lametc ^irlande papirnate, angelski laski .Ft-enhaar) Razglednice, blok' in hrbtičk- •ia koledarje, krinke i o lampiiom. Listie ia rože, prašnik'. PStzeln i umetne cvetlice in vene za neveste Velikanska izbira v»akovr6tmh steklenih božičnih okraskov v oblik' ptičkov, zvončkov možičkov sadja bunkic. špice okraski od lamete te: Blasnikovi dru-'inska oratika '»d 'td
j • ti ir |i ir u if u 11 'i || i: n '.i |f i'
f c-
n~;i i[ 'i .i •■
-—r q
\ 4
Prej nego shranite Vaše ieme obie-ke, plašče, kostume itd., daite iih kemično čistiti in likati
prt tvrdki
JOS. REICH
LJUBLJANA. Poljanski nasip 4-b
i uji j ii«»n mi n mum* n n t luujjuu'-!..
Kostaniev les ž
razžagan do 1 m 20 cm, lahko oa K) do 4o eni nekiaii in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah n taKOišniemu plačilu, eventuelno akreditivu ERNEST fflHRIIIC Celje.
Zrinskejja »illca 4 — Posredovale iob< otov'^
r

I
V.
Stanje vloženega denarja
dinarjev 720 milijonov kron nad 180 milijonov ali Sprejema vloge na hranilne knjižice kako: tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ
Telefon i to*. 16
Ustanovljena 1.1889
Poštni ček 10.533
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
LJUBLJANA, Prešernova ulica.
naši hranilnici, kei ie denar tu popolnoma varen. Hranilnice daie oosoiila oo tuzk obrestni ner> na oosestva >n menici:
Jamstvo za vse vloge in obresti, tuai :eKocega računa, ie večje koi kjerkoli drugod, «ei amo zanje poleg lastnega hranilničnega premoženia * mesta Ljubljana z vsem premožemem >et davčno močjo Vprav radi ega nalagaio pri njei sodtftt* dena; nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni tn obilne občinski denar.
""l i
I
■
J
Mafi<	Hjtasi
Mali ogla«!, ki slutijo v posredovalne in codalnt namene •banstra, min bete d« 90 par. Nsja>»a)ftl znesek Din 5—s	2e*ltv«, dopisovanje ter oglas) strogo trgorduca 1 z ostaja, vsaka beseda Din I«-, I NaJnanJIl tltHk Ob lfr-% f
j*ireditvf
t I
Kolo jugosL sester v Ljubljani
ho imelo redjio odborovo se io v četrtek. 2. decembra ob 16. uri.	85868
SK. »Slavija®
obvešča vse obiskovalce njenih plesnih vaj, da ee vrši prihodnja plesna vaja mesto v sredo J decembra v četrtek 2. decembra.
35681
Za 60 Din
naredim moderni klobuček
iz staje -t-rvilp, bluze ali krilu. — Novi žametovi in filcasti
damski klobuki
po telo znižanih cenah Se priporoča J. Stcmberger-E-š 33101
Ivan Magdie, krojač
LJubljana. Gledališka al. 7
se priporoča za Jesensko sezono	34931
Pekarijo
r prometnem kraja Slovenije vzame v najem Blaž Kacin. Cerkno. Friule — Italija. -	£3308
Trajno kodranje, vodno ondulaclio in barvanje las izvršuje Podkraišek. frizer v Ljubljani. 243
Vulkanizira
rse vrete gumija paro* vulkanizacija - P B k a f »f t Ljubljani Bimska • 11 e70
Ondulacija. vodna. 3ndulacija. striženje. barvanje las, nanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu
«KELŠIN». Kopitarjeva ulica L
Avtomobile
vsakovrstne in motorna to-lesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Flor-janSii Karlov*ka cest* 23.
Žeiezostrugarja
popolnoma samostojnega, 8 prakso sprejmem, takoj. — indbe a navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro ♦Zelezosttugar, Celje».
853»
Trg. pomočnika
mlajšo moč iSčem za trgovino na deželi. Izurjen mora biti v trg. meS. blaga ta bi bil tudi v pomoč v skladišču. Ponndbe pod mačko •Novo leto» na oglasni oddelek «Jutra».	33299
Kavarn, vajenca
sprejme s hrano in stanovanjem «Na>rodna kavama> 33903
Hišnika (co)
ali kogarkoli poštenega — oženjenega brez otrok, kateri lahko zamenja svoje
dosedanje sta-flovanje — sprejmem v hišico pod Rožnikom. Ima prosto stanovanje in vrt za zelenjavo. Prijetno bivališče. v™ Stritarjeva ulica.
Verbič. 35347
Potnika
prvovrstno moč sprejmem
za poset veletrgovin. — Sprejmem samo takega, ki ima lep nastop in že vpeljan. Ponudbo z zahtevki na naslov: Poštni predal XVI, Ljubljana. 33887
Učenko
takoj sprejme modna trgovina Srečko Vršič, Ljubljana, Selcnburgova ulica S.
35879
iščeio
Mladenič
išče mesta hlapca ali skladiščnika Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 33115
Plačilna natakarica
z dobrimi spričevali in kavcijo. išče službe v restavraciji ali kavarni. Dopise na podružnico «Jutra> v Mariboru pod širro «Kavcija».
1060
Starejši uradnik
vešč bilanciranja, s 301et-no prakso, sprejema v izvršitev trgovske in vse druge bilance ter ureja knjigovodstvo in izvršitev davčnih zadev. — Pismene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod dzvedeneo 34629-a
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf 11 u g on Hibšer v Ljubljani, Valvazor je v trg	£06
T. RABIČ
>. Ljubljana
Plačilna natakarica
7. dobrimi spričevali in kav. eijo, išče službe v restav. raciji ali kavarni. Dopise na podružnico .Jutra* Mariboru pod <Eavcija->.
33291
Zastopstvo
za dobTe predmete išče trgovec. Cenjene ponudbe na oglasai oddelek «Jutra> poil šifro «AgiIcn 48«. 35017
Miklavževa reklamna prodaja
Doko obutve. Cene v Ljubljani naj-nižje, izdelek najlepši in najboljši.
Donu, Prešernovo ul. 9,
dvoriSče*
Cellist! — pozor!
Dobrega učitelja za cello iščem, ter hočem nadaljevati Študij. Plačam dobro. Cenj. ponudbe in naslov na oglasni oddelek «Jutra» pod «Cello pouk*. 03891
Učitelja ali učiteljico
i?Če gospodična v svrho na daljnega pouka v nemški in slovenski stenografiji. Ponudi)« z navedbo honorarja na oglasni oddelek «Jutra» pod značko <Stenografija>.	33359
Mlad trg. pomočnik
manufakturne stroke, prvo-vrsten izložbeni aranžer, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. — Ponudbo se prosijo pod «Zmožen G9» na oglasni oddelek c Jutra*. __ 35353
Klavir in nemščino
(tudi konverzacijo) poučuje učiteljica. Cenjene ponudbe pod šifro »Vestno« na ogl. oddelek «Jutra> 358S3
Italijanščino
poučujem po nizki ceni. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Italia SC>.
35866
V pouk klavirja
sprejme energična gospodična po uajnoveši metodi
deklice io dečke Cena zmerna — uspeh zasi-guran Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko »Hiter naprodek*
S4391
Klub-gamitura
modema, lahka. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	33896
Omara
štiripredalna, Iikana, naprodaj xa 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra.».
35929
2 otroška plašča
dobro ohranjena, za starost 12 in 7 let ter nekaj lepili igrač prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
35930
2 železni peči
in par škornjev Et. 40 poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3592-1
Kino - aparat
proda J. Nadišar — Ttž!č.
35912
Pohištvo
Več omar, postelj, miz, stolov iu umivalnikov naprodaj v Jenkovi ulici 12.
35018
Daljnogled
za planinske koče, Riguti-ni & Bulle, nemško-italijan-ski slovar, starinsko uro, preeizijsko puško za sobno streljanje, za strelsko klube iu usnjafc potovalni kovček prodam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 35301
Angleščino, nemščino in klavir poučuje
po nizki ceni ia najnovejši metodi boljša gospodična. Ponudbo na oglas, oddelek c Jutra* pod šifro »Ugodno in uspešno>.	35877
Nemščino in klavir
poučuje boljša gospodična po ugodni ceni Uradnice tudi v večernih urah. — Pismene ponudbe na oglas oddeirtc «Jutra» pod Čifro cHiter uspeh>.	35877

dobe
Trg. pomočnika
mladega, sprejmem takoj v s'alno službo — Prednost ima. kdor založi 5—15 000 Din kavcije. Ponudbo na oslasni oddelek »Jutra« pod »Takojšen nastop 02».
33192
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom. is dobre poštene hiše, s primemo šolsko izobrazbo. sprejme Norb Zainer & sin. 6t Peter v gavinski dolini	33143
Trg. pomočnika
manufakturista, sprejme z
novici letom trg. Fr Pr:. jatelj Tržišče, Dolenjsko — Prednost imajo izložbeni aranžerji	33053
Gospodična
brez staršev — vešča tudi italijanskega tn nemškega jezika, išče službe v kaki pekarni ali temu primemo — tudi izven Ljubljane. — Ima veselje pomagati tudi pri gospodinjstvu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 359».
33905
Uradnik
trgovski akademik, išče popoldanskega dela. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Knjigovodja 92».	35892
Spretna šivilja
išče službe. Gre šivat v trgovino ali na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	35900
Krojaški pomočnik
izurjen v konfekcijskem delu, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33897
Boljšo devojko
dobro in pošteno išče zobozdravnik dr A. P u 1 j o.
Zemun. Magistratski trg 2 35033
Izurjeno pletiljo
iščem za staino službo v mesto na Gorenjskem Pla. čam dobro Naslov pove oglasni oddelek <Jstra»
S4SS4
Zaslužek
dober in stalen dobijo d»-me in gospodje z lahko prodaja novih, v vsakem gospodinjstvu potrebnih cenenih predmetov Javiti se: Itadolin. zastopstvo, Sv. Te-ter pod Sv gorami 348-17
Trgovec
sprejme v trgovino izučeno gospodično, ali tudi ločenko ali vdovo, ki zna dobro knjigovodstvo voditi in je voljna za skupno gospodinjstvo. Tajnost zajamčena Ponudbo pod »Jamstvo* na podružnico »Jutra« v Mariboru.	33933
Božična drevesca
lepe smreke dobavlja na vagone po 3 Din fco dolenjska nakladalna postaja Naprodaj tudi 60 vagonov
bukovih drv
sekane meseca septembra, katere dam najboljšemu ponudniku Ponndbe na ogl oddelek .Jutra* pod šifro Božično drevo«. 34653
Motor
surovo olje Original Croslev. sistem »Otto« — Manghester. 12.5 HP dam po ugodni ceui slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34638
pro-
Na.
Izučena šivilja
damske obleke, prosi mesta s stanovanjem* ia hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra, pod šifro -.Skromna in vestna, z dežele«.	35916
Lesni strokovnjak
i absotv. trgovsko šolo in osemletno prakso išče službe kot" skladiščnik, preje-malec ali žagovodja. Ver-ziraa v vseh manipulacijah trdega in mehkega lesa. — Vešč vseh pisarniških del in- knjigovodstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 920». S5920
Gospodična
iiučena šivilja, išče mesto sobarice ali k večjemu otroku pri boljši družini. Nastop 1.—15. decembra. Vera Maihen, Dobova ob Savi.	34S69
Kontoristinja
inteligentna, s finim nastopom. z večletno prakso v vseh pisarniških poslih, ta-ko da je zmožna tudi večje podjetje sama voditi, išče mesta Pismeno prost ns oglasni oddelek »Juira« pod značko »Fin nastop« 860C0
Mizarski pomočnik
izurjen v izdelavi modernega pohištva, išče službe — gre tudi na deželo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33C66
Lastni Izdelku Nizke cene!
Smučarske obleke
kompletne po 760 dinarjev.
telovadne oblačilne potrebščine in modni salon
za gostKjde »rlporoSa e ob
činstvu in društvom tvrdka
Brata Capuder
nrei Pero Capuder Ljubljana. Vegova ulica I.
»Tribuna* F. B. L
Čevljarski šiv. stroj
(Singer-cilinder) v dobrem stanju proda Silva Marine, Ilrunška gora, Radeče pri Zidanem mostu. 33356
Zlatnike kupujem
la plačam dobro. F. Čudes — Ljubljana, Prešernova} £38,
Brinjevo olje
k n p n j e po najvišji ceni drogerija Anton Kane sinova, ZidOTska ulica it. 1.
282
Konja za guganje
(otroškega) kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33365
Med
pristni, camiznL za potiee nudi po Din 22.50 kg A Maček, velečebelar. Vrhnika 34791
Sadni mošt
t vg&kl množini oddaja Hajdinjak, Maribor-Krčevina
34766
£ohcUi
Kiosk s traiiko
in podajo časopisom ln igra«, poleg železniške postaje v Subotici, oddam v triletni zaknp veled odhoda k vojakom, event. tudi prodam. — Pallas Reklam, Subotici, Kujundtiča nI. 4.
33168
Specerii trgovino
prodam na prometni točki Ljubljane. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Specerija«.	S5G31
2 pisarniški sobi
event tudi za stanovanje oddaa takoj. Naslov pove oglMni oddelek »Jutra«.
33307
Lokal v Trbovljah
prazno sobo aU skladišče
iščem. Ponudbe lia podružnico »Jutra« r Mariboru pod »Lokal*.	35934
Lokal
primeren za večjo mirno obrt iščem na prometni cestL Ponudbe pod značko »Nivelirka« na oglasni oddelek. »Jntra>.	35908
Ugodne stavbne pogoje
za zidanje ličnih družinskih hiš, tudi preskrba primernih stavbišo. Ugodno obre-stovanje varno naloženih vlog nudi kredit in stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor, Rotovški trg štev. 4.
33931
Nova hiša
slična vili, na peščenem prostoru, z vrtom naprodaj S sobe ž vsemi pritiklinami kupcu takoj na razpolage. Nahaja se v Stožicah pri Ljubljani. — Pojasnila daje Jerko, Črnuče.	S5S76
Vilo
s 6 sobami, 5 minut od centra dam z januarjem v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vila 6».	35909
Za Miklavža!
Kožušček za deklico (na.-rodna vezenina) poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33338
Oglejte si
fileaste in baržunaste tlo-buke od 80 Din naprej samo v modnem salonu Stuchlv
Maske.	35367
1000 bukev Ia
ali hlodov, 35 cm media, 20 m dolge, dovoz na Stražo, prodam po 87.50 m5. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod »1000 bukev«.
33357
Lepa slika
bogatem okviru privlačuje vsako oko. Slike Mado-r.e, svetnikov, ikone, kraljeva 6lika, pokrajine, žensko, zgodovinske slike v umetnem tiskn, olju itd. ter elegantno uokvirjene najceneje nudi Br&čaJeni«!, Zigreb, Iliea 48. — Znatne plačilne olajšave. 265/11
Črn žaket
popolnoma nov in malo rabljeno temnosivo
zimsko suknjo
iz angl. double tilaga za
večjega	gospoda, ligodno
prodam.	Naslov v oglas,
oddelku	«Jutra». 35349
Dvofeolesa. motorji, otroški vozički in pnenniatika po zelo nizki ceni Ceniki fresko — Prodaja Qa obreke Ljubljana. Karlovska c. 4 tovarna dvokole* <n otro škib vozičkov	199
Drva
hmtotc odpadle
od porketo« dostavlja po nizki eeai o a d o m paro* žaga V Beagnetti Ljublja na. ta gorenjskim fcolodvo rom - Pri odvzema večje množine enateD Dopust 193
Nov otroški avto
poreni prodani. Naslov v 'oglasnem oddelku »Jut-ra«.
35921
Posteljo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35907
Pohištvo
jedilnico, omare, preproge, kuhinjo in razno drugo prodam radi odpotovanja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33895
Tračno žago
(BandsSge) s premerom 650 do 800 lirn kupimo. Ponudbe na upravo p liane Leke-nik.	35143
Vreče
dobro ohranjene tudi od cementa kakor masufak-turno emhalaeo kapi v vsaki množini tvrdka Ljn devik Sire v Kranju
£J0
«OdoI» prazne steklenice
kupuje drogerija Anton Kane sinova. Židovska ul. št. 1. 282
Vsakovrstno zlato
kupuje oo oaivišjib cenah
Cer ne — juvelir
Ljubljana WoItova o) 3 64
Posestvo
! mesarijo in gostilno
naprodaj. Takoj za prevzeti. Adolf Žabjek, Poljanska cesta 55.	35911
Majhno posestvo
krasno, v lepem vinorodnem kraja na deželi, v bližini okrajno ceste, obstoječe z opoko krite hiše s
3	sobami kletjo in kuhinjo, novo gospodarsko poslopje, vrt, travnik, njive, gozd
vsakovrstno sadje, za
4	osebe popolnoma zadoeti pridelka, pripravno za vsakega rokodelca — pose-buo soaarja, krojača ali čevljarja, brez vsake konkurence, takoj prodam radi preselitve za 40.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35335
II
ftamranja
Gdč. ali dijakinjo
sprejme tričlanska obitelj po zmerni ceni na stanovanje in dobro domačo brano z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33333
^Tudi Vi boste zadovoljni

ako kupite Vaše potrebščine
Miklavževih daril
v modni trgovini
t €ger
Sv. petra cesta štev. 2.
Volnene in glace rokavici, volnene in flor nogavice za dame in gospode, frikot perilo, žepne robce, srajce, spodnje hlače, kravate, ovratnike, naramnice, volnene in svilene šale, volnene vestje in puloverje, dežnike, volnene čepice za oiroke, jutranje čepice itd. v solidnih proizvodih in zmernih cenah. Prepričajte se sami, ne da bi bili pnmoiani kupiti!
I
■
I

Stanovanje
za takoj ali s 1. januarjem išče mirna stranka brez otrok v sredini mesta. — Plača tudi naprej. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Stanovanje 29».
35233
Zakonski par
ali dva gospoda prejme na stanovanje VTacby, Jenko-ulica 13/1.	35362
Opremljeno sobo
1 ali 2 posteljama, električno razsvetljavo in po-ebnim vhodom odda Ne-meth, Moste-Kodeljevo.
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom in elektriko, najraje s hrano iščem v mestu. — Ponudbe z navedbo cene ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden učitelj«.
33926
Opremljeno sobo
oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35871
Separirano sobo
elegantno opremljeno in z električno razsvetljavo, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35927
V Mariboru
išče gospodična sobo s hrano. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru.
35932
V eelo oskrbo
sprejmem takoj 2 gospoda v sredini mesta. Soba ima poseben vhod iz stopnic. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	35922
3 velike sobe
opremljene ali prazne, na prometnem kraju, pripravne za. pisarno ali stanovanje, oddam. Poizve se pri tvrdki E. Djukanovič — Sv. Petra cesta 27. 35904
Majhno peč
(gašperčka) dobro ohranjeno kurim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S5S90
„ Posest
Realitetna pisarna
dražba z o. ».
Ljubljana, Miklošičeva c. št. 4
proda:
VILO, 2-stanovanjsko, kon. fortno, 6 sob vrt, blizu Tivolija, 200.000 Din. — Potrebno 50.000 Din — ostanek na obroke;
VILO, predvojno, šentjakobski okraj, tristanovan. (ko, velik vrt, stanovanje 4 sob kmalu — Din 240.000;
VILO, enonadstropno, tri-stanovanjsko po S 60be, pritikline, blizu glavnega kolodvora. 433.000 Din Letni donos 50.000 Din;
VILO, enonadstropno, dvo-družinsko — stanovanje prosto, velik vrt. Rožna dolina — 165.000 Din;
ENONADSTROP HIŠO na tilincah. 8 stanovanj, eno prosto, prostorno dvorišče in lepo urejeD vrt. Din 100.000;
NOVO HI SO, enodružinsko, še nedokončano, 300 m1 vrta, posebej še 1 parcela, predmestje, 50.000 D;
HIŠO, enonadstropno, tri-stanovanjsko — šestsobno konfort stanovanje kma-lu prosto, vrt, tik tram-vaja — Din 280.000;
HISO, dvonadstr., 6 stanovanj, dvosobno na razpolago. vrt, dvorišče — Din tlO.OOO;
HISO, dvonadstropno, izvrstno vpeljana pekarija, posebej velik lokal, več stanovanj, veliko zemljišče, prometna točka — Dia 875.000;
HISO. trgovsko, enonadstr tik kolodvora mesta na Gorenjskem, 14 prostorov in vrt, Din 120.000. — Izredna prilika;
Veliko število hiš in vil v Ljubljani in predmestju, trgovskih, gostilniških in obrtnih posestev, kmet-skih posestev, stavbišč, največja izbira, najugodnejše cene.	35913
Opremljeno sobo
solnčno. oddajn v bližini Aleksandrove ceste. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
35923
Gospoda
sprejmem takoj kot sorta-novalc-a v Knafljevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	33B9;
2 opremljeni sobi
s souporabo kuhinjo o&lara Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	35910
Sostanovalca
takoj sprejmem. Naslov , oglasnem oddelku »Jutra« 33919
Stanovanje
majhno, sobo in kuhinjo event sobo s štedilnikom, išče od gospodarja I oseba Ponudbe z navedbe cene na oglasni oddelek »Jmtra« pod značko »Mirna etranka 11: 35206
Stanovanje
obstoječe i« 1 ali S sob, kuhinje ter pritjklin takoj oddam r novi hiši v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35364
Opremljeno sobo
z 2 posteljam« in elektr. razsvetljavo oddam v sre-diui mesta zakonskemu paru brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Jtirna».	33332
Kletko za grlico
dobro ohranjeno, kupim. — Erjavčeva cesta 12. 35923
Za kopalnico
kupim dobro ohranjeno peč, banjo in mušel. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kopalnica«.
33673
Igračni voziček
za ležati, s strehico. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Juira> pod »Igralni voziček«.
C5S94
Vilo
eno- ali dvodruiinsko kurim blizu Tivolija ali cerkve sv. -Jožefa. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod šifro »Dom 1927» na oglasni oddelek »Jutra«.	35311
Hišo
v Ljubljani ali okolici kupim za 40.000—70.000 Diu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Moj dom 553» 35809
Trgovsko hišo
na prometni ccsti_ v Ljubljani kupim takoj — Pc-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promet 86».
33063
Miren gospod
išče snažno, &ylno opremljeno sobo v centru mesta
—	najraje v bližini soiinije
—	Pogoj: električna luč i: popolnoma separiraa vhod, Cenjene ponudbe na oglas, oddelek <Jutra> pud šifro »Miren in soliden 12».
33560
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče zunaj Ljubljano — tudi na deželi ob železniški progi — mlad in miren zakonski par z 1 otrokom, s 15. decembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik 60 — Tlača dobro«. 33260
Cla^hct
Salonski gramofon
z omaro in 35 ploščami ter daljnogled, vse skoraj novo, prodam za polovično ceno. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>. 35925
15.000 Din posojila
na gotovo garancijo dam tistemu, ki preskrbi stalne službo 221ctnemu mladeniču, ki ima niž srednje tole in je zmožen slov., srbohrv., nemščine in italijanščine. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod «Posoji!o 1500f>» 35334
Kolosalne novosti v gramoioniji
presegajo vse dosedanje. — Kovček-aparati, najnovejšega typa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorniški zalogi A. Rasberger, Ljubljana Tavčarjeva S. 231/11
Privatno posojilo
Din 40—50.000 za izvozno dnbo 6 mesecev proti plačilu visokih obresti, išče za takoj solidno lesno podjetje z garancijo neobremenjenega veleposestva l'f>-nuribe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 50.000».
35314
S kapitalom od Din 150.000 naprej
m lahko udeležite pri do-bičkanosnem dobro vpeljanem podjetju Ponndbe pod »Resen sotrudnik» na anon-čno ekspedicijo Matelič v Ljubljani.	33281
Trgovski potnik
kateri razpolaga s 30.000 Din, išče obrtnika, oziroma trgovca s 50.000 Dia kapitala, za izdelavo dobrega predmeta. Rizika Di, ker vsak lahko svoj kapital obdrži. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra ideja«.	33915
Uradnik
ki je zmožen položiti Din 20.000 kavcije, išče službo pri vočjem podjetju Event. vstopi tudi kot družabnik s 100.000 Din v rentabilno podjetje. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Sigurno mesto 45». ■	35ST0

Srnjaka
letošnjega, popolnoma udomačenega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»
35348
Abonente
sprejmem na dobro hrano v Kolodvorski ulici št. 11/1.
35901
Obširen vrt
za zelenjavo, tik ob Dolenjski cesti, zraven mitnice oddam v najem. Naslov pri tvrdki Ivan Peruau nasledniki v Ljubljani.
35S84
Pes volčje pasme
so je zatekel. Naslov pri podružnici «Jutra* v Mariboru.	35033
Lovci, pozor!
1 dveletnega ia 2 enoletna istrljanska braka
čiste pa^me, poceni proda Anton G r i 1, St. Vid nad Ljubljano.	35902
Pes
čistokrvni nemški ovčar (volčjak), mlad, izvrsten čuvaj, za dresirati, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 34370
Miklavž
sprejema naročila za obiske [iu gostilnah in privatnih stanovanjih Dopise lia ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Auto-Miklavi«.
i»»»h«imiiii»mm
Okraske in svečke
za božično drevo,
razglednice
božične, novoletne itd. na debelo in drobno po £ado> rito nizkih eenib pri
L. Pevalek,
LJubljana. Židovska ulica.
11739-a
h»m»»imtmimi
Vato
po 10. 14, 19, 23 in 40 Din; sprejmem jo v cufanje; — odejo, tudi svilene, v t'elo. Rožna ulica 19. 34969

Zelen moški klobuk
sem našeL Dobi se v Vel. Čolnarski ulici 6. 35899
Zlato zapestno uro
sera izgubila. — Ker mi je ista drag spomin, prosim najditelja, da jo proti nagradi odda na policiji.
35883
Čevelj
sem zgubil od iiške do Kolodvorsko ulice. Pošten najditelj naj ga proti ir--gra/ti vrne v Kolodvorski ulici štev. 27 — Jeras.
.-15878
Pisnrnišfii prostori
se oddajo v najem.
Kje, pove oglasni oddelek „Jutra".
Cvetličarna
PAVEL ŠIMENC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 33
priporoča se v napravo svežih in suhih vencev, šopkov, naoisnih trakov, dekoracij po zelo zmernih cenah — Sveže cvetje V3ak dan.
Najlepše darilo
za Miklavža In Božič
si boste najlažje izbrali med veliko zalogo jedilnega orodja, kuhinjske posode in opreme, britev, Skaiij, nožev itd. iz najboljšega jekla pri
nJEKLO", Ljubljana, Stari trg.
Kemičar
spreten in podjeten, z gotovino vsaj 100.000 Din se lahko udeleži pri dobro vpeljanem podjetju. — Pri ponudbi navesti specijalno stroko pod »Vodilno mesto« ua Alonia Compunr. Ljubljana.	35873
Renomirano
podjetje
prvovrstno uvedeno sprejme v svrho povečanja
družabnika
z minimalno gotovino Din 100.000. Ponudbe na Aloraa Companv. Ljubljana pod
»Dobra udeležba
35S7-
Lepo sobo
oddam onemu, ki plača Din 5000 naprej. Prednost imajo zakonei brez otrok, oz. samci Najemnina po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 35S88
Sobo
z elektr. razsvetljavo oddam 2 sfospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jatra.
25331
Ločeni obrtnik
v Ljubljani, 38 let star, želi resnega znanja z gospodično ali vdovo z malim premoženjem. Pismeno s polnim naslovom na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Obrtnik 10.000». :J6000-a
Osamljena
Radi pomanjkanja CD3nja želim tem potom v svrho korespoudence znanja z ge*. spodom, starim 4.>—60 let, ki ima stalno službo. — Pismene ponudbo na ojrlas. oddelek <-Jutra> pod šifro <Sreča 45>.	35880
Dva gospoda
Selita resnega dopisovanja t dvema izobraženima gospodičnama v starosti od 18 do 23 let. Ponudbe na oprl. oddelek «Jntra> pod Šifro «Ljubezen 24».	35582
Gospod
akademično uaobra7.cn, 27 let siur, želi resnega znanja z naobraženo in simpatično gospodično ali mlado vdovo brez otrok. Popi#« na oarlasni oddelek «Jutra» pod «Lepa».	35350
V dobro oskrbo
oddam 6 mesec starec* zdravega dečka. Pismen» ponudbe a navedbo hrana rine je poslati na oglasn oddelek <Jutra> pod šifro <Subo stanovanje*. 35206
Kje je usmiljeno srce
kie je dobrotnik, ki bi hotel pomagati s posojilom ali darilom boljši družini iz nesreče Čaka ga brezmejna hvaležnost treh malih otro. čičev Eventuelna darila ali naslov dobrotnika, ki bi hotel pomagati, sprejme ogl oddelek «Jutra» pod Šifro «Božiček prihaja*. 35209
Kajenja se odvadiš!
Piši na oglasni oddelek «Jutra» po d <NekadiIec» in priloži 10 Din za navodila S52C2
Dve gospodični
sprejmem na domačo lira.no Naslov v oglasnem oddelku Jutra v.	3590i>
20% ceneje
vsa naročila po meri in popravila pri
Franz Szantner
Ljubljana, Šelenbursova ulica 1
prvovrstna specijalna izdelovalnica I' čevljev	i |
za Dbčntljioe in bolne noge
NOVE
Vreče
RABLJENI:
vse vrste ima vedno na zalogi tei ;ih prodaja . po najnižjih cenah dobroznana tvrdka
iy<
MIRKO MLAKAR, liubliana. Krakovski nasip 14.
istotam se vedno kupujelo rabllene vreče.
v tnatenjaiL. .11 izdelavi ncpreSiosliiv! šivalni stroi
»KoHLER"
dobivajo se po brezkonkurenčnil cenah edino 1« b 10 letals
lanutvom pr< tvrdki
Ivan Auerhammer
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 3
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalosL
Predaja tudi na obroke V 244



BBIIL D0BH2Č, Ljubljana
PreiefBSfa a!. 9, (poleg glavne pošte)
priporoča za Miklavža galan>eri o, igrače, usnjate, nož.irske in papirnate predmete
p;saine potrebščine itd. — Razglednice.
Solidno i»lago ii3.ia Zmerne cene
Naznast&m slavnemu ob čin,situ m se« enim esnal« c 63d| ia s em izstop 1 vl člraž« i fee „!lrieiitiS f©¥arne feart, Ia«
8 Uqv in tirne ž^, koi aražaSs« Bik, foiii mm, M maop©«
letnl strokcvn ab, trgovino a i^rtaiii! lit ¥ 10 stroko sjsa-
Mmirni preiFiiifi na MM©« cesti štet, 4, in §k a« 1 ftiiešg Videi^anska s, ii 14« Zatoamtem se za d ose« P glin!© n3lsloiifeiaost fn is pri« i poročam za obdale.
S spoštovanjem
fl. B
w
Za Miklavža
najcenejši in naiboljii
keksi
VILJE
pri tvrdki
ZJAK
Gosposvetska cesta 1. nuniM«: P esernova u!
me orimerna
odrasiim In m?lfm
v bogati izb rs in po nain žj h cenah prt staroznani, domači tvidki
****** *%
Ljubljana, Pred škof?!© 2.
m ©
i so »oino trgovsko iaub azbo DSiUent kake trg >vs<e šole da So i> aks v ndusin s em od e a, a esi» ti iancist n dobei ko os <>nd«-»t v >1 ve'ščmi, srbcihrva č ni, nem.-c n- in e. emu i o ud' v i slijanšfin se > I januaijem 1 2<" spremi.	1^3 t
Ponudbe je postati na upravo tega is a u d efro „Zai esij: 52' .

ssice io rosice
dobite edmole pri tvrdki
S! M. TREBAR, Sv. Petra cesta S,
'S f
I i
kjer se sprejemajo tudi popravila.
Va5e cenjene odjemalce bomo pos^e^ii v usnjarski stoki t. j čevljih in ostalih usnjarskih izdelkih najbolje in najceneje.	12 02 Vsi naši cenjeni odjem,Vci naj hranijo bloke in čiiajo ta časopis v nede!|o Kdor bo posestmk bloka z objavljeno števlko, naj se zglasi pri n?s, da mu oddamo nagrado Nagrade ot)S'0|ijo iz najkoristnejših prednitiov.
CARL POLLAK d. d.
tvornica usnja In usn irskih izdelkov.
Deta Ina prodala
lWm. Dunojslis cests 23,
Dne 7. de< iir.hra se v š i :i ok'a!nrm $• iišču v Č u >mljn o'i 'l uii io-ovuijia dr-i b.' -:eaii t.-čs vi št v 3'2 <. o. ».tn'.m>M. ( b> o >• ; t;a 'Z iš ct š'ev 20 v tn s u Cr mm-! n t avnškr pa ccie 5a/o. l/.tihciia cena 2 0 D <u ici s vabijo v svrno poia na e s ro-. o-) agovitile v. oslan i olo n co
Oura ao s«d šče v Crauml a
oddelek 1, dne 26 novtmtiia 1921. 1237 t
I 315 a
kakor »oln vestje, voln. površne lopice, puil-overje, otrošKe voln. obleke, ve<t|e, svterje, razne nogav ce in vso manu-lakturno b ago po na nižjih cenah dobile v
Šentpeterskem b^zaru, Liu >l ana, Kette-Murnova 8
N'it
razprodajamo mt. odproda amo
pa stt«" venda:
na|cenejšf.
Za Miklavža in Božič
se Vatn »ud' pn ožm»5tn. nakup vsakovrstnega <>b a£i!8. Pridi, pogle in kuail bodeši
FRAN DERENDA & CIE., Gradišče štev. 4.
i •<
I
i; j
t:
POZOR!
Ni potrebno da nosite oD edeio obleko, plašče. Kosiume i. t. a., kei nb ovalna
les. Reich, L ubl an?, Pii aisx nas p 4-6
pobara na lepše v ra2bčnib oarvah Spre emanšse; SetenDurgova ulica 3
■ mm
Posuežba sočna	Cene smerne «5
Ji	i*
^RmHtMiaiaaiiataiaiaHHnn"«^1"
S S ■S
Trs. poslovodja z večletno prakso želi Spremeniti ntesto ko ;..os'ovodja ali sk'adiščnik. Prevzame tudi zastopstvo ali ka: sličnega. Želi v Mariboru aii bližnji okolic. Nastop s 1 januarjem. Cenj. ponudbe naj se po .jejo upravi Jutra" pod .Poslovodja"	3 a
Oiomane,
I^iVf
dobro upeljan, v lepem, prometnem rnestu Slovenije
'23 U
,Kno"
Ponudbe na upravo' »JuTa* Miribor pod
i^sBBsara-vtiaes-aeBaseaisaaJBaaiBHaaBaasssssB^BOB««
irvovtstno ni vo obo joix)lnom' doioieio
fluDlte novscd
-*rva hivals<a voui ca sa-ame. -usena nnsa mast'
mmm iirtv a d.
H t T K I h j A
jiav issiup tn Sli >e no |j |= BUNC in DRUG
ciubi ana ues c
ivan- . g rn iu e, oo> ejne mre?e, že-e nf zl žl io-'el|e, o io ke po iel e moiroce m tapetni ke uitiKi nud
Rudolf SlaJovan, taoctn »
ov t « 7 poleg Mesiiiesa doma
. mp. voina in mo's<a 'ra a veuno v >.
tsHsvitinnaaaaaaaaaaaae«.''
a	a
a	JriD»nu>	in*	•
\ ras io ieu.1} P m |
S	4
11 'i^. Kuno i
| fiesin- ira eJUHLiAivA on (tanto § i a	s
Lepota I rt potrtost iast>
lasi ne izpadajo, ni lusk na glavi, ni srbenja kože na glavi pri trajni porabi
Dr. Dralle-jeve
Skladišče za preprodevce: .ISIS* D. D.
Oddelek ..Oeorg Orslle" Zagreb, Palmotiieva ul. 66
ev 'id.
t. a. u,
rsta
l.n •cau cene » .a vet t »K<adi i če dvo <Gles, motorjev, otročkih vo'. č-tov (vam -iiro ev vsa-Ko-rst ji1! (ladumt-stnih <: < ov, paeunitikc osebn ddeieh za io.io no lomavo snailua-nje n 'on klan t dvo>-oles. v ot .'o/.-fltov 4'valirhslio Hrodaa na obroke - Ceniki nanko ,,TRIBUNA' ovrn? dva oim in otto^lch ^n^ičkov 1 'iib! an® *arli.v
T.rdka
*
a
B B
Si
&
<s
£ *
& B
m
se
1
^{■esemes
s
jr SAS aC!** tivF&
can.išski posrednfk
obvešča vse svoje ceni. komitente in prijatelje, da ie preselil svojo pisarno i' poslopja bivšega »Balkana« v novo adaptirane lokale v hiši ^Zadružne zveze«
v	- ...... ......... -	g .
I O&stiajska cesta štev. 38 s
h	.....	B
S
m s m s
B B
ter se priporoča za nadaljr.o naklonjenost svojih dosedanjih in novih nalogodaialeev.
Izvrševal bom kot doslej vestno spretno tn najceneje vse uvozne, izvozne in tranzitne carinske manipulacije, dajal informacije o ^carinskih, železniških in tarifnih zadevah ter izposloval reklamacije in prošnje za prost uvoz najuspešneje in najkulatneje.
Ljnbi ana. Dunajska cesta 38.	Telefon 223
„LLO¥J SABAUOO", GENOVA
7.a«tonstvo -3 3i"veni n i JU«-JANA Du"* s^a c • <8
*|a
Pr' nrnu'8 je danes na"a pre!juba, Haga mama gospa
BERTA ROHRMANN
rov. Scar.a.
Pogreb ne ozabne bo v čttrtek, i. decembra ob 4 pop. Mase zadušn.ce se bo'o bra e v farni ceiKvi v Kian.u.
V Krauju, dne 30 novembra 19.b.
12.18
Žalujoči ostali.
M. Štele & S. Pielick
Ljubljana, bolshi drevored - (SememSCe)
»r poro .a bogato za>oga vedno svežega
i in M.iep uii iti M umito.
Iviaka aobavlja s«cj tno imune n pomaranče srdito rrektno "d p onijcenta 'ei zatnoTr vsled i> g.i positrfi et-nj. Ddjrmaict in itio t gaianl iano ua ! pš m blagem brezko.ikur«-ntnih vnah.
V dogoleinem -oslo aniu pus eč iose |e 'vtd1* <lo»it' v »govske ii e /■ samo ptvovrsinim '7bran m mozem«kim dobnvilelii lei n-siior-imi ivd>ami, kat ro deisivo amči, d^ dobavil* tvdka »edno e nrvo-;sno bia_;o tet more ista vagot-vti etnj oo emalcrm na so idne)5o in ia ločne š > itosi eži-u
Iz-roijeto e ■ aroči a t d za tagontke množine tet se za sia raC' na jo izjem io niz e cene.
eief. 47	B aqo*o te se prepr čatil	Telel. 647
£hMe«a<ic cen.«e.	22is a
E2;6 26
Draiber«? oklfe.
Po 7ahtevan;u upravtelia konkurine raa-e An«e a Mu--iih 'Z Vrhovega. dr a Peira Je eba po notar u v Raoečah
i)0
dne
15. decembra 1926
1225
dopoldne ob lo. uri
•,ri spolaj ozna^ni solmn, v >zbi št v 4 dražba nepre-m>nie pod vl. stev SOI n o. V ho o h ša š'ev 4 v Vibo-vi m, putlčna (za trgov no) z dvoriščem, čeDcn akom in ;:a ažii
Nepiem fn ni, prodani na dražb, ie določena vred-ios1 na 63 500 Din
Namanši : onudek znaša 31.750 Dm, pod tem zne-<om se ne proda a
Okrajna s ^nPa v Radečah, odde>. I.
dne 24 n ivemrna I ->2^.
trejujc trans Puc. Izd.j. 5s Koazorcij »Jutra« Ad»lt K.ihuiUi ^ Narodu. tL-.karuc dtf uskaru-rj* trat le^cršck Z* m^i.uu del ji jdgo.o.et AU.jtt) Nw««i. Vs « LjuNjml